Franc Jeza - Nova tlaka slovenskega naroda Franc Jeza (*Hajdina 1916, † Trst 1984) se je med 2. svet. vojno kot študent prava pridružil osvobodilnemu gibanju. Toda že decembra 1941 so ga prijeli in poslali v Dachau, kj er je do ča ka l kone c vo jne. Za po slen je bi l po te m ko t ča snikar pr i Slovenskem Poročevalcu. Zaradi nasprotovanja jugoslovanskemu in velesrbskemu režimu je leta 1948 je prebegnil v Italijo. Povojna leta je deloval kot časnikar na slovenskem radiju Trst A. Njegove objave so številne, med njimi je tudi nekaj pripovednih del. Gradivo, ki ga je zapustil v člankih in razpravah, je ogromno. V njem je med drugim prikazal pošastno izkoriščanje Slovencev s strani centralističnega in velesrbskega Belgrada. Študija z naslovom »Nova tlaka slovenskega naroda« (Trst 1959), ki jo prinašamo sedaj na našem spletu, je bila v tem pogledu prva in verjetno edina. Slovenci, ki jih je bilo v državi 8 %, so v zvezni proračun plačevali 17,1 % vseh sredstev... Do tedaj si nihče ni upal opozor it i na ve lesr bs ko spodko pa vanj e Slovence v ko t naroda, ni ti »svobodno« protikomunistično zdomstvo na Zahodu. Izjema v tem pogledu je bil šv ica rski čas nik ar Vik tor Meier. Šte vil ni dru gi pri mer i krimin aln ega po čet ja Belgrada, ki se je nanašalo na Slovence in Hrvate, so še vedno skrbno zamolčani. O tem so na tekočem tudi nekateri člani partijskega vrha, ki so še pri življenju. Vendarso tudi v "samostojni" Sloveniji ustrahovani in se bojijo govoriti. Da navedemo tukaj le en primer belgrajskega ropanja. Leta 1971 je Nemčija pod kanclerjem Brandtom dodelila stari Jugi kot poravnavo za žrtve nacizma 1 milijardo mark. Žrtve niso od teg a pre jel e niti pfe niga. Bel gra jsk a mafijska kli ka je pož rla vse . Po odcepi tvi Slovenije so prizadeti spet zahtevali odkškodnino, toda odgovor Nemčije je bil, da jo je že izplačala v času Jugoslavije. Upamo si trditi, da bi bilo danes Slovencev okoli 4 milijone, če bi nam Belgrad ne uničeval naših vasi, gospodarstva, kapitala, delovnih mest, socialne strukture, kulture ipd. Samo v šestdesetih letih je moralo iskati delo v tujini okoli 200.000 slovenskih ljudi s podeželja, ki ga danes podtalna srbska klika preko slovenskih plačancev (tajkuni) razprodaja tujcem. V Trstu je jugoslovanska tajna služba naščuvala na Franca Jezo več nasprotnikov, med katerimi se je izpostavil še zlasti »krščanski« pisatelj Alojz Rebula. Zaradi Jezove neomajne vere v samostojno slovensko državo se je iz njega norčeval in ga jav no smešil. V za me no so mu v ju go sl ov an sk i Sl ov en ij i ob ja vl ja li knjige, s primernim hono rarje m. Vsem sovražnikom navk ljub pa je samostoj na Slove nija vendarle izplavala.
