nekega dne bo Šlo vse po tvojem naČrtu. · gradbeništva, geodezije, okoljskega gradbeništva,...

Predstavitev programov II. stopnje

GRADBENIŠTVO,

PROSTORSKO NAČRTOVANJE in STAVBARSTVO

NEKEGA DNEBO ŠLO VSEPO TVOJEMNAČRTU.

Predstavitev doktorskega študijskega programa III. stopnje

GRAJENO OKOLJE

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) skrbi za izobraževanje na področjih gradbeništva, geodezije, okoljskega gradbeništva, stavbarstva in prostorskega načrtovanja. Osnova vsem študijskim in znanstvenim disciplinam na UL FGG so naravni viri – zemlja, prostor, voda, zrak –, naravni in umetni materiali ter proizvodi. Študiji so dinamični, vzpodbujajo podjetnost in ustvarjalnost. Poklici, za katere izobražujemo na naši fakulteti, sodelujejo v tvorjenju grajenega okolja; stavb, prometne, vodne in komunalne infrastrukture, ter načrtovanju posegov in umeščanju teh gradbenih objektov v prostor. Gradbeni objekti tvorijo fizično strukturo, s pomočjo katere izboljšujemo kakovost življenja tako posameznika kot družbe kot celote. Objekte, ki smo jih soustvarjali, lahko vedno s ponosom pokažemo svojim potomcem. Diplomanti FGG lahko po nekaj letih izobraževanja in raziskovalnega dela pridobijo dobre osnove za ustanovitev lastnega podjetja, za razvoj akademske kariere ali za delo v skupinah, zbranih okrog pomembnih projektov.

V študijskem letu 2011/2012 bomo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo razpisali tri študijske programe na drugi stopnji, in sicer Gradbeništvo, Stavbarstvo ter Prostorsko načrtovanje, ter program Grajeno okolje na tretji stopnji. Diplomant drugostopenjskih programov, ki jih izvajamo na UL FGG, je strokovnjak s poglobljenim teoretičnim in strokovnim znanjem, ki je zaposljiv ter bo v praksi v kratkem času lahko samostojno opravljal tudi najzahtevnejše strokovne in razvojne naloge s področja gradbeništva, stavbarstva ter prostorskega načrtovanja v Sloveniji in Evropi. Doktorand programa Grajeno okolje je sposoben samostojno izvajati najzahtevnejše znanstveno-raziskovalno delo.

DOBRODOŠLA, DOBRODOŠEL

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJOŠTUDIJ NA DRUGI IN TRETJI STOPNJI

4 5

GRADBENIŠTVOMAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

DRUGA STOPNJA

Magistrski študijski program Gradbeništvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR GRADBENIŠTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA GRADBENIŠTVA, z okrajšavo mag. inž. grad.

Študijski program vključuje naslednje smeri: Gradbene konstrukcije (znotraj katere so predmeti organizirani v štirih modulih, in sicer Interdisciplinarni projektni študij računalniško podprtega projektiranja konstrukcij, Masivne konstrukcije, Jeklene konstrukcije in Geotehnika), Hidrotehnično inženirstvo, Komunalno inženirstvo, Organizacija – Informatika in Prometno inženirstvo.

Le diplomanti magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo bodo lahko pridobili licence za projektiranje in gradnjo najzahtevnejših stavb ter inženirskih objektov. Cilj študija je zato usposobiti strokovnjaka s poglobljenim temeljnim znanjem na širšem področju gradbeništva, predvsem z usmerjenim znanjem na ožjih področjih izbrane študijske smeri. Smeri študija se po vsebinah ločijo že od prvega semestra, s široko možnostjo izbirnih predmetov pa študent poleg predmetov izbrane smeri posluša tudi nabor predmetov drugih smeri po lastni izbiri, kar mu omogoča specializacijo in pripravo za nadaljevanje študija po programih na tretji stopnji.

V okviru študija bo študent spoznal tradicionalna načela, nadgrajena z najnovejšimi dognanji, posredovana na sodoben

način, s sodobno tehnologijo. Z delom v skupinah, projektnim delom in reševanjem problemskih nalog se bo privajal dela v skupini, javnega nastopanja ter poslovanja s strankami in se aktivno vključeval v raziskave. Vsa pridobljena teoretična znanja bo preskusil na primerih vaj ter pri reševanju zahtevnih teoretičnih ali strokovno usmerjenih problemov in projektov. Vse to mu bo omogočalo lažjo vključitev v prakso po končanem študiju ter razumevanje izzivov na različnih področjih gradbeništva.

Študij vključuje dvotedensko prakso v izbranem podjetju in se zaključi z magistrskim modulom, ki s pretežno seminarskim načinom dela privede do izdelave zaključne naloge. Diploma druge stopnje je tudi vstopnica za razvojno-raziskovalno delo na izbranem področju gradbeništva.

Zaposlitev bodo magistri inženirji gradbeništva dobili tako v projektivnih birojih in izvajalskih podjetjih kot tudi na inštitutih ter zavodih, nekatere čaka akademska kariera, mnoge bo pritegnilo področje trženja in managementa gradbenih storitev ter proizvodov. Študij gradbeništva ima razvito pestro mednarodno izmenjavo študentov in živahno sodelovanje z gradbeno industrijo.

Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost, diplomantu pa omogoča nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske unije. Z vpeljavo sprotnega študija, razvojem splošnega tutorstva študentov in učiteljev ter tutorstva pri določenih predmetih želimo zagotoviti večjo kakovost študija in s tem povečati prehodnost med letnikoma.

POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA

V drugostopenjski magistrski študijski program Gradbeništvose lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program prve stopnje s področja gradbeništva;

b) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij (glej podrobnejše pogoje, navedene v nadaljevanju);

c) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva;

d) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij (glej podrobnejše pogoje, navedene v nadaljevanju).

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, je določil Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na različnost strokovnega področja. V drugostopenjski magistrski študijski program Gradbeništvo se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program prve stopnje s področja gradbeništva, strojništva ali fizike;

GRADBENIŠTVO

b) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področja gradbeništva;

c) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, vendar mora opraviti študijske obveznosti v minimalnem skupnem obsegu 24 ECTS iz predmetnih področij, navedenih v spodnji preglednici, od tega vsaj 5 ECTS iz študijske smeri, na katero se kandidat vpisuje. Pri presoji vsebinske ustreznosti študijskih obveznosti, opravljenih zunaj UL FGG, se vrši primerjava s spodnjimi predmeti iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo na UL FGG.

SKUPNI PROGRAM 18 ECTS ali več

Gradiva 6 ECTS ali več

Matematika II 6 ECTS ali več

Trdnost 6 ECTS ali več

SMER KONSTRUKCIJE

Statika gradbenih konstrukcij 5 ECTS ali več

SMER HIDROTEHNIČNO INŽENIRSTVO

Inženirska hidrotehnika 5 ECTS ali več

SMER PROMETNO INŽENIRSTVO

Ceste 5 ECTS ali več

SMER KOMUNALNO INŽENIRSTVO

Komunalno gospodarstvo 5 ECTS ali več

SMER ORGANIZACIJA – INFORMATIKA

Organizacija gradbenih del in poslovanje 5 ECTS ali več

SKUPNO 24 ECTS ali več

Kandidate vabimo, da čim prej oddajo dokumentacijo, na podlagi katere jim bomo določili prehodne pogoje.

Število vpisnih mest je 120 na rednem študiju. V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na prvi stopnji.

6 7

MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED VPISOM V PROGRAM

Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Gradbeništvo. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, dne 29. 5. 2007.

Pri priznavanju znanj in spretnosti se:

• upoštevajo spričevala in druge listine o končanih tečajih ter drugih oblikah izobraževanja,

• ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov,

• ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),

• upoštevajo ustrezne delovne izkušnje.

V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

GRADBENIŠTVO

8 9

PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI

Študent lahko preide iz študijskega programa, v katerega se je vpisal, na drugega, pri čemer se mu vse ali del obveznosti, ki jih je že opravil, priznajo kot opravljene obveznosti novega študijskega programa.

V magistrskem študijskem programu druge stopnje Gradbeništvo so predvideni prehodi:

• iz magistrskih študijskih programov druge stopnje s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih),

• za diplomante univerzitetnih študijskih programov s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih), ki so bili sprejeti po letu 1994 in

• za diplomante visokošolskih študijskih programov gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih), ki so bili sprejeti pred letom 1994.

V 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Gradbeništvo se lahko prepiše študent, če:

• izpolnjuje pogoje za vpis v ta študijski program,• so na voljo prosta mesta,• je v celoti opravil študijske obveznosti v nižjem letniku na

prvotnem programu in• če se obseg vsebin magistrskega študijskega programa

druge stopnje Gradbeništvo od vsebin 1. letnika prvotnega študijskega programa ne razlikuje za več kot 30 kreditnih točk.

PREDMETNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE GRADBENIŠTVO:

GRADBENIŠTVO

10 11

(P) predavanja, (S) seminar, (SV) seminarske vaje, (LV) laboratorijske vaje, (TD) terensko delo, (DD) drugo delo, (KU) kontaktne ure študenta, (ŠO) študijske obveznosti

1. LETNIK Kontaktne ure

1. semester P S SV LV TD DD YK ∑* OŠ ∑* ECTS*

Matematika 4 60 - 50 10 - - 120 240 8

Numerične metode 30 - - 30 - - 60 120 4

Geotehnika visokih gradenj 60 - 15 30 - - 105 210 7

Nelinearna mehanika 45 - 30 15 - - 90 180 6

Statika gradbenih konstrukcij 30 15 - 30 - - 75 150 5

Skupaj 225 15 95 115 - - 450 900 30

2. semester

Gradbena fizika 30 - 15 - - - 45 90 3

Prenova in preizkušanje konstrukcij 30 15 - 30 - - 75 150 5

Nelinearna analiza konstrukcij 45 - 10 20 - - 75 150 5

Računalniško integrirana graditev 45 - 15 15 - - 75 150 5

Izbirni predmet 1 30 - 15 15 - - 60 120 4

Izbirni predmet 2 30 - 15 15 - 60 120 4

Praktično usposabljanje - - - - 60 60 120 4

skupaj 210 15 85 80 - 60 450 900 30

SMER GRADBENE KONSTRUKCIJE



Vodenje projektov 30 - 15 15 - - 60 120 4

Dinamika gradbenih konstrukcij in potresno inženirstvo 60 - - 45 - - 105 210 7

Izbrana poglavja iz masivnih konstrukcij 45 - 30 15 - - 90 180 6

Jeklene konstrukcije 45 - - 30 - - 75 150 5

Verjetnostne metode in zanesljivost konstrukcij 30 - - 30 - - 60 120 4

Izbirni predmet 3 30 - 15 15 - - 60 120 4

skupaj 240 60 120 - - 450 900 30

SKUPAJ (brez modulov) 675 30 270 315 - 60 1350 2700 90

Kontaktne ure


Magistrski moduli GRADBENE KONSTRUKCIJE

Modul »Interdisciplinarni projektni študij računalniško podprtega projektiranja konstrukcij«

Zasnova gradbenih konstrukcij 30 - 30 - - - 60 120 4

Informacijska in komunikacijska tehnologija za projektno delo 20 10 30 - - - 60 120 4

Interdisciplinarni seminar računalniško podprtega projektiranja konstrukcij

45 60 75 - - - 180 360 12

Magistrsko delo - - - - - 150 150 300 10

skupaj 95 70 135 - - 150 450 900 30

Modul »Masivne konstrukcije«

Seminar iz projektiranja masivnih konstrukcij - 90 - 60 - v 150 300 10

Izbirni predmet GK 1 45 - - 45 - - 90 180 6


Magistrsko delo - - - - - 150 150 300 10

skupaj 75 90 - 135 - 150 450 900 30

Modul »Jeklene konstrukcije«

Seminar iz projektiranja jeklenih konstrukcij - 90 v 60 - - 150 300 10



Magistrsko delo - - - - - 150 150 300 10

skupaj 75 90 - 135 - 150 450 900 30

Modul »Geotehnika«

Podzemni objekti 45 - 15 30 - - 90 180 6

Pobočni procesi 20 5 - 30 5 - 60 120 4

Modeliranje geotehničnih konstrukcij 45 - - 30 - - 75 150 5

Geotehnika okolja 30 - 15 15 15 - 75 150 5

Magistrsko delo - - - - - 150 150 300 10

skupaj 140 5 30 105 20 150 450 900 30

VSE - - - - - - 1800 3600 120

SMER HIDROTEHNIČNO INŽENIRSTVO

GRADBENIŠTVO

12 13

Kontaktne ure

P S SV LV TD DD YK ∑* OŠ ∑* ECTS*

Matematika 4 60 50 10 120 240 8

Numerične metode 30 30 60 120 4

Geotehnika nizkih gradenj 45 15 15 75 150 5

Hidravlično modeliranje 45 15 60 120 240 8

Zaščita voda 30 15 15 15 75 150 5

skupaj 210 30 80 130 450 900 30

Potresno inženirstvo 45 30 75 150 5

Modeliranje v hidrologiji 60 60 120 240 8

Projektiranje gradbenih konstrukcij 30 30 60 120 4

Računalniško integrirana graditev 45 15 15 75 150 5

Izbirni predmet 1 30 15 15 60 120 4

Praktično usposabljanje 60 60 120 4

skupaj 210 60 120 60 450 900 30

Vodenje projektov 30 15 15 60 120 4

Urejanje vodotokov 50 15 30 45 10 150 300 10

Hidrotehnični objekti 60 45 15 120 240 8



skupaj 200 15 120 105 10 450 900 30

Magistrski modul Hidrotehnično inženirstvo

Vodovod in kanalizacija 60 30 45 30 165 330 11

Melioracije in izkoriščanje vodnih virov 45 15 15 75 150 5

Vodnogospodarski sistemi 15 15 30 60 120 4

Magistrsko delo 150 150 300 10

skupaj 115 45 90 45 5 150 450 900 30

VSE 735 90 350 400 15 210 1800 3600 120

SMER KOMUNALNO INŽENIRSTVO

Kontaktne ure


Matematika 4 60 50 10 120 240 8



Stvarno pravo 30 30 60 120 4

Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 30 45 75 150 5

skupaj 225 155 70 450 900 30

Gospodarjenje z nepremičninami in vrednotenje nepremičnin 75 60 135 270 9

Optimizacijske metode v gradbeništvu 30 15 15 60 120 4





skupaj 210 135 45 60 450 900 30


Hidravlično modeliranje 15 15 30 60 120 4

Mehanizacija in tehnologija gradnje cest 60 15 30 105 210 7

Mestne prometne površine 45 15 15 75 150 5

Urbanistično načrtovanje 30 30 60 120 4

Izbirni predmet 2 30 15 45 90 3

Izbirni predmet 3 30 15 45 90 3

skupaj 240 15 105 90 450 900 30

Magistrski modul Komunalno inženirstvo

Geotehnika okolja 30 15 15 15 75 150 5

Vodovod in kanalizacija 60 30 45 30 165 330 11

Projekt iz komunalne infrastrukture 30 30 60 120 4


skupaj 120 30 90 45 15 150 450 900 30

VSE 795 45 485 250 15 210 1800 3600 120

SMER ORGANIZACIJA - INFORMATIKA

GRADBENIŠTVO

14 15

Kontaktne ure


Matematika 4 60 50 10 120 240 8



Zagotavljanje in kontrola kakovosti 30 30 60 120 4

Operativno planiranje in spremljanje projektov 45 15 15 75 150 5

skupaj 240 125 85 450 900 30

Gospodarjenje z nepremičninami 45 30 75 150 5


Management v gradbeništvu 30 30 60 120 4





skupaj 210 135 45 60 450 900 30


Projektiranje in gradnja jeklenih stavb 45 15 60 120 4

Mehanizacija in tehnologija gradnje cest 60 15 30 105 210 7




skupaj 255 90 105 450 900 30

Magistrski modul ORGANIZACIJA- INFORMATIKA

Procesno modeliranje in informacijski sistemi 30 15 15 60 120 4

Izbrana poglavja iz gradbene informatike 45 45 90 180 6

Informacijsko modeliranje zgradb 30 15 15 30 90 180 6

Projekti iz organizacijske priprave gradnje 30 15 15 60 120 4


skupaj 135 30 30 105 150 450 900 30

VSE 840 30 380 340 210 1800 3600 120

SMER PROMETNO INŽENIRSTVO

Kontaktne ure


Matematika 4 60 50 10 120 240 8



Prometna ekologija 30 15 15 60 120 4

Teorija prometnega toka in analiza kapacitivnosti 45 15 15 75 150 5

Skupaj 240 110 100 450 900 30



Planiranje gradnje prometne infrastrukture 30 15 15 60 120 4





Skupaj 210 120 60 60 450 900 30

Vodenje projektov 30 30 60 120 4

Inteligentni transportni sistemi 30 15 15 15 75 150 5

Mehanizacija in tehnologija gradnje cest 60 15 15 30 120 240 8




Skupaj 225 15 105 90 15 450 900 30

Magistrski modul PROMETNO INŽENIRSTVO

Projektiranje cest 30 15 45 90 3

Seminar iz cest 60 45 105 210 7

Projektiranje železnic 30 15 45 90 3

Seminar iz železnic 45 60 105 210 7


Skupaj 60 105 30 105 150 450 900 30

VSE 735 120 365 355 15 210 1800 3600 120

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI SMERI

HIDROTEHNIČNO INŽENIRSTVO

GRADBENIŠTVO

16 17

Kontaktne ure


Hidravlični stroji in naprave 30 15 15 60 120 4

Hidrotehnika 30 20 10 60 120 4

Varstvo pred nesrečami 60 60 120 4

Vodne moči 30 30 60 120 4

Numerične metode v dinamiki tekočin 45 30 75 150 5

Kontaktne ure


Iz področja numeričnega modeliranja

Numerično modeliranje trdnin 45 45 90 180 6

Povezani problemi 30 30 60 120 4

Iz področja Gradbeni materiali

Tehnologija materialov na osnovi mineralnih veziv 45 15 30 90 180 6

Napredna gradiva 15 15 30 60 120 4

Iz področja Stavbarstva

Napredni materiali 30 15 15 60 120 4

Pametna hiša 45 15 30 90 180 6

Ostali izbirni strokovni predmeti smeri Gradbene konstrukcije

Požarna varnost 45 15 30 90 180 6

Prednapeti beton 45 30 15 90 180 6

Sovprežne konstrukcije 30 30 60 120 4

Inženirske lesene konstrukcije 30 15 15 60 120 4

Lupinaste konstrukcije 30 30 60 120 4

IZBIRNI STROKOVNI PREDMETI SMERI

GRADBENE KONSTRUKCIJE (GK)

MEDNARODNI MAGISTRSKI MODUL INŽENIRSKO

MODELIRANJE (COMPUTATIONAL ENGINEERING)**

Kontaktne ure


Numerično modeliranje trdnin 60 50 10 120 240 8

(Numerical modeling of solids) 45 45 90 180 6

Povezani problemi 60 30 30 135 270 9

(Coupled problems) 30 30 60 120 4

Modeliranje geotehničnih konstrukcij 45 15 15 75 150 5

(Modelling of geotechnical structures) 45 30 75 150 5

Numerične metode v dinamiki tekočin

(Numerical modeling in fluid dynamics) 45 30 75 150 5

Magistrsko delo

(MSc thesis) 150 150 300 10

skupaj 165 135 150 450 900 30

Rok za oddajo prijav je do vključno 1. 9. 2011. Zadnji dan vpisa bo 30. 9. 2011.


* obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto; ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo

**modul se izvaja v angleškem jeziku

PROSTORSKO NAČRTOVANJE

MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

DRUGA STOPNJA

Magistrski študijski program Prostorsko načrtovanje druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA oziroma MAGISTRICA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA, z okrajšavo mag. prost. načrt.

Študijski program ne vključuje smeri.

Magistrski študijski program druge stopnje Prostorsko načrtovanje je organiziran v okviru študijev na UL FGG na Oddelku za geodezijo, vendar je zaradi svoje interdisciplinarne naravnanosti zanimiv tudi za diplomante prve stopnje drugih fakultet, ki se želijo usmeriti v prostorsko načrtovanje. Študij izoblikuje vrhunske strokovnjake na področjih trajnostnega prostorskega načrtovanja, regionalnega planiranja ter prostorskega varstva okolja za delo na prostorskih načrtih in v sektorskem planiranju, v upravi, razvoju, raziskovanju in pedagoškem delu. Cilj študija je tudi usposobiti strokovnjake za posebne prostorske vede, kot so prostorsko planiranje turizma, industrije, kmetijstva in gozdarstva, lokacijske odločitve, prometno planiranje, prostorsko planiranje energetskih, vodooskrbnih, komunalnih, okoljevarstvenih in drugih sistemov ter izobraziti strokovnjake, ki bodo sodelovali v presojah vplivov na okolje, v izboru variantnih rešitev in se vključevali v mednarodno prostorsko načrtovanje.

18 19

Diplomant magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje bo usposobljen za področje dejavnosti pooblaščenega prostorskega načrtovalca s »P«-licenco Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Zaposlitev bodo magistri inženirji prostorskega načrtovanja dobili v gospodarskih družbah za prostorsko načrtovanje in prostorski management, v državni, regionalni in občinski upravi, v regionalnih razvojnih agencijah, regionalnem raziskovanju, mednarodnem planiranju ter umeščanju velikih projektov v prostor.


V drugostopenjski magistrski študijski program Prostorsko načrtovanje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) univerzitetni študij prve stopnje Geodezija in geoinformatika;

b) univerzitetni študij prve stopnje drugih sorodnih študijev,

pri čemer se mu lahko določi individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu 10–60 KT po ECTS. Diferencialne izpite določi Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG individualno glede na različnost strokovnega področja in jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;

c) visokošolski strokovni študij prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin in opravi kot diferencialna izpita izbirna predmeta visokošolskega strokovnega študija prve stopnje Tehnično upravljanje nepremičnin: Katastrsko urejanje zemljišč in Lokacijske storitve v skupnem obsegu 10 KT. Diferencialna izpita lahko opravi kot izbirna predmeta v času prvostopenjskega študija ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij;

d) dodiplomski visokošolski strokovni študij Geodezija;

e) sorodni dodiplomski visokošolski strokovni študij, pri čemer se kandidatu lahko določi individualni premostitveni program v obliki diferencialnih izpitov v obsegu 10–60 KT po ECTS. Diferencialne izpite določi Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG individualno glede na različnost strokovnega področja in jih kandidat opravi pred vpisom v magistrski študij.


Kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev za direktni vpis na 2. stopnjo študijskega programa Prostorsko načrtovanje, morajo do vpisa v mesecu septembru 2011 opraviti seminar iz predmeta Prostorsko načrtovanje, ki ga bosta izvedla prof. dr. Pogačnik in doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek. Seminarju bo sledil izpit iz tega predmeta, in to še pred koncem septembra, tako da se bodo kandidati lahko vpisali že v letošnjem šolskem letu 2011/2012.

Za študente, ki se letos še ne nameravajo vpisati – vpisali bodo 3. letnik bolonjskega študija –, lahko v šolskem letu 2011/2012 izberejo kot izbirna predmeta Lokacijske storitve in Katastrsko urejanje zemljišč.

Pri določanju obveznosti individualnega premostitvenega programa Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG smiselno upošteva tudi dosežena znanja v praksi.

Število vpisnih mest je 30 na rednem študiju.

V primeru omejitve vpisa bodo pogoji ocena študija na dodiplomski oziroma prvi stopnji (50 %) ter morebitna sodelovanja pri raziskovalnem delu, strokovne objave ter izkušnje iz dela v praksi (50 %).

20 21


22 23


Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Prostorsko načrtovanje. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijski odbor Oddelka za geodezijo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, 29. 5. 2007.






V primeru, da Študijski odbor oddelka ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.



V magistrskem študijskem programu druge stopnje Prostorsko načrtovanje so predvideni prehodi:

• iz magistrskih študijskih programov druge stopnje na UL FGG, za študente enovitega študijskega programa Arhitekture, UL FA, ki so končali vse obveznosti prvih treh letnikov,

• za diplomante univerzitetnih študijskih programov s področja geodezije ali sorodnih študijskih programov, ki so bili sprejeti po letu 1994 in

• za diplomante visokošolskih študijskih programov geodezije ali sorodnih študijskih programov, ki so bili sprejeti pred letom 1994.

V 1. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje se lahko prepiše študent enovitega študija Arhitekture, UL FA, če:

• izpolnjuje pogoje za vpis v ta študijski program, • so na voljo prosta mesta, • je v celoti opravil študijske obveznosti prvih treh letnikov

na enovitem študiju Arhitektura, UL FA.

V 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Prostorsko načrtovanje se lahko prepiše študent, če:

• izpolnjuje pogoje za vpis v ta študijski program, • so na voljo prosta mesta, • je v celoti opravil študijske obveznosti v nižjem letniku na

prvotnem programu in • če se obseg vsebin magistrskega študijskega programa

druge stopnje Prostorsko načrtovanje od vsebin 1. letnika prvotnega študijskega programa ne razlikuje za več kot 30 kreditnih točk.


24 25

PREDMETNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE PROSTORSKO NAČRTOVANJE: (P) predavanja, (S) seminar, (SV) seminarske vaje, (LV) laboratorijske vaje, (TD) terensko delo, (DD) drugo delo, (KU) kontaktne ure študenta, (ŠO) študijske obveznosti



Stvarno pravo 30 30 60 120 4

Komunalno in stanovanjsko gospodarstvo 30 15 45 90 180 6

Prostorska ekonomika 30 30 60 120 4

Urejanje krajine in varstvo okolja 45 30 15 90 180 6

Urbanistično načrtovanje s seminarjem (lokalna raven) 30 45 60 15 150 300 10

Skupaj 1. semester 165 60 195 30 450 900 30

2. semester

Osnove prostorske sociologije 30 30 60 120 4


Analize prostorskih podatkov 30 30 60 120 4

Metodika prostorskega načrtovanja s seminarjem (občinska in regionalna raven)

30 60 30 30 150 300 10

Izbirni predmeti I (FGG ali UL) 45 30 15 90 180 6

Izbirni predmet 2 30 - 15 15 - 60 120 4

Praktično usposabljanje - - - - 60 60 120 4

Skupaj 2. semester 180 60 165 15 30 450 900 30

Skupaj 1. in 2. semester 345 120 360 15 60 900 1800 30


26 27

STAVBARSTVOMAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

DRUGA STOPNJA

Magistrski študijski program Stavbarstvo druge stopnje traja dve leti (štiri semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk. Po končanem študiju študent pridobi strokovni naslov MAGISTER INŽENIR STAVBARSTVA oziroma MAGISTRICA INŽENIRKA STAVBARSTVA, z okrajšavo mag. inž. stavb.

Študijski program ne vključuje smeri.

Študijski program Stavbarstvo se osredotoča na stavbe – njihovo načrtovanje, gradnjo, uporabo ter odstranitev. V obstoječem izobraževalnem sistemu ljubljanske univerze sta dobro zastopana dva dela področja graditeljstva: UL Fakulteta za arhitekturo skrbi za načrtovanje prostora (v našem primeru aktivnih prostorov v stavbah), UL Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo pa skrbi za načrtovanje nosilnih konstrukcij stavb. V obeh programih je nezadostno zastopano izobraževanje na področju načrtovanja »zaščitnih« konstrukcij, ki obsega predvsem konstruktivno gradbeno fiziko (ta obravnava probleme toplote, svetlobe, zvoka, vlage in požara v okviru konstrukcijskih sklopov in stavbe kot celote, na osnovi bioklimatskega koncepta oblikovanja bivalnega in delovnega prostora).

V velikem delu graditeljstva – kar je ciljno področje študijskega programa Stavbarstvo – so investicije razpršene na manjše objekte. Ob tem, predvsem zaradi pomanjkljivega znanja vseh akterjev: investitorjev, projektantov in izvajalcev ter upravnih služb, ne prihaja do vzajemnega delovanja, ampak do nenehnih konfliktov.

Cilj magistrskega študijskega programa druge stopnje Stavbarstvo je zato usposobiti strokovnjaka, ki bo znal oblikovati in načrtovati bivalno in delovno okolje ter bo s svojim znanjem izboljšal kakovost grajenega okolja.

V času študija bo študent pridobival znanja, tehnične spretnosti in inovacijske sposobnosti, ki bodo pripomogle k dvigu kakovosti projektov za načrtovanje izvedbe, distribucije, uporabe in odstranitve. Diplomant bo pridobil osnovno znanje s področja gradbeništva in po končanem študiju znal uporabljati pridobljeno znanje v praksi, znal se bo prilagajati novim situacijam, se odločati ter ustvarjati nove ideje.

Na UL FGG imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Podoben sistem pomoči bomo študentu nudili tudi v okviru študijskega programa Stavbarstvo. Študentje bodo imeli že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, manjše skupine študentov pa prav tako svoje tutorje iz vrst pedagogov ali študentov višjih letnikov, ki jim bodo pomagali pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno.

Program zagotavlja mednarodno primerljivost, mobilnost in prehodnost, diplomantu pa omogoča nadaljevanje študija v Evropi in zaposlitev znotraj Evropske skupnosti.

26 27


V drugostopenjski magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko vpiše, kdor je končal:

a.) študijski program prve stopnje s področja stavbarstva;

b.) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT – te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij (glej podrobnejše pogoje, navedene v nadaljevanju);

c.) visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo pred uvedbo bolonjskih programov;

d.) visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 10–60 KT, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij (glej podrobnejše pogoje, navedene v nadaljevanju).

Študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, je določil Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG glede na različnost strokovnega področja. V drugostopenjski magistrski študijski program Stavbarstvo se lahko vpiše, kdor je končal:

a) prvostopenjski študij na študijskih programih gradbeništvo, strojništvo, fizika ali sanitarno inženirstvo;

STAVBARSTVO

b) visokošolski strokovni študijski program po starem programu s področij gradbeništva, strojništva, fizike ali sanitarnega inženirstva;

c) študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, vendar mora opraviti študijske obveznosti v skupnem obsegu minimalno 24 ECTS iz predmetnih področij, navedenih v spodnji preglednici. Pri presoji vsebinske ustreznosti teh študijskih obveznosti, opravljenih zunaj UL FGG, se vrši primerjava s spodnjimi predmeti iz prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo na UL FGG.

Gradiva 6 ECTS ali več

Matematika II 6 ECTS ali več

Fizika 6 ECTS ali več

Stavbarstvo 6 ECTS ali več

SKUPNO 24 ECTS ali več

Kandidate vabimo, da čim prej oddajo dokumentacijo, na podlagi katere jim bomo določili prehodne pogoje.

Število vpisnih mest je 40 na rednem študiju. V primeru omejitve vpisa bo pogoj ocena študija na 1. stopnji.

28 29


Študentu se lahko priznajo znanja, ki po vsebini in obsegu ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Stavbarstvo. O priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, odloča Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG na podlagi pisne vloge študenta, priloženih spričeval in drugih listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj, ter v skladu s Pravilnikom o postopku in merilih za priznavanje neformalnega pridobljenega znanja in spretnosti, sprejetega na 15. seji Senata UL, dne 29. 5. 2007.






V primeru, da Študijski odbor Oddelka za gradbeništvo UL FGG ugotovi, da se pridobljeno znanje lahko prizna, se to ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu.

30 31



V magistrskem študijskem programu druge stopnje Stavbarstvo so predvideni prehodi:

• iz magistrskih študijskih programov druge stopnje s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih),

• za diplomante univerzitetnih študijskih programov s področja gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih), ki so bili sprejeti po letu 1994 in

• za diplomante visokošolskih študijskih programov gradbeništva ali sorodnih študijskih programov (tehničnih), ki so bili sprejeti pred letom 1994.

V 2. letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje Stavbarstvo se lahko prepiše študent, če:

• izpolnjuje pogoje za vpis v ta študijski program,• so na voljo prosta mesta,• je v celoti opravil študijske obveznosti v nižjem letniku na

prvotnem programu in• če se obseg vsebin magistrskega študijskega programa

druge stopnje Stavbarstvo od vsebin 1. letnika prvotnega študijskega programa ne razlikuje za več kot 30 kreditnih točk.

STAVBARSTVO

32 33

STAVBARSTVO

PREDMETNIK MAGISTRSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 2. STOPNJE STAVBARSTVO: (P) predavanja, (S) seminar, (SV) seminarske vaje, (LV) laboratorijske vaje, (TD) terensko delo, (DD) drugo delo, (KU) kontaktne ure študenta, (ŠO) študijske obveznosti



Uporabna geometrija 45 30 15 90 180 6

Konstrukcijska gradbena fizika 60 60 60 180 360 12

Dnevna svetloba 30 30 30 90 180 6

1. Izbirni predmet 45 45 90 180 6

skupaj 1. semester 180 165 105 450 900 30

2. semester

Informacijsko modeliranje stavb 30 30 60 120 4

Projektiranje nosilnih konstrukcij stavb: 60 60 60 180 360 12

Zasnova konstrukcij in potresno inženirstvo (4)

Projektiranje betonskih stavb (3)

Projektiranje jeklenih stavb (3)

Projektiranje lesenih stavb (3)

Goetehnično projektiranje (3)

2. Izbirni predmet 45 45 90 180 6


skupaj 2. semester 155 125 110 60 450 900 30

Skupaj 1. in 2. semester 335 290 215 60 900 1800 60

STAVBARSTVO A



Napredni materiali 30 30 30 90 180 6

Požar 30 30 30 90 180 6

Učinkovita raba energije 45 45 45 135 270 9

Bivalno okolje 45 45 45 135 270 9

skupaj 3. semester 150 150 150 450 900 30

4. semester

Magistrski modul 75 45 60 270 450 900 30

skupaj 4. semester 75 45 60 270 450 900 30

Skupaj 3. in 4. semester 225 195 210 270 900 1800 60

Kontaktne ure


Magistrski modul

Zasnova gradbenih konstrukcij 30 - 30 - - - 60 120 4

Avtomatsko vodenje sistemov 45 15 30 90 180 6

Pametna hiša 30 30 30 90 180 6


skupaj modul 75 45 60 270 450 900 30

SKUPAJ 1-4 semester 560 485 425 330 1800 3600 120

IZBIRNI PREDMETI

Tehnologija instalacij** 30 30 30 90 180 6

Izbrana poglavja grad. informatike 45 45 90 180 6

Športna vzgoja** 60 120 4



* obremenitev študenta je 60 ECTS/leto,to je 1800 ur/leto, ure vključujejo kontaktne ure + samostojno delo** poleg ostalih možni izbirni predmeti stroke na FGG

* Obremenitev študenta je 60 ECTS/leto, kar ustreza 1800 ur/leto; ure vključujejo kontaktne ure in samostojno delo.

Predstavitev

doktorskega študijskega programa

III. stopnje

GRAJENO OKOLJE

NEKEGA DNEBO ŠLO VSEPO TVOJEMNAČRTU.

34 35

36 37

GRAJENO OKOLJEDOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM

TRETJA STOPNJA

V študijskem letu 2011/2012 bomo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter na Naravoslovnotehniški fakulteti skupaj izvajali študijski program tretje stopnje – Grajeno okolje.

Doktorski študijski program Grajeno okolje traja tri leta (šest semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk. Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Pogoj za dokončanje študija in pridobitev znanstvenega naslova DOKTOR ZNANOSTI oziroma DOKTORICA ZNANOSTI je, da kandidat uspešno opravi vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo. Program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor oziroma doktorica znanosti na naslednjih znanstvenih področjih: Gradbeništvo, Geodezija, Načrtovanje in urejanje prostora ter Geologija.

Doktorski študijski program Grajeno okolje nadomešča dosedanje podiplomske študije na UL FGG in UL NTF, in sicer:

• podiplomski študijski program Gradbeništvo,• podiplomski študijski program Geodezija,• interdisciplinarni podiplomski študijski program

Prostorsko in urbanistično planiranje (IPŠPUP) ter• podiplomski študijski program Geologija.

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO terNARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

GRAJENO OKOLJE

38 39

Doktorski študijski program Grajeno okolje je vsebinsko in metodološko nadaljevanje študijev prve in druge stopnje. Predstavlja znanstveno nadgradnjo vsebin gradbeništva, geodezije, načrtovanja prostora in geologije.

Osrednji poudarek doktorskega študija bo na raziskovalnem delu, na interdisciplinarnosti študija ter na sodelovanju mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov. Poseben poudarek bo namenjen tudi ustreznemu odnosu med doktorandom in mentorjem. Program je v celoti ovrednoten po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) in se lahko na ta način vključuje v mednarodno izmenjavo študentov v državah, ki ta sistem uporabljajo.

Doktorski študijski program Grajeno okolje vključuje štiri znanstvena področja. Najobsežnejše področje je gradbeništvo. Študijsko področje geodezije obsega znanstveni študij tem geodezije in geoinformatike. Področje načrtovanje in urejanje prostora je interdisciplinarno področje, zato je študij zanimiv za diplomante različnih programov, študentje bodo kot izbirne predmete izbirali tudi med predmeti drugih članic UL, predvsem FA, FF, BF, NTF, EF in FDV. Študijsko področje geologije je zasnovano tako, da pokriva vsa glavna polja geološke znanosti, hkrati pa se usmerja tudi v specifičnosti geoloških razmer v širšem srednjeevropskem in mediteranskem prostoru.

Temeljni cilj doktorskega študijskega programa Grajeno okolje je izobraževanje visoko usposobljenih raziskovalcev za posamezna znanstvena področja, ki sestavljajo študijski program. Doktorand bo po končanem študiju usposobljen za znanstveno razmišljanje in reševanje znanstvenih problemov ter sodelovanje pri reševanju zahtevnih delovnih problemov z interdisciplinarnim pristopom.

Doktorand doktorskega študijskega programa Grajeno okolje bo sposoben kreativnega in samostojnega znanstveno-raziskovalnega dela in reševanja znanstvenih problemov bodočih delodajalcev. Usposobljen bo za obravnavo raziskovalnega problema po najsodobnejših znanstvenih metodah, kritično presojo raziskovalnih rezultatov, za razvoj novih raziskovalnih metod ter prenos novih tehnologij in znanja v prakso.


Na doktorski študijski program Grajeno okolje se lahko vpiše, kdor je končal:

a) študijski program druge stopnje;

b) študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, če so ovrednoteni s 300 KT, ali drugi enoviti magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT;

c) dosedanji študijski program za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni program. Tem kandidatom Študijski odbor doktorskega študija UL FGG pred vpisom v doktorski študijski program tretje stopnje določi dodatne obveznosti v obsegu do 60 KT;

d) dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Tem kandidatom se v doktorskem študijskem programu tretje stopnje priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk;

e) dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.

Na doktorski študijski program Grajeno okolje se lahko vpišejo tudi diplomanti tujih univerz. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.

Število vpisnih mest je 60.

V primeru omejitve vpisa bo izbira kandidatov temeljila na podlagi naslednjih kriterijev:

• povprečna ocena študija (15 %),• ocena diplomske ali magistrske naloge (5 %) in• uspeha pri izbirnem izpitu (80 %), ki je sestavljen iz

pisnega izpita s področja naravoslovja in tehnike. Kandidat lahko 40 % ocene pisnega izpita nadomesti z oceno dosedanjega znanstvenega in strokovnega dela na področju študijskega programa.


Znanja in spretnosti, pridobljena s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem pred vpisom v program, se bodo, skladno z Merili za akreditacijo študijskih programov, priznavala pri izbiri ob omejitvi vpisa. O priznavanju znanj in spretnosti, ki jih je kandidat pridobil pred vpisom v program, odloča Študijski odbor UL FGG za doktorski študij.

Pri priznavanju tovrstnih znanj in spretnosti se upoštevajo strokovna specializacija, druga diploma visokošolskega zavoda, dosedanje znanstvenoraziskovalno delo, objavljena znanstvena dela, strokovna izpopolnjevanja ali ustrezne delovne izkušnje.

POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU

Študent se lahko vpiše v 2. letnik doktorskega študija Grajeno okolje, če je do izteka študijskega leta opravil z učnimi načrti predpisane obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk po ECTS.

GRAJENO OKOLJE

40 41

V 3. letnik doktorskega študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter imajo na senatu UL pridobljeno soglasje k temi doktorske disertacije. Zadnji, 3. letnik je namenjen individualnemu raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.



Prošnje kandidatov za prehod na doktorski študijski program Grajeno okolje bo individualnoobravnaval Študijski odbor doktorskega študija Grajeno okolje.

PREDMETNIK DOKTORSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 3. STOPNJE GRAJENO OKOLJE:

GRAJENO OKOLJE

42 43

Zap. št. Predmet Vrsta predmeta ECTS

1 Orodja in metode v raziskovanju grajenega okolja

obvezni skupni 5 + 5

2 Raziskovanje v geodeziji obvezni znanstvenega področja 10

3 Prostorsko načrtovalsko raziskovanje obvezni znanstvenega področja 5 in 10

4 Aplikativna geokemija okolja izbirni 5

5 Bioklimatsko načrtovanje izbirni 5

6 Biotski odgovor na paleoekološke spremembe

izbirni 5

7 Deformacijska analiza naravnega in grajenega okolja

izbirni 5

8 Dinamika gradbenih konstrukcij z uporabo v potresnem inženirstvu

izbirni 5 in 10

9 Duktilnost in stabilnost jeklenih konstrukcij izbirni 5

10 Eksperimentalno podprto projektiranje zidanih objektov

izbirni 5 in 10

11 Fraktalne in izbrane računalniške metode v geologiji

izbirni 5

12 Geoarheologija izbirni 5

13 Geofizikalne metode raziskav izbirni 5

14 Geoinformatika v znanosti in ontologija nepremičnin

izbirni 5

15 Geokemijski procesi izbirni 5

16 Geologija naravnih nesreč izbirni 5

17 GNSS v geodeziji in geofiziki izbirni 5

18 Gravimetrija v geodeziji izbirni 5

19 Hibridno modeliranje okoljskih sistemov izbirni 5

20 Hidrogeologija krasa in medzrnskega poroznega medija

izbirni 5

21 Hidrološke meritve in hidrološko modeliranje

izbirni 5 in 10

22 Hidrološko in geotehnično raziskovanje zemeljskih plazov

izbirni 5 in 10

23 Inteligentni sistemi v modeliranju in vodenju

izbirni 10

24 Kraški procesi in pojavi izbirni 5

25 Matematično modeliranje in turbulenca v hidravliki

izbirni 5 in 10

26 Matematično modeliranje v prometnem inženirstvu

izbirni 5

27 Meritve in modeliranje erozije in sedi-mentacije

izbirni 5 in 10

28 Metode inženirskogeoloških raziskav za zahtevne objekte

izbirni 5

29 Metode numeričnega modeliranja izbirni 5

30 Modeliranje podzemnih objektov izbirni 5

31 Modeliranje prenosa in pretvorb snovi v vodnem okolju

izbirni 5

32 Na znanje oprto inženirstvo izbirni 5 in 10

33 Načrtovanje podeželskega prostora izbirni 5

34 Napredna petrologija magmatskih in metamorfnih kamnin

izbirni 5

35 Napredne metode planiranja in spremljanja projektov

izbirni 5

36 Napredne tehnologije malt in betonov izbirni 5

37 Nelinearna analiza betonskih konstrukcij izbirni 10

38 Nelinearna analiza in projektiranje potresno odpornih armiranobetonskih stavb

izbirni 5 in 10

39 Nelinearna analiza kompozitnih konstrukcij izbirni 10

40 Nelinearna dinamika izbirni 5

41 Nelinearna mehanika deformabilnih teles izbirni 5

42 Nelinearna mehanika konstrukcij izbirni 10

43 Nelinearna metoda končnih elementov za analizo konstrukcij

izbirni 5 in 10

44 Nelinearna požarna analiza izbirni 10

45 Novi materiali izbirni 5

46 Numerične metode in dinamični sistemi v raziskovanju grajenega okolja

izbirni 5 in 10

47 Numerične metode v mehaniki konstrukcij izbirni 5

48 Obdelava podob daljinskega zaznavanja izbirni 5

49 Optimizacija konstrukcij izbirni 5

50 Potresnoodporno projektiranje zidanih stavb

izbirni 5

51 Preiskave umetnih mineralnih snovi izbirni 5

52 Prenova nepremične kulturne dediščine izbirni 5

53 Presoja vodnogospodarske urejenosti porečja

izbirni 5

54 Projektiranje in utrditev armiranobetonskih mostov na potresnih območjih

izbirni 5 in 10

55 Prostorske linijske konstrukcije izbirni 5

56 Raziskovanje vzpostavitve in vodenja topografskih podatkov

izbirni 5

57 Regionalna geodinamika izbirni 5

58 Rentgenska strukturna analiza izbirni 5

59 Sedimentarna evolucija Tetide izbirni 5

60 Sedimentni bazeni izbirni 5

61 Seizmološke analize in raziskave izbirni 5

62 Sodobna terestrična geodetska merska tehnologija

izbirni 5

63 Stabilni izotopi in fiziološki procesi izbirni 5

64 Stabilnost konstrukcij izbirni 5

65 Stratigrafija fanerozoika izbirni 5

66 Strukturna analiza izbirni 5

67 Tehnično upravljanje nepremičnin - izbrana poglavja

izbirni 5

68 Teoretska mineralogija izbirni 5

69 Teorija zanesljivosti konstrukcij izbirni 5

70 Toplotni in sevalni tokovi v ovojnem sklopu zgradbe

izbirni 5

71 Uporaba umetnih nevronskih mrež v inženirstvu

izbirni 5

72 Urejanje vodnega režima izbirni 5

73 Verjetnostne metode v grajenem okolju izbirni 5

74 Zajem in modeliranje zemeljskega površja pri ocenah naravnih tveganj

izbirni 5 in 10

75 Zanesljivost konstrukcij z uporabo v potresnem inženirstvu

izbirni 5 in 10

76 Zaščita hidrosfere izbirni 5

GRAJENO OKOLJE

44 45

Študenti znanstvenega področja Načrtovanje in urejanje prostora lahko vpišejo kot izbirne predmete tudi druge akreditirane predmete iz doktorskih študijev Univerze v Ljubljani. Pri tem morajo diplomanti tehniških fakultet obvezno zbrati vsaj 5 KT iz naravoslovnih in vsaj 5 KT iz družboslovnih predmetov, diplomanti naravoslovnih fakultet morajo obvezno zbrati vsaj 5 KT iz tehniških in vsaj 5 KT iz družboslovnih predmetov; diplomanti družnoslovnih fakultet pa morajo obvezno zbrati vsaj 5 KT iz tehniških in vsaj 5 kT iz naravoslovnih predmetov.


www.fgg.uni-lj.si

www.fgg.uni-lj.si

Jamova c. 2, 1000 Ljubljana, Slovenijatelefon 01 47 68 500, faks 01 42 50 [email protected]

nekega dne bo Šlo vse po tvojem naČrtu. · gradbeništva, geodezije, okoljskega gradbeništva,...

Documents