Nefarmakološki ukrepi za zdravljenje arterijske hipertenzije

Mateja Bulc

Arterijska hipertenzija pri nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni zelo

pomembna krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov

tveganja za nastanek in razvoj ter usodne zaplete srčno-žilne bolezni

prevladujoča srčno-žilna bolezen v razvitem svetu, predvsem pri starejših prebivalcih

tesno povezano z načinom življenja populacije in z nekaterimi spremenljivimi fiziološkimi dejavniki

odpravljanje dejavnikov tveganja srčno-žilne bolezni je dokazano zmanjšalo zbolevanje in umiranje

Presečna študija CINDI

delež zvišanega krvnega tlaka

18,9% leta 1990

26,9% leta 1996

20,6% leta 2002!

Smernice vodenja

zadnjih 10 let namenjajo vedenjskim vzorcem oziroma načinu življenja posameznika veliko pozornost

odpravljanje dejavnikov tveganja življenjskega sloga

pri že ugotovljeni bolezni kot tudi pri vseh navidez še zdravih posameznikih z velikim srčno-žilnim tveganjem

Napovedni dejavniki za zvišan krvni tlak

biološki: spol, starost in družinska obremenjenost

dejavniki okolja: socio-ekonomski, kulturni, zgodovinski, politični, geografski, klimatski

dejavniki življenjskega sloga

Dejavniki življenjskega sloga

tvegano pitje alkoholnih pijač hrana, bogata s soljo telesna neaktivnost prekomerna telesna teža

Zdravljenje brez zdravil

VEDNO pričnemo zvišan krvni tlak zdraviti nefarmakološko, brez zdravil, razen v življenje ogrožujočih stanjih

CILJI: dolgoročno in največje možno zmanjšanje srčno-žilnega in

ledvičnega zbolevanja in umrljivosti odpravljati in/ali nadzorovati vse prisotne dejavnike tveganja odpravljati že nastale okvare tarčnih organov, zdraviti pridružene bolezni ustrezno, redno nadzorovati krvni tlak

Izboljšanje življenjskih navad dokazano koristno v primarni preventivi AH nujno pri nadzoru hipertenzije in dejavnikov

tveganja: prenehanje kajenja normalizacija telesne teže omejitev vnosa soli zmanjšanje prevelikega uživanja alkohola redna telesna aktivnost uravnotežena, zdrava prehrana

Zdrava prehrana

Dosoljevanje hrane Natrijev klorid:

viša krvni tlak, če ga zaužijemo več kot 100 mmol/dan = >6g NaCl

mehanizma delovanja še niso pojasnili, < raven natriuretičnega hormona v plazmi in izboljšan betaadrenergični odgovor

zamenjava NaCl s KCl znižala krvni tlak, predvsem pri starejših hipertonikih

< soli: poveča učinkovitost antihipertenzivnih zdravil zmanjša izplavljanje kalija z diuretiki regresija hipertrofije levega prekata zmanjšanje proteinurije zmanjšanje izločanja kalcija z urinom zaviranje osteoporoze, sive mrene itn

priporočilo

omejitev vnosa Na na cca 100 mmol dnevno 2,4 g Na = 6 g NaCl = kavna žlička kuhinjske soli

okus jedi izboljšujemo z dišavnicami odsvetujemo dosoljevanje, uživanje močno

soljenih prehrambenih izdelkov, konzervirane hrane ipd.

priporočamo pripravljanje jedi iz naravnih sestavin, ki vsebujejo več kalija

zdrava prehrana

več sadja in zelenjave več rib malo maščob (čim manj nasičenih maščob in

holesterola): uravnotežen vnos in poraba energije delež maščob v prehrani naj ne preseže 15 (pri debelih pod

15%) do 30% celotnega vnosa energije nasičene maščobne kisline pod 7%, največ do 10%, večkrat

nenasičene maščobne kisline 3 do 7 %, ostalo energijo naj pokrijejo enkrat nenasičene maščobne kisline

holesterola naj bo manj kot 300 mg na dan, pri ogroženih pa manj kot 200

ogljikovi hidrati naj pokrijejo 55 do 75 % dnevnih energetskih potreb, čim več naj bo sestavljenih (škrob, celuloza) in čim manj enostavnih (sladkor)

vlaknin potrebujemo vsaj 25 g na dan beljakovine naj pokrivajo 10 do 15 % energetskih potreb

dnevno

zmerno pitje alkohola

Razmerje med uživanjem alkohola, višino

krvnega tlaka in prevalenco arterijske

hipertenzije v populaciji je linearno

Tvegano pitje alkohola povečuje tveganje za

možgansko kap ter zmanjšuje učinkovitost

antihipertenzivnega zdravljenja

priporočilo

omejitev uživanja alkohola na največ: 20 do 30 g alkohola/dan za moške=2 enoti 10 do 20 g alkohola/dan za ženske= 1 enota

(1 enota je 1 dl vina, malo pivo ali šilce

žganja)

normalna telesna teža

Prekomerna telesna teža (ITM 25 kg/m2)

in debelost (ITM 30 kg/m2): predisponirajoča dejavnika za zvišan krvni tlak in arterijsko

hipertenzijo neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen in za

nastanek drugih dejavnikov tveganja: motnje v presnovi maščob in sladkorno bolezen

povečujeta tveganje za prezgodnjo smrt

direktna zveza med dozo in odgovorom: več teže

izgubi posameznik, bolj se bo znižal krvni tlak in

dalj časa bo ostal nizek, če bo redno telesno

aktiven

Razmerje obsega pasu in bokov > 0,95 pri moških oziroma >0,85 pri ženskah obseg pasu > 102 cm pri moških in > 88 cm pri

ženskah centralni tip debelosti oz abdominalna debelost

povečuje ogroženost ne glede na indeks telesne mase:

dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, neodzivnost na inzulin, sladkorno bolezen, dislipidemije in hipertrofijo levega prekata

priporočilo

Svetujemo normalizacijo oz.vzdrževanje normalne telesne

teže

gibanje

telesna neaktivnost je neodvisni napovednik umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni

pomembna nefarmakološka intervencija v zdravljenju arterijske hipertenzije

blaga in zmerna telesna aktivnost znižujeta sistolični KT za približno 5-11 mmHg in diastoličnega za 3-8 mmHg

redna vadba, posebno hoja je obratno sorazmerna s telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina, holesterola in trigliceridov

priporočilo

redna zmerna aerobna telesna dejavnost: hoja, tek, plavanje, kolesarjenje traja naj 30 do 45 minut večino dni v tednu, vsaj trikrat tedensko

dinamična, izotonična vzdržljivostna vadba bolj učinkovita kot statična

Vrste vadbe: intenzivna TD

nad 60% maksimalne aerobne kapacitete, cca 70% maksimalnega pulza

(tek po stopnicah, hitro kolesarjenje, skupinske igre z žogo, aerobika....)

zmerna TD 40-60% maksimalne aerobne kapacitete, 50-70% maksimalnega

pulza (hitra hoja, golf, tenis, ples, telovadba, zmerna aerobika....)

blaga TD pod 40% maksimalne aerobne kapacitete, pod 50 maksimalnega

pulza (počasna hoja, dnevna opravila...)

toda-

!!

ni povsem brez nevarnosti zapleti kot npr. nenadna srčna smrt, miokardni

infarkt, poškodbe mišic in sklepov itd. ZATO:

vse ogrožene vse, ki so bili doslej malo aktivni

moški starejši od 40 let, ženske od 50 let

pred pričetkom vadbe obremenitveno testiramo

nekajenje

Kajenje

blago vpliva na višino krvnega tlaka pomembno zmanjšuje učinek nekaterih

antihipertenzivnih zdravil, predvsem zaviralcev beta močno zveča celotno tveganje za srčno-žilne bolezni

pri bolnikih s hipertenzijo

Opustitev kajenja je verjetno najpomembnejši

ukrep za preprečevanje srčno-žilnih in drugih

bolezni

priporočilo

vsem bolnikom s hipertenzijo svetujemo opustitev kajenja

po potrebi svetujemo uporabo nadomestkov nikotina ali buspirona ne vplivajo na zdravljenje hipertenzije

preventiva

štiri ravni preventivnih ukrepov primarno-primarna ali primordialna primarna (preprečevanje nastanka bolezni) sekundarna (preprečevanje pojava izražene oblike bolezni) terciarna raven ( preprečevanje posledic že izražene bolezni)

Končni cilj:

vzpostaviti za zdravje ugodne razmere ali vsaj

vrniti organizem v stanje, v kakršnem je bil poprej,

pred pojavom bolezni

v zdravljenju AH

primarna preventiva:z zdravim načinom življenja preprečujemo

nastanek dejavnikov tveganja (debelost, telesna

neaktivnost, soljenje...)

sekundarna preventiva:z odstranjevanjem dejavnikov tveganja

znižujemo krvni tlak hipertonika

zaključek

5 – 10 % hipertonikov se z nefarmakološkimi ukrepi krvni tlak normalizira, predvsem v primerih blage hipertenzije

sploh ni potrebno poseči po zdravilih

Dobrobiti: normalizacija krvnega tlaka pri manjšem odstotku hipertonikov zmanjšana potreba po zdravilih boljše učinkovanje zdravil zmanjševanje celovitega srčno-žilnega tveganja hipertonika kakovost življenja se (večini) hipertonikov poveča izboljša se sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, ko

bolnik ugotovi, da ni »stranka«, ampak partner v procesu zdravljenja in vodenja kronične bolezni

vodenje in zdravljenje večine bolnikov z zvišanim krvnim tlakom

sodi v ambulanto družinske medicine zdravnik mora

prepoznati in opredeliti arterijsko hipertenzijo oceniti bolnikovo celotno ogroženost pričeti zdraviti z nemedikamentoznimi ukrepi bolnika z boleznijo in priporočenimi ukrepi čim bolj

natančno seznaniti zdravljenje informiranega bolnika lažje, uspešnejše in

kakovostnejše

Upoštevati moramo: celotno bolnikovo zdravstveno stanje urejenost krvnega tlaka prizadetost tarčnih organov bolnikov način življenja bolnikove želje in zadržke pridružene bolezni, pa tudi njegovo celotno ogroženost morebitne stranske učinke zdravljenja bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu

presoja vselej resna in strogo individualna!

Hvala za pozornost!