Najrevnejša obmoèja niso le obmoèja z najveè brezposelnimi, temveè so to tudi obmoèja s starejšim in manj izobraženim prebivalstvom. Dr. Primož Pevcin s fakultete za upravo pravi, da je takšna razporeditev logièna, saj gre za demografsko zelo ogrožena obmoèja s prevladujoèim starejšim prebivalstvom. Podobno zemljevid revšèine interpretira tudi Davor Dominkuš, sekretar v kabinetu ministrice za delo, družino in socialne zadeve, ki poudarja, da je stopnja tveganja revšèine pri starejših izrazito višja kot pri drugih skupinah populacije; za te obèine pa je znaèilno prav to: prevladujoèe starejše prebivalstvo, kjer ni mladih, manj je družin in manj rojstev.V Sloveniji najdemo pravzaprav najveèji delež prebivalstva nad 65 let na Goriškem, sledi Pomurje; Zavrè, ena najrevnejših obèin po naši metodologiji, pa je glede na ta delež najmlajša obèina v Slovenija. Pri tem se pojavi vprašanje, kaj je drugaèe na Goriškem, da je kljub podobni starostni strukturi prebivalstva stopnja tveganja revšèine bistveno nižja kot v Pomurju.Na nekaterih revnih obronkih Slovenije lahko opazimo tudi zaèetek trenda depopulacije. Èe upoštevamo gibanje rojstev in smrti kot tudi priseljevanj in odseljevanj, vidimo, da so bili v zadnjih desetih letih (2005–2014) »izginjanju« prebivalstva najbolj podvrženi kraji v Zasavju in Pomurju, ki so se sooèali z najveèjim negativnim prirastom prebivalstva. Pomurska regija je imela v tem obdobju najmanjši naravni prirast v državi, lani pa je imela skupaj z zasavsko regijo tudi najveèji delež umrlih na 1000 prebivalcev.Obèine z najrevnejšim prebivalstvom, zlasti v Pomurju, pa se znajdejo tudi med tistimi, ki imajo najmanjši delež visoko izobraženega prebivalstva. Pet obèin z najrevnejšim prebivalstvom po naši metodologiji je namreè med dvajsetimi slovenskimi obèinami z najmanjšim deležem diplomantov terciarnega izobraževanja. Nizka izobrazba in visoka starost prebivalstva verjetno botrujeta dejstvu, da prebivalci Pomurja niso med tistimi, ki so se v zadnjih let

ih najbolj množièno izseljevali. Èe pogledamo porast selitev v obdobju 2007–2014 v primerjavi z obdobjem 1999–2006, so se v druge regije ali v tujino v najveèjem deležu izseljevali prebivalci zasavske in koroške regije. Najveèji porast priseljevanja pa so zabeležili v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.Poleg demografskih znaèilnosti v teh revnejših krajih tudi ni industrijskih dejavnosti, hkrati pa so precej oddaljeni od veèjih gospodarskih središè. Dr. Pevcin opozarja, da je Slovenija gospodarsko zelo centralizirana država in v teh obrobnih krajih niti ni dnevnih migrantov, ki bi hodili na delo na primer v Ljubljano. Vedeti moramo, pravi, da so zaradi slabe cestne povezanosti deli Bele krajine vèasih do drugih krajev v okolici dostopali prek Hrvaške. Podobno tudi Dominkuš opozarja, da so to zelo redko poseljeni in slabo povezani kraji, kjer ponekod tudi ni sodobnih telekomunikacijskih povezav (internetna povezava).