naravoslovje in tehnika - ministrstvo za izobraževanje ... · pdf file5 1 opredelitev...
TRANSCRIPT
NARAVOSLOVJEIN TEHNIKA
ISBN 961-234-303-9
NARAVOSLOVJEIN TEHNIKA
Sprejeto na 32. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo dne 3. 10. 1998.Sprejeto na 28. seji Nacionalnega kurikularnega sveta dne 27. 11. 1998.Sprejeto na 22. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje dne 3. 12. 1998.
U~ni na~rt
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKOdr. Janez Ferbar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakulteta, predsednikmag. Irena Vodopivec, Zavod RS za šolstvo, strokovna tajnicaDragica Cvetre`nik, OŠ dr. Janez Mencinger, Bohinjska Bistricadr. Saša Gla`ar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška Fakultetadr. Metka Kralj, Univerza v Ljubljani, Pedagoška FakultetaMarta Novak, OŠ Šmarjeta na DolenjskemIgor Hostnik, OŠ Gabrovkamag. Anton Velikonja, Univerza v Mariboru, Pedagoška Fakulteta
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Milan ZverZa zavod Alojz Pluško
Uredila Zvonka Labernikjezikovni pregled Ernest Jeler, Andrej Koritnik, Nina @itkoOblikovanje Tanja Rade`Prelom BS Jabolko d. o. o, LjubljanaTisk Ko~evski tisk d. d., Ko~evje
Tretji natis
Ljubljana, 2005
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ......................................................................................................... 5
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 6
3 Operativni cilji predmeta .................................................................................................... 8
3.1 ^etrti razred ...................................................................................................................... 8
3.2 Peti razred ........................................................................................................................25
4 Specialnodidakti~na priporo~ila ........................................................................................46
5 Katalog znanja ....................................................................................................................50
5.3 Temeljni standardi znanja ................................................................................................58
5
1 OPREDELITEV PREDMETA
Predlog predmetnika devetletne osnovne šole predvideva za predmet naravoslovje in tehnika
105 ur v 4. razredu in 105 ur v 5. razredu. Od tega je 1\3 ur namenjenih tehniki. Predmet nara-
voslovje in tehnika je del nadgradnje predmeta spoznavanje okolja v 1. triletju. Predmet se
na daljuje v predmetih naravoslovje v 6. in 7. razredu, tehnika in tehnologija v 6., 7. in 8. razre-
du, gospodinjstvo v 5. in 6. razredu, ter biologija, kemija in fizika v 8. in 9. razredu.
1.1 SMISEL IN NAMEN PREDMETA
1. U~enci naj pri pouku naravoslovja in tehnike naravo in tehniko izkustveno do`ivljajo, jo spo-
znavajo, z delom spreminjajo in z razli~nih stališ~ vrednotijo posege vanjo. Ob izkušnjah z
naravo in tehniko se u~e ceniti vse, kar je dobro, lepo, res in prav.
2. Pojave v naravi, tehni~ne in tehnološke postopke se u~e opisovati, razlagati, napovedova-
ti in vplivati nanje. U~ijo se preverjati pravilnosti napovedi. Tehniške postopke se u~ijo opa-
zovati, opisovati, jih izbirati, uporabljati, na~rtovati in preverjati uresni~ljivost na~rtov.
3. Spoznanja in izkušnje o sebi, o naravi in tehniki uporabljajo u~enci za to, da se vklju~ujejo
v okolje in ga premišljeno in odgovorno spreminjajo. Navajajo se skrbeti za svoje telo,
zdravje in dobro po~utje. U~ijo se vzdr`evati in izboljševati svoje okolje in uporabljati
sodob no tehniko in tehnologijo.
4. U~ijo se sami in skupaj z drugimi presojati, kaj je prav, se odlo~ati in delovati v svoje in
skupno dobro.
6
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
1. U~enci naj naravo in tehniko izkustveno do`ivljajo, tako
• da pre`ivljajo del svojega ~asa v razli~nih naravnih okoljih in opazujejo naravo z vsemi ~uti-
li in s preprostimi opazovalnimi pripomo~ki;
• da z naravnimi pojavi eksperimentirajo, kar pomeni, da spoznavajo potek pojavov in pove-
zave med njimi v znanih in nadzorovanih okoliš~inah;
• da v preprostejših naravnih in tehni~nih sistemih potek pojavov na~rtujejo, usmerjajo in
nadzorujejo, tako da kaj pridelajo ali izdelajo.
2. U~enci se izkustveno seznanijo z nekaj preprostimi naravnimi in umetnimi sistemi. Opazu-
jejo, kako delujejo in kako so sestavljeni. Z eksperimentiranjem preskušajo delovanje siste-
mov in ugotavljajo, da je delovanje (funkcija) odvisno od zgradbe (strukture) sistema.
Preu~ujejo preproste tehni~ne sisteme. Na~rtujejo, konstruirajo in oblikujejo nove.
Izkustveno spoznajo, da je zgradba in lastnost sistema odvisna od števila in lastnosti sesta -
vin ter razmerij med njim.
U~enci z opazovanjem, s poskusi, ob delu in z uporabo virov podatkov raziskujejo poveza -
ve med strukturo in funkcijo.
3. U~enci naravo in tehniko spoznavajo tudi prek izkušenj drugih. V ta namen se u~ijo uporab-
ljati splošne in posebne pomenske sisteme (reprezentacije) in tehnologijo za izmenjavo
podatkov in delo z njimi.
U~enci uporabljajo naslednje sisteme znamenj: prostorska obmo~ja, igra~e in igre, modele
in simulacije, stati~ne in gibljive slike ter risbe, sheme in risbe z dogovornimi znamenji, go -
vorjeni in pisani jezik, števila in matemati~ne operacije, tabele, histograme in grafe ter
ra~unalniške sisteme znamenj.
U~enci se urijo v rabi razli~nih reprezentacij in tehnologije za delo s podatki. Le izurjenost
na tem podro~ju zagotavlja u~inkovito uporabo virov podatkov za uk in pouk naravoslovja.
7
4. U~enci se u~ijo okolje preudarno spreminjati. Zato spoznavajo tehni~ne in tehnološke po-
stopke za prenos in spreminjanje teles, snovi, energije in podatkov. Pri tem se seznanjajo
s tehnološkimi lastnostmi gradiv, obdelovalnimi postopki, orodji in merilnimi pripomo~ki.
Pri delu in eksperimentiranju morajo znati sebe in druge varovati pred poškodbami, delov-
na sredstva pa pred okvarami.
Ob spreminjanju svojega okolja se zavedo, da nekaterih sprememb ne morejo obrniti. Mno-
ge potekajo v eno smer same od sebe, v drugo smer pa jih je treba poganjati. Za pogon so
potrebne goniIne razlike. ^e jih v naravi ni, jih je treba ustvariti. Pri tem pa se porabljajo
na ravne zaloge snovi in energije.
U~enci spoznavajo, da moramo var~evati z naravnimi viri. To pomeni, da je treba ohranjati
razli~nost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo (zlasti ireverzibilnim) procesom,
ki razlike zmanjšujejo in odpravljajo.
5. U~enci se u~ijo presojati smotrnost in u~inkovitost tehnoloških postopkov ter tehni~nih
sredstev za doseganje zastavljenih ciljev ter ocenjevati njihovo gospodarsko uspešnost.
U~enci zastavljene cilje vrednotijo tudi po njihovih skupnih u~inkih in posledicah za posa-
meznika in za dru`bo. Ob tem se z eti~nega stališ~a u~ijo razsojati, kaj je prav in kaj ne.
Navajajo se na sodelovanje v procesih odlo~anja o ve~jih znanstvenih in tehni~nih projek-
tih, za katere je treba skupaj in vnaprej presoditi, ~e so eti~no sprejemljivi, tehnološko smo -
trni in gospodarsko obetavni.
6. U~enci z dejavnim sodelovanjem pri pouku in s prakti~nim delom odkrivajo in razvijajo svo-
je sposobnosti, urijo spretnosti ter razvijajo pozitivne osebnostne lastnosti. Oblikujejo po-
zitiven odnos do narave in tehnike ter kriti~en odnos do posegov v naravo. Odkrivajo, da so
naravni pojavi in tehni~ni sistemi temelj za številne poklice in oblikujejo odnos do poklic-
nega dela.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
3.1 Četrti razred
3.1.1 SHRANJEVANJE IN TRANSPORT
PROSTORI ZA BIVANJE IN GIBANJE
Zgradbe iz sestavljank in\ali odpadnega materiala
@ivalska skrivališ~a in bivališ~a
PREMIKANJE, PREVA@ANJE IN PRENAŠANJE
Po kopnem je telesa mogo~e nositi, dri~ati ali voziti
Vozi~ek lahko poganjamo od zunaj ali od znotraj
Izdelava in preskus modela vozi~ka
Gibanje ljudi po sklenjenih poteh
Gibanje `ivih bitij
PRETAKANJE SNOVI
Oskrba z vodo
Korita in cevi
Centralno ogrevanje
3.1.2 KAKO DELUJE ^LOVEŠKO TELO
Gibala
Prebavila
Srce, kri in `ile
Izlo~ala
Dihala
^utila in `iv~evje
3.1.3 RAZNOLIKOST V NARAVI
RAZVRŠ^ANJE @IVIH BITIJ
Rastline na kopnem: mahovi, praprotnice, semenke
Pogostejše drevesne in grmovne vrste v okolici
@ivali na kopnem: pol`i, `u`elke, pajki, dvo`ivke, plazilci, pti~i, sesalci
RAZVRŠ^ANJE SNOVI IN SNOVNE LASTNOSTI
Hrana je iz razli~nih snovi
Trdne snovi, kapljevine in plini
9
Presipavanje, pretakanje in prelivanje
Prepustnost snovi
Shranjevanje in transport snovi
Magnetne lastnosti snovi
Toplotna in elektri~na prevodnost snovi
Preprosti elektri~ni krogi
Kaj je doma na elektriko
@IVA BITJA SE SPREMINJAJO
Ljudje se med seboj razlikujemo
Lastnosti `ivega bitja so odvisne od dednosti, okolja in lastne aktivnosti
@iva bitja se spreminjajo zaradi rasti in razvoja
Narava se spreminja
SPREMINJANJE LASTNOSTI SNOVI
Mešanje in lo~evanje snovi
Spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju, ohlajanju in zmrzovanju
Odlagališ~a odpadnih snovi
3.1.4 GIBANJE ZEMLJE
NASTANEK DNEVA IN NO^I
Mrak
Senca
10O
PERA
TIVN
I CIL
JID
EJAV
NO
STI
PRED
LAG
ANE
VSEB
INE
SPEC
IALN
OD
IDAK
TI^N
A PR
IPO
RO^I
LAM
EDPR
EDM
ETN
E PO
VEZA
VE
3.1.
1 SH
RAN
JEVA
NJE
I
N T
RAN
SPO
RT
U~e
nci:
• ra
zlo`
ijo p
omen
biv
alni
h in
del
ovni
h pr
osto
rov,
ko
t so:
hiš
a, š
ola,
trgo
-vi
na•
grad
ijo m
odel
e st
avb
iz
sest
avlja
nk in
raz
li~ni
h gr
adiv
, jih
pri
mer
jajo
m
ed s
eboj
in p
redl
agaj
o iz
boljš
ave
• u~
ijo s
e sk
icir
anja
in p
ri -
mer
jajo
vel
ikos
ti sk
ic z
m
odel
om in
res
ni~n
o zg
radb
o
• ra
zlo`
ijo, k
ako
oblik
a vp
liva
na u
pora
bnos
t pr
edm
eta
in p
rost
ora
• se
znan
ijo s
e s
papi
rnim
i gr
adiv
i•
nava
jajo
se
na v
arno
in
prav
ilno
upor
abo
orod
ij•
spoz
nava
jo in
upo
rab -
ljajo
raz
li~ne
na~
ine
spaj
anja
pap
irni
h de
lov
• na
vaja
jo s
e na
sm
otrn
o up
orab
o gr
adiv
a•
pres
ojaj
o us
trez
nost
iz-
delk
a
U~e
nci:
• iz
delu
jejo
ski
ce•
grad
ijo m
odel
e•
oblik
ujej
o m
aket
e•
prei
zkuš
ajo
in p
rim
erja
jo
mod
ele
• pr
eizk
ušaj
o pa
pirn
a gr
adiv
a•
upor
ablja
jo o
rodj
e in
pri
po-
mo~
ke z
a ob
dela
vo p
apir
ja
PRO
STO
RI Z
A B
IVAN
JE IN
G
IBAN
JE
Zgra
dbe
iz s
esta
vlja
nk in
\ali
odpa
dneg
a m
ater
iala
.
Del
o na
j pot
eka
v sk
u-pi
nah.
Pozo
rni n
aj b
odo
na
kval
iteto
in tr
dnos
t iz-
dela
ve.
PV (»
pokl
icna
vzg
oja«
)
Upo
rabl
jajo
naj
kon
-st
rukc
ijsko
zbi
rko
ali
emba
la`o
, ki o
mog
o~a
sest
avlja
nje
ustr
ezni
h ob
lik.
Izde
lajo
lahk
o m
aket
e zg
radb
v o
kolic
i šol
e.
Oko
ljska
vzg
oja:
po
men
sm
otrn
e up
o-ra
be g
radi
va, u
pora
ba
emba
la`e
, upo
raba
v
drug
e na
men
e.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na v
zgoj
a•
dru`
ba•
mat
emat
ika
11
• sp
ozna
jo r
azlik
o m
ed z
a-ve
tjem
in b
ival
iš~e
m•
ugot
avlja
jo la
stno
sti `
e zn
anih
`iv
alsk
ih b
ival
iš~
• na
vede
jo fu
nkci
je b
iva-
liš~a
: zav
etje
, shr
anje
va-
nje
hran
e, v
zgoj
a m
ladi
~ev
• ug
otov
ijo s
taln
ost o
blik
in
na~i
na iz
dela
ve b
ival
iš~
razl
i~ni
h `i
vali
(pti~
ja
gnez
da, m
ravl
jiš~e
, ~eb
el-
njak
)•
spoz
najo
, da
~lov
ek b
iva-
liš~a
gra
di z
aves
tno
in
na~r
tno
in ji
h la
hko
spre
-m
inja
, `iv
ali p
a jih
gra
dijo
na
gons
ko in
ved
no e
nako
• sp
ozna
jo in
upo
rabi
jo p
o-st
opke
za
obde
lavo
lesa
• be
rejo
na~
rt
• iš
~ejo
`iv
alsk
a bi
vališ
~a in
zav
e-tja
• op
isuj
ejo
zna~
ilnos
ti te
h pr
osto
-ro
v•
opaz
ujej
o pa
jka,
ki p
rede
mre
`o
in iš
~ejo
raz
li~ne
paj
kove
mre
`e•
ogle
dajo
si ~
ebel
njak
, po
skic
i iz
dela
jo le
sene
gne
zdiln
ice
za
pti~
e
@iva
lska
skr
ival
iš~a
in b
iva-
liš~a
.Po
udar
imo,
da
~lov
ek
biva
liš~a
gra
di z
aves
tno
in n
a~rt
no in
da
jih la
h-ko
spr
emin
ja, `
ival
i pa
jih g
radi
jo n
agon
sko
in
vedn
o en
ako.
• dr
u`ba
• lo
~ijo
pre
mik
anje
tele
s z
noše
njem
, vle
~enj
em, p
o-tis
kanj
em in
vo`
njo
• ug
otov
ijo, d
a so
san
ke
toga
tele
sa in
jih
je tr
eba
poga
njat
i od
zuna
j•
ugot
ovijo
, da
so v
ozila
na
kole
sih
neto
ga in
jih
lah-
ko p
ogan
jam
o od
zun
aj
ali o
d zn
otra
j
• po
tiska
jo in
vle
~ejo
san
ke in
vo-
zi~e
k te
r pr
imer
jajo
gib
anje
ob
eh
PREM
IKAN
JE, P
REVA
@AN
JE
IN P
REN
AŠAN
JE
Po k
opne
m je
tele
sa m
o-go
~e n
ositi
, dri
~ati
ali v
oziti
.
Ogr
odje
voz
ila n
osi t
ovor
.
Tele
sa b
olje
drs
ijo p
o gl
ad-
kih
in n
amaz
anih
pov
ršin
ah.
Del
o v
dvoj
icah
.
U~e
nci n
aj b
odo
pozo
r-ni
na
giba
nje
tele
s po
dr
~i (t
obog
anu)
, na
sa-
neh,
sm
u~eh
in r
olka
h.
Prim
erja
jo p
rena
šanj
e in
pre
va`a
nje
v sa
mo-
post
re`b
i.
• dr
u`ba
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja•
špor
tna
vzgo
ja
12•
spoz
najo
ses
tavo
voz
il z
no-
tran
jim p
ogon
om•
pom
ikaj
o vo
zilo
po
valji
h in
kro
-gl
icah
• op
azuj
ejo,
raz
stav
ljajo
in s
e-st
avlja
jo ig
ra~e
na
navi
janj
e
Vozi
~ek
lahk
o po
ganj
amo
od z
unaj
ali
od z
notr
aj.
Vlek
a sa
ni, k
lade
po
krog
li-ca
h al
i val
jih.
Vozi
la in
igra
~e n
a ko
lesi
h.O
troš
ki tr
icik
el, a
vtom
obili
s
peda
li, k
olo
(bic
ikel
), ig
ra~e
na
nav
ijanj
e.
• op
azuj
ejo
sest
avo
in d
elo-
vanj
e vo
zil
• iz
del
ov s
esta
vlja
nke
(gra
d-ni
kov)
gra
dijo
voz
ila•
vred
notij
o zg
radb
o in
de-
lova
nje
mod
ela
ali n
apra
-ve
in p
redl
agaj
o iz
boljš
a-ve
ter
drug
a~ne
reš
itve
• gr
adijo
mod
ele
in p
reiz
kuša
jo n
ji-ho
vo d
elov
anje
ter
ga p
rim
er ja
jo
z de
lova
njem
pod
obni
h na
prav
Izde
lava
in p
resk
us m
odel
a vo
zi~k
a.U
~enc
i upo
rabl
jajo
gib
-Iji
ve ig
ra~e
in k
onst
ruk-
cijs
ke z
birk
e.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• dr
u`ba
• ug
otov
ijo, d
a pr
i odh
ajan
ju
zdom
a in
pri
haja
nju
dom
ov
nava
dno
neka
j pre
naša
jo a
li pr
eva`
ajo
• ug
otov
ijo, d
a je
pre
naša
nje
in o
dnaš
anje
pot
rebn
o za
`i
vlje
nje
• ra
zum
ejo
pom
en:
– lo
~itv
e po
vrši
n za
gib
anje
od
– po
vrši
n za
biv
anje
(oko
ljska
vz
goja
)–
povr
šin,
ki s
o na
men
jene
pr
edvs
em g
iban
ju–
pose
bnih
pra
vil z
a ra
zli~
ne
na~i
ne g
iban
ja–
ustr
ezne
opr
eme
• po
nazo
rijo
kro
`no
giba
nje
v ra
z-re
du•
opis
ujej
o, k
aj o
dnaš
ajo
od d
oma
in k
aj d
omov
pri
naša
jo•
pove
do, k
aj n
osijo
, od
kod
in k
am•
pona
zori
jo g
iban
je iz
ene
ga v
dr
ug p
rost
or
• op
azuj
ejo
sošo
lce
pri h
oji,
teku
, pl
ezan
ju, r
olan
ju•
gled
ajo
vide
opos
netk
e•
opis
ujej
o sv
oja
do`i
vetja
pri
sm
u~an
ju in
pla
vanj
u•
izde
lajo
pla
kat,
s k
ater
im o
po-
zarj
ajo
na v
arno
st (n
pr. n
a ce
sti,
ob v
odi,
na s
mu~
anju
, pri
ple
za-
nju
v go
rah)
Gib
anje
ljud
i po
skle
njen
ih
pote
h.
Varn
ost p
ri g
iban
ju: h
oji,
teku
, ple
zanj
u, s
mu~
anju
, ro
lanj
u.
Varn
ost o
b vo
dah
in v
vod
i.
Del
o v
man
jših
sku
pi-
nah.
Pove
zati
je tr
eba
stal
-no
st b
ival
iš~a
in k
ro`n
a gi
banj
a.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
Oko
ljska
vzg
oja:
Sebe
in o
kolje
var
uje-
mo,
~e
upoš
teva
mo,
da
mor
ajo
biti
povr
šine
za
raz
li~ne
vrs
te g
iban
j (p
lo~n
iki,
cest
e, ig
riš~
a,
sank
ališ
~a, s
mu~
iš~a
) lo
~ene
med
seb
oj in
liš~
lju
di, `
ival
i ter
ras
tlin.
• šp
ortn
a vz
goja
• sl
oven
š~in
a
• šp
ortn
a vz
goja
• sl
oven
š~in
a•
dru`
ba
13
• po
znaj
o po
men
tele
sne
pri-
prav
ljeno
sti z
a po
-se
bne
vrst
e gi
banj
a•
pozn
ajo
pom
en v
arov
anja
pr
i zah
tevn
ejši
h vr
stah
gi
banj
a
• ug
otov
ijo, d
a je
za
var-
nost
pro
met
a po
mem
bno,
da
vsa
k ud
ele`
enec
opa
zi
drug
e, d
a dr
ugi o
pazi
jo
njeg
a in
da
vsak
do iz
ve z
a na
mer
o dr
ugeg
a•
vedo
za
nam
en s
igna
lne
opre
me
vozi
l in
pešc
ev te
r pr
omet
nih
znak
ov•
utem
eljij
o po
men
var
nost
-ne
~el
ade
pri v
o`nj
i s
kole
som
in p
ripe
njan
ja
varn
ostn
ega
pasu
v a
vtu
• ob
vlad
ajo
tehn
iko
vo`n
je
s ko
leso
m
• ug
otav
ljajo
ust
rezn
ost o
prem
e ko
les
• pr
ipov
eduj
ejo
o do
`ive
tjih
med
vo
`njo
s k
oles
om
Prom
etna
var
nost
.
Kako
vid
eti,
kje
so d
rugi
, ka
ko in
kam
se
gibl
jejo
in k
aj
nam
erav
ajo.
Kak
o dr
ugim
po-
mag
ati,
da o
pazi
jo, k
je s
em
jaz,
kam
in k
ako
se g
iblje
m in
ka
m n
amer
avam
. Kol
esar
ske
lu~i
, odb
ojne
pov
ršin
e in
zv
onec
.
• dr
u`ba
• sl
oven
š~in
a
• sp
ozna
jo, d
a se
`iv
ali g
iblje
-jo
na
razl
i~ne
na~
ine
• ra
zum
ejo
pom
en o
kon~
in p
ri
giba
nju
(odr
ivan
je,
vle~
enje
)•
spoz
najo
, da
giba
nje
omog
o~aj
o m
išic
e•
ovre
dnot
ijo u
speš
nost
pr
emik
anja
kop
ensk
ih
`iva
li pr
i pla
zenj
u, p
leza
-nj
u, s
kaka
nju
• sp
ozna
jo n
a~in
raz
širj
anja
ra
stlin
skih
sem
en s
plo
-do
vi
• op
azuj
ejo
giba
nje
de`e
vnik
a•
prim
erja
jo h
itros
t pre
mik
anja
raz
-li~
nih
kope
nski
h `i
vali
(npr
. pol
-`a
, de`
evni
ka, h
roš~
a, m
okri
ce …
)•
opaz
ujej
o in
pos
nem
ajo
giba
nje
`iva
li•
izde
lajo
zbi
rko
razl
i~ni
h ra
stlin
-sk
ih p
lodo
v in
sem
en•
napi
šejo
spi
s na
tem
o: s
eme
po-
tuje
Gib
anje
`iv
ih b
itij.
@iva
bitj
a se
pre
mik
ajo
sam
a al
i pa
jih k
aj p
rem
ika.
Prem
ikan
je `
ival
i je
na~i
n od
ziva
nja
na s
pre-
mem
be v
oko
lju. P
rila
-go
jeno
st `
ival
i na
okol
je
se k
a`e
tudi
v n
a~in
u pr
emik
anja
. Opa
zova
nje
prem
ikan
ja n
aj `
ival
i ne
ogr
o`a.
Zdr
avst
vena
vz
goja
: skr
b za
zdr
av
razv
oj g
ibal
. Pok
on~n
a dr
`a p
ri h
oji i
n se
denj
u.
• m
atem
atik
a•
špor
tna
vzgo
ja
14•
spoz
najo
rez
ervo
ar (z
bi-
raln
ik, h
ram
) in
njeg
ov
nam
en
• iz
dela
jo m
odel
vod
ovod
ne n
ape-
ljave
z r
ezer
voar
jem
in g
a pr
e-sk
usijo
PRET
AKAN
JE S
NO
VI
– te
ko~i
ne s
e pr
etak
ajo
po c
eveh
Osk
rba
z vo
do.
Zaje
tje, z
bira
lnik
, cev
i, ve
n-til
i.
Del
o v
man
jših
sku
pi-
nah.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• sk
icir
ajo,
obl
ikuj
ejo,
kon
-st
ruir
ajo,
gra
dijo
mod
ele
cevi
in k
orit
• ob
vlad
ajo
osno
vne
obde
-lo
valn
e po
stop
ke z
a pa
pirn
a gr
adiv
a, u
met
ne
mas
e, le
s, ta
nko
plo~
evi-
no in
meh
ko `
ico
• ra
zlo~
ujej
o m
ed p
reta
ka-
njem
teko
~in
po k
oriti
h in
ce
veh
• sp
ozna
jo, d
a vo
dovo
dno
omre
`je
ni s
klen
jeno
• sp
ozna
jo, d
a te
ko~a
vod
a la
hko
kaj p
ogan
ja
Izde
lajo
mod
el k
orita
in c
evja
za
dovo
d vo
de d
o vo
dneg
a ko
lesa
. Iz
dela
va v
sebu
je te
pos
topk
e:•
skic
iran
je,
• na
~rto
vanj
e iz
dela
ve,
• iz
dela
va k
orita
,•
spaj
anje
cev
i in
kori
t
Kori
ta in
cev
iVs
ebin
a je
pri
mer
na z
a pr
ojek
tno
delo
.
Oko
ljska
vzg
oja:
upo
ra-
ba e
mba
la`e
, mo`
nost
i re
cikl
iran
ja, v
oda
lahk
o pr
enaš
a ne
snag
o, s
krb
za ~
iste
pot
oke.
• dr
u`ba
• sp
ozna
jo, d
a so
cev
i cen
-tr
alne
ga o
grev
anja
skl
e-nj
ene
• sp
ozna
jo, d
a vo
da v
njih
kr
o`i i
n pr
enaš
a to
plot
no
ener
gijo
• op
azuj
ejo
in u
gota
vlja
jo d
elov
a-nj
a ko
tlarn
eCe
ntra
lno
ogre
vanj
e.
Cevj
e ce
ntra
lneg
a og
reva
nja
je s
klen
jeno
. V n
jem
je la
h-ko
~rp
alka
.
Ogl
ed v
dve
h sk
upin
ah.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
15
3.1.
2 K
AKO
DEL
UJE
^
LOVE
ŠKO
TEL
O
• sp
ozna
jo, d
a gi
banj
e om
ogo~
ajo
miš
ice
• op
azijo
, da
je o
snov
na
last
nost
miš
ice
njen
a kr
~ljiv
ost
• op
azuj
ejo
preg
iban
je r
o-ke
, nog
e, g
lave
• op
azuj
ejo
svoj
e gi
be p
ri h
oji,
skok
u, p
lesu
, pis
anju
…G
ibal
a.
Pove
zava
z z
nanj
em iz
pr
vega
trile
tja.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
skrb
za
zdra
v ra
zvoj
gi-
bal.
Poko
n~na
dr`
a pr
i ho
ji in
sed
enju
.
• zn
ajo
opis
ati,
kako
pot
uje
hran
a v
~lov
eške
m te
lesu
• sp
ozna
jo, d
a hr
ana
potu
je
po p
reba
vni c
evi
• sp
ozna
jo, d
a hr
ana
potu
je v
en
o sm
er•
vedo
, da
hran
a vs
topa
v
usta
, kje
r jo
zob
je r
azko
sajo
in
zm
elje
jo•
vedo
, da
se h
rana
, ki j
e te
-lo
ne
mor
e pr
edel
ati,
izlo
~i
skoz
i zad
nji~
no o
dprt
ino
• po
znaj
o po
men
zdr
avih
zob
za
nor
mal
no d
elov
a-nj
e pr
ebav
il•
razl
o~uj
ejo
hran
o po
izvo
-ru
in n
a~in
u pr
edel
ave
• po
znaj
o po
men
ose
bne
higi
ene
pri p
repr
e~ev
anju
bo
lezn
i
• ob
slik
ah in
mod
elih
opi
šejo
pot
hr
ane
po ~
love
škem
tele
su•
izde
lajo
mod
el p
reba
vne
cevi
• po
slik
ah in
iz k
njig
ugo
tavl
jajo
, ka
ko je
pre
bavn
a ce
v na
meš
~ena
v ~
love
škem
tele
su
• ra
zvrš
~ajo
hra
no `
ival
skeg
a iz
vora
na:
mes
o in
mes
ne iz
del-
ke, m
leko
in m
le~n
e iz
delk
e te
r dr
ugo
hran
o `i
vals
kega
izvo
ra
(mas
ti, ja
jca)
• ra
zvrš
~ajo
hra
no r
astli
nske
ga
izvo
ra n
a: s
adje
in z
elen
javo
, `i
to in
`itn
e iz
delk
e (s
ladk
or,
olje
, mok
a)•
upor
abijo
nek
aj n
a~in
ov z
a pr
i-pr
avo
in p
rede
lavo
hra
ne
Preb
avila
.
Preb
avna
cev
ima
dve
odpr
-tin
i.H
rana
pot
uje
v en
o sm
er.
S hr
ano
lahk
o pr
idej
o v
telo
tu
di š
kodl
jive
stva
ri.
Hra
na je
iz r
azli~
nih
snov
i.
U~e
nci n
aj b
odo
pozo
r-ni
na
pot,
ki j
o op
ravi
hr
ana
v ~l
oveš
kem
tele
-su
.
Zdr
avst
vena
vzg
oja.
V do
ma~
i kuh
inji
sta
odlo
~ujo
~a o
kus
in
vonj
.
Tem
a je
pri
mer
na z
a na
ravo
slov
ni d
an.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja
• ra
zum
ejo,
da
kri p
o `i
lah
pren
aša
snov
i – r
azgr
aje-
no h
rano
in d
ihal
ne p
line
• op
azuj
ejo
krvn
e `i
lice
na s
vojih
ro
kah
ali n
a ro
kah
svoj
ih s
ošol
-ce
v
Srce
, kri
in `
ile.
Kri t
e~e
po `
ilah.
Del
o v
dvoj
icah
.sl
oven
š~in
a
16•
ugot
avlja
jo, d
a so
`ile
raz
-li~
no d
ebel
e•
spoz
najo
tri v
rste
`il
(art
e-ri
je, v
ene,
kap
ilare
)•
razu
mej
o vl
ogo
`il v
~lo
-ve
škem
tele
su in
ved
o, d
a je
krv
o`ilj
e sk
lenj
eno
• iz
knj
ig in
slik
spo
znaj
o, k
akšn
e so
`ile
v ~
love
škem
tele
su in
nji-
hovo
vlo
go
• zn
ajo
mer
iti fr
ekve
nco
sr~n
eg a
utri
pa•
ugot
ovijo
spr
emem
be
sr~n
ega
utri
pa o
b na
pori
h•
znaj
o ri
sati,
bra
ti in
raz
la-
gati
stol
pi~n
i pri
kaz
(hi-
stog
ram
)
• m
erijo
frek
venc
o (p
ogos
tost
) sr
~neg
a ut
ripa
ob
razl
i~ni
h de
-ja
vnos
tih in
ugo
tavl
jajo
, zak
aj
se fr
ekve
nca
sr~n
ih u
trip
ov
spre
min
ja•
nari
šejo
sto
lpi~
ni p
rika
z po
go-
stos
ti sr
~neg
a ut
ripa
pri
ra
zli~
nih
deja
vnos
tih•
~rpa
lka
kot m
odel
src
a
Srce
pog
anja
kri
.D
elo
v dv
ojic
ah.
Risa
nje
stol
pi~n
ih p
ri-
kazo
v.
U~i
telj
lahk
o u~
ence
op
ozor
i, da
del
uje
srce
po
dobn
o ko
t ~rp
alka
.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• sp
ozna
jo, d
a se
iz te
lesa
re
dno
izlo
~a tu
di v
oda
z ne
rabn
imi s
novm
i•
spoz
najo
, da
se v
oda
in
nera
bne
snov
i izl
o~aj
o tu
-di
sko
zi k
o`o
s po
tenj
em
• m
erijo
, kol
iko
na d
an s
pije
jo in
ko
liko
vode
izlo
~ijo
• op
azuj
ejo
pote
nje
tele
sa v
vr
o~in
i in
v hl
adne
m v
rem
enu
lzlo
~ala
.
Iz te
lesa
se
izlo
~a v
oda
z ne
rabn
imi s
novm
i.
• sp
ozna
jo p
ot z
raka
v d
iha-
la in
iz n
jih (v
dih
– iz
dih)
• op
azijo
, da
se o
bseg
prs
-ne
ga k
oša
pri d
ihan
ju
spre
min
ja•
poda
tke
znaj
o pr
ikaz
ati z
ra
zpre
deln
ico
• po
znaj
o šk
odlji
ve p
osle
di-
ce k
ajen
ja p
ri k
adilc
ih
• s
šivi
ljski
m tr
akom
izm
erijo
sp
rem
embo
obs
ega
prsn
ega
koša
pri
dih
anju
• se
stav
ijo a
nket
o o
kaje
nju
• an
ketir
ajo
star
še in
ank
eto
anal
izir
ajo
Dih
ala.
Spre
mlja
nje
poti
zrak
a v
diha
lih.
Kaje
nje
škod
uje
zdra
vju.
Del
o v
dvoj
icah
.
U~e
nci m
eritv
e za
pisu
-je
jo v
tabe
le.
Proj
ektn
o de
lo.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja: k
a-je
nju
se je
lahk
o og
niti,
• m
atem
atik
a•
slov
enš~
ina
• lik
ovna
vz
goja
• šp
ortn
a vz
goja
17
• za
veda
jo s
e šk
odlji
vost
i bi
vanj
a v
zaka
jeni
h pr
o-st
orih
• po
znaj
o pr
avic
e ne
kadi
l-ce
v do
biv
anja
v ~
iste
m
zrak
u•
razv
ijejo
skr
b za
last
no
zdra
vje
te`k
o pa
se
ga je
od-
vadi
ti.
• sp
ozna
jo, d
a so
~ut
ila
prej
emni
ki p
odat
kov
• sp
ozna
vajo
pre
dmet
e in
sn
ovi z
vse
mi ~
utili
• z
okuš
anje
m, v
onja
njem
, ot
ipav
anje
m, g
leda
njem
in
pos
luša
njem
raz
vrš~
ajo
in u
reja
jo p
redm
ete,
sno
vi
ter
poja
ve•
razl
o~uj
ejo
med
kva
litat
iv-
nim
i in
sem
ikva
ntita
tivni
-m
i raz
likam
i•
zved
o, d
a dr
oge,
alk
ohol
in
nek
ater
a zd
ravi
la la
hko
spre
men
ijo z
azna
vanj
e•
pozn
ajo
najp
omem
bnej
ša
~util
a•
zved
o, d
a je
pom
embn
o ~u
tilo
tudi
ko`
a•
spoz
najo
, da
`iv~
evje
ur
avna
va d
elov
anje
tele
sa•
ugot
ovijo
, da
mor
ajo
za
norm
alno
del
ovan
je te
le-
sa u
skla
jeno
del
ovat
i vsi
or
gani
in s
iste
mi
• op
išej
o vl
ogo
in n
alog
e m
o`ga
nov
• z
zave
zani
mi o
~mi i
zbir
ajo
pred
-m
ete
iz v
re~e
in ji
h po
imen
ujej
o•
z vo
njem
pre
pozn
avaj
o sn
ovi v
pr
eluk
njan
ih š
katli
cah
• s
posl
ušan
jem
pre
pozn
avaj
o ra
zli~
na z
vo~i
la in
`iv
ali,
ki s
e og
laša
jo•
v ra
zpre
deln
ice
zapi
suje
jo p
ogo-
stos
t gla
sov
v ra
zli~
nih
okol
jih•
s po
kuša
njem
pre
pozn
avaj
o ra
zli~
ne p
ija~e
• ur
ejaj
o gl
asov
e po
viš
ini a
li gl
asno
sti,
pija
~e p
o sl
adko
sti a
li ki
slos
ti, te
lesa
po
navi
dezn
i te
mpe
ratu
ri•
na s
likah
in s
kica
h op
azuj
ejo
~lov
ekov
e m
o`ga
ne
^util
a in
`iv
~evj
e.
S ~u
tili r
azlo
~uje
mo
zuna
nje
dra`
ljaje
po
vrst
i in
koli~
ini.
Odz
ivi ~
util
potu
jejo
po
`iv-
cih
v m
o`ga
ne.
Kval
itativ
ne in
sem
ikva
ntita
-tiv
ne s
prem
enlji
vke.
(K
valit
ativ
ne r
azlik
e po
me-
nijo
raz
li~ne
oku
se, n
pr.
gren
ko, k
islo
, sla
dko,
sla
no,
sem
ikva
ntita
tivna
raz
lika
pa
je n
pr. r
azlik
a m
ed r
azli~
ni-
mi s
topn
jam
i sla
nost
i.)
Del
o v
skup
inah
. U
~enc
i mer
itve
zapi
su-
jejo
v ta
bele
.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja: n
e-va
rnos
t dro
g, a
lkoh
ola,
zd
ravi
l.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja•
glas
bena
vz
goja
183.
1.3
RAZN
OLI
KO
ST
V N
ARAV
I
• ra
zvrs
tijo
`iva
bitj
a v
osno
vne
skup
ine:
`iv
ali,
ra-
stlin
e, g
live
• ra
zlik
ujej
o `i
va b
itja
po
zgra
dbi,
po p
rehr
ani i
n po
`i
vlje
njsk
em p
rost
oru
• sp
ozna
jo, d
a im
ajo
`iva
bi-
tja, k
i jih
uvr
š~am
o v
isto
sk
upin
o ne
kate
re e
nake
zn
a~iln
osti
• up
orab
ijo m
etod
o ra
zvrš
~anj
a
• na
tan~
no d
alj ~
asa
opaz
ujej
o ne
kaj r
azli~
nih
vrst
`iv
ali,
rast
lin
in g
liv, k
i jih
`e
pozn
ajo
• v
razp
rede
lnic
o vn
ašaj
o la
stno
-st
i, ki
so
jih o
pazi
li –
izbe
rejo
ti-
ste
last
nost
i, ki
so
skup
ne v
sem
`i
valim
, gliv
am in
ras
tlina
m (n
pr.
prem
ikan
je, b
arva
…)
RAZV
RŠ^A
NJE
@IV
IH B
ITIJ
Nav
adno
naj
pri
mer
jajo
`i
vali
ali r
astli
ne.
Pom
embn
o je
zd
ru`e
vanj
e v
skup
ine
po p
odob
nost
i, np
r.
`u`e
lke,
paj
ki, p
ol`i
. Im
ena
so m
anj p
omem
b-na
. Po
biol
oški
h zn
ame-
njih
je ~
love
k en
a od
`i
vals
kih
vrst
.PV
(“po
klic
na v
zgoj
a”)
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja
• sp
ozna
jo z
grad
bo k
open
-sk
ih r
astli
n: s
tebl
o, k
oren
i-ne
, lis
te, c
veto
ve,
plod
ove
• ra
zlo~
ujej
o m
ed r
astli
nam
i s
cvet
ovi i
n br
ez c
veto
v
• v
gozd
u na
bere
jo ~
im v
e~ r
az-
li~ni
h ra
stlin
pod
rast
i in
jih r
az-
vrst
ijo g
lede
na
to, a
li im
ajo
liste
, ste
blo,
kor
enin
e, c
veto
ve•
nari
šejo
ali
nare
dijo
odt
ise
razl
i~-
nih
oblik
list
ov, s
tebe
l in
kore
nin
Rast
line
na k
opne
m: m
aho-
vi, p
rapr
otni
ce, s
emen
ke.
Zgle
di iz
dom
a~eg
a ok
olja
.
U~e
nci n
aj b
odo
pose
-be
j poz
orni
na
skup
ne
zna~
ilnos
ti si
cer
raz -
li~ni
h ra
stlin
.O
koljs
ka v
zgoj
a: o
hran
ja-
nje
vrst
ne r
azno
likos
ti
• lik
ovna
vz
goja
• sl
oven
š~in
a
• sp
ozna
jo, d
a se
dre
vesa
in
grm
i raz
likuj
ejo
po
lubj
u, li
stih
, cve
tovi
h,
plod
ovih
• po
list
ih in
plo
dovi
h pr
epo-
znaj
o in
poi
men
ujej
o na
jpo-
gost
ejše
dom
a~e
drev
esne
in
grm
ovne
vrs
te•
spoz
najo
les
dom
a~ih
dre
-ve
s: s
mre
ka, b
or, h
rast
, bu-
kev,
lipa
• pr
ipra
vijo
zbi
rko
listo
v in
plo
dov
najp
ogos
tejš
ih d
reve
snih
in g
r-m
ovni
h vr
st•
izde
lajo
pla
kate
z z
na~i
lnos
tmi
drev
esni
h vr
st v
oko
lici
• ug
otav
ljajo
vrs
te le
sa, i
z ka
tere
-ga
so
posa
mez
ni p
redm
eti (
po-
hišt
vo, p
arke
t …)
Pogo
stej
še d
reve
sne
in
grm
ovne
vrs
te v
dom
a~em
ok
olju
.
U~e
nce
nava
jam
o na
sp
oštlj
iv o
dnos
do
na-
rave
. Pri
nab
iran
ju g
ra-
diva
za
zbir
ke in
pla
ka-
te n
e de
lajm
o šk
ode!
O
bisk
bot
ani~
nega
vrt
a.
• lik
ovna
vz
goja
• dr
u`ba
: ~l
ovek
v
svoj
e bi
val-
no o
kolje
vn
aša
nove
vr
ste
rast
lin.
19
• sp
ozna
jo z
unan
jo z
grad
bo
kope
nski
h `i
vali
• po
vezu
jejo
zun
anji
vide
z `i
vali
z nj
enim
na~
inom
`i
vlje
nja
– np
r. p
leni
Ici s
e hi
tro
prem
ikaj
o, im
ajo
dobr
o ra
zvita
~ut
ila, v
rov
ih
`ive
~e `
ival
i so
podo
lgov
ate
• up
orab
ljajo
pre
pros
te
dvov
ejna
te k
lju~e
za
dolo
~anj
e `i
vali
• op
azuj
ejo
razl
i~ne
kop
ensk
e `i
vali,
kot
so:
pol
`, m
uren
, `ab
a,
mar
tin~e
k …
• do
lo~a
jo `
ival
ske
skup
ine
s pr
e-pr
ostim
i klju
~i•
o iz
bran
i kop
ensk
i `iv
alsk
i vrs
ti na
bere
jo ~
im v
e~ p
odat
kov
iz
knjig
in d
rugi
h vi
rov
`iva
li na
kop
nem
: pol
`i,
`u`e
lke,
paj
ki d
vo`i
vke,
pl
azilc
i, pt
i~i,
sesa
lci.
Dol
o~ev
alni
klju
~ so
pr
ipom
o~ki
za
nata
n~no
op
azov
anje
in s
o pr
i-la
goje
ni o
trok
ovim
sp
osob
nost
im.
Obi
sk `
ival
skeg
a vr
ta.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja
• ra
zvrš
~ajo
sno
vi p
o gn
etlji
vost
i, st
islji
vost
i, tr
doti,
gos
tost
i•
spoz
nava
jo s
novi
po
na~i
nih
preo
blik
ovan
ja•
o la
stno
stih
sno
vi s
klep
a-jo
iz p
osku
sov
• iz
kust
veno
ugo
tovi
jo, d
a je
trdn
ost i
zdel
kov
odvi
sna
od r
azm
erij
med
ses
ta-
vina
mi
• iz
vede
jo p
osku
se z
a ra
zvrš
~anj
e sn
ovi p
o ag
rega
tnih
sta
njih
RAZV
RŠ^A
NJE
SN
OVI
IN
SNO
VNE
LAST
NO
STI
Trdn
e sn
ovi,
kapl
jevi
ne in
pl
ini.
Trdn
e sn
ovi l
omim
o, d
robi
-m
o, s
ekam
o in
`ag
amo
(te
so tr
de);
nek
ater
e la
hko
gnet
emo
in r
e`em
o (t
e so
m
ehke
); k
aplje
vine
te~e
jo,
kapl
jajo
, prš
ijo; p
lini t
e~ej
o in
se
razt
ezaj
o, d
a se
jih
stis
kati,
trdn
e sn
ovi i
n ka
plje
nive
so
gost
e, p
lini s
o re
dki.
^e s
nove
m d
amo
oblik
o,
nast
anej
o te
lesa
. O
blik
ovaj
e te
sta,
lesa
, pa
pirj
a, m
ila, s
ipo-
reks
a, g
line,
pla
stel
ina.
^e
tele
som
vza
mem
o ob
liko,
jih
pred
elam
o v
snov
.
• lik
ovna
vz
goja
• ug
otav
ljajo
tehn
i~ne
in
tehn
ološ
ke la
snos
ti pa
pirn
ih g
radi
v,
glin
e\pl
aste
lina
in le
sa•
za r
azli~
ne n
amen
e iz
bira
-jo
sno
vi z
ust
rezn
imi l
ast-
nost
mi
• pr
esku
šajo
trdn
ost r
azli~
nih
vrst
pa
pirj
a•
s pr
eobl
ikov
anje
m s
prem
inja
jo
trdn
ost p
apir
ja•
preu
~uje
jo g
netlj
ivos
t (p
last
i~no
st) g
line
in p
last
elin
a•
prim
erja
jo c
eplji
vost
trsk
Trdo
ta, p
last
i~no
st,
pro`
nost
, cep
ljivo
st.
S pr
epro
stim
i pos
kusi
u~
enci
ugo
tavl
jajo
te
hnol
oške
last
nost
i: tr
dnos
t, g
netlj
ivst
(pla
s -ti~
nost
), p
ro`n
ost,
(e
last
i~no
st) c
eplji
vost
. Pr
esku
šajo
lahk
o tu
di
drug
e m
ater
ijale
.Pa
zite
na
varn
ost!
• lik
ovna
vz
goja
20•
posk
ušaj
o si
pkos
t zrn
atih
sn
ovi
• pr
i pre
taka
nju
spoz
nava
jo
visk
ozno
st (`
idko
st) k
ap-
ljevi
n•
razu
mej
o zr
nate
sno
vi k
ot
mod
el k
aplje
vine
• pr
eliv
ajo,
pre
taka
jo, p
resi
pajo
ra
zli~
ne te
ko~i
ne in
zrn
ate
snov
i•
opaz
ujej
o, k
ako
nagl
o ka
plje
vine
te
~ejo
(vod
a, o
lje, s
met
ana,
med
…)
• op
a`an
ja in
ugo
tovi
tve
pred
sta-
vijo
• z
glad
ino
vode
dol
o~aj
o vo
dora
v-no
lego
Pres
ipan
je, p
reta
kanj
e in
pr
eliv
anje
.Le
z o
pazo
vanj
em in
po
skus
i je
mog
o~e
spo-
znat
i las
tnos
ti te
les
in
snov
i ter
pov
ezav
e m
ed
njim
i.
• lik
ovna
vz
goja
• sp
ozna
jo z
a vo
do in
zra
k pr
epus
tne
in n
epre
pust
ne
snov
i
• pr
eizk
ušaj
o, k
ater
e sn
ovi p
re-
puš~
ajo
vodo
in z
rak,
kat
ere
ne
(tka
nine
, pol
ivin
il, s
lam
a, m
ivka
, pl
aste
lin …
)•
opaz
ujej
o pr
onic
anje
vod
e sk
ozi
razl
i~ne
mat
eria
le
Prep
ustn
ost s
novi
.Te
lesn
e la
stno
sti s
po-
znav
amo
na v
zor~
nih
tele
sih,
sno
vne
last
no-
sti p
a na
vzo
rcih
sno
vi.
Upo
rabn
ost j
e od
visn
a od
last
nost
i.
• lik
ovna
vz
goja
• ut
emel
jijo
rabo
raz
li~ni
h po
sod
in p
rost
orov
za
shra
njev
anje
in tr
ansp
ort
snov
i: st
ekle
nice
, pla
sten
-ke
, zab
oji,
cist
erne
, zab
oj-
niki
, hla
diln
iki i
td.
• zb
erej
o ~i
m v
e~ r
azli~
nih
poso
d za
shr
anje
vanj
e in
tran
spor
t sno
viSh
ranj
evan
je in
tran
spor
t sn
ovi.
Tem
a je
pri
mer
na z
a pr
ojek
tno
delo
. Na~
rto-
vano
naj
bo
tako
, da
se
za~n
e z
razi
skov
anje
m
nara
ve in
skl
ene
s po
-se
gom
van
jo.
• dr
u`ba
• pr
esku
šajo
pri
vla~
ne s
ile
med
mag
neto
m in
`el
ezom
• ra
ziš~
ejo
mo`
nost
i upo
ra-
be m
agne
tov
• sp
ozna
jo, d
a la
hko
jekl
ene
pred
met
e na
mag
netim
o
• ra
zisk
ujej
o de
lova
nje
mag
neto
v in
ugo
tovi
jo, d
a m
agne
ti pr
i -vl
a~ijo
`el
ezo
• iz
delu
jejo
kom
pas
Mag
netn
e la
stno
sti s
novi
.U
~enc
i mor
ajo
z m
agne
-ti
prak
ti~no
del
ati.
• ug
otov
ijo, d
a ko
vine
dob
ro
prev
ajaj
o to
plot
o in
ele
ktri
-ko
, nek
ovin
e pa
sla
bo•
spoz
najo
ses
tavi
ne (g
rad-
nike
) ele
ktri
~nih
kro
gov
• pr
eizk
ušaj
o to
plot
no in
ele
k -tr
i~no
pre
vodn
ost s
kuh
injs
kim
i pr
ipom
o~ki
• pr
eizk
ušaj
o el
ektr
i~no
pre
vod-
nost
z b
ater
ijo in
`ar
nico
Topl
otna
in e
lekt
ri~n
a pr
e-vo
dnos
t sno
vi.
Vse
posk
use
z el
ek-
tri~
nim
toko
m la
hko
de-
lam
o le
z b
ater
ijo.
U~e
nce
opoz
arja
mo
na
neva
rnos
ti el
ektr
i~ne
na
pelja
ve.
• dr
u`ba
• sp
ozna
jo e
lekt
ri~n
i kro
g•
znaj
o se
stav
iti p
repr
ost e
lek-
tri~
ni k
rog
z `a
rnic
o, p
loš~
ato
bate
rijo
in s
tikal
om
• se
stav
ljajo
pre
pros
te e
lekt
ri~ne
kro
-ge
z `
arni
co, b
ater
ijo in
stik
alom
• pr
eu~u
jejo
del
ovan
je `
epne
sve
-til
ke
Prep
rost
i ele
ktri
~ni k
rogi
.Te
ma
je p
rim
erna
za
nara
vosl
ovni
dan
.•
dru`
ba
21
• ra
zum
ejo
vlog
o el
ektr
i~ne
ga
stik
ala
v el
ektr
i~ne
m k
rogu
• zn
ajo
nari
sati
shem
o el
ek-
tri~
nega
kro
ga•
izde
lajo
mod
el e
lekt
ri~n
e-ga
kro
ga
• s
stik
alom
krm
ilijo
ele
ktri
~ni
krog
• ri
šejo
ris
be in
she
me
elek
tri~
ne-
ga k
roga
• ob
delu
jejo
um
etno
mas
o, le
s,
tank
o pl
o~ev
ino
in m
ehko
`ic
o
• ut
emel
jijo
pom
en p
azlji
-ve
ga r
avna
nja
z el
ektr
i~ni
-m
i nap
rava
mi z
arad
i var
o-va
nja
zdra
vja
in `
ivlje
nja
• na
vaja
jo v
zrok
e ne
sre~
pri
ra
vnan
ju z
ele
ktri
~nim
i na
prav
ami
• ra
zlik
ujej
o el
ektr
i~ne
na-
prav
e gl
ede
na z
aš~i
to•
spoz
najo
zaš
~itn
i vod
in
nepr
evod
no o
blog
o (iz
ola-
cijo
)•
znaj
o va
r~ev
ati z
ele
ktri
ko
• ra
zvrš
~ajo
ele
ktri
~ne
napr
ave
na
take
s k
ovin
skim
in n
a ta
ke z
ne-
prev
odni
m (p
last
i~ni
m) o
hišj
em•
razv
rš~a
jo n
apra
ve z
dve
ma
in
trem
i pri
klju
~ki n
a vt
i~u:
po -
iš~e
jo p
rikl
ju~e
k oz
emlji
tven
ega
vodn
ika
• op
azuj
ejo
vti~
nico
, var
oval
ko in
od
klop
nik
Kaj j
e do
ma
na e
lekt
riko
.
Varo
vanj
e pr
ed p
oško
dbam
i z
elek
trik
o.
Varo
vanj
e el
ektr
i~ni
h na
-pr
av z
nep
revo
dnim
ohi
šjem
in
z o
zem
ljitv
ijo k
ovin
skeg
a oh
išja
.
Tem
a je
pri
mer
na z
a na
ravo
slov
ni d
an.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• dr
u`ba
• lo
~ijo
sku
pne
zna~
ilnos
ti lju
di in
pos
ebne
zna
ke, p
o ka
teri
h se
raz
likuj
ejo
sku-
pine
in p
osam
ezni
ki•
ugot
avlja
jo v
e~jo
pod
ob-
nost
med
sor
odni
ki k
ot
med
ljud
mi,
s ka
teri
mi n
i-so
v s
orod
u•
razv
ijajo
str
pen
odno
s do
ra
zli~
nost
i•
znaj
o na
štet
i tel
esne
raz
li-ke
med
moš
kim
i in
`en-
skam
i, ki
so
v so
rodu
• ra
zvija
jo s
trpe
n od
nos
do
razl
i~no
sti
• zn
ajo
našt
eti t
eles
ne r
azlik
e m
ed m
oški
mi i
n `e
nska
mi
• op
azuj
ejo
in m
erijo
~im
ve~
last
-no
sti,
po k
ater
ih s
e m
ed s
eboj
ra
zlik
ujej
o•
rezu
ltate
opa
zova
nj in
mer
jenj
pr
ika`
ejo
v ra
zpre
deln
icah
in z
gr
afi~
nim
i pri
kazi
(his
togr
ami)
• zb
erej
o po
datk
e o
podo
bnos
tih
in r
azlik
ah m
ed ~
lani
v s
voji
dru`
ini t
er r
azlik
ah m
ed ~
lani
v
svoj
i dru
`ini
@IVA
BIT
JA S
E SP
REM
INJA
JO
Ljud
je s
e m
ed s
eboj
raz
liku-
jem
o.
Spol
ne r
azlik
e m
ed lj
udm
i.
Razl
ike
in p
odob
nost
i ug
otav
ljajo
z o
pazo
va-
njem
in s
pos
kusi
. Po-
leg
~util
upo
rabl
jajo
tu-
di m
eriln
ike.
U~e
nci u
gota
vlja
jo r
azli-
ke tu
di m
ed p
asm
ami
dom
a~ih
`iv
ali n
a sl
ikah
te
r m
ed s
orta
mi s
adja
.Zd
ravs
tven
a vz
goja
.
• dr
u`ba
22•
opiš
ejo
podo
bnos
ti m
ed
star
ši in
pot
omci
• ug
otov
ijo, d
a je
zun
anji
vide
z `i
vega
bitj
a od
vise
n od
ded
nost
i, ok
olja
in
last
ne a
ktiv
nost
i•
razv
ijajo
veš
~ine
eks
peri
-m
enta
lneg
a de
la•
zapi
suje
jo p
odat
ke v
obl
i-ki
tabe
le
• na
redi
jo s
ezna
m la
stno
sti,
v ka
-te
rih
so p
odob
ni o
~etu
ali
mat
e-ri
, in
sezn
am la
stno
sti,
v ka
teri
h se
od
obeh
sta
ršev
raz
likuj
ejo
• na
~rtu
jejo
in iz
vede
jo e
kspe
ri-
men
t, s
kat
erim
dok
a`ej
o, d
a je
ba
rva
rast
line
odvi
sna
od o
svet
-lje
nost
i
Last
nost
i `iv
ega
bitja
so
odvi
sne
od d
edno
sti,
okol
ja
in la
stne
akt
ivno
sti.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja: b
o-le
zni,
ki s
e po
dedu
jejo
in
bol
ezni
, ki s
e ne
po-
dedu
jejo
, nag
njen
ost
do b
olez
ni, z
drav
na~
in
`ivl
jenj
a po
mag
a pr
i pr
epre
~eva
nju
bole
zni.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja•
dru`
ba
• sp
ozna
jo s
prem
embe
`iv
ih
bitij
v ~
asu
• do
jam
ejo
rojs
tvo,
raz
voj,
star
anje
in s
mrt
kot
na -
ravn
e do
godk
e v
`ivl
jenj
u•
urijo
se
v si
stem
ati~
nem
in
vzt
rajn
em o
pazo
vanj
u•
znaj
o pr
ikaz
ati z
apor
edje
do
godk
ov
• op
azuj
ejo
in v
odijo
dne
vnik
o
kalit
vi s
emen
a•
opaz
ujej
o in
zap
isuj
ejo
spre
-m
embe
med
raz
voje
m `
ival
i (n
pr. r
ibe,
miš
i, ko
koši
)•
nari
šejo
str
ip, k
i pri
kazu
je z
apo-
redn
e do
godk
e in
spr
emem
be
med
raz
voje
m r
astli
ne a
li `i
vali
`iva
bitj
a se
spr
emin
jajo
za-
radi
ras
ti in
raz
voja
.U
~enc
i naj
prej
opa
zuje
jo
kalit
ev s
kupa
j v š
oli,
po-
tem
pa
pri r
azli~
nih
vr-
stah
sem
en tu
di d
oma.
Se
men
a so
pog
osto
ra
zku`
ena
in z
aš~i
tena
pr
ed š
kodl
jivci
, zat
o se
je
treb
a po
del
u z
njim
i um
iti.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja•
dru`
ba
• ug
otov
ijo o
dvis
nost
`iv
ih
bitij
od
okol
ja in
~as
a•
razi
skuj
ejo
med
sebo
jno
pove
zano
st s
prem
emb
v `i
vi in
ne`
ivi n
arav
i•
uspo
sobi
jo s
e za
zap
iso-
vanj
e do
gaja
nja
• sp
ozna
jo, d
a je
za
vsak
pr
oces
v n
arav
i pot
rebe
n do
lo~e
n ~a
s
• u~
enec
si v
bli`
nji o
kolic
i izb
ere
“svo
je d
revo
” al
i “sv
oj g
rm”,
ki
ga b
o op
azov
al v
se le
to•
opa`
anja
dok
umen
tiraj
o na
~im
ve
~ na
~ino
v: z
apis
ki, r
isbe
, her
-ba
rij,
foto
graf
ije•
z lu
tkov
no ig
rico
pri
ka`e
jo s
pre-
mem
be v
goz
du z
letn
imi ~
asi
Nar
ava
se s
prem
inja
.O
koljs
ka v
zgoj
a: `
iva
bitja
pre
`ivi
jo n
arav
ne
spre
mem
be v
oko
lju,
hitr
ih s
prem
emb,
ki j
ih
povz
ro~a
~lo
vek,
pa
mar
sikd
aj n
e.
• sl
oven
š~in
a•
likov
na
vzgo
ja
• sp
ozna
jo:
– da
je m
ogo~
e zm
esi
– lo
~iti
na r
azli~
ne n
a~in
e
• zm
esi l
ahko
lo~i
jo s
sej
anje
m in
ve
janj
em, t
rdne
sno
vi lo
~ijo
od
kapl
jevi
n z
used
anje
m, p
lava
-nj
em, p
rece
janj
em in
filtr
iran
jem
SPRE
MIN
JAN
JE L
ASTN
OST
I SN
OVI
Meš
anje
in lo
~eva
nje
snov
i.
Iz r
azli~
nih
sest
avin
pri
-pr
avijo
jed
in n
apite
k.
Del
o zu
naj o
b po
toku
al
i na
poljs
ki p
oti.
• lik
ovna
vz
goja
• dr
u`ba
23
–
da n
ekat
ere
zmes
i te`
ko
– lo
~im
o na
ses
tavi
ne•
opaz
ujej
o m
ešan
je in
lo
~eva
nje
snov
i v n
arav
i
• po
iš~e
jo m
esta
v n
arav
i, kj
er je
vi
dno
spir
anje
tal i
n m
esta
, kje
r je
opa
ziti
odla
ganj
e\us
edan
je
mat
eria
lov
• pr
ipra
vijo
test
o, o
blik
ujej
o pe
ci-
vo –
sno
vi v
zm
esi t
esta
ne
mo-
rem
o ve
~ lo
~iti
• ra
zum
ejo
vpliv
seg
reva
nja
in o
hlaj
anja
na
spre
mem
be
snov
i•
spoz
najo
litje
• ta
ljenj
e in
vliv
anje
vos
ka•
zmrz
ovan
je v
ode
Spre
min
janj
e la
stno
sti s
no-
vi p
ri s
egre
vanj
u, o
hlaj
anju
in
zm
rzov
anju
.
• sp
ozna
jo p
omen
lo~e
nega
zb
iran
ja o
dpad
kov
• ra
zum
ejo
škod
ljivo
st d
ivjih
od
laga
liš~
• ut
emel
jijo
pom
en u
reje
nih
odla
gališ
~•
zved
o, d
a se
odp
adki
lahk
o up
orab
ljajo
kot
sur
ovin
e
• zb
iraj
o po
datk
e o
vrst
i in
koli~
ini
odpa
dkov
ter
njih
ovem
lo~e
nem
zb
iran
ju
Odl
agal
iš~a
odp
adni
h sn
ovi.
Oko
ljska
vzg
oja:
m
ešan
je s
novi
gre
zla
h-ka
, za
lo~e
vanj
e st
a po
treb
na d
elo
in d
enar
. O
kolje
var
ujem
o, ~
e pr
epre
~uje
mo
meš
anje
.
• dr
u`ba
• sl
oven
š~in
a
3.1.
4 G
IBAN
JE Z
EMLJ
E
• po
ve`e
jo n
asta
nek
dnev
a in
no~
i z v
rten
jem
Zem
lje
okol
i nje
ne o
si•
ugot
ovijo
, da
se d
an z
vez-
no p
reve
si v
no~
in d
a je
vm
es m
rak
• iz
izku
šenj
ved
o, d
a se
da
n, m
rak
in n
o~ r
azlik
u-je
jo p
o os
vetlj
enos
ti•
iz iz
kuše
nj p
ovza
mej
o, d
a te
lesa
vid
imo,
~e
svet
loba
pr
ihaj
a od
njih
v o
~i
• po
naza
rjaj
o na
stan
ek d
neva
in
no~i
s h
rapa
vim
glo
buso
m a
li s
hrap
avo
`ogo
in z
otr
oški
mi
glav
ami t
er s
sve
tilka
mi
• kr
o`no
pod
ajan
je “
zaj~
ka v
zr
calu
”
NAS
TAN
EK D
NEV
A IN
NO
^I
Mra
k.
Vidl
jivos
t tel
es.
Treb
a je
ugo
tovi
ti pr
ed-
stav
e u~
ence
v o
dnev
u,
no~i
, mra
ku, v
idlji
vost
i te
les,
gra
diti
na n
jih.
• lik
ovna
vz
goja
• sl
oven
š~in
a
24•
iz o
pazo
vanj
pov
zam
ejo,
da
se
senc
a sp
rem
inja
, ~e
se s
vetil
o (n
pr. s
once
) in
\ali
osve
tljen
i pre
dmet
pre
-m
ika(
ta)
• ve
do, d
a so
obl
ika,
vel
ikos
t in
osv
etlje
nost
sen
c pr
ed-
met
ov o
dvis
na o
d la
stno
sti
pred
met
a in
sve
tila
in o
d m
edse
bojn
e le
ge p
redm
eta,
sv
etila
in z
aslo
na•
prep
ozna
jo p
riso
jno
in
osoj
no s
tran
pre
dmet
ov
• z
razl
i~ni
mi s
vetil
kam
i in
pred
-m
eti p
reu~
ujej
o se
nco
• sp
rem
inja
jo p
ogoj
e za
vid
nost
se
nce
• ri
šejo
sen
ce•
ugot
avlja
jo p
riso
jno
in o
sojn
o st
ran
• iz
dela
jo s
on~n
o ur
o•
opaz
ujej
o op
onaš
anje
dne
vneg
a gi
banj
a So
nca
na m
odel
u•
izde
lajo
son
~no
uro
• op
azuj
ejo
opon
ašan
je d
nevn
ega
giba
nja
Sonc
a na
mod
elu
Senc
a.
Pris
ojna
in o
sojn
a st
ran.
Razl
o~ev
anje
pri
sojn
ih
in o
sojn
ih b
rego
v je
po-
mem
bno
za iz
biro
biv
a-liš
~, lj
udi i
n ra
stlin
.
25
3.2 Peti razred
3.2.1 SHRANJEVANJE IN TRANSPORT
SHRANJEVANJE SNOVI
KAPLJEVINE TE^EJO ZARADI VIŠINSKE RAZLIKE
TEKO^INE POGANJA RAZLIKA TLAKOV
TOPLOTA IN TEMPERATURA
3.2.2 SNOVI V NARAVI
VODA
Oskrba s pitno vodo
Onesna`ena voda in ~iš~enje voda
Kro`enje vode
ZRAK JE ZMES PLINOV
Gibanje zraka
Gibanje teles v zraku
Gorenje
^ist in onesna`en zrak
PRST JE ZMES
Prsti
Onesna`evanje prsti
3.2.3 @IVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
HRANA JE POTREBNA ZA GRADNJO TELESA
Vrste hrane – vrste `ivil
Rastline si hrano naredijo same, `ivali jo dobijo iz okolja
Spreminjanje hrane na poti skozi prebavila – presnova
Z DIHANJEM @IVALI IN RASTLINE SPREMINJAJO SESTAVO ZRAKA
Pri dihanju `ivo bitje sprejema kisik in izlo~a ogljikov dioksid in vodo
@IVA BITJA VSEBUJEJO VODO
@ivali in rastline potrebujejo vodo za `ivljenje
Potovanje vode po rastlini in `ivali
@ivljenje v vodi in na kopnem
26
3.2.4 PREHRANJEVALNE VERIGE IN SPLETI
@IVA BITJA SO VIR HRANE ZA DRUGA @IVA BITJA
PREHRANJEVALNA VERIGA JE SESTAVLJENA IZ RASTLIN, RASTLINOJEDCEV IN MESOJEDCEV
RAZKROJEVALCI OMOGO^AJO VNOVI^NO UPORABO SNOVI V PREHRANJEVALNI VERIGI
V NARAVI SE PREHRANJEVALNE VERIGE POVEZUJEJO V PREHRANJEVALNE SPLETE
^LOVEK JE S KMETIJSTVOM SPREMENIL NARAVNE PREHRANJEVALNE SPLETE
3.2.5 KONSTRUKCIJSKE ZBIRKE
GIBANJE SE PRENAŠA Z GONILI
Model veri`nega gonila in naprave z veri`nimi gonili
Jermenska gonila in naprave s takimi gonili
Zobniško gonilo
IZDELAVA PREPROSTE IGRA^E
3.2.6 VPLIVI SONCA NA VREME
SONCE OGREVA ZRAK IN ZEMLJO
TEMPERATURNE RAZLIKE POVZRO^AJO VETROVE IN TOKOVE
ZAKAJ PIHA VETER
OBLA^NOST, VLA@NOST
VODNI IN ZRA^NI TOKOVI LAHKO KAJ PRENAŠAJO
3.2.7 PODATKI
STOPNIŠ^A IN KLANCI
HISTOGRAMI (STOLPI^NIKI)
STOPNI^ASTI IN LOMLJENI GRAFI
KOLA^NIKI
27
OPE
RATI
VNI C
ILJI
DEJ
AVN
OST
IPR
EDLA
GAN
E VS
EBIN
ESP
ECIA
LNO
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
3.2.
1 SH
RAN
JEVA
NJE
IN
TRA
NSP
ORT
U~e
nci:
• iz
izku
šenj
pov
zam
ejo,
da
vsa
ko te
lo z
avze
ma
pros
tor,
da
gre
v po
so-
do v
e~ s
novi
, ~im
ve~
jo
pros
torn
ino
ima
in d
a na
iste
m p
rost
oru
ne
mor
eta
biti
dve
tele
si
hkra
ti•
znaj
o pr
imer
jati
pro-
stor
nine
tele
s ra
zli~
nih
oblik
• sp
ozna
jo, d
a se
pri
gn
eten
ju (i
lovi
ce, p
las-
telin
a), p
resi
panj
u (m
ivke
in `
ita) i
n pr
eli-
vanj
u (k
aplje
vine
) ohr
a-nj
a pr
osto
rnin
a sn
ovi
• na
štej
ejo
poso
de in
pr
osto
re z
a sh
ranj
eva-
nje
razl
i~ni
h sn
ovi:
teko
~in,
trdn
ih te
les,
pl
inov
• po
znaj
o po
men
em
bala
`e z
a sh
ranj
e-va
nje
pred
met
ov in
sn
ovi t
er jo
vre
dnot
ijo z
ek
ološ
kega
sta
liš~a
• sp
ozna
jo, d
a gr
e v
poso
do v
e~ s
novi
, ~e
snov
stla
~im
o, z
gost
imo
U~e
nci:
• op
azuj
ejo
vpija
nje
vode
in
zrak
a v
poro
znih
sno
veh
(gob
a, p
rst)
• pr
etak
ajo
vodo
v p
osod
e ra
zli~
nih
oblik
in p
rim
erja
jo
pros
torn
ine
• m
erijo
pro
stor
nine
tele
s z
izpo
driv
anje
m v
ode
• st
iska
jo z
rak
v pl
asti~
ni
briz
gi•
pret
akaj
o zr
ak v
pos
odo
z vo
do
SHRA
NJE
VAN
JE S
NO
VIPr
osto
rnin
a na
j bo
najp
rej l
astn
ost p
osod
, ki
je p
omem
bna
za
shra
njev
anje
sno
vi. P
ri
kvad
rast
ih p
osod
ah jo
m
erim
o s
preš
teva
njem
en
otni
h ko
ck, p
ri p
oso-
dah
polju
bnih
obl
ik p
a s
pros
torn
ino
nest
islji
ve
snov
i, ki
gre
van
jo. N
ato
pros
torn
ino
posp
loši
mo
na “
poln
a te
lesa
”. P
ri
kvad
rih
jo m
erim
o s
pošt
evan
jem
na
miš
ljeni
h en
otni
h ko
cko.
Pri
tele
sih
polju
b-ni
h ob
lik p
a s
pota
plja
-nj
em in
mer
jenj
em p
ros-
torn
ine
izpo
drin
jene
vo
de. P
rost
orni
na s
novi
v
poko
n~ni
h po
soda
h je
ve
~ja,
~e
imaj
o ve
~je
dno
in v
išin
o.
• m
atem
atik
a•
gosp
odin
jstv
o
28•
spoz
najo
raz
li~ne
na~
ine
shra
njev
anja
sno
vi•
našt
ejej
o po
sode
in p
ro-
stor
e za
shr
anje
vanj
e ra
z-li~
nih
snov
i: te
ko~i
n, tr
dnih
te
les,
plin
ov•
pozn
ajo
pom
en e
mba
la`e
za
shra
njev
anje
pre
dmet
ov in
sn
ovi t
er jo
vre
dnot
ijo
z ek
ološ
kega
sta
liš~a
• pr
esku
šajo
in o
pazu
jejo
na~
ine
za s
hran
jeva
nje
snov
i v š
oli,
do-
ma
in v
trgo
vini
• pr
esku
sijo
pov
e~an
je g
osto
te in
zm
anjš
evan
je p
rost
orni
ne p
ri tl
a-~e
nju
listja
ter
pri t
alje
nju
sneg
a•
s te
htan
jem
ugo
tovi
jo o
hran
itev
mas
e pr
i raz
li~ni
h po
javi
h (t
la~e
nje,
talje
nje,
raz
tapl
janj
e)
Te`a
sno
vi v
pos
odi j
e od
visn
a od
pro
stor
nine
po
sode
in g
osto
te s
no-
vi.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• m
atem
atik
a•
gosp
odin
jstv
o
• ve
do, d
a te
ko~i
ne te
~ejo
–
iz iz
kuše
nj z
vedo
, da
se p
o-do
bno
obna
šajo
zrn
ate
sno-
vi, z
last
i ~e
se tr
esej
o•
vedo
, da
kapl
jevi
na te
~e,
~e je
med
gla
dino
in o
d -to
~no
odpr
tino
viši
nska
ra
zlik
a
• op
azuj
ejo
pret
akan
je v
ode
po k
o-ri
tih in
cev
eh z
raz
li~ni
m n
agi b
om•
opaz
ujej
o to
k zr
natih
sno
vi p
o na
gnje
nem
kor
itu
TEK
O^I
NE
TE^E
JO Z
ARAD
I VI
ŠIN
SKE
RAZL
IKE
Opa
zuje
jo r
egul
iran
e in
ne
regu
liran
e st
ruge
po-
toko
v.Se
znan
ijo s
e s
kana
liza-
cijo
.PV
(“po
klic
na v
zgoj
a”)
• dr
u`ba
• iz
pos
kuso
v po
vzam
ejo,
da
tla~
na r
azlik
a po
ganj
a te
ko~i
nski
tok
• po
iš~e
jo z
gled
e za
~rp
alke
• sp
ozna
jo p
repr
ost m
ano-
met
er z
a m
erje
nje
tlaka
• iz
dela
jo b
rizg
alko
iz p
last
enke
• pr
esku
sijo
del
ovan
je b
rizg
e in
sl
amic
e za
pitj
e•
preu
~ijo
del
ovan
je k
oles
arsk
e tla
~ilk
e
TEK
O^I
NE
POG
ANJA
RAZ
LI-
KA
TLAK
OV
Spre
min
janj
e tla
ka s
pi
hanj
em.
Hid
ravl
i~ne
nap
rave
.
Oko
ljska
vzg
oja:
Vedo
, da
upor
aba
ne-
kate
rih
prši
lk š
kodl
jivo
vpliv
a na
oko
lje, i
n si
-ce
r za
radi
plin
a, k
i je
v ni
ih.
• sp
ozna
jo, d
a to
plot
a te
~e
s to
pleg
a na
hla
dno
• za
~enj
ajo
razl
o~ev
ati t
em-
pera
turo
in to
plot
o: k
o se
te
rmom
eter
gre
je (p
reje
ma
• s
ko`o
zaz
nava
jo te
mpe
ratu
ro in
to
plot
o•
mer
ijo te
mpe
ratu
ro•
razi
š~ej
o in
izde
lajo
mod
el h
la-
diln
e to
rbe
TOPL
OTA
IN T
EMPE
RATU
RAS
~util
i (v
ko`i
) pri
mer
-ja
mo
tem
pera
turo
in
topl
otno
pre
vodn
ost.
S ko
`o z
azna
vam
o, k
ako
29
to
plot
o), s
e gl
adin
a v
njem
dvi
ga, k
o pa
se
gla-
dina
ust
ali,
ka`e
tem
pera
-tu
ro•
nau~
ijo s
e up
orab
ljati
ter-
mom
eter
in s
topi
njo
• zv
edo,
da
razl
i~ne
sno
vi
razl
i~no
pre
vaja
jo to
plot
o•
spoz
najo
pom
en iz
olac
ij-sk
ih m
ater
ialo
v•
spoz
najo
vrs
te to
plot
ne
izol
acije
pri
`iv
ih b
itij
• sp
ozna
jo p
osto
pke
za o
b-de
lavo
stir
opor
a (r
ezan
je,
lepl
jenj
e)•
ugot
avlja
jo iz
olac
ijske
sp
osob
nost
i stir
opor
a
• m
erijo
~as
ovni
pot
ek te
mpe
ratu
-re
in g
a vp
isuj
ejo
v ra
zpre
deln
ico
topl
ota
te~e
sko
znjo
.^e
odt
eka
prev
e~ to
plo-
te, n
as z
ebe,
~e
pa p
re-
mal
o, n
am je
vro
~e. N
a to
plot
ni to
k ne
vpl
iva
le
tem
pera
tura
oko
liški
h te
les.
Zat
o se
nam
v~
asih
zdi
, da
nas
~util
a va
rajo
. Pa
nas
ne.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
3.2.
2 SN
OVI
V N
ARAV
I
• sp
ozna
jo a
greg
atna
sta
-nj
a vo
de in
njih
ove
last
-no
sti
• ra
zlik
ujej
o zg
oš~a
nje
in
izhl
apev
anje
\izp
arev
anje
• s
posk
usi u
goto
vijo
, da
je z
a ta
-lje
nje
in iz
hlap
evan
je p
otre
bna
ener
gija
• op
azuj
ejo
nast
ajan
je k
aplji
c iz
vo
dne
pare
pri
zgo
š~an
ju n
a hl
adni
pov
ršin
i
VOD
A
Spre
mem
be a
greg
atne
ga
stan
ja s
o po
veza
ne z
ene
r-gi
jski
mi s
prem
emba
mi.
Tem
a je
pri
mer
na z
a na
ravo
slov
ni d
an.
Šola
v n
arav
i.
• go
spod
injs
tvo
• sp
ozna
jo v
odo
kot t
opilo
• sp
ozna
jo p
ojm
e to
pilo
, to
plje
nec
in r
azto
pina
• ug
otov
ijo, d
a se
v v
odi
lahk
o ra
ztop
i le
omej
ena
koli~
ina
snov
i, ne
kate
re
snov
i pa
se v
vod
i ne
topi
jo
• s
posk
usom
dok
a`ej
o, d
a je
vo-
da to
pilo
za
neka
tere
sno
vi
(sla
dkor
, sol
...)
, za
neka
tere
pa
ne (s
tirop
or, p
esek
, ker
amik
a ...
)•
opaz
ijo, d
a vo
da r
azto
pi le
om
e-je
no k
oli~
ino
snov
i•
teht
ajo
sest
avin
e pr
ed r
azta
plja
-nj
em in
raz
topi
no
Pri r
azta
plja
nju
snov
i se
mas
a oh
ranj
a.
30•
razu
mej
o st
ekan
je te
ko~e
vo
de p
roti
mor
ju, k
i je
najv
e~ji
zbir
alni
k vo
de•
razl
ikuj
ejo
med
pov
ršin
-sk
imi v
odam
i in
podt
alni
co•
spoz
najo
pom
en p
odta
lnic
e ko
t vir
a pi
tne
vode
• op
azuj
ejo
izvi
r, to
k in
pre
tok
vode
v p
otok
u, r
eki,
jeze
ru ..
.•
poja
snijo
, kje
je b
ila v
oda,
pre
-de
n je
pri
tekl
a na
pov
ršje
• iz
dela
jo b
azen
~ek
ob p
oto~
ku in
op
azuj
ejo
dvig
anje
vod
ne g
ladi
-ne
v n
jem
• sk
lepa
jo, k
aj s
e do
gaja
s p
odta
l-ni
co•
ugot
ovijo
, da
so z
alog
e pi
tne
vode
v p
odta
lnic
i om
ejen
e, k
er
je v
elik
del
e` ta
l one
sna`
en
Povr
šins
ke v
ode
in p
odta
l-ni
ca.
Pred
stav
itev
povr
šins
ke
vode
in p
odta
lnic
e v
pesk
ovni
ku.
Še b
olj p
ou~n
o je
po-
iska
ti po
dtal
nico
ob
po-
toku
, kal
u (lo
kvi)
ali n
a m
orsk
i oba
li, ta
ko d
a sk
oplje
mo
jam
o.
Oko
ljska
vzg
oja:
ones
na`e
nost
pitn
ih
voda
.
• dr
u`ba
• sl
oven
š~in
a
• sp
ozna
jo p
ot v
ode
od z
a-je
tja d
o pi
pe•
spoz
najo
, da
vodo
vodn
a pi
pa k
rmili
vod
ni to
k po
ce
veh
• sp
ozna
jo p
orab
nike
vod
e•
spoz
najo
last
nost
i vod
e za
pitj
e•
pozn
ajo
neva
rnos
ti pi
tja
ones
na`e
ne v
ode
• be
rejo
she
me
za p
ot v
ode
od
zaje
tja d
o pi
pe•
razs
tavi
jo v
odov
odno
pip
o in
ra
zlo`
ijo n
jeno
del
ovan
je
Osk
rba
s pi
tno
vodo
.Pr
e`iv
ijo n
aj d
an n
a pr
oste
m, o
b vo
di.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
u~en
ci n
aj s
e od
lo~i
jo,
da b
odo
nam
esto
raz
-ni
h pi
ja~
pili
vodo
.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• dr
u`ba
• šp
ortn
a vz
goja
• ra
zum
ejo
pom
en v
arov
anja
vo
de in
om
ejen
ost v
odni
h za
log
• na
štej
ejo
ones
na`e
valc
e po
vrši
nski
h vo
da in
pod
-ta
lnic
e•
poja
snijo
pos
ledi
ce o
ne-
sna`
evan
ja v
ode
ob s
li-ko
vnem
gra
divu
• pr
ipov
eduj
ejo
o na
~ini
h va
r~ev
a-nj
a z
vodo
(v g
ospo
dinj
stvu
in
indu
stri
ji)•
zbir
ajo
slik
ovno
gra
divo
in ~
lan-
ke o
~is
ti in
one
sna`
eni v
odi
• po
skus
ijo fi
ltrir
ati v
odo
• ob
iš~e
jo ~
istil
no n
apra
vo z
a od
-pa
dne
vode
One
sna`
ena
voda
in
~iš~
enje
vod
a.O
koljs
ka v
zgoj
a: k
aj
bom
sam
nar
edil
za
ohra
njan
je ~
istih
vod
a?
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• dr
u`ba
• go
spod
injs
tvo
31
• ra
zum
ejo
proc
ese
pri
kro`
enju
vod
e: s
prem
em-
be te
mpe
ratu
r, a
greg
at-
nega
sta
nja
in g
iban
je
• gr
afi~
no p
rika
`ejo
kro
`enj
e vo
de
v na
ravi
• s
posk
usi u
gota
vlja
jo, k
ater
e sp
rem
embe
se
doga
jajo
pri
kr
o`en
ju v
ode
v na
ravi
in v
ka
kšni
h ok
oliš
~ina
h se
odv
ijajo
v
eno
ali d
rugo
sm
er•
zbir
ajo
slik
ovno
gra
divo
Kro`
enje
vod
e.Iz
vede
jo p
osku
s za
po-
nazo
rite
v kr
o`en
ja v
o-de
. Z r
isbo
pon
azor
ijo
kro`
enje
vod
e v
nara
vi.
• dr
u`ba
• se
znan
ijo s
e s
sest
avo
zrak
a•
poim
enuj
ejo
duši
k, k
isik
, og
ljiko
v di
oksi
d•
zved
o, d
a Ze
mljo
obd
aja
plas
t zra
ka a
li at
mos
fera
• iz
vede
jo p
osku
se, s
kat
erim
i po-
ka`e
jo, d
a zr
ak z
apol
njuj
e pr
o-st
or in
da
je z
mes
plin
ov•
spoz
najo
kol
a~ni
k za
ses
tavo
zr
aka
ZRAK
JE Z
MES
PLI
NO
VTe
ma
je p
rim
erna
za
nara
vosl
ovni
dan
.•
špor
tna
vzgo
ja
• sp
ozna
jo n
a~in
mer
jenj
a zr
a~ne
ga tl
aka,
hitr
osti
in
smer
i vet
rov
• sp
ozna
jo p
omen
vet
ra p
ri
opra
ševa
nju
rast
lin•
zved
o, k
ako
izko
riš~
amo
vete
r in
se
zave
dajo
ne-
varn
osti
mo~
nih
vetr
ov•
na~r
tajo
, izd
elaj
o in
pre
-sk
usijo
nap
ravo
za
mer
je-
nje
vetr
a
• ug
otov
ijo, d
a zr
ak ~
utim
o, k
o se
gi
blje
oko
li na
s al
i se
sam
i gib
-lje
mo
v nj
em•
pres
kusi
jo, d
a zr
ak z
avir
a gi
banj
e•
izde
lajo
pre
pros
t bar
omet
er
in\a
li ve
trok
az in
ju p
resk
usijo
• po
datk
e vp
isuj
ejo
v ra
zpre
deln
i-co
: mer
ijo z
ra~n
i tla
k in
\ali
smer
ve
tra
in n
ariš
ejo
graf
• s
pove
~eva
lnim
ste
klom
opa
zu-
jejo
cve
tni p
rah
• op
azuj
ejo
valo
vanj
e vo
de a
li gi
ba-
nje
listja
pri
razl
i~ni
h ja
kost
ih v
et-
ra, o
pazu
jejo
raz
naša
nje
sem
en
Gib
anje
zra
ka.
Opa
zova
lne
vaje
lahk
o po
teka
jo d
alj ~
asa.
• dr
u`ba
• lik
ovna
vz
goja
• sp
ozna
jo p
omen
gib
anja
zr
aka
in iz
kori
š~an
ja m
o~i
vetr
a (n
pr. p
ri ja
dran
ju)
• zg
radi
jo in
pre
skus
ijo d
e-lo
vanj
e na
prav
, ki j
ih p
o-ga
nja
vete
r
• iz
dela
jo p
adal
o, z
maj
ali
vetr
no
vre~
o•
prei
zkus
ijo iz
dele
k
Gib
anje
tele
s v
zrak
u.Za
zaz
nava
nje
giba
nja
zrak
a up
orab
ljam
o ve
tr-
nice
, vet
rne
vre~
e (n
o-ga
vice
) in
klop
otce
.
• lik
ovna
vz
goja
• dr
u`ba
32•
spoz
najo
, da
so z
a go
re-
nje
potr
ebni
zra
k (k
isik
),
gori
vo in
dov
olj v
isok
a te
mpe
ratu
ra•
spoz
najo
sno
vi, k
i nas
ta-
jajo
pri
gor
enju
• sp
ozna
jo n
ekat
ere
na~i
ne
gaše
nja
po`a
rov:
hla
jenj
e zr
aka
s pe
no a
li pr
ahom
• s
posk
usi d
oka`
ejo,
da
je z
a go
renj
e po
treb
en k
isik
in d
a pr
i go
renj
u ve
~ine
gor
iv n
asta
jata
pr
edvs
em o
gljik
ov d
ioks
id in
vo
dna
para
• ob
iš~e
jo g
asils
ko d
rušt
vo in
si
ogle
dajo
vaj
o ga
šenj
a po
`ara
• na
piše
jo p
oro~
ilo•
opaz
ujej
o go
renj
e tr
ske
v ra
zli~
nih
lega
h in
skl
epaj
o, d
a se
po
`ar
širi
po
stav
bi a
li po
bre
gu
navz
gor
Gor
enje
.So
delo
vanj
e z
gasi
l-sk
im d
rušt
vom
o
po`a
rni v
arno
sti.
Skrb
za
po`a
rno
varn
ost m
ora
biti
nene
hna.
Oko
ljska
vzg
oja:
varo
vanj
e na
rave
pre
d po
`ari
.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
• dr
u`ba
• go
spod
injs
tvo
• ug
otov
ijo o
nesn
a`en
je
zrak
a s
trdn
imi d
elci
• op
rede
lijo
glav
ne lo
kaln
e on
esna
`eva
lce
zrak
a•
spoz
najo
ukr
epe
za ~
iste
j-ši
zra
k•
kriti
~no
vred
notij
o od
nos
ljudi
do
ones
na`e
vanj
e zr
aka
• ut
emel
jijo
pom
en ~
iš~e
nja
zrak
a in
zra
~nih
filtr
ov•
spoz
najo
, kaj
je d
im•
spoz
najo
liša
je k
ot b
iolo
-šk
e ka
zalc
e ~i
steg
a zr
aka
• ra
zvije
jo o
dgov
oren
od
nos
do o
kolja
• ve
do, k
ako
delu
je d
imni
k
• iz
vede
jo v
ajo
~iš~
enja
trdn
ih
delc
ev iz
zra
ka•
izde
lajo
in p
resk
usijo
mod
el
dim
nika
• na
vede
jo, k
aj la
hko
sam
i sto
rijo
za
ohr
anja
nje
~ist
ega
zrak
a•
z br
isan
jem
ras
tlins
kih
listo
v ug
otav
ljajo
, kol
iko
trdn
ih d
elce
v je
v z
raku
• na
kar
ti kr
aja
ozna
~ijo
, kje
ras
te-
jo li
šaji
• iš
~ejo
vir
e on
esna
`eva
nja
zrak
a v
svoj
em o
kolju
• da
lj ~a
sa lo
vijo
pra
h in
dru
go
umaz
anijo
iz z
raka
na
lepi
lne
trak
ove
ter
jih p
rim
erja
jo•
pres
kusi
jo, d
a so
v c
igar
etne
m
dim
u sa
je
^ist
in o
nesn
a`en
zra
k.Po
udar
ek n
a zd
rave
m
pre`
ivlja
nju
pros
tega
~a
sa.
Tem
a je
pri
mer
na z
a na
ravo
slov
ni d
an.
U~e
nci n
aj u
goto
vijo
tr
dne
prim
esi z
raka
v
mes
tu, o
b ce
sti,
v pa
r-ku
, v g
ozdu
, v d
elav
nici
.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
glob
oko
diha
nje
v go
z-du
, dih
alne
vaj
e, p
re-
zra~
evan
je p
rost
orov
.
Oko
ljska
vzg
oja:
varo
vanj
e zr
aka
pred
on
esna
`eva
njem
– p
ro-
met
, pro
izvo
dnja
.
• dr
u`ba
• šp
ortn
a vz
goja
33
• op
azijo
raz
li~ne
ses
tavi
ne
v pr
sti
• op
azijo
raz
li~ne
bar
ve in
zr
nato
sti p
rsti
• ve
do, d
a je
prs
t vrh
nja
plas
t tal
, ki v
sebu
je r
az-
kroj
ene
rast
linsk
e in
`iv
al-
ske
osta
nke
• sp
ozna
jo p
omen
ses
tave
pr
sti z
a ra
st r
astli
n
• ra
zisk
ujej
o pl
asti
v tle
h•
lo~u
jejo
ses
tavi
ne p
rsti
z vo
do
in s
sej
anje
m•
z do
livan
jem
vod
e m
erijo
pro
-st
orni
no z
raka
v p
rsti
• s
suše
njem
in te
htan
jem
mer
ijo
dele
` vo
de v
prs
ti
PRST
JE Z
MES
Tem
o la
hko
obra
vnav
a-m
o ko
t pro
jekt
in jo
po-
ve`e
mo
s pr
edm
etom
dr
u`ba
.
• dr
u`ba
• op
azuj
ejo
razl
i~ne
vrs
te
prst
i in
ugot
avlja
jo r
azlik
e m
ed n
jimi
• ra
zlo~
ujej
o pr
sti p
o ba
rvi,
zrna
tost
i, zr
a~no
sti,
po
sest
avi,
nepr
opus
tnos
ti in
pr
epus
tnos
ti za
vod
o•
spoz
nava
jo v
rste
prs
ti gl
e-de
na
okol
je
• pr
ipra
vijo
in r
azvr
stijo
zbi
rko
prst
i iz
razl
i~ni
h ok
olij
• v
razp
rede
lnic
o vn
esej
o im
ena
prst
i in
njih
ovo
sest
avo
• s
posk
usi u
gota
vlja
jo la
stno
sti
prst
i
Prst
i.
Zbir
ke p
rsti.
Last
nost
i prs
ti.
U~e
nci r
azis
kuje
jo v
na-
ravn
em o
kolju
. Spo
zna-
jo v
zorc
e pr
sti n
a nj
i-va
h, v
rtov
ih, t
ravn
ikih
, go
zdov
ih, o
b vo
dah
...
• dr
u`ba
• lik
ovna
vz
goja
• sp
ozna
jo g
lavn
e on
esna
-`e
valc
e pr
sti
• ug
otov
ijo, k
ako
ones
na-
`ena
vod
a, o
dpad
na o
lja
in te
ko~a
gor
iva
ones
na-
`ijo
prs
t•
vedo
, da
lahk
o pr
ide
do
ones
na`e
nost
i prs
ti pr
i po
plav
ah•
ugot
ovijo
vzr
ok o
nesn
a-`e
nost
i prs
ti ob
avt
omo-
bils
kih
cest
ah•
spoz
najo
pos
ledi
ce š
krop
-lje
nja
vrtn
in in
pol
jš~i
n
• iš
~ejo
vzr
oke
ones
na`e
vanj
a in
sk
lepa
jo o
pos
ledi
cah
• ov
redn
otijo
pos
egan
je ~
love
ka v
na
ravo
One
sna`
evan
je p
rsti.
Pove
`ejo
zna
nja
in
izku
šnje
, ki s
o jih
`e
osvo
jili.
Razi
š~ej
o, k
aj s
e zg
odi
s pr
stjo
z g
radb
iš~.
Oko
ljska
vzg
oja.
• dr
u`ba
343.
2.3
@IVA
BIT
JA IZ
MEN
JUJE
-
JO S
NO
VI Z
OK
OLI
CO
IN
JIH
SPR
EMIN
JAJO
• pr
imer
jajo
kol
i~in
e hr
ane,
ki
jih
dnev
no p
otre
buje
jo
razl
i~no
vel
ika
`iva
bitj
a•
prim
erja
jo je
diln
ik ~
love
ka in
`i
vali
ter
ugot
avlja
jo, k
ater
e se
stav
ine
vseb
uje
hran
a•
skle
pajo
o v
zrok
ih in
po-
sled
icah
pod
hran
jeno
sti
ter
preh
ranj
enos
ti•
razu
mej
o po
men
pes
tre
in
urav
nove
šene
pre
hran
e za
zdr
avje
in r
ast
• ve
do, d
a je
zdr
avo
jest
i 4–
6 ob
roko
v ~e
z da
n•
znaj
o si
pri
prav
iti r
azli~
ne
vrst
e hr
ane
• da
lj ~a
sa z
apis
ujej
o v
razp
rede
l-ni
co, k
aj in
kol
iko
poje
do v
en
em d
nevu
• gr
afi~
no p
rika
`ejo
ses
tavo
hra
ne,
ki s
o jo
poj
edli
v en
em d
ne-
vu•
prip
ravi
jo b
iolo
ško
ustr
ezen
ob
rok
hran
e•
sest
avijo
in p
ripr
avijo
raz
li~ne
je
diln
ike
• po
gova
rjaj
o se
o te
m, k
aj n
aj-
raje
jedo
• sk
rbijo
za
kako
`iv
al in
ugo
tavl
ja-
jo, k
ako
rast
e
HRA
NA
JE P
OTR
EBN
A ZA
IZ
GRA
DN
JO T
ELES
A
Zdra
va h
rana
je m
ešan
a.
Vrst
e hr
ane
– vr
ste
`ivi
l.
Zdra
va p
rehr
ana.
Pogo
vor
o ra
zli~
nih
na~i
nih
preh
ranj
evan
ja
(veg
etar
ijans
ka p
rehr
a-na
, hitr
a pr
ehra
na).
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
u`iv
ajm
o ra
znol
iko
hra-
no, j
ejm
o zm
erno
in
ve~k
rat (
4–6
zmer
nih
obro
kov
~ez
dan)
.
• go
spod
injs
tvo
• dr
u`ba
• go
spod
injs
tvo
• ra
zvrs
tijo
`ivi
la v
sku
pine
po
izvo
ru•
vedo
, kaj
je z
drav
a pr
e-hr
ana
in k
aj k
nje
j sod
i•
ugot
ovijo
raz
li~no
traj
nost
ra
zli~
nih
`ivi
l•
pozn
ajo
znak
e za
str
upe-
ne s
novi
• ri
šejo
kol
a~ni
ke o
ses
tavi
za
u`ite
hra
ne (l
ahko
tudi
z
ra~u
naln
ikom
)•
izde
lajo
pla
kat o
zdr
avi p
rehr
ani
• se
stav
ljajo
jedi
lnik
e z
zdra
vo p
re-
hran
o•
razp
ravl
jajo
o n
evar
nost
ih a
lko-
hola
in m
amil
Pokv
arje
na h
rana
, str
upen
e in
ško
dljiv
e sn
ovi.
Rast
line
si h
rano
nar
edijo
sa
me,
`iv
ali j
o do
bijo
iz
okol
ja.
Del
o na
j pot
eka
v go
-sp
odin
jski
u~i
lnic
i.
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
prob
lem
zas
voje
nost
i z
alko
holo
m a
li m
amili
pr
ika`
emo
kot b
olez
en,
ki im
a te
lesn
e, d
ušev
ne
in s
ocia
lne
posl
edic
e.
Zasv
ojen
ost j
e la
`je
prep
re~i
ti, k
ot o
zdra
viti.
• ve
do, ~
emu
rast
Iine
potr
e-bu
jejo
sve
tlobo
• zv
edo,
da
si r
astli
na d
ela
hran
o iz
ene
ses
tavi
ne
zrak
a (o
gljik
oveg
a di
oksi
da)
in v
ode
• s
posk
usom
ugo
tavl
jajo
, kak
o hi
tro
rast
e m
lad
fi`ol
v te
mi i
n na
sve
tlobi
• z
jodo
vico
ugo
tavl
jajo
pri
sotn
ost
škro
ba v
ras
tlina
h, n
pr. v
sem
enu
Posk
us z
ras
tjo d
elaj
o v
man
jših
sku
pina
h v
raz-
redu
. U~e
nce
spod
buja
-m
o, d
a sa
mi n
a~rt
ujej
o po
skus
in iz
bere
jo
35
• po
znaj
o `i
vali,
ki s
o ra
stli-
noje
dci,
mes
ojed
ci, p
leni
l-ci
, zaj
edal
ci•
po v
idez
u oc
enijo
, ali
je
`iva
l ple
nile
c al
i ne
fi`
ola,
v k
rom
pirj
u, v
list
ih•
razv
rš~a
jo h
rano
ras
tlins
kega
iz
vora
• v
razp
rede
lnic
o vn
ašaj
o im
ena
`iva
lski
h vr
st in
poi
š~ej
o po
dat-
ke o
njih
ovi p
rehr
ani
• pr
imer
jajo
jedi
lnik
e do
ma~
ih
`iva
li in
njih
ovih
div
jih s
orod
niko
v
na~i
n za
piso
vanj
a re
-zu
ltato
v.Po
datk
e o
preh
ranj
eva-
nju
razl
i~ni
h `i
vali
po-
iš~e
jo v
knj
igah
.O
biš~
ejo
`iva
lski
vrt
ali
viva
rij.
• sp
ozna
jo p
omen
raz
kosa
-nj
a in
`ve
~enj
a hr
ane
• sp
ozna
jo p
omen
meš
anja
s
slin
o in
dru
gim
i pre
bav-
nim
i sok
ovi
• zv
edo,
da
se s
novi
sko
zi
preb
avila
spr
emin
jajo
• na
redi
jo e
nost
aven
mod
el p
re-
bavn
e ce
vi, v
kat
erem
ozn
a~ijo
, ka
j se
doga
ja v
raz
li~ni
h od
seki
h•
opaz
ujej
o pr
emik
anje
hra
ne
skoz
i pre
bavn
o ce
v pr
i de`
ev-
niku
• op
azuj
ejo
razl
i~ne
ust
ne d
ele
pri
`u`e
lkah
(hro
š~, k
obili
ca, m
uha,
m
etul
j)
Spre
min
janj
e hr
ane
na p
oti
skoz
i pre
bavi
la.
Upo
raba
mod
ela.
Raz
li-ka
med
res
ni~n
im s
ta-
njem
in m
odel
om.
Kate
re d
ele
preb
avil
dobi
mo
pri m
esar
ju?
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja.
• po
znaj
o po
men
kis
ika
za
diha
nje
• sp
ozna
jo, d
a vs
a `i
va b
itja
diha
jo•
zved
o, d
a v
tele
su p
otek
a pr
oces
, v k
ater
em iz
hra
-ne
in k
isik
a na
staj
ata
oglji
kov
diok
sid
in v
oda
– ta
pro
ces
je p
odob
en g
o-re
nju
• pr
imer
jajo
apn
ico,
v k
ater
o so
pi
hali
zrak
iz p
lju~
in v
piho
vali
zrak
s tl
a~ilk
o
Z D
IHAN
JEM
@IV
ALI I
N
RAST
LIN
E SP
REM
INJA
JO
SEST
AVO
ZRA
KA
Pri d
ihan
ju `
ivo
bitje
spr
eje-
ma
kisi
k in
izlo
~a o
gljik
ov
diok
sid
ter
vodo
.
• sp
ozna
jo p
omen
vod
e za
`i
vlje
nje
in v
odo
kot `
ivlje
nj-
ski p
rost
or n
ekat
erih
biti
j•
vedo
, da
`iva
bitj
a vs
ebu-
jejo
vel
iko
vode
• na
štej
ejo,
za
kaj v
se ~
love
k, `
i-va
li in
ras
tline
pot
rebu
jejo
vod
o•
opiš
ejo
kro`
enje
vod
e sk
ozi t
elo
`ive
ga b
itja
@IVA
BIT
JA V
SEB
UJE
JO V
OD
O
@iva
li in
ras
tline
pot
rebu
jejo
vo
do z
a `i
vlje
nje.
Za k
rajš
i ~as
pre
vzam
e-jo
skr
b za
šol
ski a
kvar
ij al
i lon
~nic
o.
Proj
ektn
o de
lo.
• m
atem
etik
a•
dru`
ba•
gosp
odin
jstv
o
36•
zave
do s
e po
men
a vo
de
za h
laje
nje
`ivi
h bi
tij•
ugot
ovijo
, da
je v
oda
sest
avin
a ve
~ine
`iv
il in
pi
ja~
• ug
otov
ijo, d
a vo
da m
ed
`ivi
mi b
itji i
n ok
olje
m
nene
hno
kro`
i•
odlo
~ijo
se
za p
itje
vode
br
ez d
odat
kov
• m
erijo
kol
i~in
o vo
de, k
i jo
rast
li-na
pos
rka
• za
pisu
jejo
, kol
iko
vode
(~is
te in
s
prim
esm
i) po
pije
jo n
a da
n in
to
gra
fi~no
pri
ka`e
jo
Zdra
vstv
ena
vzgo
ja:
Nav
ajan
je n
a pi
tje ~
iste
in
neo
hlaj
ene
vode
.
• op
išej
o po
t vod
e v
kope
n-sk
i ras
tlini
od
~rpa
nja
iz
zem
lje d
o iz
hlap
evan
ja•
opiš
ejo,
kaj
se
doga
ja z
vo
do v
~lo
vešk
em te
lesu
• pr
imer
jajo
`ile
ras
tlin
in
~lov
eka
• ug
otav
ljajo
pri
sotn
ost v
o-de
ter
tok,
ki p
rena
ša
snov
i•
vedo
, da
voda
v te
lo p
ri-
naša
in iz
nje
ga o
dnaš
a sn
ovi
• sp
ozna
jo, d
a z
znoj
em in
se
~em
iz te
lesa
ods
tran
ju-
jejo
ško
dljiv
e sn
ovi
• ut
emel
jijo
~lov
ekov
o vs
akda
njo
potr
ebo
po
vodi
• op
azuj
ejo
spre
mem
be b
elih
cv
etlic
s p
eclji
v o
barv
ani v
odi
• op
azuj
ejo
kore
nins
ke la
ske
na
kore
nini
ci k
ale~
e ko
ruze
• s
posk
usom
pre
veri
jo, d
a ra
stli-
na o
ddaj
a vo
do p
redv
sem
sko
zi
liste
• go
jijo
rast
line
v ~i
sti v
odi
(de`
evni
ci) i
n v
vodi
, ki s
o ji
doda
li gn
ojilo
za
lon~
nice
• pr
imer
jajo
ras
t•
nare
dijo
pla
kat o
na~
inih
va
r~ev
anja
z v
odo
pri r
azli~
nih
kope
nski
h `i
valih
Poto
vanj
e vo
de p
o ra
stlin
i in
`iv
ali.
Poto
vanj
e vo
de v
~l
oveš
kem
in `
ival
skem
te
lesu
pri
mer
jam
o s
potjo
vod
e v
rast
lini.
Pom
agam
o si
z g
rafi~
ni-
mi p
rika
zi in
vid
eo fi
lmi.
Opa
zova
nje
je tr
eba
za-
piso
vati
dalj
~asa
.U
~enc
i naj
iš~e
jo p
odat
-ke
tudi
v li
tera
turi
.Zd
ravs
tven
a vz
goja
:te
lo p
otre
buje
zad
o-st
ne k
oli~
ine
vode
. O
koljs
ka v
zgoj
a: o
dpad
-ne
feka
lne
vode
.
37
• ra
zum
ejo
razl
ike
v `i
v-lje
njsk
ih p
ogoj
ih v
vod
i in
na k
opne
m
• de
lajo
ob
mla
ki a
li po
toku
(opi
-su
jejo
`iv
ljenj
ski p
rost
or, n
abi-
rajo
ras
tline
in `
ival
i)•
dolo
~ajo
`iv
alsk
e in
ras
tlins
ke
vrst
e s
prep
rost
imi k
lju~i
• ra
zvrš
~ajo
sve
`e li
ste
nezn
anih
ra
stlin
po
otip
u po
vrši
ne in
ugo
-ta
vlja
jo, v
kak
šnem
oko
lju `
ivijo
@ivl
jenj
e v
vodi
in n
a ko
pnem
.Te
rens
ko d
elo.
Sk
upin
sko
delo
.O
koljs
ka v
zgoj
a:pa
ziti
mor
amo,
da
v ok
olju
ne
povz
ro~i
mo
škod
e. Iz
bere
mo
po
eno
~ist
o ok
olje
in e
no
ones
na`e
no o
kolje
.
Nar
avos
lovn
i dan
.
• dr
u`ba
3.2.
4 PR
EHRA
NJE
VALN
E
V
ERIG
E IN
SPL
ETI
• ve
do, d
a so
v `
ivih
bitj
ih n
a-ko
pi~e
ne e
nerg
ija in
hr
aniln
e sn
ovi
• sp
ozna
jo, d
a ze
lene
ras
tli-
ne n
ames
to h
rane
pot
re-
buje
jo z
rak,
vod
o in
so
n~no
sve
tlobo
• ug
otov
ijo m
edse
bojn
o od
visn
ost `
ivih
biti
j v n
a-ra
vi
• na
redi
jo a
kvar
ij in
opa
zuje
jo
mod
el z
dru`
be v
nje
m•
ugot
avlja
jo, a
li je
`iv
ali v
akv
ari-
ju tr
eba
hran
iti a
li ne
• pr
imer
jajo
hitr
ost r
asti
fi`ol
a,
koru
ze•
obiš
~ejo
bio
lošk
o km
etijo
• na
šol
skem
vrt
u pr
idel
ajo
hran
o
@IVA
BIT
JA S
O V
IR H
RAN
E Ak
vari
j naj
bo
~im
bol
j pr
epro
st in
v n
jem
naj
bo
do p
o m
o`no
sti `
iva
bitja
iz o
kolic
e.
• dr
u`ba
• se
stav
ijo n
ekaj
pre
hran
je-
valn
ih v
erig
v g
ozdu
, mla
-ki
in n
a tr
avni
ku•
spoz
najo
poj
em p
roiz
va-
jalc
ev in
pot
rošn
ikov
v n
a-ra
vi•
razu
mej
o m
edse
bojn
e od
visn
osti
`ivl
jenj
a na
Ze
mlji
od
Sonc
a
• ek
ološ
ka ig
ra•
nari
šejo
`iv
a bi
tja, k
i so
pove
za-
na v
pre
hran
jeva
lno
veri
go
PREH
RAN
JEVA
LNA
VERI
GA
JE S
ESTA
VLJE
NA
IZ
RAST
LIN
(PRO
IZVA
JALC
EV),
RA
STLI
NO
JED
CEV
IN
MES
OJE
DCE
V (P
OTR
OŠN
I-K
OV)
Igra
vlo
g.O
pozo
rim
o, d
a `i
val n
a-va
dno
poje
ve~
pri
mer
-ko
v dr
uge
`iva
li al
i ra
stlin
e.
• lik
ovna
vz
goja
38•
razl
o`ijo
, kak
o ra
zkro
jeva
l-ci
pri
spev
ajo
k na
staj
anju
ro
dovi
tne
prst
i•
spoz
najo
pom
en r
azkr
oje-
valc
ev p
ri k
ro`e
nju
snov
i v
nara
vi•
skle
pajo
o p
osle
dica
h v
nara
vi, ~
e je
pre
mal
o ra
zkro
jeva
lcev
ali
prev
e~
odm
rlih
biti
j
• s
posk
usom
ugo
tavl
jajo
hitr
ost
razp
adan
ja li
sta
v pr
sti
• na
redi
jo k
ompo
st in
mod
el k
om-
post
a v
plas
tenk
i•
pod
mik
rosk
opom
si o
gled
ajo
povr
šino
raz
pada
jo~e
ga li
sta
RAZK
ROJE
VALC
I OM
OG
O-
^AJO
VN
OVI
^NO
UPO
RAB
O
SNO
VI V
PRE
HRA
NJE
VALN
I VE
RIG
I
Mik
rosk
opir
anje
izve
de-
mo
kot d
emon
stra
cijo
.
• ug
otov
ijo, d
a so
org
aniz
-m
i ist
e vr
ste
lahk
o hr
ana
razl
i~ni
m `
ival
im•
ugot
ovijo
, da
vrst
a s
pest
-re
jšo
preh
rano
la`e
pr
e`iv
i•
spoz
najo
pom
en p
repl
eta-
nja
preh
ranj
eval
nih
veri
g za
rav
nove
sje
v na
ravi
• ek
ološ
ka ig
ra
V N
ARAV
I SE
PREH
RAN
JE-
VALN
E VE
RIG
E PO
VEZU
JE-
JO V
PRE
HRA
NJE
VALN
E SP
LETE
Igra
vlo
g.
Oko
ljska
vzg
oja.
• pr
imer
jajo
pol
o`aj
~lo
veka
v
preh
ranj
eval
nih
veri
gah,
~e
je lo
vec
in n
abir
alec
oz.
po
ljede
lec
in `
ivin
orej
ec•
pozn
ajo
najb
olj z
na~i
lne
kultu
rne
rast
line
in d
o-m
a~e
`iva
li na
ših
kraj
ev•
ugot
ovijo
man
jšo
pest
rost
`i
vlje
nja
na o
bdel
oval
nih
povr
šina
h ko
t v p
rost
i na
ravi
• ob
iš~e
jo b
iolo
ško
kmet
ijo•
ogle
dajo
si i
nten
zivn
o ob
dela
ne
povr
šine
• po
piše
jo r
astli
ne in
`iv
ali,
ki ta
m
`ivi
jo•
prim
erja
jo r
astli
ne in
`iv
ali,
ki
`ivi
jo n
a so
sedn
jih, n
eobd
elan
ih
povr
šina
h
^LO
VEK
JE S
KM
ETIJ
STVO
M
SPRE
MEN
IL N
ARAV
NE
PRE-
HRA
NJE
VALN
E SP
LETE
Nar
avos
lovn
i dan
.
Oko
ljska
vzg
oja.
• dr
u`ba
39
3.2.
5. K
ON
STRU
KCI
JSK
E
ZBIR
KE
• ob
raz
stav
ljanj
u in
ses
tav-
ljanj
u pr
epro
stih
str
oj~k
ov
ali i
gra~
, pre
u~uj
ejo
sest
av-
ne d
ele
in n
jihov
o de
lova
nje
• ve
do, d
a st
roj s
esta
vlja
jo
pogo
nski
, pre
nosn
i del
in
orod
je, v
se p
a po
vezu
je
ohiš
je•
spoz
nava
jo r
azli~
ne
na~i
ne p
rena
šanj
a gi
banj
• op
azuj
ejo
sest
avin
e go
nil,
jih p
oim
enuj
ejo
• op
išej
o in
pre
dsta
vijo
nji-
hovo
vlo
go
• pr
eu~u
jejo
str
oj~e
k al
i igr
a~o
• pr
eu~u
jejo
ver
i`ni
pre
nos
na k
o-le
su
GIB
ANJE
SE
PREN
A[A
Z G
ON
ILI
Za p
ou~e
vanj
e up
orab
i-m
o ra
zli~
ne m
ehan
i~ne
ig
ra~e
, mat
e go
spod
inj-
ske
stro
j~ke
, ro~
ne
vrta
lnik
e.Za
pre
nos
giba
nja
z ve
-ri
`nim
pre
noso
m je
naj
-pr
imer
nejš
e ko
lo.
• zn
ajo
sest
aviti
mod
el v
e-ri
`neg
a go
nila
• po
imen
ujej
o se
stav
ine
goni
la in
jih
skic
iraj
o z
do-
govo
rjen
imi z
nam
enji
• lo
~uje
jo p
ogon
ski d
el o
d gn
aneg
a de
la•
vedo
, da
veri
ga p
rena
ša
giba
nje
• sp
ozna
jo m
o`no
sti u
pora
-be
ver
i`ne
ga g
onila
• pr
esoj
ajo
ustr
ezno
st m
o-de
la in
pre
dlag
ajo
izbo
lj-ša
ve
• og
leda
jo s
i mod
el v
eri`
nega
go-
nila
• sp
ozna
jo in
upo
rabl
jajo
zna
me-
nja
za s
kici
ranj
e ve
ri`n
ega
goni
la•
sest
avijo
, nar
išej
o in
pre
izku
sijo
m
odel
ver
i`ne
ga g
onila
• se
stav
ijo m
odel
nap
rave
z v
e-ri
`nim
gon
ilom
: vili
~ar
Mod
el v
eri`
nega
gon
ila in
na
prav
e z
veri
`nim
i gon
ili.
Za k
onst
ruir
anje
upo
-ra
blja
jo k
onst
rukc
ijske
zb
irke
. Nap
rave
pa
si
lahk
o og
leda
jo v
pro
iz-
vodn
em p
roce
su (e
ks-
kurz
ija).
U~e
nci s
esta
vijo
raz
li~-
ne m
odel
e z
veri
`nim
i go
nili.
40•
znaj
o se
stav
iti, p
oim
eno-
vati
dele
in s
kici
rati
jer-
men
sko
goni
lo•
spoz
najo
, da
jerm
en p
rena
-ša
gib
anje
, lah
ko p
a tu
-di
bre
me
• sp
ozna
jo m
o`no
sti u
pora
-be
jerm
ensk
ega
goni
la
• se
stav
ijo in
pre
izku
sijo
mod
ele
jerm
ensk
ega
goni
la•
sest
avijo
mod
el n
apra
ve z
jer-
men
skim
gon
ilom
: tek
o~i t
rak,
`i
~nic
e, te
ko~e
sto
pnic
e
Jerm
ensk
a go
nila
in n
apra
ve
s ta
kim
i gon
ili.
U~e
nci u
pora
blja
jo k
on-
stru
kcijs
ko z
birk
o.•
dru`
ba
• sp
ozna
jo n
apra
vo z
zob
-ni
škim
gon
ilom
• zn
ajo
poim
enov
ati p
osam
ez-
ne s
esta
vine
zob
-ni
škeg
a go
nila
• sp
ozna
jo, d
a m
oraj
o zo
bnik
i del
ovat
i ubr
ano
• pr
eu~u
jejo
nap
ravo
z z
obni
škim
go
nilo
m (i
gra~
a –
avto
mob
il~ek
, ro
~ni s
tepa
lnik
)•
sest
avijo
mod
el z
obni
škeg
a go
nila
Zobn
iško
gon
ilo.
Za p
reu~
evan
je u
pora
b-lja
jo p
repr
oste
nap
rave
, ki
imaj
o en
zob
nišk
i par
(r
o~ni
vrt
alni
k ...
).
• zn
ajo
pove
zati
dele
gib
ajo~
e se
igra
~e•
spoz
najo
in u
pora
bijo
raz
li~-
ne n
a~in
e za
spa
janj
e (le
p-lje
nje
...)
• us
posa
blja
jo s
e v
vred
no-
tenj
u iz
delk
ov
Izde
lajo
igra
~o z
ro~
i~ni
m m
eha-
nizm
om.
• sk
icir
anje
• na
~rto
vanj
e po
stop
kov
izde
la-
ve•
izde
lava
ses
tavi
n•
sest
avlja
nje
delo
v v
celo
to•
prev
erja
nje
upor
abno
sti –
del
o-va
nje
izde
lka
IZD
ELAV
A PR
EPRO
STE
IGRA
^EIz
dele
k la
hko
upor
abijo
pr
i dru
gem
pre
dmet
u.•
slov
enš~
ina
3.2.
6 VP
LIVI
SO
NCA
N
A VR
EME
• ve
do, d
a se
sno
vi n
a so
n-cu
gre
jejo
, ~e
vpija
jo
son~
no s
vetlo
bo•
iz iz
kušn
je v
edo,
da
zrak
pr
epuš
~a v
idno
sve
tlobo
• pr
eizk
usijo
, da
sonc
e og
reva
tla
in d
a tla
ogr
e-va
jo a
li oh
laja
jo z
rak
• m
erijo
tem
pera
turo
vod
e v
pro-
zorn
i in
tem
ni p
osod
i na
sonc
u•
opaz
ujej
o ve
nce
razl
i~no
odd
a-lje
nih
hrib
ov in
pri
mer
jajo
njih
o ve
odda
ljeno
sti p
o na
vide
zni b
arvi
• po
leti
in p
ozim
i mer
ijo te
mpe
ra-
turo
zra
ka 1
cm
in 1
m o
d ta
l
SON
CE O
GRE
VA Z
RAK
IN
VOD
O
Zrak
se
grej
e od
tal n
avzg
or.
Voda
se
grej
e od
gla
dine
na
vzdo
l.Te
ma
je p
rim
erna
za
nara
vos-
lovn
i dan
.
• lik
ovna
vz
goja
41
• pr
eizk
usijo
, da
se tl
a bo
lj og
reje
jo, ~
e na
nje
bolj
str-
mo
pada
jo s
on~n
i `ar
ki•
vedo
da
se p
riso
jni b
rego
-vi
ogr
ejej
o bo
lj ko
t oso
jni
• pr
eizk
usijo
, da
voda
ne-
kolik
o vp
ija v
idno
sve
tlo-
bo in
se
zato
lahk
o gr
eje
nepo
sred
no o
d so
nca
• s
palic
o op
rede
lijo
smer
son
~nih
`a
rkov
• na
mod
elu
hrib
a al
i na
krtin
i me-
rijo
tem
pera
turo
prs
ti na
oso
jni
in p
riso
jni s
tran
i•
prim
erja
jo d
ol`i
ne s
enc
na p
ri-
sojn
i in
osoj
ni s
tran
i•
mer
ijo te
mpe
ratu
ro v
ode
v m
la-
ki ti
k po
d gl
adin
o in
pri
bli`
no
met
er g
lobo
ko
• ve
do, d
a te
lesa
, ki t
onej
o v
teko
~ini
(v v
odi a
li zr
a-ku
), o
driv
ajo
teko
~ino
na
vzgo
r•
vedo
, da
tele
sa v
teko
~ini
po
tone
jo z
arad
i te`
e, s
e-ve
da ~
e so
gos
tejš
a od
ok
oliš
ke te
ko~i
ne•
iz p
osku
sov
vedo
, da
se
voda
in z
rak
pri s
egre
va-
nju
razt
eguj
eta
in r
ed~i
ta,
pri o
hlaj
anju
pa
se k
r~ita
in
zgo
š~at
a•
iz m
erite
v in
vre
men
skih
po
ro~i
l ved
o, d
a te
mpe
ra-
tura
v s
podn
ji pl
asti
ozra
~ja
z vi
šino
nav
adno
pa
da•
iz p
osku
sov
vedo
, da
se
voda
ne
meš
a, ~
e se
se-
grev
a z
vrha
• v
obar
vano
vod
o sp
uš~a
jo k
am-
ne in
pre
dmet
e iz
pla
stik
e te
r op
azuj
ejo,
kak
o po
tone
jo in
ob
tem
vrt
in~i
jo v
odo,
ki j
o iz
podr
i-va
jo•
prim
erja
jo h
itros
ti, s
kat
erim
i to-
nejo
pre
dmet
i z r
azli~
no g
osto
to•
tri p
ribl
i`no
ena
ke n
apih
njen
e ba
lone
pri
mer
jajo
pot
em, k
o so
en
ega
grel
i na
pe~i
, dru
gega
pa
hlad
ili v
zm
rzov
atni
ku•
segr
evaj
o in
ohl
ajaj
o vo
do v
bu
~ki s
tank
o ce
vko,
v k
ater
o se
ga v
oda
– op
azuj
ejo
prem
ika-
nje
glad
ine
vode
in s
klep
ajo
o sp
rem
emba
h nj
ene
pros
torn
ine
RAZL
IKE
V TE
MPE
RATU
RI
POVZ
RO^A
JO V
ETRO
VE IN
TO
KO
VE
U~n
e de
javn
osti
pote
-ka
jo n
a pr
oste
m.
Opa
zova
nja
v na
ravi
je
treb
a po
veza
ti m
ed s
e-bo
j in
z dr
ugim
i zna
me-
nji.
PV (“
pokl
icna
vzg
oja”
)
42•
izku
šnje
s p
ihan
jem
pre
-ne
sejo
na
vrem
ensk
e ra
zmer
e•
pozn
ajo
cikl
one
kot
obm
o~ja
z n
izki
m tl
akom
in
ant
icik
lone
kot
ob
mo~
ja z
vis
okim
tlak
om•
zved
o, d
a tla
~ne
razl
ike
poga
njaj
o ve
trov
e od
ant
i-ci
klon
ov p
roti
cikl
onom
• sp
ozna
jo, d
a na
sm
er v
et-
rov
vpliv
ajo
še d
ruge
ok
oliš
~ine
• po
lnijo
kol
esar
ske
gum
e in
pr
eu~u
jejo
del
ovan
je v
entil
a•
mer
ijo tl
ak v
gum
ah•
izre
zuje
jo in
lepi
jo v
rem
ensk
e ka
rte
ter
zasl
eduj
ejo
nast
ajan
je,
prem
ikan
je in
izgi
njan
je c
iklo
-no
v te
r an
ticik
lono
v
ZAK
AJ P
IHA
VETE
R Vr
emen
ska
doga
janj
a po
teka
jo v
zel
o ve
likih
pr
osto
rski
h ob
mo~
jih.
Pona
zori
mo
jih z
loka
l-ni
mi o
pazo
vanj
i in
z m
odel
i v m
ajhn
em m
e -ri
lu.
• z
opaz
ovan
jem
neb
a se
na
u~ijo
raz
likov
ati m
ed
dvem
a st
opnj
ama
obla
~nos
ti (d
elno
in
pret
e`no
obl
a~no
) in
obla
~nos
t pri
bli`
no p
ri-
kaza
ti s
kola
~nik
om•
iz iz
kuše
nj p
ovza
mej
o, d
a st
a ob
la~n
ost i
n vl
a`no
st
lahk
o na
raz
li~ni
h m
estih
ra
zli~
ni•
spoz
najo
gos
toto
sno
vi
• op
azuj
ejo
in z
apis
ujej
o ob
la~n
ost
• ri
šejo
his
togr
ame
obla
~nos
ti in
z
graf
i spr
emlja
jo n
jeno
~as
ovno
sp
rem
inja
nje
• na
u~ijo
se
odbi
rati
tem
pera
turo
, tla
k, v
la`n
ost z
inst
rum
ento
v na
vr
emen
ski t
abli
• ri
šejo
~as
ovne
gra
fe s
prem
inja
-nj
a te
h ko
li~in
in iš
~ejo
pov
eza-
ve m
ed s
prem
emba
mi
• iz
men
juje
jo s
voja
opa
`anj
a z
vrst
niki
iz d
rugi
h kr
ajev
• pr
imer
jajo
gos
tote
raz
li~ni
h ka
p-lje
vin
in z
rnat
ih s
novi
, tak
o da
te
`kaj
o in
teht
ajo
jogu
rtov
e Io
n~ke
nap
olnj
ene
z ra
zli~
nim
i sn
ovm
i•
prim
erja
jo g
osto
te tr
dnih
sno
vi s
te
`kan
jem
in te
htan
jem
ena
ko
OB
LA^N
OST
, VLA
@NO
ST,
GO
STO
TA
Spre
mem
be g
osto
te la
hko
spre
mlja
mo
v go
spod
injs
tvu
(pri
prav
a te
sta,
kuh
anje
m
arm
elad
e) in
v g
radb
eni-
štvu
(pri
prav
a m
alte
, bet
o-na
, pre
maz
ov).
Ker
vla`
nost
te`k
o za
-zn
avam
a, jo
lahk
o pr
i-m
erja
mo
z la
`je
zazn
av-
no s
lano
stjo
.
Svo
ja o
pa`a
nja
lahk
o pr
imer
jajo
z v
rem
ensk
i-m
i por
o~ili
in n
apo-
vedm
i.
Vse
našt
ete
koli~
ine
so
si p
odob
ne p
o te
m, d
a so
def
inir
ane
kot
razm
erja
.
Obl
a~no
st p
ove,
kol
ik-
šen
dele
` ne
ba je
pok
rit
z ob
laki
.Vl
a`no
st p
omen
i del
e`
vode
v z
raku
.
43
ve
likih
koc
k iz
raz
li~ni
h sn
ovi
• pr
imer
jajo
gos
toto
suh
e in
mo-
kre
miv
ke a
li pr
sti
• ug
otav
ljajo
spr
emem
be g
osto
te
in z
grad
be s
nega
zar
adi u
seda
-nj
a, tl
a~en
ja, t
alje
nja
in z
mrz
o-va
nja
Gos
tota
pa
pove
, kak
o je
mas
a po
razd
elje
na p
o pr
osto
ru.
• iz
izku
šenj
pov
edo,
da
lahk
o to
k en
e sn
ovi p
re-
naša
s s
eboj
tok
drug
e sn
ovi –
v k
alne
m p
otok
u vo
dni t
ok n
osi s
seb
oj to
k pr
sti
• iz
vre
men
skih
por
o~il
po-
vzam
ejo,
da
vetr
ovi l
ahko
pr
ines
ejo
pada
vine
– to
k zr
aka
nosi
s s
eboj
tok
vodn
e pa
re•
iz p
oro~
il in
opa
zova
nj
lahk
o po
vzam
ejo,
da
lah-
ko v
etro
vi p
ovzr
o~ijo
oto
-pl
itev
ali o
hlad
itev
ozra
~ja
– zr
a~ni
toko
vi p
rena
šajo
to
plot
ne to
kove
• pr
eu~u
jejo
:
– ka
j odn
aša
voda
iz s
tano
vanj
a,
– ka
j odn
aša
zrak
sko
zi s
esal
nik,
–
kaj p
rena
šajo
vet
rovi
VOD
NI I
N Z
RA^N
I TO
KO
VI
LAH
KO
KAJ
PRE
NAŠ
AJO
Prim
erna
tem
a za
pro
-je
ktno
u~n
o de
lo.
3.2.
7 PO
DAT
KI
Cilji
tega
pog
lavj
a na
j se
prep
leta
jo z
raz
li~ni
mi
vseb
inam
i u~n
ega
na~r
ta.
• zn
ajo
poka
zati
viši
no in
st
rmin
o st
opni
š~ in
kl
ance
v•
znaj
o se
stav
iti in
nar
isat
i st
opni
š~a
in k
lanc
e, k
i se
• se
stav
ljajo
sto
pniš
~a iz
zla
gank
–
stop
niš~
a na
j se
razl
ikuj
ejo
po
viši
ni (v
isok
a, n
izka
) in
po s
trm
i-ni
(pol
o`na
, str
ma)
• ri
šejo
kla
nce
in ji
m p
rire
jajo
STO
PNI[
^A IN
KLA
NCI
V te
m p
ogla
vju
strn
emo
izku
šnje
s s
esta
vlja
njem
in
ris
anje
m h
isto
gram
ov
in g
rafo
v iz
1.
in 2
. tri
letja
.
• m
atem
atik
a
44
jim s
trm
ina
na n
ekem
m
estu
spr
emen
i•
znaj
o kl
anec
pre
dela
ti v
stop
niš~
e•
znaj
o pr
imer
jati
strm
ine
stop
niš~
in k
lanc
ev
z
razl
i~ni
mi s
topn
icam
i•
riše
jo s
topn
iš~a
in ji
m p
rire
jajo
kl
ance
• ne
posr
edno
pri
mer
jajo
nak
lone
in
str
min
e m
odel
ov s
topn
iš~
in
klan
cev
To je
tem
a, p
ri k
ater
i so
v m
edna
rodn
ih r
azis
ka-
vah
slov
ensk
i otr
oci p
o-ka
zali
ve~j
i pri
man
jklja
j, za
to ji
je tr
eba
posv
etiti
po
sebn
o po
zorn
ost.
• zn
ajo
razv
rstit
i mno
`ico
v
dva
ali v
e~ r
azre
dov,
pre
-št
eti e
lem
ente
v v
sake
m
razr
edu
in s
esta
viti
tabe
lo
pora
zdel
itve
po k
valit
ativ
-ni
spr
emen
ljivk
i•
znaj
o el
emen
tom
mno
`ice
pr
ired
iti s
esta
vine
kak
e zb
irke
za
sest
avlja
nje
hi-
stog
ram
ov in
ses
tavi
ti hi
-st
ogra
m•
znaj
o na
risa
ti hi
stog
ram
na
kar
iras
t pap
ir in
ga
pri-
kaza
ti na
ra~
unal
niku
• ra
zred
e pr
edm
etov
zna
jo
ured
iti, s
esta
viti
razp
re-
deln
ico
in n
aris
ati h
isto
-gr
am
• ra
zvrš
~ajo
mno
`ice
in s
esta
vlja
-jo
tabe
le in
his
togr
ame
pora
zde-
litev
– p
ri te
m u
pora
blja
jo v
se
vrst
e sp
rem
enlji
vk: k
valit
ativ
ne
(bar
va, o
blik
a, s
pol),
sem
ikva
n-tit
ativ
ne (d
ol`i
na te
`a, p
rost
or-
nina
, ~e
niso
izm
erje
ne) i
n kv
an-
titat
ivne
(dob
ljene
s š
tetje
m in
m
erje
njem
)•
sest
avlja
jo h
isto
gram
e iz
ses
ta-
vin
razl
i~ni
h zb
irk:
iz p
loš~
ic,
kock
, kva
drov
, obr
o~ev
, ška
tlic
• ri
šejo
his
togr
ame
pora
zdel
itev,
s
kate
rim
i se
sezn
anijo
pri
raz
-li~
nih
šols
kih
pred
met
ih•
zbir
ajo
na r
azli~
ne n
a~in
e pr
ed-
stav
ljene
his
togr
ame
in p
ikto
gra-
me
iz m
edije
v, ji
h in
terp
retir
ajo
in p
osne
maj
o te
hnik
e ri
sanj
a•
hist
ogra
me
nasl
avlja
jo in
jih
opre
mlja
jo s
poj
asni
li te
r jih
in-
terp
retir
ajo
– sp
rem
inja
jo m
erila
in
tehn
ike
sest
avlja
nja
ali r
isan
ja
riše
jo in
pos
tavl
jajo
vpr
ašan
ja, k
i se
nan
ašaj
o na
pos
amez
ne s
tol-
pi~e
, na
prim
erja
vo d
veh
ali v
e~
stol
pi~e
v in
na
celo
tni h
isto
gram
HIS
TOG
RAM
I (ST
OLP
I^N
IKI)
His
togr
ame
lahk
o po
-vz
amej
o iz
tisk
a in
dru
-gi
h m
edije
v.
45
• zn
ajo
eksp
erim
enta
lno
ugot
oviti
~as
ovni
pot
ek
giba
nja,
nat
akan
ja v
ode
v ra
zli~
no o
blik
ovan
e po
so-
de in
spr
emin
janj
e te
mpe
-ra
ture
vod
e•
znaj
o se
stav
iti r
azpr
edel
-ni
co z
a ~a
sovn
i pot
ek p
o-ja
va•
znaj
o na
risa
ti st
opni
~ast
i gr
af p
ojav
a in
poj
asni
ti ši
-ri
no in
viš
ino
stop
nic
• zn
ajo
nari
sati
lom
ljeni
gra
f po
java
in r
azlo
`ijo
str
min
o
• m
erijo
~as
ovni
pot
ek p
ojav
ov,
jih v
pisu
jejo
v r
azpr
edel
nice
in
riše
jo g
rafe
• gr
afe
nasl
avlja
jo, j
im d
odaj
o m
erila
, vpi
suje
jo k
ratk
a po
jasn
i-la
in ji
h ra
zlag
ajo
• od
bira
jo p
osam
ezne
vre
dnos
ti,
skra
jne
vred
nost
i, ra
zlik
e vr
ed-
nost
i in
strm
ine
ter
poja
snju
jejo
nj
ihov
pom
en
STO
PNI^
ASTI
IN L
OM
LJEN
I G
RAFI
Gre
za
bran
je s
topn
i-~a
stih
in Io
mlje
nih
graf
ov.
Spoz
najo
mo`
nost
pr
edst
avitv
e po
datk
ov.
• zn
ajo
upor
ablja
ti be
sede
in
bes
edne
zve
ze, k
i iz
ra`a
jo d
ele`
e: v
e~in
a,
skor
aj v
si, m
anjš
ina,
no-
ben,
pol
ovic
a, tr
etjin
a•
znaj
o de
le`e
pri
kaza
ti na
ko
la~n
iku
• z
izse
ki k
roga
pre
dsta
vijo
raz
-li~
ne d
ele`
e•
z ri
sanj
em u
gota
vlja
jo n
ekat
ere
zvez
e m
ed d
ele`
i, na
pri
mer
1\
3 =
2\6
KO
LA^N
IKI
Poud
arim
o br
anje
ko -
la~n
ikov
v d
veh
dim
en-
zija
h.
46
4 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
Predmet naravoslovje in tehnika sodi v tisti del naravoslovno-tehni~nega izobra`evanja, ki je
namenjen vsem. Zato je obvezen, u~itelj pa ima na voljo nekaj izbire. Tudi interpretacija je nje-
gova.
Med cilji u~nega na~rta so spoznavanje pojmov in postopkov ter oblikovanje stališ~. U~itelj in
šola sta dol`na u~encem ponuditi prilo`nost, da zapisane cilje dose`ejo. Vendar pa je tudi od
posameznega u~enca odvisno, ali jih bo dosegel.
4.1 POJMI
Vsebino predmeta sestavljajo te pojmovne strukture:
• gibanje, shranjevanje in transport teles, snovi, energije ter podatkov,
• lastnosti, vrste in spremembe snovi,
• raznolikost in podobnost `ivega,
• spremembe `ivega in spremembe (snovi, energije in podatkov) v `ivem svetu,
• izdelava predmetov, pridelava, predelava in obdelava snovi, energije in podatkov,
• skrb za dobro po~utje, varnost in zdravje posameznika,
• skrb za okolje in ob~e dobro.
Telesa, snovi, energijo in podatke obravnavamo na podoben na~in. Vse je mogo~e shranjeva-
ti, premikati in predelovati. Telesa in `iva bitja so razlo~ljiva in števna, snovi, energija in po-
datki so zvezni in merljivi. Telesa in `iva bitja se gibljejo in spreminjajo obliko, velikost in
sestavo.
Snovi, elektrika, energija in podatki se navadno lahko gibljejo (pogosto te~ejo), se spreminjajo
in pretvarjajo. (Mikroskopske zgradbe organizmov in zrnatosti snovi, elektrike, energije in po-
datkov še ne vpeljujemo.) Snovne, elektri~ne in nekatere druge tokove je treba poganjati. @enejo
jih gonilne razlike, na primer tla~na razlika in elektri~na napetost.
Tokovi lahko prenašajo druge tokove. Tok krvi v `ilah in vodni tok v rastlinah prenašata tokove
razli~nih snovi, tudi energije. Elektri~ni tok prenaša tok energije, lahko pa tudi tok podatkov.
47
4.2 POSTOPKI
Delovne postopke pri pouku lahko razdelimo na temeljne spoznavne postopke, ki so splošno
uporabni, ter naravoslovne in tehni~ne postopke, ki so posebnost tega podro~ja. V središ~u
naravoslovja in tehnike so pojavi. Opisujemo, razlagamo in napovedujemo jih s spremenljiv-
kami. Zato je za spoznavni proces posebej pomembno, kako so delovni postopki povezani s
spremenljivkami in z znamenji zanje.
Ve~ino postopkov je mogo~e izvajati na konkretnih predmetih in pojavih ter na znamenjih za -
nje. Za to stopnjo razvoja je posebej pomembno, da u~enci vse postopke izvajajo najprej v
konkretnih okoliš~inah in šele nato na znamenjih. Zato se morajo šole opremiti z u~nimi pri -
pomo~ki, u~itelji pa usposobiti za njihovo rabo. V drugem triletju je treba posebno skrb po-
svetiti uvajanju posebnih znamenj, ki so v rabi pri naravoslovju in tehnologiji.
Temeljni spoznavni postopki
Prvi je opazovanje, pri katerem se u~enci nau~ijo razlikovati med ~asovnimi konstantami in
spremenljivkami, to je med predmeti in pojavi. Temu sledi opisovanje in zapisovanje, pri ka-
terem postopno uvajamo znamenja za spremenljivke. Z razvrš~anjem vpeljemo kvalitativne, z
urejanjem na pol kvantitativne, s štetjem in merjenjem pa kvantitativne diskretne in zvezne
spremenljivke. Z razli~nimi na~ini definiranja vpeljemo lastnosti in razmerja. Prirejanje vodi do
povezav med mno`icami stvarmi ali med mno`icami stanj dveh razli~nih pojavov in tako do
matemati~nih funkcij.
Naravoslovni postopki
Pri eksperimentiranju izkustveno povezujemo pojave, ki jih izrazimo s ~asovnimi spremenljivka-
mi. Z uporabo razli~nih reprezentancij predelamo atribute teles in pojave v znamenja. Z razmerji
med znamenji, ki so lahko v obliki izjav, grafov ali matemati~nih zapisov, pa izra`amo razmerje
med pojavi. Napovedovanje in preverjanje napovedi je kombinacija teoreti~nega in izkustvenega
iskanja povezav med pojavi. Pri postavljanju hipotez med seboj povezujemo mno`ice pojavov.
Tehni~ni in tehnološki postopki
Pri na~rtovanju na simboli~ni ravni iš~emo vezi med zgradbo in delovanjem teles in sistemov.
Pri obdelavi spoznavamo tehnološke lastnosti gradiv in njihovo uporabnost. Pri izdelavi nato te
vezi dejansko vzpostavimo in pri preskušanju prakti~no preverimo, ~e so lastnosti sestavin in
razmerja med njimi (struktura) zares povezani z delovanjem (funkcijo) tako, kot smo ga pred -
videli pri na~rtovanju. Pri vrednotenju postane konkretni izdelek le ena od mo`nih rešitev teh-
niškega problema, ki ga je mogo~e izboljšati, polepšati in poceniti.
48
U~enci se delovnih postopkov u~ijo v heterogenih skupinah. Ob tem spoznavajo, da je tudi de-
lovna skupina sistem, katerega u~inkovitost je odvisna od lastnosti njenih ~lanov in od razmerij
med njimi.
Pri eksperimentalnem in prakti~nem delu je treba še bolj poskrbeti za varnost pri delu in u~en-
ce vzgajati za varno ravnanje. Spoznajo naj smisel delitve dela.
4.3 STALIŠČA
U~enci naj bi del svojega ~asa radi pre`ivljali v naravi, ker je prijetna, lepa in zanimiva. U~ijo
se ceniti tehniške dose`ke, ker so koristni. Prijetnosti in ugodje je treba do`ivljati z vsemi svo-
jimi ~utili, lepoto in zanimivost pa tudi s ~ustvi in razumom.
U~enci spoznavajo tudi škodljive vplive ~loveka na okolje. Naravoslovje in tehniko je mogo~e
uporabiti tudi narobe, pa tudi sami sta podvr`eni zmotam. Zato je treba budno spremljati
dru`bene procese, v katere sta zajeti.
U~enci naj bi bili pripravljeni sami in v razli~nih skupinah storiti marsikaj za ohranjanje nara-
ve in kulturne krajine ter za napredek tehnike, ki je zdru`ljiva z okoljem.
4.4 VEZI MED POSTOPKI, POJMI IN STALIŠČI
Stališ~a imajo poleg racionalne še ~ustveno podlago. Racionalno v naravoslovju je posplošlji-
vo. ^ustveno pa temelji na ~utenem in ~utnem.
Zato je vzgoja stališ~ in vrednot vselej povezana z obse`nim ter mnogostranskim do`ivljanjem
enega, spoznanje pa je povezano z mislijo na mnogo.
Globoke ~ustvene izkušnje s posami~nim je mogo~e s~asoma posplošiti na mnogo. V obrnje-
ni smeri pa najbr` ne gre: prek spoznavanja splošnega je najbr` te`ko priti do globoko zasid-
ranih stališ~in vrednot, ki vodijo do moralnih odlo~itev in dejanj v konkretnih posebnih prime-
rih. Racionalno je temelj spoznanja, emocionalno je temelj ravnanja. Brez emocionalne
komponente lahko vse razumemo, pa ni~esar ne ukrenemo, brez racionalne komponente pa
prenaglo ukrepamo, vendar le malo izboljšamo ali pa ni~esar.
Sre~na okoliš~ina za u~itelje v drugem triletju je ta, da temeljita vzgoja stališ~ in spoznavni
razvoj na konkretnih izkušnjah ter uporabi vseh ~util. S tem je treba za~eti: z enim zaj~kom in
eno igra~o. Nato pa ~ustveno-vrednostni del razvijamo s skrbjo za enega zaj~ka in eno igra~o,
racionalni del pa ob mno`ici zaj~kov in mno`ici igra~.
49
4.5 KAKO BEREMO UČNI NAČRT
V prvem stolpcu so operativni cilji predmeta, ki opredeljujejo pojme in postopke, to je koncep-
tualno in proceduraIno znanje, ki naj ga u~enec osvoji.
V drugem stolpcu so dejavnosti, predlagani vzorci za delo v razredu, skozi katere se lahko
uresni~ujejo operativni cilji predmeta. So nasveti u~iteljem in niso zavezujo~i.
V tretjem stolpcu so predlagane vsebine, ki opredeljujejo pojmovne sheme in teme, ob katerih
je mogo~e dose~i operativne cilje predmeta.
V ~etrtem stolpcu so specialnodidakti~na priporo~ila, ki so namenjena u~iteljem, vendar se jih
niso dol`ni dr`ati, ~e lahko ponudijo svoje alternative.
V petem stolpcu so medpredmetne povezave, ki so obvezne za u~itelje. Zanje `elimo, da jih
dose`ejo tudi u~enci.
50
5 KATALOG ZNANJA
Katalog znanja obsega standarde znanja, vezane na ocenjevanje znanja, med njimi so minimalni
standardi ozna~eni z zvezdico za vsak razred posebej.
5.1 ČETRTI RAZRED
5.1.1 Shranjevanje in transport
U~enec zna:
* • razlo`iti pomen bivalnih prostorov
* • zgraditi model preproste stavbe iz sestavljank
* • skicirati modele ali tehni~ne predmete in jih primerjati z resni~no zgradbo
* • varno in pravilno uporabljati orodje
* • opisati na~ine shranjevanja snovi
* • razlo`iti, kako oblika vpliva na uporabnost predmeta in prostora
* • uporabljati razli~ne na~ine spajanja papirnih gradiv, lesa, tanke plo~evine in mehke `ice
* • urediti delovno mesto
* • smotrno uporabljati gradiva
* • presojati ustreznost izdelka
* • našteti zna~ilnosti zavetja in bivališ~a
* • razlikovati med zavetjem in bivališ~em
* • našteti lastnosti `e znanih `ivalskih bivališ~
* • opisati obliko in na~in izdelave bivališ~ razli~nih `ivali (pti~ja gnezda, mravljiš~e, ~ebelnjak)
* • uporabiti preproste postopke za obdelavo gradiv
* • brati na~rt
* • ob konkretnih primerih lo~iti premikanje teles z nošenjem, vle~enjem, potiskanjem in vo`njo
* • oceniti, da so sanke in drsalke toga telesa in jih je treba poganjati od zunaj
* • dolo~iti, da so vozila na kolesih netoga in jih lahko poganjamo od zunaj ali od znotraj
* • razlo`iti, da se kolesa lahko vrtijo, tudi ~e jih poganja nekaj na vozi~ku
* • našteti sestavine vozil z notranjim pogonom
* • razlo`iti sestavo in delovanje vozil
* • iz delov sestavljanke (gradnikov) graditi preprosta vozila
51
* • vrednotiti zgradbo in delovanje modela ali naprave ter predlagati izboljšave in druga~ne
rešitve
* • razlo`iti, zakaj je potrebno gibanju nameniti posebne površine
* • pojasniti pomen telesne pripravljenosti za posebne vrste gibanja
* • opisati, ~emu rabi signalna oprema vozil in pešcev ter prometni znaki
* • utemeljiti pomen varnostne ~elade pri vo`nji s kolesom in pripenjanja varnostnega pasu
v avtu
* • našteti nekaj zgledov za gibanje teles in gibanje `ivali
* • skicirati, oblikovati, konstruirati, graditi modele cevja in korit
* • razlo~iti med pretakanjem teko~in po koritih in ceveh
* • opisati primer, ko teko~a voda lahko kaj poganja
* • podatke prikazati z razpredelnico
* • risati, brati in razlagati stolpi~ni prikaz (histogram)
* • razvrš~ati in urejati preproste predmete, snovi in pojave
5.1.2 Kako deluje človeško telo
U~enec zna:
* • razlo`iti pomen okon~in pri gibanju
* • poimenovati prebavne organe
* • s pomo~jo didakti~nih gradiv opisati, kako potuje hrana v ~loveškem telesu
* • razlo`iti pomen zob za normalno delovanje prebavil
* • pojasniti pomen osebne higiene pri prepre~evanju bolezni
* • razlo~evati hrano glede na `ivalski in rastlinski izvor
* • našteti tri vrste `il (arterije, vene, kapilare)
* • razlo`iti vlogo `il v ~loveškem telesu
* • meriti frekvenco sr~nega utripa
* • prepoznati spremembo sr~nega utripa ob naporih
* • prepoznati, da so ~utila sprejemniki podatkov
* • našteti najpomembnejša ~utila
* • opredeljevati predmete in snovi z vsemi ~utili
* • prepoznati, da je pomembno ~utilo tudi ko`a
* • prepoznati, da `iv~evje uravnava delovanje telesa
* • opisati vlogo in naloge mo`ganov
52
5.1.3 Raznolikost v naravi
U~enec zna:
* • razvrstiti `iva bitja v osnovne skupine: `ivali, rastline, glive
* • razlikovati `iva bitja po zunanji zgradbi, po prehrani in po `ivljenjskem prostoru
* • prepoznati zgradbo kopenskih rastlin: steblo, korenine, listi, cvetovi, plodovi
* • razlikovati med rastlinami s cvetovi in semeni ter rastlinami brez cvetov in s trosi
* • poimenovati drevesa in grme iz doma~e okolice
* • razlikovati drevesa in grme iz doma~e okolice po lubju, listih, cvetovih, plodovih
* • razlikovati les doma~ih dreves: smreke, bukve, hrasta in lipe
* • opisati zunanjo zgradbo kopenskih `ivali
* • povezovati zunanji videz `ivali z njenim na~inom `ivljenja
* • uporabljati preproste dvovejnate klju~e za dolo~anje `ivali
* • razvrstiti snovi po gnetljivosti, stisljivosti, trdoti, gostoti
* • izbrati snovi z ustreznimi tehniškimi lastnostmi za razli~ne namene
* • našteti nekaj snovi, ki so prepustne ali neprepustne za vodo in zrak
* • utemeljiti rabo razli~nih posod in prostorov za shranjevanje ter transport snovi
* • preskušati privla~ne sile med magnetom in `elezom
* • našteti mo`nosti uporabe magnetov
* • našteti pripomo~ke za sestavljanje elektri~nih krogov
* • sestaviti preprost elektri~ni krog z `arnico, ploš~ato baterijo in stikalom
* • narisati shemo elektri~nega kroga
* • razlo`iti vlogo elektri~nega stikala v elektri~nem krogu
* • utemeljiti pomen pazljivega ravnanja z elektri~nimi napravami zaradi varovanja zdravja
* • in `ivljenja
* • našteti vzroke nesre~ pri ravnanju z elektri~nimi napravami
* • razlikovati elektri~ne naprave glede na zaš~ito
* • našteti skupne zna~ilnosti ljudi in posebne znake, po katerih se razlikujejo skupine in
posamezniki
* • oceniti ve~jo podobnost med sorodniki kot med ljudmi, ki si niso vsorodu
* • utemeljiti pomen strpnega odnosa do razli~nosti
* • našteti telesne razlike med moškimi in `enskami
* • opisati podobnosti med starši in potomci
* • uporabljati veš~ine eksperimentalnega dela
* • zapisovati podatke v obliki razpredelnice
* • po svoje opisati spreminjanje `ivih bitij
53
* • interpretirati rojstvo, razvoj, staranje in smrt kot naravne dogodke v `ivljenju
* • prikazati zaporedje dogodkov
* • razlo`iti odvisnost `ivih bitij od okolja in ~asa
* • zapisovati dogajanja
* • pojasniti, da je za vsak proces v naravi potreben dolo~en ~as
* • lo~iti razli~ne sestavine zmesi
* • razlo`iti vpliv segrevanja in ohlajanja na spremembe snovi
* • utemeljiti pomen lo~enega zbiranja odpadkov
5.1.4 Gibanje Zemlje
U~enec zna:
* • povezati nastanek dneva in no~i z vrtenjem Zemlje okoli njene osi
* • razlo`iti, da se dan, mrak in no~ razlikujejo po osvetljenosti
* • opisati iz izkušenj, da telesa vidimo, ~e svetloba prihaja od njih v o~i
* • sklepati iz opazovanj, da se senca spreminja, ~e se svetloba ali\in osvetljeni predmet
premikata
* • prepoznati prisojno in osojno stran
5.2 PETI RAZRED
5.2.1 Shranjevanje in transport
U~enec zna:
* • našteti razli~ne na~ine shranjevanja snovi: teko~ih, trdih, plinastih
* • primerjati prostornine teles razli~nih oblik
* • razlo`iti pomen embala`e za shranjevanje predmetov in snovi ter jo vrednotiti z ekolo-
škega stališ~a
* • s konkretnim primerom pojasniti, da teko~ina te~e, ~e je med gladino in odto~no odprtino
višinska razlika
54
* • s konkretnim primerom pojasniti, da teko~ine poganja razlika v tlaku
* • razlikovati temperaturo in toploto
* • uporabljati termometer
* • ugotoviti, da razli~ne snovi razli~no prevajajo toploto
* • opisati pomen izolacijskih materialov v gradbeništvu in za var~no ogrevanje
5.2.2 Snovi v naravi
U~enec zna:
* • našteti agregatna stanja vode
* • povezati agregatna stanja z vremenskimi pojavi
* • razlo~iti procesa zgoš~evanja in izhlapevanja
* • opisati vodo kot topilo
* • prepoznati pojme topilo, topljenec in raztopina
* • razlo`iti stekanje teko~e vode proti morju, ki je najve~ji zbiralnik vode
* • razlikovati med površinskimi vodami in podtalnico
* • utemeljiti pomen podtalnice kot vira pitne vode
* • opisati pot vode od zajetja do pipe
* • našteti nekaj porabnikov vode
* • opisati nevarnosti pitja onesna`ene vode
* • utemeljiti pomen varovanja vode in omejenost vodnih zalog
* • našteti glavne povzro~itelje onesna`evanja površinskih voda in podtalnice
* • pojasniti posledice onesna`evanja vode ob slikovnem gradivu
* • grafi~no prikazati kro`enje vode v naravi
* • opisati sestavo zraka
* • našteti glavne povzro~itelje onesna`enega zraka
* • našteti nekaj ukrepov za ~istejši zrak
* • opisati pomen zra~nih filtrov za ~iš~enje zraka
* • razlikovati prsti (iz neposredne okolice) po barvi, zrnatosti, zra~nosti in prepustnosti
* • izdelati preprost barometer ali vetrokaz
* • vpisati podatke v razpredelnico
* • opisati pomen vetra pri opraševanju rastlin
* • našteti nekaj primerov, kako izkoriš~amo veter
* • našteti glavne onesna`evalce prsti
55
5.2.3 Živa bitja izmenjujejo snovi z okolico
5.2.3 in jih spreminjajo
U~enec zna:
* • sestaviti jedilnik z raznoliko hrano za vse dnevne obroke
* • razlo`iti pomen pestre in uravnovešene prehrane za zdravje in rast
* • sklepati o vzrokih in posledicah podhranjenosti ter prevelike hranjenosti
* • razvrstiti `ivila glede na `ivalski in rastlinski izvor
* • poznati znake za nevarne in strupene snovi
* • povedati, da rastline potrebujejo svetlobo
* • povedati, da si rastlina dela hrano iz ene sestavine zraka (ogljikovega dioksida) in vode
* • našteti nekaj rastlinojedcev, mesojedcev, plenilcev, zajedalcev
* • po videzu oceniti, ali je `ival plenilec ali ne
* • razlo`iti pomen kisika za dihanje
* • opisati škodljive posledice kajenja pri kadilcih in drugih
* • utemeljiti pomen vode za `ivljenje
* • opisati pot vode v kopenski rastlini od ~rpanja iz zemlje do izhlapevanja
* • opisati, kaj se dogaja z vodo v ~loveškem telesu
* • primerjati podobnost med `ilami pri rastlinah in `ilami pri ~loveku
* • povedati, da voda v telo prinaša in iz njega odnaša snovi
* • našteti razlike med `ivljenjskimi pogoji v vodi in na kopnem
5.2.4 Prehranjevalne verige in spleti
U~enec zna:
* • opisati, da so v `ivih bitjih energija in hranilne snovi
* • opisati, da zelene rastline namesto hrane potrebujejo zrak, vodo in son~no svetlobo
* • razlo`iti medsebojno odvisnost `ivih bitij v naravi
* • sestaviti nekaj prehranjevalnih verig v gozdu, mlaki in na travniku
* • razlo`iti pojem proizvajalcev in potrošnikov v naravi
* • opisati odvisnost vsega `ivljenja na Zemlji od Sonca
* • razlo`iti, kako razkrojevalci prispevajo k nastajanju rodovitne prsti
56
* • sklepati na posledice v naravi, ~e je premalo razkrojevalcev ali preve~ odmrlih bitij
* • opisati, da je ista vrsta organizmov lahko hrana razli~nim `ivalim
* • razlo`iti, da vrsta s pestrejšo prehrano la`je pre`ivi
5.2.5 Konstrukcijske zbirke
U~enec zna:
* • ob razstavljanju in sestavljanju preprostih stroj~kov ali igra~ preu~evati sestavne dele in
njihovo delovanje
* • pokazati na stroju orodje, pogonski in prenosni del ter ohišje
* • skicirati preproste predmete
* • brati preproste na~rte
* • uporabljati razli~ne tehni~ne sestavljanke
* • iz odpadne embala`e izdelati preproste igra~e in modele
* • iz sestavljank sestaviti model veri`nega in zobniškega gonila
* • poimenovati sestavine gonila in jih skicirati z dogovorjenimi znamenji
* • našteti mo`nosti uporabe veri`nega gonila
* • upoštevati ukrepe za varno delo
* • presojati ustreznost modela in predlagati izboljšave
* • iz sestavljanke sestaviti in poimenovati dele ter skicirati jermensko gonilo
* • pokazati, da jermen prenaša gibanje
* • našteti mo`nosti uporabe jermenskega gonila
* • poimenovati posamezne sestavine zobniškega gonila
* • povezati dele gibajo~e se igra~e
* • uporabljati razli~ne na~ine za spajanje
* • vrednotiti izdelek
* • zgraditi in preskusiti napravo za merjenje vetra
* • zgraditi in preskusiti delovanje naprav, ki jih poganja veter
57
5.2.6 Vplivi sonca na vreme
U~enec zna:
* • s poskusom dokazati, da se snovi na soncu grejejo, ~e vpijajo son~no svetlobo
* • iz izkušenj opisati, da zrak prepuš~a vidno svetlobo
* • razlo`iti, zakaj se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni
* • izkušnje s pihanjem prenesti na vremenske razmere
* • prepoznati cikione kot obmo~ja z nizkim tlakom in antieikione kot obmo~ja z visokim
tlakom
* • iz opazovanj neba razlikovati med dvema stopnjama obla~nosti (delno in prete`no)
* • obla~nost pribli`no prikazati s kola~nikom
* • iz izkušenj povzeti, da sta obla~nost in vla`nost lahko na razli~nih mestih razli~ni
* • iz vremenskih poro~il povzeti, da vetrovi lahko prinesejo padavine
* • iz poro~il in opazovanj povzeti, da vetrovi lahko povzro~ijo otoplitev ali ohladitev ozra~ja
5.2.7 Podatki
U~enec zna:
* • pokazati višino in strmino stopniš~ in klancev
* • sestaviti in narisati stopniš~a in klance, ki se jim strmina na nekem mestu spremeni
* • klanec predelati v stopniš~e
* • razvrstiti mno`ico v dva ali ve~ razredov, prešteti elemente v vsakem razredu in sestaviti
razpredelnico
* • na karirast papir narisati histogram in ga prikazati na ra~unalniku
* • razrede predmetov urediti, sestaviti razpredelnico in narisati histogram
* • sestaviti razpredelnico za ~asovni potek pojava
* • narisati stopni~asti graf pojava in pojasniti širino ter višino stopnic
* • narisati lomljeni graf pojava in razlo`iti strmino
* • uporabljati besede in besedne zveze, ki izra`ajo dele`e: ve~ina, skoraj vsi, manjšina, noben,
polovica, tretjina
* • razbrati in prikazati dele`e na kola~niku
58
5.3 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA 5.3 PRI PREDMETU
Shranjevanje in transport
U~enci:
• vedo, da lahko snovi shranjujemo v razli~nih posodah in znajo prilagoditi izbiro posod
lastnostim snovi
• poznajo na~ine in sredstva za hranjenje in transport trdnih snovi ter teko~in
• znajo primerjati prostornino razli~nih posod
• znajo razlo`iti pomen pitne vode, vedo, od kod in kako se z njo oskrbujemo, ter poznajo
ukrepe za zaš~ito zajetij pitne vode in podtalnice
• vedo, da zrak deluje na telesa
• vedo, da teko~ine te~ejo navzdol ali od ve~jega k manjšemu tlaku; v obratno smer jih poga-
njajo ~rpalke
• vedo, da tokovi teko~in lahko nosijo kaj, npr. snovi in energijo
• poznajo nekaj zgledov za pretakanje snovi in toplote: vodovodna ali toplovodna napeljava,
prebavna cev, dihala, srce in o`ilje
• znajo našteti zna~ilnosti prostorov za bivanje, za shranjevanje in za transport
Raznolikost in spremenljivost
U~enci:
• znajo navesti, da snovi spreminjajo obliko, ko jih gnetemo, presipamo in prelivamo
• poznajo vsa tri agregatna stanja vode, iz izkušenj znajo našteti zna~ilnosti teh stanj in jih
uporabiti pri razlagi vremenskih pojavov
• vedo, da je voda topilo za nekatere snovi v okolju
• poznajo in razumejo kro`enje vode v naravi in pomen kro`enja vode za ravnote`je v naravi
• vedo, da je zrak zmes plinov in da je potreben za dihanje in gorenje
• vedo, da sta hrana in goriva vir energije
• poznajo sestavo ~istega zraka in vedo, kaj ga onesna`uje
• vedo, da je prst zmes
• razlikujejo prsti po barvi, zrnatosti, zra~nosti in prepustnosti
• spoznajo, kako deluje ~loveško telo
• vedo, da se ~lovek spreminja, ko raste in se razvija
59
• poznajo nekatere dejavnike, ki vplivajo na rast in razvoj ~loveka
• vedo, da je hrana potrebna za gradnjo telesa in za oskrbo z energijo
• znajo si zase izbirati zdravo prehrano in vedo, kaj sodi k njej
• razlo~ujejo `ivila glede na `ivalski in rastlinski izvor
• zavedajo se, da kajenje škoduje zdravju
• razumejo, kako lahko ~lovek vpliva na naravo
• lo~ijo rastline, `ivali in glive
• poznajo pomen rastlin, `ivali in razkrojevalcev v ekosistemu
• vedo, da v razli~nem okolju `ivijo razli~na `iva bitja
• znajo opazovati in opisovati `iva bitja ter njihovo povezavo z okoljem
• vedo, da si rastline naredijo hrano same, `ivali pa jo dobijo neposredno ali posredno od
rastlin
• vedo, zakaj `ivo bitje potrebuje vodo, hrano in zrak
• vedo, da sta dihanje in prehranjevanje povezana
• vedo, da so vsa `iva bitja za nekoga hrana; razumejo pomen prehranjevalnega spleta
• vedo, da zelene rastline za izdelovanje hrane potrebujejo zrak, vodo in son~no svetlobo
• znajo opisati razvoj transporta
• vedo, da se telesa in `iva bitja gibljejo, ker jih zunaj nekaj poganja ali pa se poganjajo
sama
• znajo našteti nekaj zgledov za gibanje teles in za gibanje `ivih bitij
• vedo, da varujejo naravo tako, da ne raztresajo snovi in energije
• razlo~ujejo lastnosti teles (oblika, velikost, te`a) od lastnosti snovi (agregatno stanje, gnet-
ljivost, stisljivost …)
• vedo, da se snovi na soncu grejejo, ker svetlobo vpijajo; temne snovi se hitreje grejejo kot
svetle in prozorne
• vedo, da se prisojni bregovi bolj ogrejejo kot osojni
• vedo, da se voda in zrak pri segrevanju raztezata in red~ita, pri ohlajanju pa kr~ita in
zgoš~ata
• razlikujejo med toploto in temperaturo ter znajo temperaturo meriti
• vedo, da se zrak segreva od tal navzgor, voda pa od gladine navzdol in da zato temperatu-
ra mirujo~ega zraka pada z višino, temperatura stoje~e vode pa z globino
• vedo, da je veter gibanje zraka, in poznajo naprave za merjenje njegove hitrosti ter smeri
• znajo dolo~iti stopnjo obla~nosti
• vedo, da so mnoge spremembe v naravi povezane z gibanjem Zemlje (dan, no~, letni ~asi)
60
Tehnika
U~enci:
• znajo opredeliti lastnosti in namen izdelka, ki ga nameravajo izdelati
• znajo na~rtovati, narediti in ovrednotiti preprost izdelek po kriterijih, ki so jih sami dolo~ili
pred izdelavo
• znajo skicirati preproste predmete in brati preproste na~rte
• znajo predvideti potek dela in postopkov, pripraviti delovno mesto, smotrno izbrati ustrez-
no gradivo in orodja
• znajo pravilno in varno uporabljati orodja
• obvladajo osnovne obdelovalne postopke za papirna gradiva, umetne mase, les, tanko
plo~evino in mehko `ico (rezanje, spajanje, oblikovanje, preoblikovanje in obdelavo površine)
• znajo uporabljati razli~ne tehni~ne sestavljanke
• znajo izdelati razli~ne predmete in modele
• znajo izkustveno ugotoviti, da je trdnost izdelkov odvisna od razmerij med sestavinami
• lo~ijo gradiva glede na trdnost, plasti~nost, pro`nost, cepljivost
• znajo sestaviti preprost elektri~ni krog
• lo~ijo snovi, ki prevajajo elektri~ni tok od tistih, ki ga ne prevajajo
• poznajo ukrepe za varno ravnanje z elektri~nimi napravami
• poznajo razli~ne na~ine prenašanja gibanja in jih prepoznajo na predmetu ali modelu
• znajo uporabljati razli~ne procese pri konstruiranju in gradnji modelov
• spoznajo poklice in vsebino dela ter vrste del, ki sodijo k njim
Prikaz in uporaba podatkov
U~enci:
• vedo, da `iva bitja, telesa, snovi in pojave razvrš~amo in urejamo po raznih kriterijih
• znajo razvrš~ati in urejati `iva bitja, telesa, snovi in pojave po eni in po dveh spremenljivkah
• znajo skupine `ivih bitij, predmetov, snovi in pojavov povezovati v višje skupine
• znajo opisati in narisati pojav z besedami in grafi
• znajo sestavljati razpredelnice, in risati ter brati grafe, stolpi~nike in kola~nike