Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020

Ljubljana, januar 2016

2

Kazalo

1 UVOD .................................................................................................................................................... 3

2 PREDLOGI STRATEŠKIH USMERITEV ..................................................................................................... 5

2.1 Vizija .............................................................................................................................................. 5

2.2 Cilji in kazalniki .............................................................................................................................. 5

2.3 Zagotavljanje sredstev, izhodišča in načela ................................................................................... 9

2.4 Način uvajanja strateških usmeritev ........................................................................................... 10

3. OBSTOJEČA VLOGA IKT V DRUŽBI IN IZOBRAŽEVANJU ..................................................................... 12

3.1 Vloga in pomen IKT v sodobni družbi .......................................................................................... 12

3.2 Vloga in pomen IKT v vzgoji in izobraževanju .............................................................................. 13

3.3 Pregled aktualnih dejavnosti informatizacije izobraževanja v Sloveniji ...................................... 16

3.4 Ocena trenutnega stanja kot izhodišče nadgradnje sistemskega pristopa ................................. 21

3.5 Uporabniki informatizacije slovenskega izobraževanja .............................................................. 22

Literatura ............................................................................................................................................... 23

Priloga 1: Usmeritve, dokumenti in pobude v Sloveniji in Evropski uniji na področju IKT .................... 24

3

1 UVOD

Namen dokumenta

Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenske vzgojno-izobraževalne zavode do leta 2020 je dokument razvojnega načrtovanja, ki ga je pripravil Programski svet za informatizacijo izobraževanja kot podlago za nadaljnje aktivnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na tem področju.

Opredelitev področja

Ustvarjalnost in inovativnost ter v okviru tega uporaba novih tehnologij so ključni dejavniki ustvarjanja nove vrednosti. Dokumenti EU poudarjajo, da so pobude, uporabe in izrabe sodobne tehnologije (kot pomembni razvojni dejavniki) različne in predvsem razpršene. Prav zato opozarjajo, da je učinkovito ukrepanje mogoče le, če so oblikovane jasne vizije, cilji in kazalniki. Eno ključnih področij za uresničevanje zastavljenih ciljev je področje vzgoje in izobraževanja (EU, 2011, Bocconi, 2012, 2).

Izhodišče vzgojno-izobraževalne politike je zagotavljanje pogojev za delovanje odprtih učnih okolij, ki so konceptualizirana kot okolja, ki omogočajo, da se z inovativnimi pedagoškimi strategijami v polni meri izkoristi možnosti uporabe IKT tako v procesu učenja kot poučevanja.

Zato so v tem dokumentu v nadaljevanju opredeljeni skupna vizija, cilji in načela na področju nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020. Z njim želimo zagotoviti večjo sinergijo pri pripravi in izvajanju ukrepov za uresničevanje skupne vizije in ciljev ter krepitev domačih in mednarodnih partnerstev.

Področne smernice in pobude

Z dokumentom želimo v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor umestiti aktualne pobude, usmeritve in dokumente v Sloveniji, Evropski uniji in tudi širše, ki so podrobneje opisani v prilogi 1.

Smernice, pobude in dokumenti v EU so: Odpiranje izobraževanja (Opening up education),1 Okvir razvoja digitalnih kompetenc v Evropi (DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe,2 2013), Ponovni razmislek o izobraževanju (Rethinkig education,3 2012), Evropska digitalna agenda (Digital agenda for Europe),4 Velika koalicija za digitalna delovna mesta (Grand Coalition for digital jobs),5 resolucija Open Educational Resources Unesco,6 Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (Supporting growth and jobs - an agenda for the modernisation of Europe's higher education systems,7 2011), Resolucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (Council Resolution on a renewed European agenda for adult

1 Pobuda Evropske komisije Opening up Education, http://www.openeducationeuropa.eu/sl/initiative

2 Okvir razvoja digitalnih kompetenc v Evropi – DIGCOMP, http://ftp.jrc.es/EURdoc/JRC83167.pdf

3 Rethinking education, COM(2012) 669, www.cedefop.europa.eu/files/com669_en.pdf

4 Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245,

http://europa.eu/legislation_summaries/information_society/strategies/si0016_en.htm 5

Grand Coalition for Digital Jobs, http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/grand-coalition-digital-jobs 6 UNESCO, Odprta izobraževalna gradiva (OER), http://www.unesco.org/new/en/communication-and-

information/access-to-knowledge/open-educational-resources/ 7 Spodbujanje rasti in delovnih mest (Supporting growth and jobs, COM (2011) 567),

http://www.eumonitor.eu/9353000/1/j9tvgajcor7dxyk_j9vvik7m1c3gyxp/visyrzh2fxzx

4

learning),8 Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 2020,9 Memorandum o vseživljenjskem učenju (2000)10 ter Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 2020 – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (Svet EU in Evropska komisija, 15. 12. 2015)11.

Nacionalni dokumenti, usmeritve in pobude v Sloveniji pa so: osnutek Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (2015),12 pobuda Instituta »Jožef Stefan« Odpiramo Slovenijo (Opening up Slovenia, 2014),13 Akcijski načrt nadaljnje informatizacije šolstva (2006),14 Akcijski načrt SIO (2007), Nacionalna strategija e-izobraževanja do leta 2010,15 Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020,16 Digitalna koalicija za digitalna delovna mesta – sklep vlade (2014) .17 Vsebina dokumenta je nastajala usklajeno z Operativnim programom za črpanje sredstev EU18 2014-2020 in sledi pričakovanim razvojnim dejavnostim programov Erasmus+ (program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa)19 ter Obzorje 2020 (Okvirni program EU za raziskave in inovacije v obdobju 2014-2020; Horizon 2020).20

Upoštevali smo nacionalne dokumente posameznih resorjev, ki vsebujejo nadaljnji razvoj in smernice na področju uporabe IKT pri poučevanju in učenju (npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013-2020, Modernizacija visokega šolstva (High Level Group on the Modernisation of Higher Education, 2013) ter splošni dokumenti kot npr. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011.

8 Council Resolution on a renewed European agenda for adult learning , Ur. l. Evropske unije, 2011/C372/01,

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:372:0001:0006:EN:PDF 9 Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 2020, Ur. l. Evropske unije,

2009/C119/02, http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/index_sl.htm 10

Memorandum o vseživljenjskem učenju , http://linux.acs.si/memorandum/prevod/ 11 Svet EU in Evropska komisja (2015/C 417/04): Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A52015XG1215%2802%29 12

Osnutek Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (2015), http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_informacijsko_druzbo/digitalna_slovenija_2020/ 13

Pobuda Instituta »Jožef Stefan« Odpiramo Slovenijo (»Opening up Slovenia«), http://ouslovenia.net 14

Akcijski načrt nadaljnje informatizacije šolstva, 2006, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/ pageuploads/podrocje/IKT/akcijski_nacrt_informatizacija_solstva_8_2006.pdf 15

Nacionalna strategija e-izobraževanja do leta 2010, 2006, http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2006/Papers/DELKokalj2006.pdf 16

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2011, http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 17

Digitalna koalicija za digitalna delovna mesta - sklep vlade, 2014 18

Predlog Operativnega programa za črpanje sredstev EU, http://www.eu-skladi.si/ 19

Erasmus+, program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020, http://www.erasmusplus.si/ 20

Obzorje 2020 (Horizon 2020), http://www.mizs.gov.si/si/obzorje2020/

5

2 PREDLOGI STRATEŠKIH USMERITEV

2.1 Vizija

Zagotoviti posameznikom možnost izobraževanja v odprtem, ustvarjalnem in trajnostno

vzdržnem učnem okolju, podprtem z inovativno uporabo informacijsko-komunikacijske

tehnologije, kar bo na učinkovit in kakovosten način omogočilo pridobitev znanja in spretnosti,

ključnih kompetenc21 in kompetenc 21. stoletja,22 potrebnih za uspešno vključevanje v družbo. S

tem bo zagotovljen tudi dvig konkurenčnosti znanja in kompetenc naših učencev, dijakov in

študentov, da bodo lahko prispevali k inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga in bodo

bolj opolnomočeni za uspešen vstop na trg dela (vključno z EU).

2.2 Cilji in kazalniki23

CILJ 1 – Didaktika in e-gradiva:

Razviti in preizkušati inovativne pedagoške pristope, modele in strategije poučevanja in učenja,

usmerjenega na učečega, ki osmišljajo uporabo IKT v vseh fazah učenja (kritična presoja

didaktične vrednosti IKT, nujne spremembe v poučevanju in učenju, virtualna okolja za

komunikacijo in sodelovalno delo, delo z različnimi viri, spremljanje napredka,

(samo)vrednotenje kompetenc, posebne potrebe itd.), vključno z razvojem didaktičnih

pripomočkov (npr. multimedijska in interaktivna e-gradiva, mobilne in spletne aplikacije, e-

portfolio), in tako preoblikovati obstoječe vzgojno-izobraževalne pristope.

Cilj 1 bomo dosegali: - z razvojnimi interdisciplinarnimi projekti (tudi) na nacionalni ravni in povezovanjem v

razvojne strateške mednarodne projekte, ki razvijajo inovativne in spreminjajo obstoječe pedagoške pristope, modele in strategije poučevanja in učenja, usmerjenega na učečega;

- z razvojem celovite didaktike poučevanja in učenja v odprtih učnih okoljih, ki korenito spreminja obstoječe stanje pri predmetnih, strokovnih in drugih področij (vključuje medpredmetnost in interdisciplinarnost);

- z razvojem multimedijskih in interaktivnih e-gradiv za različne platforme, ki podpirajo in spodbujajo inovativne pedagoške pristope.

21

Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//NONSGML+TA+P6-TA-2006-0365+0+DOC+PDF+V0//SL 22

OECD, 21st century skills and competences for new millenium learners in OECD countries, 2009, http://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=EDU/WKP%282009%2920&doclanguage=en officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=EDU/WKP%282009%2920&doclanguage=en 23

Navedeni predvideni kazalniki se vsebinsko, kakovostno in kvantitativno prilagajajo področju raziskovanja posamezne domače (pomembnost načina merjenja kazalnikov) ali mednarodne raziskave.

6

CILJ 2 – Platforme in sodelovanje:

Zgraditi odprto platformo informacijskih tehnologij, e-vsebin, storitev, pedagoških konceptov

in pristopov, modelov dodane vrednosti ter motivacijskih mehanizmov (tudi s pozitivno

zakonodajo in uporabo učinkovite tehnologije, npr. z oblakom) v odprtem izobraževanju in tako

nadgrajevati Slovensko izobraževalno omrežje (SIO), vzpostavljati sinergijska okolja za

(interdisciplinarno) partnersko sodelovanje vseh deležnikov pri razvoju in raziskovanju

učinkovite rabe IKT v procesu vzgoje in izobraževanja vključno z ekonomsko učinkovitimi

poslovnimi modeli izvajanja informatizacije.

Cilj 2 bomo dosegali:

- s spodbujanjem uporabe storitev SIO - z nadgradnjo platforme SIO - z nadaljnjo implementacijo svetovanja VIZ, didaktične podpore in tehnične pomoči - s širjenjem razvojno raziskovalnega okolja za interdisciplinarno sodelovanje različnih

deležnikov - s prenovo in dopolnitvijo ključnih predpisov ter z modernizacijo prostorov avtonomije

različnih institucij.

CILJ 3 – E-kompetence:

Zagotoviti višjo raven digitalne usposobljenosti in izkoriščenosti IKT tehnologije znotraj

celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in s tem bistveno prispevati k dvigu ključnih

kompetenc ter kompetenc za 21. stoletje učencev, dijakov, študentov ter udeležencev v

izobraževanju odraslih, kar predpostavlja zagotavljanje celovitega razvoja kompetenc

vzgojiteljev, učiteljev, koordinatorjev IKT, ravnateljev, visokošolskih učiteljev in strokovnih

sodelavcev (formalno izobraževanje in nadaljnje usposabljanje) z učinkovitimi oblikami

usposabljanja (v živo in na daljavo), s krepitvijo profesionalnih skupnosti, z aktivno izmenjavo

dobrih praks oz. z vzajemnim učenjem in zagotavljanjem kakovostnih storitev (svetovanje,

pomoč) v živo in na daljavo.

Cilj 3 bomo dosegali:

- s spodbujanjem VIZ k vsakodnevni uporabi IKT pri delu z učečimi - s širjenjem mednarodno primerljivih digitalnih kompetenc učečih se – samostojno

reševanje problemov v informacijskem učnem okolju - s spodbujanjem razvoja kompetenc višje ravni učečih se (razvoj algoritmov in

programiranja) - z zagotavljanjem različnih oblik usposabljanj (seminarji, delavnice, svetovanja …)

vzgojiteljev, učiteljev, visokošolskih učiteljev in strokovnih sodelavcev in ravnateljev za kakovostnejše in učinkovitejše izobraževanje ob podpori IKT

7

- z vključitvijo v proces mednarodnega certificiranja digitalnih kompetenc (vzgojitelji, učitelji, visokošolski učitelji in strokovni sodelavci, ravnatelji) oz. z izvedbo primerljivih mednarodnih priporočil.

CILJ 4 – Informatizacija ustanov:

Zagotavljanje odprtih učnih okolij na VIZ, ki omogočajo inovativne pristope, kar zajema višji

nivo timskega vodenja (načrtovanje, vodenje, evalvacija) in večjo fleksibilnost ter e-poslovanje,

nadgradnjo dejavnosti šolskih razvojnih e-timov (kurikulum, e-vsebine, e-storitve …) in

zagotavljanje učinkovite in varne infrastrukture: odjemalci (mobilne naprave, računalniki ...),

interaktivne naprave, (e-)storitve v oblaku, poenotenje in prenosljivost med različnimi

platformami, širokopasovnost in varni dostop do interneta ter učinkovito prostorsko in

ergonomsko ureditev.

Cilj 4 bomo dosegali:

- s spodbujanjem VIZ k sistematični vzpostavitvi e-razvojnih timov, kar zajema izdelavo načrta informatizacije, spremljavo izvedbe, fleksibilno organizacijo in evalvacijo

- z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture na VIZ (upoštevati npr. kriterij za opremljenost ARNES):24 odjemalci z varno širokopasovno povezavo z internetom, urejeno brezžično omrežje na VIZ

- s spodbujanjem vzpostavitve varnega intraneta kot podpore različnim dejavnostim. CILJ 5 – E-izobraževanje (visoko šolstvo, odrasli):

Spodbujanje e-izobraževanja v visokem šolstvu kot načina izvedbe formalnega izobraževanja

(akreditiranih predmetov, modulov ali celotnega študijskega programa), oblika posredovanja

aktualnih visokošolskih znanj in novih (znanstvenih) spoznanj kot del vseživljenjskega učenja ter

širjenje uporabe e-izobraževanja na področjih odpravljanja primanjkljaja znanja študentov ob

prehodu iz srednješolskega v visokošolsko izobraževanje ali med študijskimi programi ter

diplomantov, ki želijo osvežiti ali nadgraditi znanje z novimi (znanstvenimi) spoznanji,

pripravljalni tečaji za tujce, ki prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo, ter spodbujanje e-

izobraževanja v izobraževanju odraslih – tako formalnega kot neformalnega.

Cilj 5 bomo dosegali:

- s spodbujanjem razvoja študijskih programov in izobraževanj odraslih, ki uporabljajo e-izobraževanje kot način izvedbe predmeta, modula ali celega programa

- s spodbujanjem visokošolskih zavodov (samostojnih visokošolskih zavodov ali članic univerz) k povečanju ponudbe odprtih vsebin.

24

Vir: Direktorat za investicije, MIZŠ (Priporočila o standardih in normativih).

8

CILJ 6 - Evalvacija:

Zagotavljanje kakovosti izvajanja strategije z rednim merjenjem in evalvacijami doseženega

stanja, z analizami kazalnikov (vključno s kazalniki iz strateških smernic) ter s primerjalnimi

analizami RS in EU ter širše o stanju, uporabi, učinkovitosti in učinkih IKT v vzgoji in

izobraževanju, z zbiranjem podatkov tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, pri čemer je

smiselno črpati ustrezne podatke in kazalnike Programa mednarodnih raziskav v izobraževanju,

kar zagotavlja mednarodne standarde kakovosti in primerljivosti kazalnikov na področju IKT v

vzgoji in izobraževanju.

Cilj 6 bomo dosegali:

- s spodbujanjem VIZ k sodelovanju v evalvacijah razvoja informatizacije - s spodbujanjem periodičnih nacionalnih raziskav o uporabi IKT pri poučevanju in učenju - s spodbujanjem sodelovanja v mednarodnih raziskavah v delu priprave kazalnikov o

digitalni pismenosti (računalniška in informacijska pismenost ter druge pismenosti s preverjanjem ob uporabi IKT).

9

2.3 Zagotavljanje sredstev, izhodišča in načela

Za učinkovito doseganje ciljev in kazalnikov je treba zagotoviti celovit pristop, tj. izvajanje

dejavnosti informatizacije hkrati na vseh področjih. Treba je trajno vzdržno izvajati dejavnosti

ciljev iz točke 2.2 in pri tem vzdrževati razmerje med vlaganjem v človeške vire in razvoj na eni

strani ter vlaganjem v učinkovito in varno tehnologijo (Tabela 1) na drugi. Financiranje

informatizacije izobraževanja naj poteka enakomerno porazdeljeno na vseh področjih, da bo

poraba sredstev smiselna, ekonomična, enakopravna in trajnostno vzdržna, treba pa je razvijati

in upoštevati različne poslovne modele.

Tabela 1: Predlogi za razmerje financiranja najpomembnejših področij

Dejavnost Delež v odstotkih

1. Vlaganje v človeške vire, inovativne pristope vzgoje in izobraževanja, nove pristope razvoja kakovostnih e-vsebin, učinkovito organizacijo dejavnosti in storitev vzgoje in izobraževanja ter ustanov in v evalvacijo

50 %

2. Vlaganje v učinkovito in varno opremo, širokopasovni internet, kakovostna multimedijska in interaktivna e-gradiva, nadaljnji razvoj storitev Slovenskega izobraževalnega omrežja ter v kakovostno in učinkovito podporo vsem deležnikom (uporabniki, razvijalci)

50 %

Na podlagi dosedanjih izkušenj in mednarodno primerljivih rezultatov je smiselno sredstva

zagotavljati iz različnih virov, kot so: nacionalni proračun, kohezijska sredstva, sredstva EU (ESS in

ERDF), drugi mednarodni skladi (dosegljivi prek Unesca, izobraževalnih fundacij itd.), proračuni

občin, lastna sredstva VIZ in sredstva drugih deležnikov (podjetja, NVO itd.) ter posameznikov

(npr. starši, študentje). Pri tem si je treba prizadevati, da so sredstva v čim večji meri namenjena

VIZ in javnim zavodom, ki so ustanovljeni za namen razvoja in podpore vzgojno-izobraževalnega

procesa (ZRSŠ, CPI, ARNES, ŠR …). Izhodišča pri tem so:

za opredelitev obsega in ocenjene vrednosti projektov je obseg uporabnikov (vrste in število VIZ ter število otrok, učencev, dijakov, študentov, učiteljev, visokošolskih učiteljev, vodstvenega kadra in ostalih (strokovnih) delavcev na VIZ) naslednji: - skupaj okrog 1.000 VIZ na več kot 2.500 lokacijah, več kot 30.000 vzgojiteljev, učiteljev

in ostalih zaposlenih, več kot 240.000 otrok, učencev in dijakov, več kot 200 učnih programov in temu ustrezno število načrtov;

- 48 visokošolskih zavodov: 5 univerz (55 članic univerze) in 43 samostojnih visokošolskih zavodov ter 79.481 visokošolskih študentov, več kot 5.600 visokošolskih učiteljev in več kot 3.000 visokošolskih sodelavcev;

za infrastrukturo:

10

- v obdobju 7 let bo večji del infrastrukture doživel dva življenjska ciklusa; - celotni skupni stroški lastništva infrastrukture (angl. »TCO« - Total Cost of Ownership)

zajemajo vsaj naslednje: strojno in programsko opremo, podporo uporabnikom, vzdrževanje.

Pri izvajanju aktivnosti, ki bodo omogočile učinkovito rabo IKT pri vzgojno-izobraževalnem delu, je treba upoštevati naslednja načela:

- enake možnosti in dostopnost infrastrukture, ki omogoča uporabo IKT v vzgojno-izobraževalnem in domačem okolju. Izkoristiti možnosti, ki jih IKT ponuja pri zagotavljanju personaliziranega vzgojno-izobraževalnega procesa. To možnost velja še posebej izkoristiti v primeru učečih se s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (iz socialno prikrajšanih sredin, učenci s posebnimi potrebami, nadarjeni, učenci z učnimi težavami, odrasli z manj kot srednješolsko izobrazbo, brezposelni …);

- odprtost virov, ki se uporabljajo za vzgojno-izobraževalni proces;

- povezanost pobud in delovanja akterjev na tem področju tako »od zgoraj navzdol« kot »od spodaj navzgor«;

- zagotavljanje nadaljevanja dejavnosti projektov in sprotno vključevanje rezultatov v sistem vzgoje in izobraževanja za pričakovan dvig kakovosti;

- v razvoj dejavnosti in strokovno debato je treba vključevati in se usklajevati z vsemi deležniki: podjetji, NVO, dijaškimi in študentskimi organizacijami, sindikati, NAKVIS itd.;

- skrb za zdrav in varen življenjski slog.

2.4 Način uvajanja strateških usmeritev Za celovito izvedbo je treba predvideti ustrezno vodenje in upravljanje Strateških usmeritev nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020 ter uvajanje projektov na ravni VIZ. Vzpostavitev okolja za partnersko sodelovanje vseh deležnikov pri razvoju in sinergijskem uvajanju strateških usmeritev za nadaljnje uvajanje IKT v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem zahteva oblikovanje naslednjih teles:

11

Slika 1: Organizacija nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ

1. Programski svet za informatizacijo slovenskega izobraževanja (PS) je organ posvetovalne narave, ki daje mnenja in pobude za strateške usmeritve za področje uvajanja IKT v slovenske VIZ.

2. Projektna skupina za koordinacijo informatizacije izobraževanja zagotavlja koordinacijo ter celosten in usklajen pristop k informatizaciji organizacij s področja predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega, višjega in visokega šolstva, ki so v pristojnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vodja projektne skupine za koordinacijo informatizacije izobraževanja usmerja in vodi delo projektne skupine. Izmed članov in članic projektne skupine po posameznih področjih določi nosilca, ki vodi in usklajuje pripravo posameznih javnih razpisov, javnih pozivov ali neposrednih potrditev operacij z ostalimi člani ali članicami delovne skupine. Na podlagi poročil posameznih nosilcev periodično pripravi skupno poročilo o doseženih rezultatih, ki ga posreduje v kabinet ministrice in na Programski svet za informatizacijo izobraževanja.

3. Projekt (skupina ukrepov A, B itd.) je osnovna enota izvajanja aktivnosti. Vodja projekta ima na voljo projektno skupino z vsebinskimi in tehnološkimi člani. Lahko so notranji ali pa zunanji člani (izvajalci). Vodja projekta redno poroča vodji projektne skupine za koordinacijo informatizacije izobraževanja in z njim rešuje morebitne probleme, spremembe načrta ...

4. Po potrebi je vključen tudi kolegij ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Vodja projektne skupine za koordinacijo informatizacije izobraževanja na podlagi poročil posameznih nosilcev projektov periodično pripravi skupno poročilo o doseženih rezultatih, ki ga posreduje kolegiju ministrice, hkrati ga posreduje tudi na Programski svet za informatizacijo izobraževanja.

Kot metodo izvajanja, spremljanja in ukrepanja za strateške smernice predlagamo projektno vodenje, ki naj bo tudi informacijsko podprto v obliki projektne pisarne.

Kolegij ministrice

MIZŠ

Programski svet za

informatizacijo šolstva (PS) Projektna skupina za koordinacijo

informatizacije izobraževanja

(vodja)

Projekti skupine A

(vodje)

Projekti skupine B

(vodje)

Projekti skupine C

(vodje)

Projekti skupine D

(vodje)

12

3. OBSTOJEČA VLOGA IKT V DRUŽBI IN IZOBRAŽEVANJU

3.1 Vloga in pomen IKT v sodobni družbi

EU ocenjuje,25 da sektor IKT neposredno ustvarja okrog 5 % evropskega BDP, pri čemer je njegova tržna vrednost 660 milijard EUR na leto. Treba je upoštevati še posredne učinke na rast produktivnosti (20 % delež neposredno iz sektorja IKT in 30 % iz naložb v IKT). Učinkov IKT ni mogoče vezati samo na rast produktivnosti, temveč so neločljivo povezani tudi z razvojnim potencialom in inovacijami ne samo na področju ustvarjanja novih proizvodov, temveč tudi pri sooblikovanju novih načinov vodenja in upravljanja, novih pristopov pri raziskovanju in drugih načinih dela. Prav tako postaja vse pomembnejši učinek IKT na družbene procese oziroma vsakdanje življenje ljudi. Že dejstvo, da internet v Evropi vsakodnevno uporablja skoraj 250 milijonov ljudi in da ima praktično vsak Evropejec svoj mobilni telefon, kaže na vlogo IKT ne samo v gospodarstvu, na področju razvoja in inovacij, temveč tudi na področju vsakdanjega življenja ljudi. Ta velik potencial IKT je mogoče sprostiti z dobro delujočim uspešnim ciklom dejavnosti. Privlačne vsebine in storitve je treba zagotoviti v interoperabilnem in brezmejnem internetnem okolju. To spodbuja povpraševanje po večjih hitrostih in zmogljivostih, kar spet poslovno upravičuje naložbe v hitrejša omrežja. Vzpostavitev in uporaba hitrejših omrežij nadalje odpirata poti inovativnim storitvam, ki izkoriščajo večje hitrosti.

Ob prizadevanjih EK bi morala tudi Slovenija po vzoru nekaterih drugih evropskih držav občutno povečati prizadevanja za odpravo pomanjkanja digitalne pismenosti in za doseganje boljše e-vključenosti prebivalstva s pomočjo namenskih politik, pobud in partnerstev. Že vzpostavljenim mehanizmom za povečanje dostopa do IKT se morajo nujno pridružiti nadaljnji ukrepi za povečevanje njihove uporabe in razvoj novih storitev, ki bodo bolj ustrezale zahtevam digitalne dobe, kar bo spodbudilo konkurenco k razvoju novih priložnosti zaposlovanja. Pogoj je seveda digitalna pismenost ljudi, saj bodo le tako lahko del digitalne družbe in njenih novih družbenih interakcij. Digitalna pismenost vpliva na posameznika in družbo kot celoto ter je eden ključnih dejavnikov vzpostavitve pametne, trajnostne in vključujoče rasti. Vendar pa za Slovenijo statistike in analize kažejo veliko neskladje med razpoložljivostjo IKT in njihovo dejansko uporabo. Po izsledkih ciljno raziskovalnega projekta »E-kompetentni državljan Republike Slovenije« se med ključne razloge, zakaj gospodinjstva v Sloveniji ne uporabljajo interneta, poleg finančnih ovir (previsoki stroški dostopa do interneta, previsoki stroški opreme) uvršča predvsem pomanjkljivo znanje uporabe računalnika ali interneta in pomanjkanje splošnega zanimanja za internet. Leta 2013 je imelo v Sloveniji 76 % gospodinjstev dostop do interneta (EU-28 79 %). Najpogostejša vzroka, da gospodinjstva niso imela dostopa do interneta, teh je bilo 24 %, sta bila pomanjkanje potrebe (77 %; EU-28 49 %) in pomanjkljivo znanje (63 %; EU-28 37 %). Leta 2013 je v Sloveniji redno, tj. vsaj enkrat na teden uporabljalo internet 69 % prebivalstva (EU-28 72 %), 23 % prebivalstva ga ni uporabilo še nikoli (EU-28 21 %). Slovenija še posebej izstopa po uporabi interneta med upokojenimi in neaktivnimi, ki zaostajajo v vseh pogledih in s tem tudi znižujejo primerjalni položaj Slovenije. Sicer pa je glede na podatke Evropske digitalne agende, ki jo je pripravila Evropska komisija (vir: http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/scoreboard), Slovenija rahlo nad evropskim (EU-27) povprečjem glede deleža posameznikov v starostni skupini 16–74 let, ki imajo srednje ali visoke računalniške veščine (52 %, leto 2012), glede deleža posameznikov v starostni skupini 16–74 let, ki imajo srednje ali visoke internetne veščine, je Slovenija v povprečju EU (47 %, leto 2013). Delež posameznikov, ki so pridobili IKT veščine v formalnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, je 31-odstoten (leto 2011) in je nad povprečjem EU-28 (28 %). Delež podjetij (vključena so podjetja, ki imajo vsaj 10 zaposlenih oseb brez finančnega sektorja), ki so zaposlovala strokovnjake za IKT, je bil leta 2012 21-odstoten, kar je enako povprečju EU-28

25

e-Skills week 2012: There is a job waiting for you, http://europa.eu/rapid/press-release_IP-12-259_en.doc

13

(21 %, leto 2012). 14 % podjetij je svojim strokovnjakom za IKT v letu 2011 omogočilo izpopolnitev ali pridobitev veščin iz IKT (EU-28 9 %). 23 % vseh podjetij (brez finančnega sektorja) pa je v letu 2011 omogočilo drugim zaposlenim osebam izpopolnitev ali pridobitev veščin iz uporabe IKT (EU-28 17 %). Sistem izobraževanja in usposabljanja za zaposlene mora vključevati tudi kompetence za dosego ciljev iz Strategije pametne specializacije, ki proizvodne in procesne tehnologije ter IKT prepoznava kot prvo od treh horizontalnih prednostnih področij. To področje izstopa kot prednostno po obsegu vlaganj v raziskave in razvoj ter pomeni potencial za razvoj storitev z visoko dodano vrednostjo, ki se kaže v rasti podjetij na tem področju.

Da je treba povečati tudi vključenost starejših in nizko kvalificiranih delavcev v vseživljenjsko učenje, Sloveniji priporoča EK v dokumentu Stališče služb Komisije o pripravi sporazuma o partnerstvu in programov v Sloveniji za obdobje 2014–2020. Prav tako po zadnjih izsledkih raziskave nacionalnih politik o e-znanjih, e-vodstvenih sposobnostih in digitalni pismenosti, ki so jo izvedli v vseh državah članicah EU, Slovenija kaže zelo nizko oziroma ničelno raven dejavnosti in med 27 državami članicami dosega vrednost 0 na 5-stopenjski lestvici indeksa dejavnosti e-veščin. Tako se Slovenija skupaj s Portugalsko, Malto, Grčijo in Češko uvršča med najmanj dejavne (oziroma nedejavne) države na področju spodbujanja e-veščin in e-znanj, torej med tiste, ki jih raziskava označuje kot države s »slabim uspehom«.

3.2 Vloga in pomen IKT v vzgoji in izobraževanju

Ob tem, da so digitalne tehnologije že del vsakdanjega življenja in dela, EU ocenjuje, da v sistemih izobraževanja in usposabljanja po Evropi še niso v celoti izkoriščene. Nedavna študija26 o uporabi IKT v evropskih šolah je pokazala, da se 63 % devetletnikov ne uči v „zelo dobro digitalno opremljenih šolah“ (s sodobno opremo, hitro širokopasovno povezavo in visoko „povezljivostjo“). Medtem ko 70 % učiteljev v EU priznava pomen usposabljanja na področju digitalno podprtih načinov učenja in poučevanja, pa samo 20–25 % učencev poučujejo učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne spretnosti in podpirajo uporabo digitalne tehnologije. Večina učiteljev uporablja IKT zlasti pri pripravah na učne ure, ne pa tudi pri delu z učenci med urami. Od 50 do 80 % učencev v EU nikoli ne uporablja digitalnih učbenikov, računalniških programov za vaje, oddaj/poddaj, simulacij ali didaktičnih iger. V EU ni na voljo dovolj kakovostnih učnih vsebin in aplikacij na nekaterih področjih in v veliko jezikih kot tudi ne povezanih naprav za vse učence in učitelje.

Dokumenti EU opozarjajo tudi na razdrobljenost pristopov pri uvajanju in uveljavljanju IKT v vzgoji in izobraževanju, kar vse prispeva k povečevanju digitalnega razkoraka v EU med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izobraževanja nimajo. Povečevanje »digitalnega razkoraka« na področju vzgoje in izobraževanja je po mnenju EU nujno opazovati tudi v razmerju do ZDA in nekaterih azijskih držav. S preoblikovanjem, posodabljanjem in internacionalizacijo vzgojno-izobraževalnih sistemov dosegajo vidne učinke v šolah in na univerzah glede dostopa do vzgoje in izobraževanja ter njegove cene, praks poučevanja, njihovega svetovnega slovesa ali blagovne znamke. Večino digitalnih vsebin na primer zagotavljajo akterji izven Evrope, med drugim vzgojno-izobraževalne ustanove, ki svoje programe ponujajo po vsem svetu prek prosto dostopnih spletnih učnih programov (massive open online courses – MOOC, v nadaljnjem besedilu: učni programi MOOC).

26 European Commission: Survey of Schools: ICT in Education, Final Report, 2013,

http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/dae/document.cfm?doc_id=1800.

14

Digitalna revolucija v vzgoji in izobraževanju prinaša tudi priložnost za večjo učinkovitost in enake možnosti. Posamezniki lahko enostavno poiščejo in pridobijo znanje iz različnih virov; dosežemo lahko nove skupine učencev, učenje ni več omejeno na posebne urnike samo v učilnicah, izobraževanje je v večji meri možno prilagoditi posameznikom; učitelji laže izmenjujejo primere dobre prakse; učitelji in učenci lahko dostopajo do večjega izbora učnih virov, saj odprte tehnologije omogočajo učenje vsem posameznikom kjer koli, kadar koli, s katero koli napravo, s pomočjo kogar koli. Širša uporaba nove tehnologije in prosto dostopnih učnih virov povečuje dostopnost izobraževanja. Vendar ta pozitiven vpliv na enakost zahteva stalna vlaganja v izobraževalne infrastrukture in človeške vire.

IKT na področju večje fleksibilnosti, individualizacije in personalizacije učenja in poučevanja prinaša velike prednosti, ki jih je treba izkoristiti (Bocconi, 2012).

Raba IKT v procesu učenja in poučevanja ni sama sebi namen, temveč je smiselna, kadar pripelje učenca do ciljev, zastavljenih s kurikulom, in prispeva k opolnomočenju učencev, dijakov, študentov za rabo kompetenc za 21. stoletje ter k izboljšanju učnih dosežkov (bralna, matematična, naravoslovna in druge vrste pismenosti). Smiselnost rabe IKT v procesu učenja in poučevanja pa je mogoče doseči ob upoštevanju kompleksnosti dimenzij in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito rabo IKT v izobraževanju.

Gre za osem medsebojno povezanih dimenzij (ki jih prikazuje spodnja shema), in sicer: kurikulum, ocenjevanje, dobre prakse v procesu učenja, dobre prakse v procesu poučevanja, organizacija vzgojno-izobraževalnega procesa, vodenje in vrednote, medsebojna povezanost in infrastruktura. Vsako od teh dimenzij opredeljujejo t. i. referenčni parametri – skupaj 28 referenčnih parametrov (Bocconi, 2012).

Slika 3: Osem medsebojno povezanih dimenzij

Prav tako je poučevanje in učenje z IKT smiselno povezati s taksonomskimi stopnjami različnih teoretičnih izhodišč, ki so bila v preteklosti preverjena, pa tudi delno preživeta.

Izpostavimo primer nadgradnje taksonomij s poudarkom na razvoju dveh dimenzij:

- razvoj znanja, kot prikazuje Tabela 6 (Anderson et al., 2010)

15

Tabela 6: Razvoj znanja

konkretno znanje abstraktno znanje faktografsko konceptualno proceduralno metakognitivno

poznavanje terminologije

poznavanje specifičnih podrobnosti in elementov

poznavanje klasifikacij in kategorij

poznavanje načel in posplošitev

poznavanje teorij, modelov in struktur

vedenje o predmetno specifičnih spretnostih in algoritmih

vedenje o predmetno specifičnih tehnikah in metodah

poznavanje meril za odločanje o tem, kdaj uporabiti ustrezne postopke

strateško znanje

znanje o kognitivnih nalogah, tudi ustrezno konceptualno in pogojeno znanje

poznavanje sebe

- razvoj kognitivnih procesov, kot prikazuje slika (Anderson et al., 2010)

Tabela 7: Razvoj kognitivnih procesov

Miselne veščine prvega reda Miselne veščine drugega reda

Pomnjenje Razumevanje Uporaba Analiziranje Vrednotenje Ustvarjanje Prepoznaj -ugotovi istovetnost Prikliči - obudi spomin

Interpretiraj - pojasni - parafraziraj - predstavi - prevedi Ponazori - ilustriraj - uporabi na konkretnem primeru Razvrsti - umesti v kategorije - naredi povzetek Povzemi - na kratko navedi glavne misli - posploši Izlušči - naredi zaključek - ekstrapoliraj - interpoliraj - napoveduj Primerjaj - kontrastiraj - preslikaj - uskladi

Izvrši - uresniči

Izvajaj

- uporabi

Diferenciraj - razločuj - razlikuj - osredotoči/ postavi v žarišče - izberi Organiziraj - poišči medsebojno odvisnost - vključi - zasnuj/oriši - sintaktično analiziraj - strukturiraj

Pripiši lastnosti - razdelaj

Preveri - koordiniraj - zaznaj - nadzoruj - preizkusi

Kritično oceni

- presodi

Generiraj - postavi hipotezo

Načrtuj - oblikuj

Proizvedi - sestavi/izgradi

16

3.3 Pregled aktualnih dejavnosti informatizacije vzgoje in izobraževanja v Sloveniji

Sistematično uvajanje uporabe IKT v slovensko šolstvo se je začelo leta 1994 s projektom RO - Računalniško opismenjevanje. Namen projekta je bil zagotoviti slovenskim VIZ strojno in programsko (sistemsko in didaktično) računalniško opremo, usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju ter razvojno-raziskovalne projekte za nove pristope uporabe. Vzpostavili smo Slovensko izobraževalno omrežje (SIO) s katalogom gradiv in dogodkov Trubar ter promocijo doma in v tujini, vključno z mednarodno konferenco MIRK. Tako potekajo usposabljanje vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev ter opremljanje slovenskih VIZ z IKT in druge dejavnosti brez večjih presledkov (bolj ali manj intenzivno glede na vsakoletne proračunske možnosti) od leta 1994 pa do danes. 1. E-šolstvo (2009-2013): Enega večjih sistemskih prebojev je na podlagi nadgrajenega Akcijskega načrta informatizacije slovenskega šolstva od leta 2006 naprej zagotovilo takratno Ministrstvo za šolstvo in šport s sredstvi evropskega socialnega in regionalnega sklada, ko je izvedlo več javnih razpisov in neposrednih projektov na javnih zavodih (ZRSŠ in ARNES) pod imenom e-šolstvo za: a) razvoj in implementacijo »standarda« e-kompetentni učitelj in ravnatelj preko seminarjev. Število razvitih oz. nadgrajenih seminarjev je 177, posamezni seminar zajema razvijanje in pridobivanje posamezne kompetence (večinoma so seminarji povezani s posameznim predmetnim področjem, nekateri pa pokrivajo uporabnost pri vseh predmetih). Število vzpostavljenih razvojnih skupin je 27, posamezna razvojna skupina redno deluje – spremlja in razvija nove pristope poučevanja in učenja; zajema strokovnjake iz ZRSŠ/CPI, fakultet in več praktikov iz šol. Tisoče učiteljev (letno okrog 8.000) in ravnateljev se je udeleževalo seminarjev, ki so vsaj 50 % časa potekali na daljavo. Predlog standarda e-kompetentni učitelj, ki vsebuje 6 temeljnih e-kompetenc (kot jih prikazuje slika 6), se formalno še ni vpeljal;

Slika 4: Kompetence standarda e-kompetentni učitelj

17

b) razvoj in implementacijo svetovanja, didaktične podpore in tehnične pomoči šolam kot podporo širjenja standarda in kot novo storitev za šole, ki je prilagojena posamezni šoli, tj. potrebam ravnatelja, učiteljev in učencev; c) izvedenih je bilo 7 mednarodnih konferenc SIRIKT (Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT); vsakoletna mednarodna konferenca SIRIKT ima 1.200 udeležencev; č) organizacijo e-šolstva: skupno načrtovanje, razvijanje, izvajanje in evalvacija projekta in ena vstopna točka za uporabnike (šole, ravnatelji, učitelji, učenci itd.). 2. E-kompetence učiteljev v dvojezičnih šolah (2012-2013) Dejavnosti: a) RAZVIJANJE JEZIKOVNIH E-KOMPETENC V MADŽARSKEM JEZIKU: priprava programov in izvedba seminarjev in drugih oblik usposabljanja vzgojiteljev, učiteljev razrednega pouka in učiteljev strokovnih predmetov v madžarskem jeziku, zlasti z vidika obvladanja strokovne terminologije tudi v madžarskem jeziku, ter razvijanje poslovne komunikacije in e-kompetenc ravnateljev v madžarskem jeziku; b) RAZVOJ E-GRADIV: priprava strokovnega e-gradiva v madžarskem jeziku za izvajanje dvojezičnega vzgojno-izobraževalnega procesa (e-gradivo je multimedijsko in interaktivno za različne predmete v osnovnih in srednjih šolah) ter vzpostavitev oz. nadgradnja spletnega slovarja kot pomožnega učnega gradiva pri strokovnih predmetih; c) RAZVIJANJE IN NADGRADNJA POUČEVANJA MADŽARSKEGA JEZIKA 2 z uporabo IKT: priprava in izvedba usposabljanj z vidika metodologije in praktičnega znanja za učitelje razrednega pouka, ki poučujejo madžarski jezik 2 z uporabo IKT, razvoj e-gradiv kot predmeta usposabljanja za učitelje (pomožno učno gradivo pri predmetu madžarski jezik 2); č) OBLIKE MOTIVACIJ ZA SPOZNAVANJE MADŽARSKEGA JEZIKA IN KULTURE Z IKT: promocija madžarskega jezika z uporabo IKT v enojezičnih osnovnih šolah, ki so v okolici dvojezične srednje šole, pilotni jezikovni tabor z uporabo IKT za učitelje učencev enojezičnih osnovnih šol, ki so se vpisali v dvojezično srednjo šolo (za ustrezno izvedbo je potrebna tudi udeležba učencev), priprava in uvedba novih izbirnih predmetov, ki so povezani z vrednotami madžarskega jezika in kulture, izboljšave na področju fakultativnega poučevanja madžarskega jezika izven narodnostno mešanega območja z uporabo IKT in možnosti integracije srednješolskih dijakov. 3. Izdelava multimedijskih in interaktivnih e-gradiv (2006-2010) na internetu: nastalo je 12827 e-gradiv za različne predmete osnovne, srednje in višje šole ter za vrtce, npr. fizika, matematika, kemija, biologija, slovenščina, angleščina, geografija, zgodovina, tehnologija, poslovna matematika, računalništvo, elektrotehnika, poklicno usposabljanje itd. Projekti so spodbudili oblikovanje različnih skupin strokovnjakov (iz šol, raziskovalnih institucij, neprofitnih in profitnih ustanov), ki so oblikovali nove pristope poučevanja in učenja skozi razvoj multimedijskih in interaktivnih e-gradiv. 4. E-gradiva so se nadgrajevala tudi v e-učbenike in leta 2011 so nastali prvi štirje pilotni e-učbeniki, sedaj pa jih je več kot 40 za osnovne predmete s področja naravoslovja in osnovne šole. Nastala so tudi Izhodišča in priporočila za e-učbenike (Kreuh et al., 2011, Čuk et al., 2014). 5. E-učbeniki: - za naravoslovne predmete (2011-2013): v okviru projekta je na ZRSŠ nastalo več kot 25 e-učbenikov. Sodelovali so predvsem zunanji strokovnjaki ZRSŠ;

27

Tabela e-gradiv po posameznih predmetih in ravneh izobraževanja: http://portal.sio.si/gradiva

18

- za družboslovne predmete (20013-2015): v okviru projekta e-Šolska torba na ZRSŠ nastaja več kot 15 e-učbenikov. Sodelujejo predvsem zunanji strokovnjaki ZRSŠ. 6. Nadaljnji razvoj in implementacija Slovenskega izobraževalnega omrežja (http://www.sio.si/), ki zajema področja: izobraževanje, spletne skupnosti, podpora, zakonodaja, novice itd. Tudi do 10.000 učiteljev, ravnateljev in učencev dnevno uporabljajo e-storitve. 7. Pedagogika 1:1 v luči kompetenc 21. stoletja: razvoj in implementacija ter evalvacija novih pristopov poučevanja in učenja z mobilnimi napravami, ki jih uporabljajo vsi učenci v posameznih razredih na nekaterih šolah, tudi s poudarkom na vključevanju socialno ogroženih skupin. 8. Infrastrukturni in tehnološki potencial za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v sistem vzgoje in izobraževanja (2013-2015) Delovni sklopi, naloge in aktivnosti projekta »Infrastrukturni in tehnološki potencial za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v sistem vzgoje in izobraževanja« so naslednji: metodologija, informatizacija in tehnični pripomočki za vzgojo in izobraževanje, usposabljanje, svetovanje in promocija ter vodenje, koordinacija in administracija projekta. Sklop Metodologija je razčlenjen v infrastrukturo za vzgojo in izobraževanje, socialno okolje, tehnične pripomočke za vzgojo in izobraževanje ter koncept izvedbe usposabljanj in svetovanj. 9. Projekt e-Šolska torba, v okviru katerega se poleg omenjenih e-učbenikov s področja družboslovja razvijajo prve univerzalne e-storitve, vzpostavljena je centralna IKT infrastruktura na pilotnih šolah, kjer se pri poučevanju in učenju preizkušajo vsi dosedanji rezultati (od e-učbenikov do odjemalcev in e-storitev). 10. Mednarodni projekti: projekt EU Folio (2012-2015) na 15 pilotnih šolah v Sloveniji razvija portfolio s poudarkom na formativnem spremljanju ter vključevanju kompetenc 21. stoletja ob podpori IKT; projekt Creative Classrooms (2012-2015) pa se ukvarja z ustvarjalnimi učnimi okolji, podprtimi z IKT, še posebej s pedagogiko 1:1. V letu 2015 se začenjajo novi mednarodni projekti na področju vrednotenja digitalnih kompetenc za učence in učitelje (dva projekta – 2015–2017). 11. Namen projekta IR optika (14,7 mio EUR; 2013-2015) je reševanje perečega problema optičnih povezav med zavodi s področja raziskovanja in izobraževanja, ki so nujno potrebne za njihovo delovanje. Optične povezave bomo zagotovili za nove uporabnike in tudi za zavode, ki te storitve že uporabljajo, vendar plačujejo previsoke stroške zakupa. Poleg nakupa optičnih vlaken bo prek projekta IR optika financiran tudi nakup aktivne opreme za hitrost najmanj 1Gb/s, ki je nujno potrebna za realizacijo vzpostavljenih optičnih povezav v slovenskem izobraževalnem in raziskovalnem omrežju. V javnem naročilu je razpisanih 50 krajev oz. 671 upravičenih organizacij v 52 sklopih, predvidena pa je ponovitev javnega naročila z vključitvijo upravičenih organizacij iz Ljubljane (okvirno 150 organizacij), ki so bile iz investicijskega programa izključene zaradi sklenjene krovne pogodbe med Mestno občino Ljubljana in Telekomom Slovenije, ki je bila v vmesnem času prekinjena. V sklopu tega razpisa bi lahko ponovno razpisali tudi naročilo za 34 organizacij, do katerih ni bilo ponujenih povezav. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Gospodarsko–razvojna infrastruktura, prednostne usmeritve Informacijska družba. 12. Študij na daljavo oziroma e-izobraževanje v letu 2014 v visokem šolstvu še nista sistemsko urejena. Tudi na podlagi Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020

19

posamezne univerze oz. visokošolski zavodi vključujejo pomen IKT in razvojne usmeritve v poslanstvo in vizije, integrirane so v strateška prednostna področja ter navedene v elementih zagotavljanja pogojev za uresničevanje strategije; poseben poudarek je tudi na internacionalizaciji univerze. Oblikujejo strateška prednostna področja, kot so npr: - ustvarjanje in prenos znanja (npr. projekti univerzitetne knjižnične dejavnosti, podatkovne

zbirke primarnih podatkov, repozitoriji, projekti domačega in mednarodnega pretoka znanja in prepoznavnosti),

- kakovost izobraževalnih procesov (npr. projekt Kakovosti posamezne univerze, projekti študija na daljavo, poučevanje ob uporabi sodobnih orodij IKT, izobraževanje učiteljev in sodelavcev univerze),

- informacijski sistem univerze (npr. razvojni projekti in projekti integracije), - optimizacija informatike (npr. poenotenje procesov, zagotavljanje skupnih informacijskih

storitev). 13. V letu 2013 se je večina omenjenih projektov končala, ostali pa se bodo v letošnjem ali naslednjem letu. Na podlagi projektov je bil torej zagotovljen nadaljnji sistemski preskok v bistvenih segmentih vlaganja predvsem v človeške vire, kar je lahko dobra strokovna podlaga za nadaljnje dejavnosti. 14. V tem smislu je ministrstvo že leta 2013 vzpostavilo nov programski svet za informatizacijo izobraževanja. 15. Od leta 2004 je Slovenija vključena v dejavnosti delovnih skupin Evropske komisije. 16. Pobuda Instituta »Jožef Stefan« Odpiramo Slovenijo (2014) Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na razvojnem področju vodi odprto obliko sodelovanja; to pomeni, da pozdravlja razvojne pobude različnih deležnikov, v partnerstva pa pristopa po opravljeni kritični presoji. Pobuda Opening Up Slovenia je eden od primerov aktivnega partnerskega sodelovanja ministrstva, v katerem prispeva usmeritve in črpa razvojna spoznanja. Slovenija ima trenutno strateško prednost na področju odprtega izobraževanja predvsem, vendar ne izključno, z delom v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožefa Stefana, ki posveča posebno pozornost promociji znanosti predvsem med mladimi, kjer v sodelovanju s Centrom za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij (CT3) razvijajo izobraževalni portal VideoLectures.NET (nagrajenec Združenih narodov) in vrsto let organizirajo tekmovanja ACM iz znanja računalništva. V Sloveniji imamo močno razvite informacijske tehnologije s poudarkom na tehnologijah umetne inteligence. Najpomembnejša področja raziskav in razvoja so inteligentne tehnologije: (a) analiza podatkov s poudarkom na tekstovnih, spletnih, večpredstavnih in dinamičnih podatkih, (b) tehnike za analizo velikih količin podatkov v realnem času, (c) vizualizacija kompleksnih podatkov, (č) semantične tehnologije, (d) jezikovne tehnologije. To se aplikativno odraža v vzgoji in izobraževanju, gospodarstvu in državi. Tehnologije, zaradi katerih smo prepoznavni v svetu in nas vabijo v projekte kot partnerje, so sledeče: http://eventregistry.org, http://unesco.ijs.si, http://enrycher.ijs.si, http://scienceatlas.ijs.si/, http://videolectures.net/, http://newsfeed.ijs.si, http://searchpoint.ijs.si, http://scienceatlas.si, http://www.ist-world.org/, http://exploredu.ijs.si in http://exploredu.org. Te tehnologije so istočasno temelj za vse ostale projekte, ki smo jih ustvarili znotraj Opening Up Slovenia. Dodatno so deležniki Opening Up Slovenia določili izjemen in obsežen portfolio slovenskih kompetenc in dobrih praks s področja odprtega izobraževanja in samostojno ustvarili nabor (tekočih) projektov vseh deležnikov znotraj Opening Up Slovenia.

20

A) PODROČJE DELOVANJA Pobuda Opening Up Slovenia razvija inovativen pristop delovanja, ki ga do sedaj nobena država še ni uspela realizirati, zato se dejavnosti stalno nadgrajujejo in umeščajo oz. dopolnjujejo obstoječ sistem. Temelj pobude je odpiranje izobraževanja in raziskovanja (izobraževanje in usposabljanje ter raziskave in razvoj) na širšem področju življenja in dela, zato vključuje: 1. ne le izobraževanje in znanost v ožjem smislu, ampak odpiranje teh dejavnosti v vseh sektorjih,

torej tudi v gospodarstvu, kulturi, športu, zdravju itd. 2. vse tri stebre družbe: državo, gospodarstvo in civilno družbo.

B) STRUKTURA

Pobuda združuje preko petdeset institucij. Seznam sodelujočih v pobudi je objavljen na spletni strani http://www.ouslovenia.net. Pobuda OuS ima zaradi lažjega delovanja vzpostavljen organizacijski odbor, katerega osnovna naloga je skrb za nemoteno delovanje in obliko delovanja pobude ter izvedbo strategije na lokalni, regionalni, nacionalni in globalni ravni, in katerega člani so iz različnih javnih (MIZŠ, univerze, šole in drugi javni zavodi), zasebnih (podjetja), neprofitnih ustanov ter združenj (ravnatelji). 17. Šolske knjižnice

Normativna podlaga za šolske knjižnice je določena tako s šolsko zakonodajo kot z zakonodajo, ki

ureja delovanje knjižnic. Šolska zakonodaja opredeljuje knjižnično dejavnost kot podporno

dejavnost pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli, od leta 1996 pa zakon določa

obveznost, da ima vsaka šola svojo knjižnico (68. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje

in izobraževanja).

Na veliko šolah je šolska knjižnica osrednji informacijski prostor, zato je področje IKT v izobraževanju tesno povezano z njimi, in sicer: - opremljanje knjižnic z IKT (strojna oprema – računalniki, tiskalniki, skenerji, čitalniki črtne kode itd., programska oprema, širokopasovni dostop do interneta); - razvojne dejavnosti: od leta 1996 je v okviru programa Računalniško opismenjevanje potekalo razvojno delo na različnih področjih tudi za knjižnice, kjer so pripravljali in razvijali različne pristope uporabe IKT v knjižnici. Rezultat so bile različne oblike usposabljanj (seminarji, delavnice itd.) in gradiva za usposabljanje. V okviru projekta e-šolstvo od leta 2009 ni več delovala posebna razvojna skupina za to področje; - usposabljanje knjižničarjev: v prejšnji alinei omenjene razvojne skupine so razvijale usposabljanje za učitelje in druge strokovne delavnice, ki so jih izvajali multiplikatorji (učitelji ali knjižničarji). V okviru projekta e-šolstvo pa ni bilo posebnih usposabljanj, namenjenih knjižničarjem, zato so se udeleževali seminarjev za razvoj e-kompetentnosti; - sodelovanje v mednarodnih projektih: knjižničarji so se vključevali tudi v različne projekte preko interneta (I*EARN, Kidlink, Etwinning), npr. Medvedek (spodbujanje branja in ustvarjanja zgodb), pa tudi drugih projektov z različnimi vsebinami na temo ekologije itd. Leta 2015 je bil sprejet zakon, na podlagi katerega se v šolske knjižnice uvede sistem COBISS, ki ga razvija in vzdržuje IZUM.

18. ROID na OŠ ter koordinatorji IKT na srednjih šolah Delovno mesto računalnikarja-organizatorja informacijske dejavnosti je sistemizirano (osnovni kadrovski pogoj je izpolnjevanje pogojev za učitelja v osnovni šoli) v osnovnih šolah in zavodih za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami od leta 1999. Njegova osnovna naloga je vsebinske narave (spodbujanje sodelavcev in koordinacija uporabe IKT pri poučevanju in učenju), vendar so se skozi leta njegove dejavnosti na različnih šolah razvijale različno, odvisno od strokovnega

21

znanja računalnikarja ter razvojne ravni posamezne šole na področju uporabe IKT pri poučevanju in učenju. Na srednjih šolah je sistemizirano delovno mesto na ravni tehničnega kadra (pogoj je univerzitetni študij oz. 2. bolonjski). Zato na srednjih šolah vsebinske dejavnosti in koordinacijo uporabe IKT pri poučevanju in učenju prevzamejo profesorji računalništva in informatike ali dejavni učitelji (entuziasti).

3.4 Ocena trenutnega stanja kot izhodišče nadgradnje sistemskega pristopa V nadaljevanju so našteti bistveni izzivi, ki v večjem ali manjšem obsegu omejujejo nadaljnji sistemski preskok smiselne in učinkovite uporabe IKT pri poučevanju in učenju ter tudi pri administraciji VIZ. Pomembni so ključni rezultati predvsem zadnjih dveh mednarodnih raziskav, kjer so vključeni različni deležniki (učenci, učitelji, ravnatelji) in spremljajo tudi kakovostne indikatorje:

- raziskava v EU na področju uporabe IKT v izobraževanju (Survey of Schools: ICT in Education - European Commission, 2013)28 in

- mednarodna raziskava ICILS 201329 o digitalni pismenosti učencev 8. razredov. Pomembnejši podatki so zbrani v delovnem gradivu, ki so ga pripravili za potrebe programskega sveta za informatizacijo izobraževanja (Brečko et al, 2014). V okviru obeh raziskav so rezultati pokazali, da ima Slovenija nadpovprečne rezultate na področjih, v katera je sistematično vlagala v daljših časovnih obdobjih, ter podpovprečne rezultate, kjer ni sistematično vlagala, npr.:

- povprečna ali celo nižja vsakodnevna uporaba IKT pri pouku (učenci in učitelji),

- nadpovprečno zagotovljene dejavnosti učiteljev z uporabo IKT (usposabljanja na daljavo, spletne skupnosti, spletne učilnice),

- nadpovprečna podpora za nadgradnjo strategij IKT na VIZ,

- podpovprečna raven opremljenosti,

- nadpovprečno dosegljiva e-gradiva za različne predmete. Bistveni pogledi na rezultate raziskave ICILS 2013, kjer se je Slovenija uvrstila na 7. – 10. mesto med 14 državami, so:

- rezultati so pokazali, da »digitalni domorodci« sami ne zmorejo ustvarjati dodane vrednosti, zato je vloga učitelja in šole morda še pomembnejša za spodbujanje in motivacijo večje ustvarjalnosti;

- rezultati niso presenetljivi, saj v šolah izobražujemo učitelje in učence za 2. - 3. nivo, ki ga naši učenci tudi dosegajo (tj. učenci znajo reševati probleme po navodilih, ne znajo pa ustvarjalno reševati problemov in iskati različnih poti);

- raziskava je pokazala, da pri različnih predmetih okrog 20 % učiteljev intuitivno uporablja IKT pri vsakdanjem izvajanju pouka z učenci.

Ne glede na to je Slovenija pred glavnim izzivom, s katerim se sooča večina ali celo vse države, in sicer da uporaba IKT ni sistematično in vsakodnevno integrirana v poučevanje in učenje, zato niso izkoriščene prednosti, premalo je tudi zavedanja o slabostih pretirane uporabe (npr. pametnih telefonov otrok v prostem času ali doma).

28

https://ec.europa.eu/digital-agenda/sites/digital-agenda/files/KK-31-13-401-EN-N.pdf 29

http://link.springer.com/content/pdf/10.1007%2F978-3-319-14222-7.pdf

22

Mladi in ostali učeči ne pridobivajo znanja in spretnosti, ključnih kompetenc in kompetenc 21. stoletja, ki so potrebni za uspešno vključevanje v družbo in prispevajo k inovativnosti in konkurenčnosti domačega trga, in niso dovolj opolnomočeni za uspešen vstop na trg dela (vključno z EU). Eden izmed kritičnih vidikov je trajnost financiranja dejavnosti:

- ne potekajo dejavnosti celovitega razvoja novih pristopov poučevanja in učenja z IKT, ki bi korenito spremenili dejavnosti pri pouku (pri posameznih predmetih, medpredmetnem sodelovanju ali drugače);

- pri usposabljanju učiteljev in ravnateljev ter svetovanju šolam je bilo do 2013 letno zagotovljenih skoraj 3 mio EUR za 16.000 udeležb na seminarjih in svetovanjih, v letih 2014 in 2015 pa je bilo v okviru pilotnih projektov namenjenih samo okrog 100.000 EUR;

- ni zagotovljenih sredstev za razvoj novih pristopov multimedijskih in interaktivnih e-gradiv, izobraževalnih iger itd.;

- na področju opreme od leta 2011 upadajo sredstva za opremljanje vzgojno-izobraževalnih zavodov, kar bi bilo treba v prihodnjih letih spremeniti. Namreč s 7 mio EUR letno od leta 2004 naprej (4 mio EUR nacionalnih in 3 mio EUR lokalnih sredstev) je bil v letu 2011 zabeležen padec praktično na 0 EUR, v letu 2014 in 2015 pa je bilo le 3 mio za opremljanje (prispevek 1,5 mio EUR ministrstva in 1,5 mio šol) poleg pilotnih projektov, ki pa potekajo na omejenem številu šol (15).

Pomemben vidik (tudi za trajnejše zagotavljanje sredstev) je potreba po povezovanju z drugimi aktualnimi projekti na področju izobraževanja, ki morajo v sinergijskem smislu prispevati k novim kakovostim izobraževanja, skladnega z razvojem družbe, z zagotavljanjem konkurenčnosti trga ter novih delovnih mest za mlade. Le-to pa je možno z novim preskokom.

3.5 Uporabniki informatizacije slovenskega izobraževanja

V Sloveniji lahko med uporabnike informatizacije slovenskega izobraževanja uvrščamo: a) vzgojno-izobraževalne zavode:

vrtci: 399 (samostojni in pridruženi osnovnim šolam; skupno število vrtcev in njihovih enot 1.100)

osnovne šole: 450, samostojne, podružnice: 400

srednje šole: 123 (srednješolski centri in zavodi z več šolami so obravnavani kot ena šola, skupaj je 183 srednjih šol)

osnovne šole s prilagojenim programom: 28

dijaški domovi: 39

samostojne višje šole: 4

zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami: 16

glasbene šole: 63

ljudske univerze: 34

skupaj okrog 1.000 VIZ na več kot 2.500 lokacijah

48 visokošolskih zavodov: 5 univerz (55 članic univerze) in 43 samostojnih visokošolskih zavodov

b) uporabnike:

več kot 30.000 vzgojiteljev in učiteljev

več kot 270.000 otrok, učencev in dijakov

več kot 200 učnih programov in temu ustrezno število načrtov

23

večkot 79.000 visokošolskih študentov

več kot 5.600 visokošolskih učiteljev in več kot 3.000 visokošolskih sodelavcev. c) ter javne zavode na področju izobraževanja (ZRSŠ, CPI, ŠR, ACS, RIC, CŠOD, ARNES itd.).

Literatura

Anderson, L. W. (ur.), Krathwohl, D. R. (ur.) (2001). A taxonomy for learning, teaching, and assessing: A revision of Bloom's Taxonomy of Educational Objectives (Complete edition). New York: Longman, http://www.celt.iastate.edu/pdfs-docs/teaching/RevisedBloomsHandout.pdf

Bocconi et al (2012), e- Learning Papers ISSN: 1887 – 1542. www.elearningpapers.eu n 3. September 2012

Brečko, B. N.; Čepič Vogrinčič, M.; Čampelj, B. (2014). Povzetek pomembnejših rezultatov mednarodnih raziskav na področju uporabe IKT v izobraževanju. Delovno gradivo za Programski svet za informatizacijo izobraževanja za pripravo Strateških usmeritev nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020

Čuk, A. et al (2014). Slovenski i-učbeniki, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2014, http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/slovenski-i-ucbeniki

DeSeCo 2005. The Definition and Selection of Key Competencies. Povzetek. 2005. Dostopno na http://www.oecd.org/dataoecd/47/61/35070367.pdf

Ferrari, A. (2013). DIGCOMP: A Framework for Developing and Understanding Digital Competence in Europe, European Commission, Joint Research Centre, Institute for Prospective Technological Studies, Sevilja, 2013

Fraillon, J., Ainley, J., Schulz, W., Friedman, T., Gebhardt, E. (2014). Preparing for Life in a Digital Age, The IEA International Computer and Information Literacy Study - ICILS, International Report, International Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA)

Kreuh, N., Kač, L., Mohorčič, G. (2011). Izhodišča za izdelavo e-učbenikov, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, http://www.zrss.si/pdf/izhodisce-e-ucbeniki.pdf

Kreuh, N., Brečko, B. (2011). Izhodišča standarda e-kompetentni učitelj, ravnatelj in računalnikar. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Miška d.o.o; Nova Gorica: Tehniški šolski center: Kopo; Maribor: Zavod Antona Martina Slomška; Velenje: Pia; Ptuj: Inštitut Logik

Kreuh, N. (ur.), Pot do e-kompetentnosti, Bilten E-šolstva, E-središče v okviru projekta E-šolstvo, 2012/7. Dostopno na (8. 10. 2013) http://www.sio.si/fileadmin/dokumenti/bilteni/E-solstvo_BILTEN_2012_final_web.pdf

Evropska komisija (2013). Survey of Schools: ICT in Education. European Commission, 2013, https://ec.europa.eu/digital-agenda/sites/digital-agenda/files/KK-31-13-401-EN-N.pdf

24

Priloga 1: Usmeritve, dokumenti in pobude v Sloveniji in Evropski uniji na področju IKT

Navedeni cilji v poglavju 2 izhajajo tudi iz priporočil, usmeritev in dokumentov EU, Slovenije in širše in

so povzeti v nadaljevanju.

1. Usmeritve v Evropski uniji

Čeprav je uspeh zagotavljanja pogojev za dvig digitalnih kompetenc ter učinkovitejšo uporabo IKT v procesu učenja in poučevanja odvisen predvsem od vsake države članice, je vloga EU pomembna tako zaradi celovitosti kot tudi zaradi glavnih usmeritev za vse države članice. EU lahko spodbuja najboljše prakse in podpira izmenjave med državami članicami. Zagotovi lahko koristi ekonomije obsega in interoperabilnosti ter s tem prepreči razdrobljenost. S finančno podporo, javno-zasebnimi partnerstvi in priporočili lahko podpre širjenje in razpoložljivost digitalne tehnologije in vsebin. Poleg tega so prepoznavne tudi strategije in dejavnosti (npr. UNESCO - deklaracija Odprti vzgojno-izobraževalni viri (Open Educational Resources) in gibanje). Med pomembne dokumente in pobude EU (ki so omenjeni tudi v prvem poglavju, stran 4) s tega področja sodijo: a) Digitalna agenda, b) priporočila za evropske strateške cilje na področju IKT v izobraževanju (EUN Schoolnet in

Univerza v Liegeu), c) pobuda Odpiranje izobraževanja, d) smernice za uspešen razvoj in implementacijo 1:1, e) okvir digitalnih kompetenc za državljane, f) velika koalicija za digitalna delovna mesta (Grand Coalition for Digital Jobs), g) Resolucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (Council

Resolution on a renewed European agenda for adult learning), h) Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), i) Memorandum o vseživljenjskem učenju, j) Poročilo Obzorje Evropa 2014: šolska izdaja (Horizon Report Europe 2014: Schools edition) k) Poročilo Obzorje Evropa 2014: visokošolska izdaja (Horizon Report Europe 2014: Higher

Education Edition) l) druga sporočila in priporočila EU.

a) Nekaj prednostnih področij iz Evropske digitalne agende:30

Glavne usmeritve oz. cilji Evropske digitalne agende so naslednji:

- Hitri in ultrahitri dostop do interneta Za močno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in blaginje ter zagotovitev dostopa državljanov do vsebin in storitev, ki jih iščejo, potrebujemo zelo hiter internet.

- Zagotavljanje splošne pokritosti s širokopasovnimi povezavami z naraščajočimi hitrostmi - Izboljšanje digitalne pismenosti, znanj in vključenosti

Smisel digitalne dobe mora biti v opolnomočenju in emancipaciji; družbeni izvor in znanja ne bi smela ovirati dostopa do tega potenciala.

- Digitalna pismenost in znanja Vse evropske državljane je nujno treba izobraževati za uporabo IKT in digitalnih medijev, zlasti pa je k izobraževanju za področje IKT treba pritegniti mlade.

30

Evropska digitalna agenda, COM, 2010, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0245:FIN:SL:PDF

25

b) rezultati raziskave31 in priporočila EUN in Univerze v Liegeu za evropske strateške cilje na

področju IKT v izobraževanju

Izhajajoč iz prioritet Digitalne agende, ki v glavnem poudarjajo zagotavljanje splošne pokritosti držav s hitrim internetom in prizadevanja za povečanje digitalne pismenosti in znanj, so konkretnejši cilji na področju nadaljnjega uvajanja IKT v vzgojo in izobraževanje na podlagi raziskave Evropske komisije: Survey of Schools: ICT in Education, končno poročilo, 2013, naslednji:

Dvig kakovosti: uporaba IKT naj sistematično zvišuje nivo kakovosti poučevanja in učenja.

Učiti se digitalnih kompetenc: mladina in odrasli naj se zavedajo nujnosti digitalnih kompetenc (spretnosti), ki so pogoj za njihov osebni, profesionalni, socialni in kulturni uspeh.

Izboljšanje možnosti za uspeh na trgu dela: izobraževanje v šolah naj zagotovi osnovne IKT spretnosti, s katerimi vstopajo na trg dela (kjer se danes poleg strokovnih zahtevajo tudi IKT kompetence).

Dvig učinkovitosti: uporaba IKT v vzgojno-izobraževalni in kulturni administraciji naj pripomore, da je organizacija bolj učinkovita. Zato je pomembno, da so na razpolago zmogljiva infrastruktura in storitve.

Socialna vključenost: uporaba IKT naj okrepi vključenost in socialno integracijo; glavni izzivi so mediji in varnost.

Krepitev umetnosti in kulture: učenje uporabe IKT naj bo tudi na področju umetnosti in ustvarjanja, vendar ločeno od tradicionalne umetnosti. Tako naj imajo bodoče generacije umetnikov možnost izbire tudi tega orodja. Še celo več: uporaba IKT naj dvigne pomembnost umetnosti, kulture in ustvarjalnosti.

c) Sporočilo oz. pobuda EU Odpiranje izobraževanja (Opening up Education,32 september 2013)

Opredeljuje načrt za spodbujanje visokokakovostnih in inovativnih načinov učenja in poučevanja s pomočjo novih tehnologij in digitalnih vsebin. Sporočilo vključuje predlagane ukrepe za bolj odprta izobraževalna okolja, ki bi zagotovila kakovostnejše in učinkovitejše izobraževanje ter tako prispevala k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 za povečanje konkurenčnosti in rasti v EU z bolj usposobljeno delovno silo in več zaposlitvami. Naslednja shema prikazuje glavna področja in predvidene dejavnosti pobude.

Slika 2: Glavna področja pobude Odpiranje izobraževanja

31

European Commission: Survey of Schools: ICT in Education, končno poročilo, 2013, http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/dae/document.cfm?doc_id=1800 32

Pobuda Evropske komisije Opening up Education, http://www.openeducationeuropa.eu/sl/initiative

26

d) Smernice za uspešen razvoj in implementacijo 1:1

Za uspešen razvoj in implementacijo pedagogike 1:133 (vsak učeči ima svojo mobilno napravo) je bil

razvit model do uspeha pedagogike 1:1 z 21 koraki v štirih stopnjah, ki ga uporabljajo tako šole v

Sloveniji kot tudi drugje po svetu. 21 korakov je predstavljenih v spodnji tabeli.

Tabela 2: Do uspeha pedagogike 1 na 1 z 21 koraki v štirih stopnjah

Do uspeha pedagogike 1 na 1 z 21 koraki v štirih stopnjah Stopnja 1: Načrtovanje

Korak 1: Raziskovanje

Korak 2: Priprava vizije

Korak 3: Vključitev staršev in

zainteresirane javnosti ali sveta šole

Korak 4: Načrtovanje komunikacijske

strategije

Korak 5: Izvedba podrobne ocene

pripravljenosti

Korak 6: Razvoj načrta projekta

Korak 7: Priprava podrobnega proračuna

Korak 8: Izbor ustreznega lastniškega in

finančnega modela

Stopnja 2: Priprava

Korak 9: Učiteljem zagotoviti prenosnike

Korak 10: Organizacija izobraževanja učiteljev

za izvedbo pedagogike 1 na 1, priprava

spremembe strategije upravljanja

Korak 11: Fizična priprava učilnic

Korak 12: Izbira ustrezne programske opreme

za doseganje pedagoških ciljev

Korak 13: Preizkušanje strojne opreme in

primerjava možnosti sodelovanja z različnimi

dobavitelji

Korak:14: Izračun stroškov izvedbe programa

Korak 15: Sprejetje strateških odločitev

Korak 16: Priprava odzivov in odgovorov na

pričakovana vprašanja

Stopnja 3: Izvajanje

Korak 17: Vzpostavitev

podpornih struktur

Korak 18: Izvedba srečanj s

starši ali/in z zainteresirano

javnostjo

Korak 19: Nakup strojne

opreme in priprava na

razdelitev

Korak 20: Razdelitev

prenosnikov dijakom

Stopnja 4: Evalvacija

Korak 21: Pregled in izboljšave

e) Okvir digitalnih kompetenc za državljane34

Namen razvitega okvira digitalnih kompetenc v Evropi (DIGCOM) je identificirati in opisati ključne sestavne dele digitalne kompetence z vidika znanja, spretnosti in stališč. Mnogo je pobud, vendar manjkajo skupno razumevanje in usmeritve na evropski ravni. Okvir je nastajal v sodelovanju s predstavniki posameznih držav, podobno kot pobuda Opening up Education. Struktura okvira digitalnih kompetenc je predstavljena z MATRIKO s 5 dimenzijami (Tabela 3):

- dimenzija 1: področja kompetenc (5) - dimenzija 2: kompetence (21) - dimenzija 3: ravni (3) - dimenzija 4: primeri znanja, spretnosti in stališč - dimenzija 5: primeri uporabe za različne namene (izobraževanje; zaposlitev)

33

Microsoft Education Design and Deployment Guide: A framework for change, 2014, www.microsoft.com/education 34

Okvir razvoja digitalnih kompetenc v Evropi – DIGCOMP, http://ftp.jrc.es/EURdoc/JRC83167.pdf

27

Tabela 3: Matrika s 5 dimenzijami

Razsežnost 1

Kompetenčna področja

Razsežnost 2

Kompetence

1. Informacije 1.1 Brskanje, iskanje in izbiranje informacij

1.2 Vrednotenje informacij

1.3 Shranjevanje in priklic informacij

2. Sporazumevanje 2.1 Interakcija prek tehnologij

2.2 Izmenjava informacij in vsebine

2.3 Vključevanje v spletno državljanstvo

2.4 Sodelovanje prek digitalnih poti

2.5 Netetika

2.6 Upravljanje digitalne identitete

3. Ustvarjanje vsebine 3.1 Razvijanje vsebine

3.2 Vključevanje in razvijanje

3.3 Avtorske pravice in licence

3.4 Programiranje

4. Varovanje 4.1 Varovanje naprav

4.2 Varovanje osebnih podatkov

4.3 Varovanje zdravja

4.4 Varovanje okolja

5. Reševanje problemov 5.1 Reševanje tehničnih problemov

5.2 Prepoznavanje potreb in tehnoloških

odzivov

5.3 Inovativnost in ustvarjalna raba tehnologije

5.4 Prepoznavanje vrzeli v digitalni pismenosti

f) Grand Coalition for digital jobs35 – Velika koalicija za digitalna delovna mesta:

Cilji velike koalicije za digitalna delovna mesta so: - povečati kakovost specialnih znanj, veščin zaposlenih in učečih se na področju računalništva in informatike, - vzpostavljati partnerstva in učinkovitejše sodelovanje med izobraževanjem in gospodarstvom v okviru obstoječih dejavnosti.

g) Resolucija Sveta o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih36

35

Grand Coalition for Digital Jobs, http://ec.europa.eu/digital-agenda/en/grand-coalition-digital-jobs 36

Council Resolution on a renewed European agenda for adult learning , Ur. l. Evropske unije, 2011/C372/01, http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2011:372:0001:0006:EN:PDF

28

V dokumentu je poudarjen pomen prispevka vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih kot

bistvenega dela kontinuitete vseživljenjskega učenja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020.

Med prednostnimi področji Evropskega programa za izobraževanje odraslih za obdobje 2012-2014 so

tudi naslednja priporočila:

1. spodbujanje prilagodljivih oblik učenja za odrasle znotraj področja 1. Izvajanje vseživljenjskega učenja in mobilnosti;

2. razvijanje digitalne pismenosti znotraj področja 3. Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva s pomočjo izobraževanja odraslih;

3. »boljša uporaba IKT pri izobraževanju odraslih, in sicer kot sredstvo za zagotovitev širšega dostopa do izobraževanja in boljše kakovosti ponudbe, na primer z uporabo novih možnosti za učenje na daljavo in z vzpostavitvijo orodij in platform za e-učenje, s katerimi bi dosegli nove ciljne skupine, zlasti tiste s posebnimi potrebami oziroma tiste, ki živijo na odročnih območjih« znotraj področja 4. Spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti odraslih in njihovih učnih okolij.

h) Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET2020):37

V Strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) je na več mestih poudarjen pomen izobraževanja in usposabljanja za uresničevanje ciljev, da naj bi Evropa postala najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Glede IKT lahko najdemo ustrezne cilje v treh strateških ciljih dokumenta. V strateškem cilju 1: Uresničevanje načela vseživljenjskega učenja in mobilnosti je med drugim navedeno, da si je treba prizadevati za uvedbo prožnejših učnih poti, večjo odprtost za neformalno učenje, spodbujanje izobraževanja odraslih ter za večjo privlačnost učenja tudi s pomočjo razvoja novih oblik učenja in uporabo novih tehnologij za poučevanje in učenje. V strateškem cilju 2: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja je kot najpomembnejši izziv opredeljena pridobitev ključnih kompetenc. Strateški cilj 4: Krepitev ustvarjalnosti in inovativnosti, vključno s podjetništvom, na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja poudarja pomen inovativnosti in ustvarjalnosti za gospodarski razvoj, pridobivanje prečnih ključnih kompetenc, kot sta učenje učenja in digitalna pismenost.

i) Memorandum o vseživljenjskem učenju38

Eden ključnih ciljev Memoranduma je zagotoviti možnosti za vseživljenjsko učenje vsakemu učencu, kolikor je mogoče blizu, v njihovih okoljih in s podporo IKT, kjer je to primerno. V dokumentu so zapisana tri ključna sporočila, ki se navezujejo na IKT, in sicer v četrtem poglavju:

št. 1: Nove temeljne spretnosti za vse, v katerem se poudarja pomen temeljnih spretnosti za aktivno delovanje v družbi znanja;

št. 3: Inovacije v poučevanju in učenju, v katerem je izpostavljen potencial IKT za inovacije v metodah poučevanja in učenja;

št. 6: Pripeljimo učenje bliže domu, v katerem se poudarja velik potencial IKT za doseganje razpršenih in izoliranih populacij, pomen vseživljenjskega učenja kot gonilne sile za lokalno in regionalno obnovo in razmestitev učnih centrov na vsakodnevnih lokacijah, kjer se zbirajo ljudje.

j) Poročilo Horizon Report Europe 2014: šolska izdaja39

37

Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 2020, Ur. l. Evropske unije, 2009/C119/02, http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/index_sl.htm 38

Memorandum o vseživljenjskem učenju, http://linux.acs.si/memorandum/prevod/

29

53 evropskih strokovnjakov je skupaj raziskovalo in razpravljalo ter pripravilo prvo poročilo Horizon Report Europe: 2014 Schools Edition, pri katerem sta sodelovala tudi Evropska komisija in nepridobitna organizacija New Media Consortium (NMC). Serija poročil NMC Horizon Report orisuje petletno napoved vpliva nastajajočih tehnologij na šolske skupnosti po vsem svetu. Ker raziskave potekajo in se objavljajo že več kot 12 let, je serijo mogoče označiti za najdaljšo raziskavo nastajajočih tehnologij in njihove uporabe v izobraževanju. Strokovnjaki so se strinjali glede dveh pomembnih neizbežnih trendov: spreminjajoče se vloge učiteljev zaradi vpliva IKT ter vpliva platform družabnih omrežij, kot sta Facebook in Twitter, ki sta si že utrla pot v učilnice. To sta le dve od 18 tem, ki jih obravnava poročilo Horizon Report Europe: 2014 Schools Edition, v katerem so navedeni ključni trendi, pomembni izzivi in pomemben tehnološki razvoj, ki bodo v prihodnjih petih letih po vsej verjetnosti povzročili spremembe v osnovnih in srednjih šolah v 28 državah članicah. Srednjeročno gledano, tj. čez dve do tri leta, se bomo v Evropi vedno bolj posvečali prosto dostopnim učnim virom ter uporabi tradicionalnih in tudi virtualnih učnih metod. Ti trendi pa so na globalni ravni opredeljeni tudi kot trendi, ki lahko spodbudijo nove modele poučevanja in učenja s črpanjem bogatih vsebin, dostopnih prek interneta.

Tabela 4: Najvišje uvrščeni trendi treh raziskovalnih projekotv NMC Horizon

Tabela 5: Najvišje uvrščeni izzivi treh raziskovalnih projektov NMC Horizon

39

Poročilo Horizon Report Europe - 2014 Schools Edition, https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/horizon-report-europe-2014-schools-edition

30

k) Poročilo Horizon Europe 2014: visokošolska izdaja40 Več kot petdeset evropskih strokovnjakov iz 13 držav je sodelovalo pri oblikovanju poročila Horizon Report Europe: 2014 Higher Education Edition, pri katerem sta sodelovala tudi Evropska komisija in nepridobitna organizacija New Media Consortium (NMC). Tako kot šolska izdaja tudi visokošolska serija poročil NMC Horizon Report orisuje petletno napoved vpliva nastajajočih tehnologij na visokošolske skupnosti po vsem svetu. Ker raziskave potekajo in se objavljajo že več kot 12 let, je serijo mogoče označiti za najdaljšo raziskavo nastajajočih tehnologij in njihove uporabe v izobraževanju. Skupina strokovnjakov v poročilu izpostavlja dva najpomembnejša in neizbežna trenda, s katerimi se bodo morali soočiti oblikovalci politik; učenje, poučevanje in ocenjevanje na podlagi analiz podatkov ter nove oblike prožnih ustanov, ki se hitreje in prizadevneje odzivajo na spremembe okolja. Sicer pa kot kratkoročne trende, ki bodo dosegli svoj vrh v dveh letih, navajajo:

- potencirana rast in vseprisotnost družbenih omrežij, katerih posledice še niso v celoti znane, saj ostajajo odprta vprašanja zanesljivosti informacij, ki jih študent pridobiva v takšni komunikaciji, hkrati pa so vidni pozitivni trendi spremenjenega in bolj odprtega načina komuniciranja;

- povezovanje in prepletanje učenja na daljavo, na spletu, hibridnega in skupinskega učenja. Spletna okolja omogočajo nove in prožne oblike učenja in poučevanja in hkrati odpirajo dileme ter ponujajo primere dobrih praks glede načinov ocenjevanja in presojanja znanja. V nekaterih primerih so ti različni pristopi povečali kritično in ustvarjalno mišljenje študentov in njihovo sodelovanje.

Srednjeročni trendi, ki bodo dosegli svoj vrh v obdobju 3 – 5 let, so zgoraj omenjeno učenje, poučevanje ter ocenjevanje na podlagi analiz podatkov, ki jih vsi deležniki v procesu izobraževanja oddajajo v splet. Tovrstne analize podatkov lahko med drugim omogočajo prilagoditve pristopov poučevanja ali učenja posamezniku in zgodnejše odkrivanje težav, ki lahko pripeljejo do osipa. Prav tako bo v tem obdobju vidna preobrazba študentov iz uporabnikov v soustvarjalce študijskega procesa. Dolgoročna trenda pa sta zgoraj omenjene nove oblike prožnih ustanov, ki se hitreje in prizadevneje odzivajo na spremembe okolja, ter nadaljnji razvoj spletnega izobraževanja.

l) Druga sporočila in priporočila EU

Na področju izboljšanja kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja Evropska komisija v svojem sporočilu Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov41 ugotavlja, da »obstaja močna potreba po prožnih, inovativnih pristopih k učenju in poučevanju za izboljšanje kakovosti in ustreznosti ob povečanju števila študentov, širšem sodelovanju najrazličnejših skupin učencev in preprečevanju osipa. V skladu z Evropsko digitalno agendo42 je eden ključnih načinov za doseganje tega cilja izkoriščanje transformacijskih prednosti IKT in drugih novih tehnologij, da se obogati poučevanje, izboljšajo učne izkušnje, podpre posamezniku

40

Poročilo Horizon Report Europe - 2014 Higher Education Edition, http://redarchive.nmc.org/publications/2014-horizon-report-higher-ed 41

Spodbujanje rasti in delovnih mest (Supporting growth and jobs, COM (2011) 567), http://www.eumonitor.eu/9353000/1/j9tvgajcor7dxyk_j9vvik7m1c3gyxp/visyrzh2fxzx 42

Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245, http://europa.eu/legislation_summaries/information_society/strategies/si0016_en.htm

31

prilagojeno učenje, olajša dostopnost prek učenja na daljavo in virtualne mobilnosti, racionalizira uprava in ustvarijo nove priložnosti za raziskave«.

32

2 Dosedanje usmeritve v Sloveniji

Med pomembne dokumente in pobude v Sloveniji, ki so jih predvsem uporabili pri pripravi ciljev in kazalnikov v poglavju 1, sodijo:

a) Strategija razvoja informacijske družbe Si2010 b) Akcijski načrt 2006 c) Akcijski načrt SIO (iz leta 2007) d) Nacionalna strategija e-izobraževanja do leta 2010 e) Nacionalna koalicija za digitalna delovna mesta f) Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020

a) Strategija razvoja informacijske družbe – si201043

Cilj Strategije si2010 je pospešiti nadaljnji razvoj informacijske družbe, ki bo pomembno

vplivala na dvig inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in družbe, na

povečanje števila delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, dvig kakovosti življenja in

enakomeren regionalni razvoj.

Si2010 vključuje tri osnovna področja izvajanja ukrepov:

enotni evropski informacijski prostor in Slovenija; inovacije in investicije v IKT ter vključujoča informacijska družba in kakovost življenja.

Izvajanje ukrepov je predvideno v skladu z naslednjimi šestimi načeli delovanja:

interoperabilnost in odprti standardi; varnost in zasebnost; intelektualna lastnina; dostopnost in vključenost; znanja in veščine ter slovenski jezik in kulturna identiteta.

Strategija si2010 obravnava tudi področje vzgoje in izobraževanja in na področju razvoja

informacijske družbe poudarja naslednje izzive: nizka uporaba IKT v učnem procesu, nizka

raven znanja in veščin s tega področja ter pomanjkljiva ponudba e-vsebin in e-storitev v

slovenskem jeziku.

Neposredno strategija povezuje IKT s področjem vzgoje in izobraževanja tudi v poglavju o e-

izobraževanju , ki ga opredeljuje kot »učenje in poučevanje z uporabo sodobne informacijsko-

komunikacijske tehnologije«.

Vizija si2010 je »do leta 2013 vzpostaviti učinkovit in v celoti informacijsko podprt nacionalni

sistem izobraževanja, ki bo omogočal sodobne načine podajanja in pridobivanja znanja s

pomočjo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije«. Strategija navaja naslednje

strateške cilje:

43

V pripravi nadgradnja strategije: Osnutek Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (2015), http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_informacijsko_druzbo/digitalna_slovenija_2020/

33

omogočiti hiter, enostaven, prijazen in potrebam ter zmožnostim posameznika prilagojen dostop do znanja vsem prebivalcem Republike Slovenije;

vzpostaviti enotno točko (internetni portal) z vso razpoložljivo vsebino, dostopno vsem zainteresiranim udeležencem e-znanja;

vzpostaviti (organizacijski) sistem za pridobivanje znanja in pomoči s področja IKT za vse zainteresirane udeležence;

prilagoditi pravne predpise in izpopolniti spodbude za zagotavljanje in uporabo storitev ter izdelkov e-izobraževanja med fizičnimi in pravnimi osebami;

izpopolniti spodbude javno-zasebnega partnerstva za raziskovalno-razvojne dejavnosti pri e-izobraževanju in pretoku znanja med ljudmi.

b) Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva iz leta 200644

Programski svet za informatizacijo šolstva je v letu 2006 v akcijskem načrtu nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva opredelil štiri glavna področja, na podlagi katerih so bili oblikovani konkretni cilji in ukrepi, ki naj bi se izvajali v letih 2007-2015. Strateška področja oziroma usmeritve:

STROKOVNI RAZVOJ POSAMEZNIKA Dvigniti raven in kakovost znanja s področja IKT učencev, učiteljev in vodstvenih delavcev, da postanejo aktivni ustvarjalci informatizacije izobraževanja s poudarkom na aktivni uporabi sodobne IKT za izboljšanje kakovosti svojega znanja.

RAZVOJNO-RAZISKOVALNI in IZOBRAŽEVALNI PROCESI Razširiti in medsebojno povezati razvoj in raziskovanje ter dvigniti raven in ponudbo izobraževanja in usposabljanja na področju uporabe IKT pri poučevanju, učenju in administraciji ter nadgraditi vsebinsko podporo uporabnikom.

VSEBINE Razširiti ponudbo e-gradiv in dvigniti raven sodobnih, kakovostnih in (javno) dostopnih e-vsebin, ki izkoriščajo možnosti medija (interaktivnost, večpredstavnost). V izdelavo e-gradiv vključiti vse vrste strokovnjakov in ustanov. Vzpostaviti sistem za produkcijo in distribucijo različnih nivojev profesionalnosti e-gradiv v didaktičnem in tehnološkem smislu.

ORGANIZIRANOST INFORMATIZACIJE ŠOLSTVA IN INFRASTRUKTURA Dvigniti raven opremljenosti vsakega posameznika in VIZ, njihovo povezavo v internet ter nadgraditi tehnično pomoč oz. svetovanje, da IKT omogoči in zagotovi učinkovito in kakovostno izobraževanje ter njegovo upravljanje.

c) Idejna zasnova programa projektov izdelave Slovenskega izobraževalnega omrežja45 (2007)

V idejni zasnovi so bile predlagane podrobne storitve na Slovenskem izobraževalnem omrežju. Povzetek navedenih ciljev in namena pa je naslednji:

ustvariti skupnosti uporabnikov, ki bodo s pomočjo SIO sodelovali, pridobivali nova znanja, razvijali in uporabljali nove didaktične pristope v vzgojno-izobraževalnem procesu,

44

Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva, 2006, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/IKT/akcijski_nacrt_informatizacija_solstva_8_2006.pdf 45

Idejna zasnova programa projektov izdelave Slovenskega izobraževalnega omrežja, http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/IKT/SIO_10_2007.pdf

34

zagotoviti dostop do kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih gradiv (vsebin), informacij in dejavnosti za vse uporabnike ter za širšo javnost v slovenskem, italijanskem in madžarskem jeziku,

postaviti SIO kot centralno mesto za pomembne podatke s področja vzgoje in izobraževanja za vse ciljne skupine,

sodelovati z mednarodnimi ustanovami, pobudami, združenji s tega področja,

skrbeti za stalni razvoj ter izboljšanje ponudbe in delovanja SIO,

izvajati promocijske aktivnosti za uporabo IKT in SIO, motivacijske delavnice, izbrana usposabljanja ipd.,

skrbeti za odličnost uporabe IKT v slovenskem izobraževalnem prostoru,

nuditi tehnično podporo.

d) Nacionalna strategija e-izobraževanja do leta 201046

Temeljni cilji Nacionalne strategije e-izobraževanja iz leta 2006 so: a. z e-izobraževanjem prispevati k uresničevanju štirih strateških ciljev razvoja Slovenije:47

1. gospodarski razvojni cilj: v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije;

2. družbeni razvojni cilj: izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov;

3. medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj: uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja;

4. razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju: z razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postati v svetu prepoznavna in ugledna država;

b. povečati dostopnost, učinkovitost in uspešnost učenja ter poučevanja na vseh ravneh slovenske družbe;

c. omogočiti hiter, enostaven, prijazen in potrebam ter zmožnostim posameznika prilagojen dostop do znanja vsem prebivalcem Republike Slovenije;

d. dvigniti raven zavedanja znanja kot temeljne vrednote za rast, razvoj in uspeh tako posameznika kot celotne slovenske družbe s ciljem aktivnega vključevanja v proces vseživljenjskega učenja;

e. povečati izobrazbeno strukturo in razširiti obseg kompetenc prebivalcev Republike Slovenije ter tako omogočiti lažje zaposlovanje, boljša in številnejša delovna mesta ter hitrejši razvoj kvalitetnih storitev in proizvodov, ki so plod domačega znanja;

f. vsem vzgojno-izobraževalnim ustanovam in podjetjem zagotoviti pogoje za izvajanje najkakovostnejših storitev e-izobraževanja, in sicer ob upoštevanju njihovega statusa javne oziroma zasebne ustanove;

g. prilagoditi predpise in nadgraditi spodbude za zagotavljanje in uporabo storitev ter proizvodov e-izobraževanja tako med fizičnimi kot pravnimi osebami;

h. nadgraditi spodbude javno-zasebnega partnerstva za potrebe raziskovalno-razvojnih dejavnosti na področju e-izobraževanja in pretoka znanja med njimi.

Strategija e-izobraževanja sledi tudi vsem petim razvojnim prioritetam Strategije razvoja Slovenije (SRS). Še posebej je strategija e-izobraževanja usmerjena v uresničevanje druge razvojne prioritete "Izboljšanje kakovosti izobraževanja in spodbujanje vseživljenjskega učenja".

46

Nacionalna strategija e-izobraževanja do leta 2010, 2006, http://profesor.gess.si/marjana.pograjc/%C4%8Dlanki_VIVID/Arhiv2006/Papers/DELKokalj2006.pdf 47

Strategija razvoja Slovenije, www.slovenijajutri.gov.si

35

e) Nacionalna koalicija za digitalna delovna mesta

S predlagano vzpostavitvijo Slovenske digitalne koalicije bo mogoče zmanjšati nevarnost naraščajočega digitalnega neskladja in dejavno izkoristiti prednosti, ki jih ponuja uporaba novih IKT. S tem pa se zastavljeni projekt vključuje tudi v opredeljene prednosti načrtovanega Operativnega programa 2014–2020, ki posebno pozornost namenja ukrepom, katerih namen je »zagotoviti podporo ciljnim skupinam pri pridobivanju znanj, spretnosti, splošnih in poklicnih kompetenc, ki jih posameznik potrebuje za vključevanje na trg dela, vključno z razvojem digitalne pismenosti in digitalnih kompetenc za vključevanje posameznikov v (e-)skupnosti«. Pri razvojnem načrtovanju za večletno finančno obdobje 2014–2020 so bile na podlagi analize med drugim ugotovljene te ključne potrebe: večja vključenost v vseživljenjsko učenje za dvig splošnih in poklicnih kompetenc, povezava med izobraževanjem in trgom dela, učinkovitejši sistem priznavanja neformalnega in priložnostnega učenja, uporaba in razvoj e-orodja v izobraževanju, vlaganje v razvoj infrastrukture IKT v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Za izboljšanje odzivnosti in kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja je treba uporabljati IKT, ki spreminjajo način poučevanja, učne vsebine in proces ter zahtevajo visoko razvite digitalne veščine tako na strani vključenih posameznikov kot strokovnega kadra, pa tudi nove didaktične modele poučevanja, ki bodo bolj vključevali smiselno uporabo IKT pri pouku in učenju ter razvijanju e-vsebin.

Operativni cilji Slovenske digitalne koalicije so:

pospešeno in učinkovitejše izvajanje Evropske digitalne agende,

večja uporaba IKT za nova delovna mesta,

izboljšanje digitalne pismenosti ciljnih skupin prebivalstva glede na ugotovljene vrzeli,

izboljšanje e-veščin in večja e-vključenost,

večja vključenost IKT v izobraževanje in vseživljenjsko učenje za vključenost v digitalno družbo,

večja uporaba e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje …) in pospešeno uvajanje IKT v javnem sektorju.

S strateškim nacionalnim partnerstvom za digitalna delovna mesta oz. zaposlitve, Slovensko digitalno koalicijo, bo Slovenija pospešila dejavnosti za razvoj sodobne digitalne družbe in s tem čim bolj izkoristila priložnosti, ki jih ponujajo IKT.

Predlagani partnerji Slovenske digitalne koalicije:

1. javni sektor (državni in javni organi): Kabinet predsednika Vlade RS, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za kulturo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino;

2. IKT podjetja (zaposlovalci IKT strokovnjakov in uporabniki IKT storitev); Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije; ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, ponudniki in proizvajalci IKT opreme in storitev, podjetja s področja prometa in prevoza, podjetja s področja proizvodnje in distribucije energije in energentov, bančni in zavarovalniški sektor, tehnološki centri in start-up podjetja, centri odličnosti in kompetenčni centri s področja IKT;

3. izobraževalni sektor (univerze, poklicne šole in organizacije za izobraževanje odraslih s področja IKT);

4. strokovna združenja in organizacije civilne družbe s področja IKT;

5. glasnik digitalne tehnologije na področju e-vključenosti.

36

Za usklajeno izvajanje zadanih nalog za dosego omenjenih operativnih ciljev Slovenske digitalne koalicije bi se partnerji sestajali občasno in v ožjih skupinah, v katere bi vsak partner imenoval svojega predstavnika. Skupine bi se oblikovale tematsko, skladno s postavljenimi operativnimi cilji. Za usklajevanje dejavnosti ter zagotavljanje administrativne in tehnične podpore delovanju Slovenske digitalne koalicije je pristojno MIZŠ.

Slovenska digitalna koalicija se vzpostavi za obdobje do leta 2020 z letnimi pregledi izvedenih dejavnosti in vmesnim pregledom doseženih učinkov leta 2016, ki se javno objavijo.

f) Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-202048 (NPVŠ)

NPVŠ je strateški dokument, ki med drugim opredeljuje cilje visokega šolstva ter dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu. NPVŠ 2011-2020 v okviru poglavja Kakovost in odgovornost, 27. ukrep, predvideva institucionalno prilagoditev na vseh področjih delovanja visokošolskih institucij za uporabo novih tehnologij in opreme IKT. Gre tako za administrativno oziroma upravljavsko dejavnost ustanov kot za vpeljavo novih tehnologij v učni proces oziroma podporo za učni proces. Visokošolski zavodi naj bi nudili tudi izobraževanje kadrov in študentov za uporabo te opreme ter druge oblike podpore. Prav tako se v okviru Operativnega programa človeških virov 2020 načrtuje ukrep Prožne in inovativne oblike izobraževanja in učenja. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020 v okviru razsežnosti Kakovost in odgovornost med cilje uvršča tudi "bolje umestiti študij na daljavo v slovenski visokošolski sistem".

48

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2011-2020, 2011, http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885

37

Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske VIZ do leta 2020 so pripravili:

člani programskega sveta za informatizacijo izobraževanja: Aleš Ojsteršek (predsednik),

Marjan Turk, mag. Gregor Mohorčič, Elvira Šušmelj, Iztok Žigon, Mišela Mavrič, PhD,

mag. Urban Krajcar, mag. Darinka Cankar, dr. Andreja Barle Lakota, mag. Borut Čampelj,

Janez Čač, dr. Marko Colnar in Bronka Straus (vsi MIZŠ), dr. Vinko Logaj (ZRSŠ), mag.

Vlasta Poličnik (ŠR), dr. Mojca Štraus (PI), Elido Bandelj (Center Republike Slovenije za

poklicno izobraževanje), mag. Marko Bonač (ARNES), dr. Janez Bešter (Fakulteta za

elektrotehniko, UNI LJ), dr. Boris Aberšek (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, UNI

MB), mag. Mitja Jermol (Institut Jožefa Stefana), dr. Tomaž Turk (Ekonomska fakulteta,

UNI LJ), Nives Počkar (ŠC Ljubljana), Bogomir Marčinkovič (OŠ Bistrica ob Sotli), in mag.

Andrej Flogie (Zavod Antona Martina Slomška Maribor)

in drugi strokovnjaki: mag. Nives Kreuh (ZRSŠ), Davor Orlič (Institut Jožefa Stefana), mag.

Tomi Dolenc (ARNES), Barbara Neža Brečko (IPTS Španija), Mirko Stopar, Borut Šorli,

Duša Marjetič (MIZŠ).