na Črt ocenjevanja znanjastrojnistvo.spts.si/datoteke/noz_3k1.pdftehniška mehanika – tem david...

NAČRT OCENJEVANJA ZNANJA

SREDNJA POKLICNA IN TEHNIŠKA ŠOLA MURSKA SOBOTA Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota

STROJNI TEHNIK Tretji letnik

Šolsko leto 2011/2012

Murska Sobota, avgust 2011

III

KAZALO

1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ....................................................... 4

2 PODLAGE ZA IZDELAVO NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ............................... 4

3 ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ........................................................ 4

3.1 OCENJEVANJE PROGRAMSKIH ENOT ......................................................................................................... 4 3.2 OBLIKE IN NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA ......................................................................... 5 3.3 PROJEKTNO DELO ................................................................................................................................... 6 3.4 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA ................................................................................................................. 7 3.5 INTEGRIRANE KLJUČNE KVALIFIKACIJE ...................................................................................................... 7 3.6 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD) ........................................................................................... 7 3.7 INTERESNE DEJAVNOSTI .......................................................................................................................... 9 3.8 ČASOVNI RAZPORED PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA .................................................................... 9

4 OBVEŠČANJE .............................................. ......................................................................................... 10

5 SPREMLJANJE NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA ............................ ............................................. 10

6 OPOMBE ................................................................................................................................................ 11

7 PRILOGE ................................................................................................................................................ 12

7.1 PRILOGA I: MINIMALNI STANDARDI ZNANJ ................................................................................................ 12 7.1.1 Slovenščina ................................................................................................................................ 12 7.1.2 Matematika................................................................................................................................. 12 7.1.3 Nemščina ................................................................................................................................... 13 7.1.4 Angleščina.................................................................................................................................. 13 7.1.5 Sociologija .................................................................................................................................. 14 7.1.6 Načrtovanje konstrukcij .............................................................................................................. 14 7.1.7 Poslovanje in organizacija ......................................................................................................... 14 7.1.8 Delovanje krmilnih in električnih komponent .............................................................................. 15 7.1.9 Prostorsko modeliranje in priprava dokumentacije .................................................................... 15 7.1.10 Računalniško podprte tehnologije ......................................................................................... 16 7.1.11 Energetski sistemi.................................................................................................................. 16 7.1.12 Tehniška mehanika ............................................................................................................... 16 7.1.13 Drugi tuji jezik ........................................................................................................................ 17

7.2 PRILOGA II: SPREMLJAVA KLJUČNIH KVALIFIKACIJ (IKK) .......................................................................... 18 7.2.1 IKK okoljska vzgoja .................................................................................................................... 18 7.2.2 IKK učenje učenja ...................................................................................................................... 19

7.3 PRILOGA III: PRIMERI NALOG PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA ...................................................... 21 7.3.1 Slovenščina ................................................................................................................................ 21 7.3.2 Matematika................................................................................................................................. 24

4

1 PRIPRAVA NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Načrt ocenjevanja znanja (v nadaljevanju NOZ) je potrdil programski učiteljski zbor (v nadaljevanju PUZ) izobraževalnega programa STROJNI TEHNIK, na seji dne 24. avgusta 2011. NOZ je bil objavljen 1. septembra 2011 na spletnih straneh šole (http://strojnistvo.spts.si).

2 PODLAGE ZA IZDELAVO NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Pri pripravi NOZ so bile upoštevane naslednje podlage: a) pravne

• Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. št. 78/2006) • Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Ur. l. št. 60/2010) • Pravilnik o šolski dokumentaciji (Ur. l. št. 96/1999, 108/1999 in 97/2006)

b) drugi nacionalni dokumenti

• Srednješolski izobraževalni program Strojni tehnik: (http://www.spts.si; http://www.mss.gov.si; http://www.cpi.si)

• Katalogi znanj za predmete - ključne kvalifikacije (v nadaljevanju KK): (http://www.spts.si), http://www.mss.gov.si; http://www.zrss.si)

• Katalogi znanj za strokovne module (SM): ( http://www.spts.si; http://www.mss.gov.si; http://www.cpi.si)

• Katalogi standardov integriranih ključnih kvalifikacij (IKK): ( http://www.spts.si; http://www.cpi.si) c) šolski dokumenti

• Letni delovni načrt 2011/12 • Izvedbeni kurikul za program Strojni tehnik (3. letnik) • Katalogi znanj za odprti kurikul, sprejeti na seji sveta šole 29. maja 2008 • Šolska pravila

3 ELEMENTI NAČRTA OCENJEVANJA ZNANJA 3.1 Ocenjevanje programskih enot Ob koncu posameznih tematskih sklopov se izvede preverjanje in ocenjevanje doseganja učnih ciljev. Preverjanje, kot priprava na ocenjevanje, se izpelje tako da dijaki odgovarjajo na postavljena vprašanja oziroma rešujejo naloge, ki vsebuje kriterije za ocenjevanje, točkovanje posameznih nalog in navodila, dovoljene pripomočke. Dijaki rešujejo naloge doma ali v šoli. Po vsakem preverjanju se izvede analiza doseganja učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja. Sledi ocenjevanje podobnih nalog. Primeri nalog oz. vprašanj z vrednotenjem in orientacijskimi mejami točk za oceno so za posamezne programske enote, ki se ocenjujejo, podani v Prilogi III. Tematski sklopi – učni sklopi, ki se preverjajo in/ali ocenjujejo, so razvidni iz Priloge I.

5

Preglednica 1: Programske enote, ki se ocenjujejo

Programska enota Ocenjevalci programskih enot

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina – SLO Gabrijela Granfol Peurača Matematika – MAT Franc Kodila Tuji jezik – TJE Romana Šnurer Cifer, Klavdija Cerovšek Sociologija – SOC Darja Pojbič Športna vzgoja – ŠVZ Darko Horvat Strokovni moduli Načrtovanje konstrukcij – NKO David Roškar Poslovanje in organizacija – PIO Janez Obal Delovanje krmilnih in elek. komponent – DKEK Štefan Baša Prostorsko modeliranje in priprava dok. – PMO Robert Balažic Računalniško podprte tehnologije – RPT Robert Balažic Energetski sistemi – ES Drago Rituper Odprti kurikul Tehniška mehanika – TEM David Roškar Drugi tuji jezik – TJE2 Romana Šnurer Cifer, Suzana Mojzer Prakti čno usposabljanje z delom Darja Vršič Interesne dejavnosti Izvajalec

3.2 Oblike in na čini preverjanja in ocenjevanja znanja Z različnimi oblikami in načini preverjanja in ocenjevanja omogočimo dijakom, da izkažejo doseganje učnih ciljev in znanja na optimalen način, hkrati pa prilagajamo pouk in tempo dela dijakom, njihovemu predznanju, interesom, ambicijam in sposobnostim. Posamezne oblike in načini preverjanja in ocenjevanja programskih enot, ki jih določijo učitelji posamezne enote, so prikazane v naslednjih preglednicah. Preglednica 2: Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Programska enota Individualno Skupinsko

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina ● Matematika ● Tuji jezik ● Sociologija ● ● Športna vzgoja ● Strokovni moduli Načrtovanje konstrukcij ● Poslovanje in organizacija ● ● Delovanje krmilnih in elek. komponent ● Prostorsko modeliranje in priprava dok. ● Računalniško podprte tehnologije ● Energetski sistemi ● Odprti kurikul Tehniška mehanika ● Drugi tuji jezik ● Prakti čno usposabljanje z delom ● Interesne dejavnosti ● ●

6

Preglednica 3: Načini preverjanja in ocenjevanja

Programska enota Pisno Ustno Prakti čno Drugo

Splošno -izobraževalni predmeti Slovenščina ● ● ● Matematika ● ● Tuji jezik ● ● ● Sociologija ● ● ● Športna vzgoja ● Strokovni moduli Načrtovanje konstrukcij ● ● ● Poslovanje in organizacija ● ● ● ● Delovanje krmilnih in elek. komponent ● ● ● ● Prostorsko modeliranje in priprava dok. ● ● ● ● Računalniško podprte tehnologije ● ● ● ● Energetski sistemi ● ● ● ● Odprti kurikul Tehniška mehanika ● ● ● ● Drugi tuji jezik ● ● ● Prakti čno usposabljanje z delom ● Interesne dejavnosti ●

Legenda:

• Pisno (šolske naloge, testi, poročila, vaje, naloge, pisne dokumentacije) • Ustno (vrednotenje zastavljenih vprašanj, vrednotenje izdelka ali storitve, vrednotenje postopka

pri praktičnem preizkusu oziroma projektnem delu) • Praktično (izdelek, storitev, nastop) • Drugo (delovna poročila, seminarske naloge, projektne naloge, domače naloge, zvezki)

3.3 Projektno delo V začetku šolskega leta se dijakom ponudi nabor projektnih nalog na predlog učiteljev, ki ga potrdi PUZ. Dijaki iz nabora izberejo teme, ki se izvajajo po metodi projektnega dela. V projektnem delu so zajete kompetence do tedaj obravnavanih vsebin pri posameznih strokovnih modulih. Iz projektnega dela lahko dobijo dijaki oceno pri več programskih enotah, odvisno od teme in ciljev projektnega dela. Pri ocenjevanju projektnega dela učitelj vrednoti:

• samoiniciativnost, • sprotno delo(vmesno poročanje o napredovanju dela), • sodelovanje z dijaki in mentorjem, • uporaba raznih virov informacij, • kvaliteta izdelane projektne naloge, • poročanje – zagovor (govor, izražanje, mimika…).

Pri ocenjevanju projektnega dela si učitelji pomagajo s spodnjo preglednico.

7

Preglednica 4: Elementi ocenjevanja projektnega dela

Programska enota Elementi ocenjevanja

Risbe Skice Izračuni Besedila Ostalo

Slovenščina ● Matematika ● ● Tuji jezik ● Sociologija ● Slike Načrtovanje konstrukcij ● ● ● Poslovanje in organizacija ● ● ● Slike Delovanje krmilnih in elek. komponent ● ● ● Slike Prostorsko modeliranje in priprava dok. ● ● ● Slike Računalniško podprte tehnologije ● ● ● ● Slike Energetski sistemi ● ● ● Slike Integrirane ključne kvalifikacije Slike

Skupna ocena

Ocenjevanje projektnega dela poteka na naslednjih področjih:

• Načrtovanje ........................................ 10% • Izvedba (izdelek, storitev) .................. 60% • Dokumentacija.................................... 10% • Strokovni zagovor .............................. 20%

3.4 Minimalni standardi znanja Minimalni standard je tisto znanje, ki ga mora dijak izkazati za pozitivno oceno. Določen je na podlagi katalogov znanja. Razvidni so iz Priloge I. 3.5 Integrirane klju čne kvalifikacije Razvijanju integriranih ključnih kvalifikacij (IKK) posvečamo pozornost pri vseh programskih enotah in oblikah pouka, to je pri praktičnemu in teoretičnemu pouku, projektnemu delu, praktičnemu izobraževanju in interesnih dejavnostih. Spremljamo jih skupaj s kompetencami, v katere so vključene. Razvijanje IKK se spremlja (se ne ocenjuje). Stopnja napredovanja je razvidna iz dijakovih dosežkov, poročil in izvajanja posameznih faz dela. Za ugotavljanje doseganja začrtanih ciljev oziroma IKK se uporabljajo vprašalniki, samoocenjevalni listi, vrednostne lestvice…, ki so zbrani v Prilogi II. 3.6 Prakti čno usposabljanje z delom (PUD) Praktično usposabljanje z delom bo potekalo od 5. septembra do 30. septembra 2011 . Vsak dijak izdela toliko delovnih poročil, kot je predvidenih tednov PUD-a in jih pravočasno (po dogovoru z mentorjem) odda v pregled. Po končanem PUD-u jih že podpisane skupaj z drugo dokumentacijo prinese organizatorju PUD-a prvi dan pouka na šolo oz. v skladu s terminskim planom. Le-ta pregleda delovna poročila in drugo dokumentacijo ter oceni delovno poročilo v rubriki »dnevnik«. Organizator praktičnega usposabljanja in mentor skupaj oblikujeta oceno oz. ugotovitev spremljave praktičnega usposabljanja z delom za posameznega dijaka – organizator to evidentira v šolski dokumentaciji (redovalnici). Pogoji za »opravil« PUD so:

1. prisotnost na PUD-u – za izostanke in njihovo opravičevanje veljajo enaka pravila kot v šoli oz. določila kolektivne pogodbe,

2. izdelano predpisano število delovnih poročil, 3. pozitivna ocena vseh delovnih poročil v rubrikah »delo in dnevnik«, 4. »pozitivno« mnenje delodajalca o dijaku oz. minimalno 15 doseženih točk od 30.

8

Preglednica 5: Mnenje delodajalca o dijaku Podjetje:______________________________________________ Naslov:_______________________________________________ Mentor – ocenjevalec:____________________________________ Spodaj podpisani delodajalec (mentor) podajam za di jaka: Ime in priimek:___________________________________________ Razred:________________________________________________ Program izobraževanja:____________________________________ sledeče mnenje – razvrstitev po navedenih kriterijih (prosimo ozna čite s križem ustrezno polje: 3 zvezdice – najbolj d o 1 zvezdica – najmanj)

*** ** * Upošteva disciplino in hišni red na delovnem mestu

Upošteva pravila varnosti in zdravja pri delu

Skrbi za red, čistočo – tudi ravnanje z odpadki

Upošteva navodila mentorja

Pri delu je dosleden in natančen

Delo opravi samostojno in suvereno

Že pridobljeno znanje zna uporabiti v novih situacijah

Odnos do dela, znanja in strokovnosti

Odnos do sredstev dela – vozila, orodja, naprav

Odnos do sodelavcev in strank

Morebitne pripombe in pojasnila delodajalca (mentorja):

Datum: ....................................... Žig Podpis:

9

3.7 Interesne dejavnosti V letnem delovnem načrtu (LDN) so za šolsko leto 2011/2012 določene naslednje interesne dejavnosti: a) strokovne ekskurzije SPREMLJANJE: Seminarska naloga ter predstavitve dijakov. Predstavitev vključuje pogovor o delu ter opažanja v posameznem delovnem procesu. b) kulturni dnevi, gledališke, filmske in glasbene predstave, likovne razstave SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. c) športni dnevi SPREMLJANJE: Obvezna udeležba na športnem dnevu. d) naravoslovni dan – ekološki dan SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. e) vsebine, povezane s prosto izbiro dijaka SPREMLJANJE: Poročilo dijakov in razgovor z dijaki. V šolskem letu 2011/2012 so za interesne dejavnosti predvideni trije tedni oziroma 96 ur. Da dijak OPRAVI interesne dejavnosti (ID), mora izpolniti obveznosti, ki so opredeljene v SPREMLJAVI! Interesnih dejavnosti NE OPRAVIJO dijaki:

• ki so bili odsotni več kot 6 ur, • ki niso oddali seminarske naloge ali poročila, • ki niso sodelovali v nobenem poročanju.

Za opravljanje dopolnilnega izpita PUZ določi obseg aktivnosti ali poročil za posameznega dijaka, in sicer glede na obseg neopravljenih obveznosti. 3.8 Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja Šolsko leto 2011/12 je razdeljeno v dve ocenjevalni obdobji:

• Prvo ocenjevalno obdobje se prične 01. septembra 2011 in zaključi 13. januarja 2012. Obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) praviloma v prvem tednu po ocenjevalni konferenci.

• Drugo ocenjevalno obdobje se prične 16. januarja 2012 in se zaključi 21. junija 2012. Spričevalo oz. obvestilo o uspehu dobijo dijaki (starši, delodajalci) 22. junija 2012.

Časovni razpored preverjanja in ocenjevanja znanja v šolskem letu 2011/12 je razviden iz vpisa v dnevnik razreda. Glede na različne predvidene in nepredvidene dogodke se lahko z dogovorom med dijaki in učiteljem ter razrednikom časovni razpored preverjanja in ocenjevanja spremeni. Izpitni roki bodo objavljeni v skladu s šolskim koledarjem. Preverjanje in ocenjevanje znanja se izvaja v sklad u s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Šolskimi pravili.

10

4 OBVEŠČANJE Informiranje staršev o uspehu dijaka poteka v skladu z letnim delovnim načrtom.

• Po prvem ocenjevalnem obdobju (13. januar 2012) prejmejo starši prvo obvestilo. • Po 21. juniju 2012 pa prejmejo dijaki spričevalo oz. če niso uspešno opravili letnika pa obvestilo

o uspehu. Dijake in starše se obvešča o uspehu tudi na tedenskih in mesečnih govorilnih urah. Na začetku šolskega leta dijake seznanimo:

• s kompetencami in standardi znanj, ki naj bi jih dosegli (katalogi znanj na spletnih straneh), • z načrtom preverjanja in ocenjevanja znanja, • z oblikami in načini ocenjevanja, • s pravili ocenjevanja (sklep PUZ-a kot priloga k redovalnici), • z dovoljenimi pripomočki (Ti so navedeni na vsakem pisnem testu. Dijake predhodno

seznanimo z dovoljenimi pripomočki že pri preverjanju znanja in pri izročitvi nabora nalog.), • z načini evidentiranja ocen, z opisnimi kriteriji ocenjevanja in točkovniki. To je razvidno iz sklepa

PUZ-a (priloga k redovalnici, brošura, nabor nalog in navodil na testni poli).

5 SPREMLJANJE NA ČRTA OCENJEVANJA ZNANJA Analiza uspeha se izdela po posameznem ocenjevanju tematskih sklopov (različno po posameznih programskih enotah). Rezultate analiz se vpiše v ustrezno rubriko v »Dnevnik«, najkasneje en teden po ocenjevanju znanja. Na osnovi analiz se na sestankih PUZ-a odločamo o nadaljnjih ukrepih v oddelku. Analizo uspeha oddelka izdela razrednik pred vsako ocenjevalno konferenco. Časovna analiza uspeha dijakov se opravlja v istih obdobjih, kot so definirana ocenjevalna obdobja. Na podlagi analize uspeha se pripravi individualni učni načrt za dijake, ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja in niso pridobili pozitivnih ocen.

11

6 OPOMBE

12

7 PRILOGE 7.1 Priloga I: Minimalni standardi znanj 7.1.1 Slovenš čina

UČNI SKLOP MINIMALNI STANDARD ZNANJ NAČIN OCENJEVANJA

Književnost 1: evropska in slovenska moderna

• Dijak bere, razume in komentira dve pesniški in dve pripovedni besedili (oz. eno pripovedno in eno dramsko besedilo) slovenske moderne. Obdobje časovno umesti ter našteje predstavnike in njihova dela.

Pisno in /ali ustno

Književnost 2: slovenska in sočasna evropska književnost v 1. polovici 20. stoletja, sklop Drugačni, zaznamovani, samotneži in čudaki ali Posameznik, družina in družba

• Dijak bere, razume in komentira dve pesniški in dve pripovedni besedili (oz. eno pripovedno in eno dramsko besedilo) slovenske književnosti v 1. pol. 20. stol. Obdobje časovno umesti ter našteje predstavnike in njihova dela.

Pisno in /ali ustno

Jezik 1: Slovni čna sestava besedil - skladnja (poved, stavek, stavčni členi, podredja, priredja)

• Dijak ugotovi število povedi v delu besedila, določi število stavkov v izbrani povedi. Prepozna stavčno sestavo povedi (enostavčna ali zložena; priredje ali podredje). Ugotovi stavčne člene v enostavčni povedi.

Pisno in /ali ustno

Jezik 2: slovnično razmerje v zvezi povedi (napovedovanje, navezovanje), govorjeno besedilo in zapisano besedilo (ločila), razčlemba izhodiščnega besedila

• Dijak poišče naveznik in besedo, na katero se nanaša. Ugotovi vrsto končne intonacije. Prepozna premi oz. odvisni govor. Pravilno uporabi ločila v premem govoru. Premi govor pretvori v odvisnega in obratno.

Pisno in /ali ustno

Besedilne vrste

• Dijak napiše vodeno interpretacijo odlomka v skladu z opisnimi kriteriji, ki veljajo za zadostno oceno. Pozna značilnosti uradne prošnje in tvori besedilo.

• Uredi zvezke in domače naloge.

Pisno

7.1.2 Matematika


Geometrijska telesa

• Pozna formule za ploščine likov in jih zna uporabljati na osnovnih primerih (zna ponoviti in obnoviti znanje iz drugega letnika)

• Pozna prizmo ter njene lastnosti in zna zapisati obrazca za površino in prostornino dane prizme in ju uporabljati na osnovnih primerih.

• Pozna piramido ter njene lastnosti in zna zapisati obrazca za površino in prostornino dane piramide in ju uporabljati na osnovnih primerih.

• Pozna valj ter njene lastnosti in zna zapisati obrazca za površino in prostornino danega valja in ju uporabljati na osnovnih primerih.

• Pozna stožca ter njene lastnosti in zna zapisati obrazca za površino in prostornino danega stožca in ju uporabljati na osnovnih primerih.

• Pozna kroglo ter njene lastnosti in zna zapisati obrazca za površino in prostornino dane krogle in ju uporabljati na osnovnih primerih.

Pisno in/ali ustno

Eksponentna funkcija in eksponentna enačba Logaritem, logaritemska funkcija in logaritemska enačba

• Pozna predpis za eksponentno funkcijo in njene osnovne lastnosti ter zna narisati graf preproste eksponentne funkcije.

• Zna reševati preproste eksponentne enačbe. • Pozna pojem logaritma. • Pozna predpis za logaritemsko funkcijo in njene osnovne lastnosti ter zna

narisati graf preproste logaritemske funkcije. • Pozna in uporablja pravila za računanje z logaritmi. • Zna uporabljati kalkulator pri računanju logaritmov. • Zna narisati grafe funkcij ( eksponentne, logaritemske, linearne, kvadratne

) in označiti presečišča. • Zna reševati preproste logaritemske enačbe.

Pisno in/ali ustno

Polinomi Racionalne funkcije

• Pozna polinom z realnimi koeficienti in mu zna odčitati stopnjo, vodilni koeficient in konstantni člen

• Zna seštevati, odštevati, množiti in deliti polinome. • Pozna in uporablja izrek o deljenju polinomov.

Pisno in/ali ustno

13


• Zna poiskati ničle polinomov. • Uporablja Hornerjev algoritem za iskanje ničel, deljenje ter določanje

vrednosti polinoma pri danem x. • Zna narisati graf polinoma. • Pozna definicijo racionalne funkcije in njen predpis. • Zna določiti ničle, pole in asimptoto racionalne funkcije ter narisati njen

graf. • Grafično in računsko zna poiskati presečišča polinoma in racionalne

funkcije, rac. f. in linearne, pol. in linearne f . • Zna rešiti preproste racionalne enačbe in neenačbe.

Kotne funkcije

• Pozna definicije kotnih funkcij v pravokotnem trikotniku in jih zna uporabiti na preprostih primerih.

• Zna ponazoriti kotne funkcije v enotski krožnici. • Zna s kotno funkcijo ostrega kota izraziti kotno funkcijo poljubnega kota. • Pozna zveze med kotnimi funkcijami komplementarnih in suplementarnih

kotov. • Uporablja zveze med kotnimi funkcijami istega kota. • Zna narisati graf funkcij sinus, kosinus, tangens in kotangens, tudi funkcije

oblike ( ) sinf x A xω= in ( ) cosf x A xω=

. • Uporablja obrazce za izračun dvojnih kotov. • Zna uporabljati obrazce za adicijske izreke na preprostih primerih. • Zna izračunati naklonski kot premice in kot med premicama.

Pisno in/ali ustno

7.1.3 Nemščina


Zabava in televizija, mediji

• Dijak zna našteti nekaj televizijskih programov, zvrsti filmov in oddaj. • Zna našteti nekaj medijev, njihove prednosti in slabosti. • Iz določenega medija je sposoben pridobiti informacijo. • Vodeno tvori dialog na omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Avtomobilska industrija in delo

• Dijak zna našteti nekaj tehničnih podatkov avtomobila, našteje nekaj okvar.

• Zna našteti nekaj opravil v strojni delavnici in zna pravilno tvoriti trpnik. • Zna našteti poklice v zvezi z avtomobili. • Zna predstaviti dvoizmensko delo. • Zna pravilno stopnjevati pridevnike. • Vodeno tvori dialog na zgoraj omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Družina in medsebojni odnosi

• Zna opisati svojo družino. • Našteje razlike v vzgoji nekoč in danes. • Zna pravilno uporabiti nedoločnik. • Izbrane glagole zna pretvoriti v preteklik (Präteritum). • Vodeno tvori dialog na omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Varstvo narave in okolja

• Dijak zna našteti vremenske pojave in ob tem uporabi pravilno obliko neosebnih glagolov.

• Zna opisati pokrajino. • Zna našteti načine in primere onesnaževanja okolja in njihove posledice. • Zna našteti nekaj načinov varovanja okolja. • Prepozna oziralne zaimke v besedilu stroke. • vodeno tvori dialog na omenjene teme.

Pisno in/ali ustno

Svet tehnike

• Dijak zna opisati nekaj tehničnih pripomočkov in njihovo rabo. • Zna našteti napake v delovanju naprav. • Razume navodilo za uporabo naprave. • Zna našteti nekaj prednosti in slabosti razvoja tehnike. • Obvlada tvorbo nekaj zloženk s področja stroke. • Vodeno tvori dialog na temo svet tehnike.

Pisno in/ali ustno

7.1.4 Angleš čina


Delo in posel Izražanje želja

• Zna nepravilne glagole (vse tri oblike). • Prepozna in poimenuje Present Perfect Simple. • Razume besedilo, ki pripoveduje o nekem poklicu. • S preprostimi stavki zna opisati svoj sanjski poklic. • Prepozna in poimenuje različne odvisne stavke. • Zna izraziti realno/nerealno željo. • S pomočjo iztočnic za zapisati kratke povedi o dani temi.

Pisno in/ali ustno

Odnosi med ljudmi • Si zna pripraviti svoj življenjepis. Pisno in/ali

14


• Loči med pogovorno in knjižno angleščino. • Pozna osnovne izraze za izražanje količine. • Zna zastaviti kratka vljudnostna vprašanja in na njih odgovoriti.

ustno

Poročanje o dogodkih

• Prepozna in poimenuje direkten govor. • Prepozna in poimenuje indirekten govor. • Ob pomoči s preprostimi stavki opiše osebo. • Prepozna očitne slovnične napake v besedilu.

Pisno in/ali ustno

Jezik stroke • S pomočjo slovarja in interneta zna poiskati pomen določenih strokovnih

izrazov. • Zna tvoriti preproste dialoge (ponudnik/stranka).

Pisno in/ali ustno

7.1.5 Sociologija


Uvod v sociologijo in socializacija

• Dijak primerja na kakšen način prihaja do prepričanj, stališč posameznik v svojem vsakdanjem življenju in kako do spoznanj prihaja sociologija kot znanost.

• Analizira vrednote v reklamnih sporočilih in jih primerja z vrednotami, ki jih postavljajo starši v njegovi/njeni družini.

Ustna ocena in/ali pisna ocena in/ali seminarska naloga

Kultura

• Primerja različne kulture in ugotavlja razlike in podrobnosti v simbolih, normah, vrednotah, navadah, materialni kulturi ter pojasni, zakaj se pojavijo problemi, ko se srečamo z drugo kulturo.

• V svojem družbenem okolju poišče konkretne primere različnih ravnanj, ki bi jih lahko opredelili kot odklonska.


Družbene neenakosti in slojevitost Spreminjajoči se svet Odnos do telesa: zdravje, bolezen in staranje

• Dijak razišče, kateri poklici so v naši družbi najbolj cenjeni. V lestvico vključi tudi svoj poklic in oblikuje sklepe, zakaj se določeni poklici vrednotijo višje ali nižje.

• Ovrednoti vpliv možnosti, ki jih prinašajo komunikacijske tehnologije in množični mediji v prosti čas mladih.


7.1.6 Načrtovanje konstrukcij


Nosilni sistemi v ravnini

• Dijak zna pojasniti vrste podpor in zunanjih obremenitev nosilca. • Dijak zna izračunati reakcije v podporah. • Dijak zna določiti notranje sile in momente. • Dijak zna narisati N-T-M diagram. • Napisan in urejen zvezek.

Pisno in/ali ustno

Dimenzioniranje strojnih delov

• Dijak definira model elastičnega in plastičnega telesa. • Dijak opiše vsebino in naloge trdnosti. • Dijak definira napetost in zna pojasniti vrste napetosti. • Dijak zna preračunati in dimenzionirati natezno ali tlačno obremenjene

strojne dele. • Dijak zna izračunati deformacijo strojnih delov. • Dijak zna dimenzionirati preproste primere na upogib, strig, torzijo in

uklon. • Napisan in urejen zvezek.

Pisno in/ali ustno

Vijačne zveze

• Zna našteti razstavljive zveze, nerazstavljive zveze, jih na tehniški risbi prepozna in poimenuje.

• Zna risati notranje in zunanje navoje ter vijačne zveze in jih kotirati. • Zna našteti elemente vijačnih zvez.

Pisno in/ali projektna naloga

7.1.7 Poslovanje in organizacija


Podjetnost in podjetništvo

• Zna našteti proizvodna in storitvena podjetja. • Pozna pravne oblike podjetij. • Pozna vsaj dve tehniki ustvarjalnega mišljenja. • Pozna razliko med idejo in priložnostjo. • Pozna poslovni načrt in se zaveda pomena predstavitve.

Pisno in/ali ustno Ocena sodelovanja v skupini, timu.

Temeljni pojmi • Pozna temeljne ekonomske pojme. Pisno in/ali

15


gospodarjenja z načrtovanjem potrebnih dejavnosti za uspešen posel

• Razume pomen organizacije za uspešnost podjetja. • Pozna osnovne organizacijske oblike. • Loči individualno, skupinsko in timsko delo. • Razume CEOKA. • Razume trg, konkurenco, stroške in ceno. • Zna oblikovati ceno enostavnega izdelka.

ustno Ocena sodelovanja v skupini, timu.

Uresničitev začrtane dejavnosti

• Razume pomen dobre ideje v lastnem P.N. • Predstavi bistvene točke poslovnega načrta. • Izdela in predstavi poslovni načrt. • Razume koristnost pozitivnega poslovnega komuniciranja in

sporazumevanja. • Razume, kaj je potrebno za poznavanje samega sebe. • Pozna bonton. • Zna razložiti sestavine, ki predstavljajo kulturo organizacije.

Pisno in/ali ustno Sodelovanje v skupini in timu Ocena izdelave in predstavitve P.N.

7.1.8 Delovanje krmilnih in elektri čnih komponent


Osnove krmilja in regulacije ter logične funkcije

• Razloži osnove pojme krmilne tehnike. • Razlikuje vrste in oblike signalov. • Opiše osnovne principe krmiljenja. • Poveže osnovne principe krmiljenja s primeri v praksi . • Ponazori osnovne logične funkcije z enostavnimi električnimi krogi. • Razume uporabnost osnovnih logičnih funkcij, spominskih in časovnih členov.

Pisno in/ali ustno

Električni krmilni in signalni elementi

• Razume delovanje in uporabnost električnih signalnikov. • Prepozna električna krmilja in njihove lastnosti. • Varno ravna pri delu s krmilnimi napravami. • Zna električne kontaktne dajalnike signalov, približevalna stikala. • Zna osnovne varnostne zahteve pri delu z električnimi napravami.

Pisno in/ali ustno

Pnevmatika

• Razume stisnjen zrak kot obliko energije (tlak, pretok). • Pozna lastnosti stisnjenega zraka in vplive na delovanje pnevmatskih

krmilnih naprav. • Pozna elemente pnevmatske mreže ter možnosti in načine izvedbe. • Zna vrste pnevmatskih delovnih in krmilnih komponent, izvedbe, načine

vgradnje in primernost uporabe. • Zna ukrepe o varovanju okolja pred onesnaženjem. • Zna nevarnosti poškodb pri delu zaradi visokega tlaka olja. • Zna vrste krmilnih ventilov, vlogo, simbole, označbe priključkov, načine

krmiljenja, nazivne velikosti.

Izdelava in zagovor vezalnih načrtov Ocenjevanje praktičnih vaj na didaktičnih mizah/ računalniku

Hidravlika

• Samostojno bere enostavne pnevmatske in hidravlične krmilne sheme. • Opredeli dobre in slabe lastnosti hidravličnega medija in načine

zagotavljanja kvalitete medija. • Izdela merilne protokole in poročila o opravljenih meritvah. • Našteje vrste črpalk in pozna kriterije za njihovo izbiro, opiše in navede

kriterije za določanje velikosti hidravličnega agregata. • Poišče merilna mesta za kontrolo tlaka in nastavlja pravilne vrednosti na

tlačnih ventilih. • Najde napako na krmilnem sistemu in ugotovi vzrok zanjo.

Pisno in/ali ocenjevanje praktičnih vaj na didaktičnih mizah/ računalniku

7.1.9 Prostorsko modeliranje in priprava dokumentac ije


Osnovne tehnike prostorskega modeliranja

• Zna uporabiti osnovne grafične elemente za risanje skic in razume relacije med grafičnimi elementi risb.

• Razume pomen kotiranja skice. • Zna postopek modeliranja. • Zna izdelati enostavne prostorske modele. • Razume postopek popravljanja gradnikov.

Ustno in/ali vaje

Sestavljanje sklopov • Razume pomen sestavljanja modelov v sklope. • Zna sestaviti posamezne modele v enostavne sklope z uporabo osnovnih

relacij. Ustno in/ali vaje

Generiranje tehniške dokumentacije

• Razume postopek projiciranja prostorskih modelov in sklopov v risalno ravnino.

• Zna izdelati tehniško dokumentacijo za enostavne prostorske modele in sklope.

Ustno in/ali vaje

16

7.1.10 Računalniško podprte tehnologije


CNC obdelovalni stroji

• Opiše mehanski in krmilni del CNC stroja. • Pozna način in sistem prenosa CNC programa v krmilnik. • Razume odnos strojna nična točka, referenčna točka, nična točka na

obdelovancu. • Upošteva ukrepe iz varstva pri delu.

Ustno, vaje

Ročno programiranje CNC stružnice

• Zna predvideti postopek obdelave. • Zna razdeliti posamezen postopek obdelave na zaporedje operacij

izdelave. • Zna izbrati ustrezno orodje za posamezno operacijo in določiti tehnološke

podatke. • Zna napisati program za enostavne vaje za posamezen postopek.

Ustno, vaje

Ročno programiranje CNC frezalnega stroja

• Zna predvideti postopek obdelave. • Zna razdeliti posamezen postopek obdelave na zaporedje operacij

izdelave. • Zna izbrati ustrezno orodje za posamezno operacijo in določiti tehnološke

podatke. • Zna napisati program za enostavne vaje za posamezen postopek.

Ustno, vaje

7.1.11 Energetski sistemi


Energetski sistemi

• Zna osnovno razdelitev energetskih strojev. • Imenuje vrsto energetskega sistema na sliki-skici. • Razlikuje osnovne grafične simbole energetskih strojev in naprav. • Opiše energetsko izkaznico in našteje energijske razrede malih gosp.

strojev. • Našteje ukrepe varčevanja z energijo v šoli, doma, prometu in v industriji.

Izdelek ali projektna naloga z zagovorom

Pogonski stroji in agregati

• Nariše krožne procese Otto motorja v p-V diagramu in ga opiše. • Razlikuje Otto, Diesel in kombinirani krožni proces. • Zna izračunati moč motorja s pomočjo znanega koristnega dela. • Zna izračunati izkoristek. • Izračuna porabo goriva. • Zna prednosti prisilno polnjenih motorjev pred sesalnimi. • Zna našteti produkte zgorevanja. • Zna objasniti kompresijsko razmerje. • Imenuje dele plinske turbine na sliki. • Spozna vrste in lastnosti letalskih motorjev.

Projektna naloga z zagovorom

Kompresorji

• Prepozna vrsto kompresorja na sliki-skici. • S pomočjo učitelja zna opisati delovanje in imenovati dele batnega in turbo

kompresorja. • Razlikuje kompresijsko in tlačno razmerje. • Zna objasniti levi krožni proces v kompresorju. • Nariše krožni procese eno-stopenjske kompresije v p-V diag. • Zna imenovati dele kompresorske postaje na sliki. • Zna našteti vsaj 5 primerov uporabe kompresorja.

Pisna naloga ali projektna naloga z zagovorom

7.1.12 Tehniška mehanika


Merske enote, sila in moment sile

• Pozna mersko enoto za silo in moment. • Pozna večje merske enote za silo (kN, MN). • Razume pojem ročice, • Pozna definicijo za moment sile.

• Zna izračunati xF in yF na osnovi sile F in α in obratno.

• Zna grafično in analitično poiskati rezultanto sil in silo, tako da bo sistem sil v ravnotežju.

Pisno in/ali ustno

Težišča, masni vztrajnostni moment

• Zna izbrati enačbe iz Strojniškega priročnika. • Pozna postopek reševanja težišč za preproste primere (sestavljeno črtovje

(ravna in poševna črta), sestavljen geometrijski prerez (pravokotnik, kvadrat in trikotnik)) .

• Pravilno izračuna masni vztrajnostni moment za tanek obroč, tanek drog in tanko krožno ploščo.

Pisno in/ali ustno

Predalčni nosilci • Zna izbrati enačbe iz Strojniškega priročnika. • Zna določiti statično določenost nosilca. • Grafično določi velikost paličnih sil.

Pisno in/ali ustno

17

7.1.13 Drugi tuji jezik Nemščina


Bivanje

• dijak zna našteti stanovanjske prostore in poimenovati nekaj delov pohištva,

• zna poimenovati barve, • zna našteti izraze za vreme, letne čase.

Pisno in/ali ustno

Potovanje • dijak zna našteti prevozna sredstva, • zna našteti nekaj prednosti in slabosti javnega prevoznega sredstva, • zna poiskati osnovne informacije o javnem prometu,

Pisno in/ali ustno

Hrana in pijača

• dijak zna predstaviti prehrambene navade, • zna poimenovati temeljne izraze z jedilnega lista (naročiti jed in pijačo,

zahtevati račun ...), • zna poimenovati osnovna živila, • vodeno sestavi preprosto vabilo.

Pisno in/ali ustno

Telo in zdravje • dijak zna poimenovati posamezne dele telesa, • zna povedati nekaj o osebni higieni in našteti zdravo prehrano, • zna našteti nekaj zdravstvenih težav, opisati svoje počutje.

Pisno in/ali ustno

Angleš čina


Preteklost • dijak zna tvoriti preteklik, • prepozna izraze za orodje.

Pisno in/ali ustno

Potovanje • dijak zna našteti prevozna sredstva, • zna našteti nekaj prednosti in slabosti javnega prevoznega sredstva, • zna poiskati osnovne informacije o javnem prometu.

Pisno in/ali ustno

Telo in zdravje • dijak zna poimenovati posamezne dele telesa, • zna tvoriti preproste dialoge pri zdravniku.

Pisno in/ali ustno

Bivanje • dijak zna našteti prostore v hiši in opremo, • poimenuje barve, • našteje letne čase in nekatere vremenske pojave.

Pisno in/ali ustno

18

7.2 Priloga II: Spremljava klju čnih kvalifikacij (IKK) 7.2.1 IKK okoljska vzgoja Spoštovani dijak, spoštovana dijakinja! Pred tabo je vprašalnik s trditvami, s pomočjo katerih boš opredelil/-a svoj odnos do okolja. Dobro preberi vsako trditev, razmisli in ustrezno odgovori. Tvoji odgovori se ne ocenjujejo, zato si lahko pri odgovorih povsem odkrit/-a. 1. Kaj meniš o svetovnem problemu onesnaževanja (ob krožiš lahko ve č odgovorov)? • To me ne zanima. • Skrbi me za obstoj človeštva. • Odgovorni so tisti, ki imajo velike tovarne. • Vsak posameznik bi moral poskrbeti za čisto okolje. 2. Kakšno je tvoje stališ če do … Naredi kljukico ali križec pod odgovorom, s katerim se strinjaš (označiš lahko več odgovorov).

Kakšno je tvoje stališ če do: Me sploh ne moti

Vseeno mi je

Zelo me moti

Na to nimam vpliva

Vidim možnost, da lahko pripomorem

k izboljšanju*

posegov v okolje

smeti okrog šole in v prostorih šole

sežiganja plastike

odvrženih smeti v naravi in okolici

neurejene kanalizacije na podeželju

izpušnih plinov starih avtomobilov

uporabe pitne vode za sanitarije (WC)

uporabe škropiv

onesnaževanja rek in potokov

mučenja živali

krčenja gozdov

neločevanja odpadkov

* Če vidiš možnosti, kako kaj izboljšati, jih lahko opišeš. 3. Kje najve č zveš o onesnaževanju okolja (obkrožiš lahko ve č odgovorov)? • v šoli • po televiziji • na internetu • berem časopis • berem različne knjige • od staršev • od vrstnikov

19

4. Na tem mestu lahko dopišeš svoje razmišljanje o tej temi: Vprašalnik sem izpolnil dne:______________ Ime in priimek:______________________________ Pregledal dne:____________ Učitelj (ime in priimek):_____________________________________ 7.2.2 IKK u čenje u čenja Dijak (dijakinja): _____________________________ Razred: _________ Datum: __________ Pred teboj so vprašanja, ki se nanašajo na tvoj način dela v šoli in na tvoje učne navade. Prosim te, da odgovarjaš odkrito, brez zadržkov. Odgovori ne bodo vrednoteni (ocenjeni). Hvala!

Učitelj: _____________________ I. Na trditev v tabeli odgovarjaš tako, da ozna čiš tiste odgovore, ki se najbolj približajo tvojemu

načinu dela in razmišljanju (s kljukico ali križcem).

S svojim šolskim uspehom sem zadovoljen/zadovoljna. Drži Delno drži

Sploh ne drži

Poskušam biti eden/ena boljših učencev/učenk.

Tudi predmete, ki me ne zanimajo, skrbno predelam.

V šolo hodim predvsem zato, ker moram.

Ko moram v razredu kaj povedati pred vsemi, imam veliko tremo.

Šola mi vzame toliko časa, da se ne morem posvetiti zunaj šolskim dejavnostim.

Pogosto se mi dogaja, da z učenjem tako dolgo odlašam, da mi zmanjka časa.

Ko se začnem učiti, si naredim načrt učenja.

Učim se tako, da načrtujem tudi vmesne krajše odmore (do 10 minut).

Če česa ne razumem, poiščem pojasnilo v priročnikih, slovarjih, spletnih straneh …

Med učenjem si izpisujem bistveno.

Kadar dobim slabo oceno, se bojim ponovnega ocenjevanja.

Večkrat sem utrujen/-a in slabo spim, ker me šola zelo obremenjuje.

20

II. Na naslednje trditve odgovoriš tako, da obkroži š oznako pred tistim odgovorom, s katerim se strinjaš ali ki velja zate:

a) Učiti se za čnem: •••• ko mi naroči učitelj, •••• tik pred ocenjevanjem znanja, •••• delam po predhodnem načrtu, ki si ga pripravim sam/-a, •••• se sploh ne učim. b) Pri pouku sodelujem tako, da (lahko obkrožiš ve č odgovorov): •••• poslušam učitelja, •••• si delam zapiske, •••• pišem po nareku učitelja, •••• postavljam vprašanja, če česa ne razumem, •••• izražam svoje mnenje, •••• misli mi hitro uidejo drugam, zato pogosto ne sledim. c) Doma se u čim (lahko obkrožiš ve č odgovorov): •••• iz svojih zapiskov, •••• iz zapiskov drugih, •••• iz učbenikov in drugih knjig, •••• uporabljam računalnik, spletne strani, •••• se sploh ne učim. d) Pri u čenju bi potreboval/-a dodatno u čno pomo č (obkroži odgovor):

Da Ne e) Kadar delam v skupini s sošolci, npr. projektno ali seminarsko nalogo (lahko obkrožiš ve č

odgovorov): •••• Me to delo veseli. •••• Upoštevam mnenja drugih. •••• Bojim se izraziti svoje mnenje. •••• Najraje delam sam. f) Sodelujem pri naslednjih obšolskih dejavnostih ( napiši):

21

7.3 Priloga III: Primeri nalog preverjanja in ocenj evanja znanja 7.3.1 Slovenš čina 2. ocenjevalno obdobje Datum: Ime in priimek: Točke: Ocena: Meje za ocene zadostno 30-37 dobro 38-45 prav dobro 47-52 odlično 53-60

1. Besede v oklepaju zapišite v ustrezni obliki. 4/ Z (jesen) ______________ se začnejo bolezenske nadloge. Težave ima s (požiranje)______________. (Prijeten občutek svežine) ___________________________________________ se bom še dolgo spominjal. Z (razširitev) ________________ bolezni je man možnosti za dober konec. Lani je bilo veliko nadležnih __________ (ujma). Ptice roparice ob pomoči ostrih _____________ (krempelj) plen zgrabijo, potem pa ga z ___________ (usta) raztrgajo. 2. Enostavčni povedi združite v pojasnjevalno priredje. Pazite na slogovno urejenost. 2/ Aneja s svojim glasom na festivalu ni imela konkrence. Zmaga Aneje ni presenečenje. 3. Določite vrsto priredja. 4/ Niti ne piše niti ni tiho. ___________________ Je še majhen, a zelo prebrisan. ____________________ Danes se je zjasnilo, zato bomo odšli na sprehod. ___________________ Star je 16 let, torej hodi v 2. letnik. _________________________ 4. Podčrtane stavčne člene ali njihove dele spremenite v podredja. 6/ Odhitel je domov osrečit svojo mater. ________________________________________________ Prišel sem k tebi zaradi obljubljene plošče. _____________________________________________ V primeru snega pridemo raje z vlakom. _______________________________________________ 5. Uporabite besedo obsojenec v poljubnih povedih kot 3/

• osebek ____________________________________________________

• povedkovo določilo __________________________________________

• jedro predmeta _____________________________________________

22

6. Preberite izhodiščno besedilo in odgovorite na vprašanja.

a) Kaj je tema besedila? 1/ _____________________________________________________________ b) Imenujte sporočevalca in naslovnika besedila. 2/ Sporočevalec: _____________________ Naslovnik: ________________________ c) Izpišite ime rubrike, v kateri je bilo objavljeno izhodiščno besedilo. 1/ _________________________________ č) Naštejte tri nebesedne spremljevalce besedila. 2/ ____________________________________________________________________ d) V vsaki vrsti izberite in podčrtajte eno samo rešitev. 2/ Izhodiščno besedilo je zasebno/javno, umetnostno/neumetnostno publicistično/uradovalno. e) Obkrožite črke pred trditvami, ki ustrezajo izhodiščnemu besedilu. 3/ a) Mesto Sežana ima 11.951 prebivalcev. b) Občina Sežana meji na pet sosednjih slovenskih občin. c) Stopnja brezposelnosti v občini Sežana je nizka. č) Vilenica je največja turistična jama v Evropi. d) V Tomaju je rojstna hiša Srečka Kosovela. e) V vasi Lokev imajo vojaški muzej. f) Informacije o občini je možno piskati tudi na spletnih straneh. g) Pomembno podjetje v občini je tudi Pršutarna. f) Navedite, na katere štiri načine bi lahko vzpostavili stik z občino Sežana. 3/ _________________________ ____________________________ _________________________ ____________________________

23

g) Katero ubeseditveno stališče je razvidno iz povedi? Podčrtajte ustrezni odgovor.

Kras obiskovalcu ponuja čudovite možnosti za preživljanje prostega časa.

objektivno/subjektivno 1/ Svojo odločitev pojasnite tako, da na črto izpišite besedo, ki bo potrdila pravilnost vaše izbire. _____________________ 1/ 7. Določite stavčne člene s podčrtovanjem. Novi urednik me bo jutri poklical po telefonu. 3/ Mladoporočenca sta navdušeno sprejela njeno darilo. 3/ 8. Naslednjim povedim določite stavčno sestavo s pomočjo S-strukture. Določite vrsto odvisnikov. a) Ko je v začetku 20. stoletja tod stekla železnica, so krompir in svežo zelenjavo peljali na vagonih.

Odvisnik: 3/ a) Pesmi, ki smo jih brali danes, so izšle pred 25 leti.

3/ Odvisnik:

c) Mislimo že na otroke, ki bodo brali to knjigo.

Odvisnik: 3/ 9. Podčrtajte odvisnike in jim določite vrsto. Analizo bodo opravili, ko bodo reke upadle. ____________ 2/ Računalnike bodo podarili šolam, ki so najrevneje opremljene. ____________ 2/ Kdor ne verjame, naj gre sam vprašat. ______________ 2/

24

10. Preberite povedi in izpolnite preglednico. 4/ enostavčna

poved priredje podredje

Prihranil sem denar, srečo in ljubezen. Po maturi sem razmišljal, ali bi šel na študij v tujino. Oktobra sem se vpisal v četrti letnik fakultete za matematiko in fiziko.

Primerjal sem programe in se odločil za študij bliže domu. Študijski program je natančno izdelan, študent se lahko dokazuje na raznih področjih.

Z ocenami sem zadovoljen. 7.3.2 Matematika

Št. točk:______ Ime in priimek:____________________

Ocena:_______ 1. Izračunaj stranico 10 kilogramske železne kocke z gostoto ρ = 7,8 kg/dm3. (3T) 2. Izračunaj višino valja, katerega površina meri 322 cm2 in polmer r = 5 cm. Kolikšen je

volumen valja? (3T) 3. Kot med stranskim robom in polmerom stožca je φ = 70°, stranica s = 20 cm. Izračunaj

površino in prostornino stožca. (6T) 4. Osnovna ploskev 12 cm visoke štiristrane piramide je pravokotnik s stranicama 6 in 8 cm.

Izračunaj prostornino in površino piramide. (8T)

odl(5) pd(4) db(3) zd(2) nzd (1) 27-30 23-26 18-22 13-17 0-12

A

na Črt ocenjevanja znanjastrojnistvo.spts.si/datoteke/noz_3k1.pdftehniška mehanika – tem david...

Documents