monitoring ptic na ptujskem jezeru med novembrom … · emerzne vegetacije, s katero se v jezeru...

MONITORING PTIC

NA PTUJSKEM JEZERU

med novembrom 2017 in marcem 2018

Strokovno poročilo

Hajdina, april 2018

MONITORING PTIC

NA PTUJSKEM JEZERU

med novembrom 2017 in marcem 2018

Strokovno poročilo

Naročnika: Mestna občina Ptuj Občina Markovci Izvajalec: Milan Vogrin, zasebni raziskovalec, Hajdina

Hajdina, april 2018

VOGRIN, M. Monitoring ptic na Ptujskem jezeru med novembrom 2017 in marcem 2018. Strokovno poročilo. 2018. 2

K A Z A L O

UVOD ........................................................................................................................................ 3

Ptujsko jezero kot pomembno prezimovališče za ptice ........................................................ 3

NAJPOGOSTEJŠE IN NAJŠTEVILČNEJŠE VODNE VRSTE PTIC NA JEZERU V ZIMI 2017/2018 ....... 4

ODZIVNOST VODNIH PTIC OB PRISOTNOSTI ČLOVEKA NA BREGU JEZERA ............................. 11

DOGODKI NA JEZERU ............................................................................................................... 15

LITERATURA ....................................................................................................................... 16


UVOD

Območje Drave, med Selnico ob Dravi in Središčem ob Dravi, je opredeljeno kot posebno

območje varstva (SPA) SI5000011 Drava in kot tako sodi med območje Natura 2000 (Uredba

o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura

2000), Ur. list RS št. 33/2013). V to območje je zajeto tudi Ptujsko jezero. Za območje SPA

Drava so z uredbo o posebnih varstvenih območjih, območjih Natura 2000, določeni varstveni

cilji, med njimi zagotovitev miru pri gnezdiščih ptic ter zagotovitev miru na najpomembnejših

prezimovališčih vodnih ptic. Ti ukrepi so opredeljeni za ohranitev in doseganje ugodnega

stanja 38 vrstam ptic. Od tega se 23 vodnih vrst ptic pojavlja na Ptujskem jezeru.

Monitoring vodnih ptic v času plovbe na jezeru, kot ga določa Odlok o določitvi plovbnega

režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Ur. list RS št. 109/2006), poteka že vrsto let.

Monitoring med mesecema novembrom in marcem, ko plovba po obstoječem odloku o plovbi

na Ptujskem jezeru ni dovoljena (Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in

Ptujskem jezeru, Ur. list RS št. 109/2006), je bil do sedaj izveden samo enkrat in sicer v

sezoni 2012/2013. Takratni monitoring je spremljal predvsem odziv prisotnih ptic na

interventna dela, ki so potekala v jezeru. V začetku novembra 2012 je Drava namreč močno

narasla in v jezero nanosila ogromno naplavin, predvsem drevja, in poškodovala levi

daljnovodni podstavek.

Ptujsko jezero kot pomembno prezimovališče za ptice

Ptujsko akumulacijsko jezero je kmalu po nastanku postalo pomembno za vodne ptice. Danes

jezero z reko Dravo sodi med najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v

Sloveniji (npr. Božič 2003). Na jezeru se v zimskem času (december-februar) zadržuje nekaj

tisoč ptic, število lahko preseže tudi 10 000 osebkov, ki pripadajo preko dvajsetim različnim

vrstam. Po pomembnosti izstopajo vrste, navedene v Tabeli 1. Meseca novembra je lahko

skupno število ptic še precej višje in občasno preseže tudi 20 000 osebkov (npr. november

2015). V zimskih mesecih število ptic na jezeru običajno nekoliko upade, še vedno pa pogosto

lahko presežejo 10 000 osebkov.


Tabela 1: Vrste ptic, za katere je opredeljeno posebno območje varstva SI500011 Drava in se

v zimskem času pojavljajo na Ptujskem jezeru.

Vrsta

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis Kormoran Phalacrocorax carbo Pritlikavi kormoran Microcarbo pygmeus Velika bela čaplja Egretta alba Njivska gos Anser fabalis Mlakarica Anas platyrhynchos Čopasta črnica Aythya fuligula Sivka Aythya ferina Mali žagar Mergellus albellus Veliki žagar Mergus merganser Zvonec Bucephala clangula Belorepec Haliaeetus albicilla Liska Fulica atra Mali galeb Hydrocoloeus minutus Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus Vodomec Alcedo atthis

NAJPOGOSTEJŠE IN NAJŠTEVILČNEJŠE VODNE VRSTE PTIC NA JEZERU V ZIMI 2017/2018

Opazovanje ptic sem, podobno kot pri monitoringih v času plovbe, beležil ločeno glede na

razdelitev jezera po posameznih conah (A, B in C), ki so opredeljene v Odloku o določitvi

plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list Republike Slovenije 2006).

Na ta način sem pridobil podatke o zadrževanju ptic v posameznih conah.

Upošteval sem samo ptice, ki so se nahajale znotraj obravnavanega območja, to je od sotočja

reke Drave in kanala do jezu v Markovcih. Pri opazovanju in štetju sem si pomagal z

daljnogledom in teleskopom. Pri tem sem vse osebke ptic večinoma preštel z ene strani obale,

praviloma desne. Izjema so bile le ptice, ki so se zadrževale na drugi strani otokov, te sem

preštel z nasprotnega brega, ter ptice v jarku na levi strani jezera.

Med novembrom 2017 in aprilom 2018 so najpogostejše vrste na jezeru bile: mali ponirek

Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, kormoran Phalacrocorax carbo,

pritlikavi kormoran Microcarbo pygmeus, labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas


platryhynchos (Slika 1), sivka Aythya ferina, čopasta črnica Aythya fuligula, zvonec

Bucephala clangula, liska Fulica atra, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in

rumenonogi galeb Larus michahellis.

Glavnina ptic se je ves čas zadrževala v coni C, predvsem okrog otokov ter v coni A, na

najširšem delu jezera. Ta del so ptice uporabljale predvsem v času prenočevanja.

Slika 1: Mlakarice sodijo med najpogostejše ptice na jezeru v zimskem času. Pogosto so se

zadrževale na otokih in plitvinah.

Najštevilčnejše vodne vrste, ki so se na jezeru zadrževale med novembrom 2017 in aprilom

2018, so predstavljene v Tabeli 2. Te vrste v skupnem številu predstavljajo med 65 in 95 %

vseh vodnih vrst, ki so v tem času bile prisotne na jezeru.

Posebej izstopa število rečnih galebov. Te visoke številke gredo že na račun selečih se

galebov katerih selitev je na jezeru in reki Dravi potekala meseca marca. V času prezimovanja

je število rečnih galebov bilo precej niže in sicer v povprečju okrog sto preko dneva in okrog

tisoč na prenočevanju.


Tabela 2: Najštevilčnejše vrste ptic na Ptujskem jezeru med novembrom 2017 in aprilom

2018.

Vrsta Max. število

Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus 18600 Rumenonogi galeb Larus michahellis 4200 Čopasta črnica Aythya fuligula 1940 Liska Fulica atra 1700 Mlakarica Anas platyrhynchos 1200 Pritlikavi kormoran Microcarbo pygmeus 850 Zvonec Bucephala clangula 680 Sivka Aythya ferina 560 Kormoran Phalacrocorax carbo 300

Slika 2: Črne liske so si v začetku decembra hrano iskale tudi v pristanišču Ranca.


Tabela 3: Najvišje ugotovljeno število ptic na Ptujskem jezeru v posameznem mesecu v

sezoni 2017/2018.

Mesec november december januar februar marecMax. število 11500 3000 5900 3500 10800

Število vodnih ptic na jezeru je meseca novembra bilo približno takšno kot meseca oktobra

istega leta, torej preko deset tisoč ptic na prenočevanju in okrog ena tretjina le-teh preko

dneva. Število je opazno padlo meseca decembra (Tabela 3). Prve dni meseca decembra je

število ptic bilo še podobno tistemu v novembru, drastično pa je padlo po obsežnem deževju v

prvi polovici meseca decembra.

Padavine v decembru 2017 so povsod presegle večletno povprečje. Na Ptuju je decembra

2017 padlo 111 mm padavin kar je 152 % več padavin od večletnega povprečja (Cegnar

2017). Posledično je vodnatost rek bila v povprečju enkrat višja kot v večletnem primerjalnem

obdobju od 1981 do 2010. Med 8. in 16. decembrom so reke poplavljale na območjih

pogostih poplav, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. V tem obdobju je tudi reka Drava

imela povišan pretok, dvanajstega decembra je bil pretok reke Drave pri Borlu 900 m3/s

(Strojan 2017).

Jezero je zaradi obsežnih padavin in nanosov v tistih dneh postalo zelo kalno. To je pticam, ki

se hranijo na jezeru, najverjetneje onemogočilo hranjenje, saj je vidljivost v močno kalni vodi

prav gotovo nična tudi za ptice. Močan pretok v reki in jezeru je verjetno odplavil tudi večino

emerzne vegetacije, s katero se v jezeru hranijo rastlinojede vrste, predvsem liske (Slika 2).

To je edina možna razlaga, da je število lisk s preko 1500 v novembru in začetku decembra

upadlo v nekaj dnevih za petkrat.

Močno je upadlo tudi število nekaterih drugih vrst, ki se hranijo na jezeru, na primer čopaste

črnice, s preko tisoč osebki pred padavinami na samo okrog tristo po visokem pretoku reke

Drave. Čopasta črnica sodi med race potapljavke, za hrano se potaplja tudi nekaj metrov

globoko. Močan tok in kalna voda je najverjetneje tudi njo v tistih dneh odgnalo z jezera.

Po obilnem deževju in kalni vodi v jezeru, se je v drugi polovici povečalo število rac,

predvsem mlakaric, v kanalu ob jezeru (Slika 3). V kanalu je bilo možno našteti tudi do sto

mlakaric, kar je je bila v tistem času okrog ena petina vseh mlakaric na jezeru.


Slika 3: Mlakarice se hranijo v kanalu ob jezeru.

V Tabeli 3 sem prikazal maksimalno ugotovljeno število ptic na jezeru. Toliko ptic je bilo na

jezeru prisotnih od večera do zgodnjega jutra. Preko dneva pa je bilo število ptic na jezeru

bistveno nižje. Visok delež ptic na jezeru namreč doprinesejo vrste, ki opravljajo dnevne

migracije, bodisi po reki, na okoliške vode ali druga primerna prehranjevališča v okolici. Med

te vrste sodijo predvsem rumenonogi galeb, rečni galeb, kormoran, pritlikavi kormoran,

zvonec ter tudi nekatere druge race (čopasta črnica, sivka, veliki žagar). Te vrste na jezero

prihajajo prenočevat v večernem mraku in jezero zapustijo ob zori. Preko dneva je od

omenjenih vrst na jezeru prisotnih v povprečju le nekaj deset primerkov. Izjema je predvsem

čopasta črnica, ki je bila občasno tudi preko dneva prisotna v več stoglavih jatah.

Preko dneva je bilo tako na jezeru prisotnih med 4700 (november, marec) in 1500 (december,

januar, februar) osebkov vodnih vrst ptic. V mesecu marcu niso všteti seleči se rečni galebi

(glej spodaj).

Konec februarja in v začetku marca je pritisnil močnejši mraz, temperature so zjutraj dosegle

tudi -20 °C. Posledično je takrat za en dan (1. 3.) jezero skoraj v celoti zamrznilo (Slika 4).

Ptic je bilo tisti dan na jezeru manj kot tisoč.


Število prisotnih ptic na jezeru je bilo med decembrom in februarjem, v primerjavi s

predhodnimi leti, nizko.

Večina vodnih vrst ptic, ki smo jih lahko opazovali v zimskem obdobju, na Ptujskem jezeru

tudi prezimuje. To pomeni, da tukaj preživijo zimske mesece. Glavnina vrst je na jezeru

stacionarnih, nekatere vrste, npr. galebi, oba kormorana, zvonec, pa opravljajo dnevne

migracije, predvsem po reki gor in dolvodno, kjer iščejo hrano.

Slika 4: Race in labodi grbci počivajo na ledu, ki je prekril jezero.

Meseca marca so se pričele prve selitve ptic. Na jezeru je v tem času po številu izrazito

izstopal rečni galeb. Selitev se je pričela v začetku meseca in trajala vse nekje do konca

meseca marca. Preko dneva je bilo na jezeru možno videti do 5000 osebkov. Večinoma so se

zadrževali v zgornjem delu jezera, gorvodno od daljnovodov, predvsem pa gorvodno od

kolišča do sotočja reke Drave in kanala. Zelo radi so se zadrževali med mostom za pešce ter

sotočjem reke Drave in kanala (Slika 5). Njihovo število je v večernih urah, na prenočišču,

močno naraslo. Na jezeru namreč prenočujejo tudi osebki, ki se preko dneva zadržujejo na


okoliških vodah in drugih primernih mestih, npr. poljih in travnikih, kjer si iščejo hrano.

Najvišje število je bilo doseženo sredi meseca, ko je na jezeru prenočevalo preko 18 000

rečnih galebov (Božič, pisno).

Slika 5: Meseca marca je na Dravi na Ptuju bilo možno videti nekaj tisoč rečnih galebov.

Občasno so nekateri rečni galebi meseca marca, tudi v več stoglavih jatah, prenočevali med

levim nasipom in koliščem (Slika 6). S tem se je znova potrdilo, da je predel za koliščem

pomemben za ptice.

V drugi polovici meseca marca so rečni galebi pričeli zasedati gnezdišča na otokih.

Najštevilčnejši so bili na Novem otoku. V večjem številu pa so bili prisotni tudi na Prvem

prodnatem otoku ter na levem daljnovodnem podstavku. Očitno je, da bodo rečni galebi

ponovno gnezdili na tem daljnovodnem podstavku, čeprav je bil že podan predlog, da se ta

podstavek za ptice zapre, s čimer bi omogočili lažjo plovbo.


Slika 6: Rečni galebi na prenočevanju pri kolišču.

ODZIVNOST VODNIH PTIC OB PRISOTNOSTI ČLOVEKA NA BREGU JEZERA

Znano je, da imajo različne rekreacijske dejavnosti na in ob vodi lahko negativen vpliv na

ptice. Ptice zaradi motenj lahko zapustijo območje ali pa, zaradi nenehnega vznemirjenja in

prestavljanja na isti lokaciji, izgubljajo čas pri hranjenju in s tem potrebno energijo (npr.

Holm, Laursen & Clausen 2011). Območje pa ptice lahko zaradi motenj tudi trajno zapustijo

(npr. Robinson & Pollitt 2002).

Vodne ptice in njihove odzive na mojo prisotnost na brežini jezera sem spremljal ves čas

monitoringa, torej med novembrom 2017 in aprilom 2018. Meritve sem opravljal na desnem

bregu, ki meji oziroma s kopenske strani omejuje cono C.

Zanimalo me je, kako ptice reagirajo ob prisotnosti človeka na bregu in posledično za koliko

se jim zaradi tega lahko zmanjša določena mirna cona C.

Pri odzivu na mojo prisotnost sem beležil vrsto ptice, število ptic in ubežno razdaljo, to je

razdaljo, na kateri je ptica reagirala name. V kolikor so se ptice zadrževale v jati, sem jato štel

kot celoto, torej za en odziv. Ubežno razdaljo sem izmeril s pomočjo laserskega merilnika

Maginon LRF 400. Odzivnost ptic sem občasno beležil tudi s fotoaparatom Canon 7D in

objektivoma 70-200 in 500 mm.


Odzivnost vodnih ptic sem ocenjeval po naslednji lestvici (Robinson & Pollitt 2002): 1 - ptice

se na človeka ne odzivajo, 2 - ptice človeka zaznajo, nekatere se pričnejo umikati s

plavanjem, 3 - ptice se pred človekom umikajo s plavanjem, nekatere tudi vzletijo, 4 - ptice se

pred človekom umaknejo z vzletom in krožijo v zraku.

Ubežna razdalja je definirana kot razdalja, na kateri se ptice splašijo in odletijo pred

plovilom/človekom (Keller 1996). Po zgornji lestvici je to točka 4.

Odzivnost ptic ob prisotnosti človeka na bregu jezera sem zbral za naslednjih devet vrst:

veliki kormoran, pritlikavi kormoran, labod grbec, mlakarica (Slika 7), kreheljc, čopasta

črnica, sivka, zvonec, črna liska.

Natančnejše podatke o odzivnosti in razdalji, na katere so se posamezne vrste odzvale,

podajam v Tabeli 4.

Tabela 4: Odzivnost ptic in njihova ubežna razdalja ob prisotnosti človeka v zimskem

obdobju.

Odzivnost: 1 - ptice se na človeka ne odzivajo, 2 - ptice človeka zaznajo, nekatere se pričnejo umikati

s plavanjem, 3 - ptice se pred človekom umikajo s plavanjem, nekatere tudi vzletijo, 4 - ptice se pred

človekom umaknejo z vzletom in krožijo v zraku.

Vrsta Število meritev

Odzivnost Oddaljenost (m)

veliki kormoran Phalacrocorax carbo 8 2-4 60-75 pritlikavi kormoran Microcarbo pygmeus 9 3, 4 30-60 plamenec Phoenicopterus ruber 3 2 75 labod grbec Cygnus olor 7 1, 2 5-30 mlakarica Anas platryhynchos 16 2-4 30-75 kreheljc Anas crecca 4 3, 4 40-80 čopasta črnica Aythya fuligula 11 3, 4 40-70 sivka Aythya ferina 8 3 45-80 črna liska Fulica atra 12 2,3 25-50 zvonec Bucephala clangula 5 4 75-110


Slika 7: Mlakarice so vzletele ob prisotnosti človeka na bregu na razdalji 70 metrov.

Labod grbec in črna liska sta v večini primerov bila najzaupljivejša, posebej to velja za laboda

grbca, ki se je včasih bregu celo približal, ko je na bregu bil prisoten človek.

Veliki kormoran je plašnejši od pritlikavega. Na vodi se je veliki kormoran umaknil že na

razdalji okrog sto metrov, medtem ko se je pritlikavi kormoran umaknil običajno na pol krajši

razdalji. Drugače sta se obnašala na prenočišču, kjer sta oba tolerirala razdaljo 55 m.

Race so bile nekoliko previdnejše, njihova ubežna razdalja je v povprečju znašala nekaj pod

sto metri. V večini primerov ptice niso odletele, pač pa so se s plavanjem umaknile na večjo

razdaljo od brega.

Plamenec (Slika 8), ki je izredno redka vrsta v celinski Sloveniji in je bil v februarju na jezeru

prisoten približno dva tedna (dva osebka), ni bil pretirano plašen. Večino časa se je zadrževal

na razdalji do 75 metrov od brega. Na teh razdaljah sta bila posneta tudi za RTV SLO

(http://4d.rtvslo.si/arhiv/o-zivalih-in-ljudeh/174522258).

Potrebno je poudariti, da je bilo število ptic na jezeru med decembrom in februarjem nizko,

kar še posebej velja za dnevni čas, ko sem izvajal meritve. V večini primerov sem meritve


opravil na posameznih osebkih ali manjših jatah, z do 20 osebki (Slika 9). Možno je, da bi

večje jate ptic na prisotnost človeka reagirala drugače.

Slika 8: Plamenca sta tolerirala človeka na razdalji do 75 metrov.

Sprehajalci na nasipu Ptujskega jezera dokazano vplivajo na ptice. Kako velik je vpliv na

ptice je sicer težko reči, ker na to zagotovo vpliva več dejavnikov (število sprehajalcev, čas

zadrževanja, število psov, predvsem spuščenih, ki tekajo ob sprehajalcih, število in vrsta ptic

na jezeru, …).

Po videnem in opravljenih testih ocenjujem, da se pticam cona C, na račun sprehajalcev,

zmanjša za približno 40 metrov od brega.

Ptice se na določene motnje, recimo sprehajalce, do neke mere lahko prilagodijo, kar se

odraža v njihovi krajši ubežni razdalji (Keller 1996). Takšna prilagoditev je bila za nekatere

vrste zaznana tudi že pri nas, npr. na Bohinjskem in Blejske jezeru (Jančar et al 2007) ter na

Šaleških jezerih (Deberšek & Bordjan 2016).


Slika 9: Čopaste črnice se umikajo od brega ob prisotnosti človeka na razdalji 60 metrov.

DOGODKI NA JEZERU

Plovba po jezeru med mesecem novembrom in aprilom ni dovoljena. V tem času sem zasledil

samo eno kršenje Odloka o določitvi plovbnega režima in sicer sredi meseca novembra. Kanu

z dvema veslačema je veslal dolvodno od Puhovega mosta v dopoldanskem času in pri

kolišču obrnil in veslal nazaj. Domnevam, da je v reko Dravo vstopil na območju, ki ga Odlok

o določitvi plovbnega režima ne pokriva.

V tistem času ptic na območju, kjer se je nahajal kanu ni bilo veliko. Tudi vidnega preplaha

(vzlet ptic) ni bilo opaziti.

Revitalizacija dela desnega brega je potekala septembra in oktobra in se nadaljevala tudi še

prvo polovico novembra. Dela v novembru so potekala večinoma na kopnem in tik ob bregu.

Kot oba meseca poprej, ptic preko dneva v tem delu ni bilo veliko. Videti je bilo, kot bi se

območju izogibale. Vzrok je verjetno bilo delo na tem območju z delovnimi stroji.


LITERATURA

Božič, L. 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih

zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija št. 2, Ljubljana.

Božič, L. 2016: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2016 v Sloveniji. Acrocephalus

37: 209-219.

Cegnar, T. 2017: Podnebne razmere v decembru 2017. Naše okolje 24, št. 12: 3-27. Mesečni

bilten Agencije RS za okolje.

Deberšek, B. & Bordjan, D. 2016: Letna dinamika, naravovarstveno vrednotenje in pregled

podatkov o pojavljanju vodnih ptic na Šaleških jezerih (S Slovenija). Acrocephalus 37: 5-

47.

Holm, E. T., Laursen, K. & Clausen, P. 2011: The feeding ecology and distribution of

Common Coots Fulica atra are affected by hunting taking places in adjacent areas. Bird

Study 58: 321-329.

Jančar, T., Kmecl, P., Mihelič, T. & Kozinc, B. 2007: Pregled vodnih ptic Blejskega in

Bohinjskega jezera ter jezera HE Moste (Gorenjska, SZ Slovenija). Acrocephalus 28:

141-157.

Keller, V. 1996: Effects and managament of disturbance of waterbirds by human recreational

activities: a review. Gibier Faune Sauvage, Game, Wildl. 13: 1039-1047.

Robinson, J.A. & Pollitt, M.S. 2002: Sources and extent of human disturbance to waterbirds

in the UK: an anylysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99. Bird Study 49:

205-211.

Strojan, I. 2017: Pretoki rek v decembru 2017. Naše okolje 24, št. 12: 77-80. Mesečni bilten

Agencije RS za okolje.

Uradni list Republike Slovenije 2006, št. 109: str. 11258-11260. Odlok o določitvi plovbnega

režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru.

Uradni list Republike Slovenije 2013, št. 33: str. 4033-4144. Uredba o spremembah in

dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).

monitoring ptic na ptujskem jezeru med novembrom … · emerzne vegetacije, s katero se v jezeru...

Documents