mojca gobec, direktorat za javno zdravje

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Strategija 2014-2023 „Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“

- izzivi in priložnosti za sodelovanje

Mojca Gobec, Direktorat za javno zdravje

Zaključna konferenca programa Zdrav življenjski slog


VISOK KRVNI TLAK

KAJENJE (TOBAK)

VISOK NIVO KRVNE GLUKOZE

TELESNA NEAKTIVNOST

PREKOMERNA TEŽA IN DEBELOST

HOLESTEROL

NEZAŠČITENI SPOLNI ODNOSI

ALKOHOL

PODHRANJENOST V

OTROŠTVU

ONESNAŽENJE ZRAKA V

ZAPRTIH PROSTORIH

SLABA HIGIENA, PITNA VODA

PREMALO SADJA IN

ZELENJAVE

PREMALO DOJENJA

ONESNAŽENJE ZRAKA V

URBANIH PODROČJIH

STRES ZARADI OBREMENITEV

POMANJKANJE VITAMINA A

POMANJKANJE CINKA

NESTERILNE INJEKCIJE

POMANJKANJE ŽELEZA

Vodilni dejavniki tveganja za umrljivost, 2004

Vir: WHO, Global health risks, 2009


Letna poraba na prebivalca zahodne Evrope, skupine živil:pecivo, slaščice, sladoledi, sladki in slani prigrizkiPorast letne potrošnje prebivalca zahodne Evrope (1998-2012)

skupina živil: pecivo, slaščice, sladoledi, sladki in slani prigrizki


Nezadostno telesno dejavnost je SZO uvrstila kot 4. dejavnik tveganja za umrljivost

- sedeč življenjski slog, - pasivni transport,- vedno manj fizičnega dela


EPIDEMIJA DEBELOSTI

• Svetovna razsežnost, 1997 jo SZO umesti med KNB

- Od leta 1980, se je debelost več kot podvojila.

Prekomerna teža in debelost predstavljata peti vodilni dejavnik za umrljivost


Podatki - otroci

• Strel, Janko, Gregor Starc, Marjeta Kovač. 2012. SLOfit sistem – Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2011/2012. Ljubljana: Fakulteta za šport.

SLOfit, 6 - 19 letnikiPrekomerna teža debelost

dečki 27,2% 7,3%deklice 22,8% 5,6% skupno 24,6% 6,7%


Vir: Kovač, Leskošek, StrelActa Univ. Palacki. Olomuc., Gymn. 2008, vol. 38, no. 1 17OVERWEIGHT AND OBESITY TRENDS IN SLOVENIAN BOYS FROM 1991 TO 2006

Trend debelosti in prekomerne teže pri dečkih od leta 1991 do 2006


• razvoj smernic, ki pomagajo načrtovati zdravo in uravnoteženo prehrano, (sprejem prehranskih smernic in navodil: otroci, dijaki, študentje, delavci, bolniki, starostniki; sprejem prehranskih priporočil za vnos hranil)

• uspešno medsektorsko povezovanje: kmetijstvo, šolstvo, družina in socialne zadeve (SŠS, zakonodaja na področju prehrane otrok in študentov,…)

• ozaveščanje prebivalcev o pomenu prehrane za zdravje (medijske kampanje, sodelovanje z NVO)

Ključni dosežki pretekle prehranske strategije - EVALVACIJA


MREŽA ZDRAVIH ŠOL

Kot rezultat dobrega medsektorskega sodelovanja se je vzpostavila in se širi tudi mreža zdravih šol, ki se odziva na probleme v zvezi z zdravjem otrok in mladostnikov.

Od začetka (1993) mreža deluje s podporo Ministrstva za zdravje ter ministrstva za šolstvo in šport, za delovanje je pristojen Inštitut za javno zdravje.

V teh 19 letih je projekt prerasel v program, proces oz. način miselnosti, ki se kaže v stabilni mreži šol, ki poskušajo s sistematičnim delom ohranjati in izboljševati zdravje svojih učencev, učiteljev in staršev, še zlasti na področju promocije zdrave prehrane in gibanja, duševnega zdravja, alkohola in tobaka.


ZNAČILNOSTI MREŽE

•dejavno vključevanje učencev/dijakov,

•lokalno in regionalno sodelovanje,

•izobraževanje učiteljev, konceptualni razvoj mreže in kakovost standardov.

Širitev mreže


potencial za vključitev vsebine v okviru mreže zdravih šol:Projekt Pediatrične klinike, ki se je izvajal v OŠ,


Projektno medsektorsko povezovanje: MIZŠ-MZ-MKO

Shema šolskega sadja in zelenjave


zastavljeni cilji se prenašajo v Strategijo 2014-2023, „Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“

Nacionalni program spodbujanja telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007-2012


• področje prehrane - dobro medsektorsko sodelovanje v preteklosti,

• spodbujanja redne vsakodnevne telesne dejavnosti - še precej priložnosti za sodelovanje (npr. razpoložljiva in cenovno dostopna infrastruktura, dosegljivi programi vadbe tudi za ekonomsko šibke…).

Naraščajoča debelost in bolezni v povezavi z njo, ki se pojavljajo vedno bolj zgodaj, tudi že med otroci, kaže na NUJNOST vključitve gibanja in pritegnitve drugih sektorjev k aktivnemu pristopu v okviru nacionalnega programa, s podporo parlamenta.


Strategija 2014-2023 „Prehrana in telesna dejavnost za zdravje“


Ključni izzivi strategije


Ključni izzivi nove strategije


medresorko povezovanje

MZ

MDDSZ

MZIP

MIZŠZ

MF

MKO

Lokalne skupnosti!!!


Glavni cilji strategije 2014-2023

• izboljšanje prehranskih navad prebivalcev ter povečanje telesne dejavnosti;

• zaustavljen in obrnjen trend povečevanja telesne teže prebivalcev;

• povečan delež izključno dojenih otrok do 6. meseca starosti;• zmanjšana podhranjenost bolnikov in starostnikov;• povečana ponudba lokalno pridelane in predelane hrane ter

ponudba in povpraševanje po zdravju koristnih živilih;• zmanjšana pojavnost bolezni, povezanih s hrano in prehrano;• zmanjšanje nepravičnih razlik v zdravju prebivalcev, ki nastajajo

zaradi nepravilnega prehranjevanja in pomanjkanja telesne dejavnosti socialno in ekonomsko ogroženih.


usmerjeni cilji in ukrepi v povezavi z otroki

Glavni cilji strategije 2014-2023


1. Zdravi začetki v vseh življenjskih obdobjih

• Povečan delež tistih, ki uživajo priporočene

količine sadja in zelenjave, ribe vsaj 1- krat tedensko

• Zmanjšan delež tistih, ki dnevno uživajo mesne izdelke, pogosto uživajo sladke pijače, živila z visoko

vsebnostjo maščob



• Povečan delež tistih, ki so telesno dejavni v skladu s priporočili

– Sprejeti in uveljaviti medsektorsko usklajene nacionalne smernice za telesno dejavnost za zdravje za različne ciljne populacije

– Povečati število ur športne vzgoje v šolah oziroma povečati delež otrok in mladostnikov, ki se vključujejo v šolske in zunajšolske interesne športne programe



• Povečan delež tistih, ki v šolo ali na delovno mesto prihajajo na aktiven način

- Spodbujanje udeležencev v prometu k uporabi koles, javnih prevoznih sredstev, pešačenje


2. Okolja, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje

• Zagotavljanje zdrave prehrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah– Razviti in vzpostaviti sistem rednega spremljanja in

poročanja o ustreznosti ponudbe v skladu s strokovnimi smernicami,

– Izboljšati sistem prehrane v vzgojno izobraževalnih okoljih, s povezovanjem zdravstvenih, socialnih in drugih pristojnih služb za najbolj ogrožene skupine otrok


2. Okolja, ki spodbujajo zdravo prehranjevanje

• Povečati uživanje vode na račun zmanjšanega uživanja sladkih pijač, še posebej pri otrocih

Povečati dostopnost do pitne vode na javnih mestih in v ustanovah (pitniki)


3. Okolja, ki spodbujajo telesno dejavnost

• Ohranjanje in vzpostavljanje vzgojno-izobraževalnih in drugih okolij, ki spodbujajo telesno dejavnost za zdravje– Ohranitev oziroma nadgradnja sistemov za spodbujanje

telesne dejavnosti za zdravje v vzgojno izobraževalnih in delovnih okoljih, s povezovanjem vseh pristojnih služb

• Cenovna dostopnost zdravih izbir in vzpostavitev programov brezplačne vadbe– Vzpostavitev organizirane vadbe za mlade družine


• Umestitev pogojev za aktiven prihod prebivalstva (kolesarjenje, hoja peš) v prostorske plane

Število novih prostorskih aktov, ki so usmerjeni v oblikovanje telesni dejavnost za zdravje naklonjenih prostorov, površin, objektovDolžina (v km) kolesarskih poti


6. Osveščanje, izobraževanje in usposabljanje• Informiranost, osveščenost, izobraženost in

usposobljenost posameznih skupin prebivalcev o zdravih izbirah na področju hrane, prehrane in telesne dejavnosti

Kontinuirano zagotavljanje v sistemu vzgojno-izobraževalnih institucij

Izvajanje specifično in celovito nacionalno zastavljenih institucionaliziranih promocijskih aktivnosti, ki bodo vključevale in povezovale starše, otroke, šolski sistem, zdravstveni sistem in lokalno okolje


7. Raziskovanje in spremljanje

• Poenoten nacionalni raziskovalni program na področju hrane, prehrane in telesne dejavnosti za zdravje

• Celovit sistem spremljanja in zbiranja podatkov na področju hrane in prehrane, ki temelji na racionalni uporabi virov


iskanje priložnosti za zdravo prehranjevanje in vsakodnevno telesno dejavnost

mojca gobec, direktorat za javno zdravje

Documents