Kam to poletje?Moja podjetniška pot

Green is goodFototurbina - Obnova SUNKa

Top priložnost zate

JULIJ-AVGUST11

VEJŽDEsevniška mladinska revija

Druga stranBREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Če

želit

e og

laše

vati

v re

viji

VEJŽ

DE,

nam

piš

ite n

a dr

ustv

o@kn

of.s

i ali

nas

pokl

ičite

na

07 8

1 44

119

. Rev

ija iz

haja

vsa

k

2. m

esec

v n

akla

di 1

000

izvo

dov

in je

bre

zpla

čno

na v

oljo

na

40 ja

vnih

mes

tih p

o ob

čini

Sev

nica

.

3

Kolofon:

4 Vejžde bo v juliju in avgustu...5 Neki bo... Lesijeve blodnje6 Moja podjetniška pot7 Poezija zvoka8 In bila je beseda...9 Stran MC Sevnica Vprašaj svojega župana10 Žihr neki uprašam?11 Članki študentov12 Stran KNOFa13 Foto turbina14 Evropa priložnosti Top priložnost zate15 Multi-kulti16 Ozara17 Green is good18 Let’s do it! Nasveti iz permakulture19 Mama Gaja, imaš kaj zame? 20 Marija Erotika23 Firma meseca24 Vejžde meseca

Kazalnik:Dragi moji, vroči sončni žarki so nas spodbudili, da smo za vas pripravili svežo številko revije VEJŽDE. Tako v njej najdete poleg uveljav-ljenih rubrik tudi nekaj čisto novih, kot sta MOJA PODJETNIŠKA POT in NASVETI IZ PERMAKULTURE ter mnoge druge. Zagotav-ljamo vam, da bo z revijo VEJŽDE v roki lenarjenje na ležalniku še prijetnejše.Ker je poletje v polnem razmahu, sonce pripeka in vabi k odkrivanju novih stvari. Čas prostih dni lahko zapolnimo z različnimi aktivnostmi. Ena izmed njih je tudi, da spoznamo kaj novega. Ko pogovor nanese na učenje, so prva asociacija knjige in mučne ure sedenja za njimi, redkokdaj kaj drugega. V zadnjem času pa se vse vrti okrog nenehnega izobraževanja, kar zajema tudi izmenjavo znanja med različnimi generacijami in sožitja med njimi. Morda je ravno sedaj pravi čas, da se naučimo/poizkusimo kaj novega. Odlična iztočnica za to je tudi medsebojna pomoč. Za spodbujanje pozitivnega med-generacijskega sožitja je potreben mali korak v pozitivno stran za veliko veselje in posledično lažje ter boljše življenje vseh.

Želimo vam prijetno branje v senci ali na sončku ;)(uredništvo)

BREZPLAČEN IZVOD!

NI ZA PRODAJO!

Izdalo in založilo: Športno, raziskovalno, kulturno in mladinsko društvo K.N.O.F. Projekt omogoča: Občina Sevnica, Ministrstvo za kulturo RSOdgovorna urednica: Mojca MetelkoUredniški odbor: Lidija Bratuša, Tamara Hrovat, Jana Nepužlan, Lea Kelemina, Robi Guček, Tjaša Ašič, Klavdija Švigel, Tea Zakšek, Luka JejčičNaslovnica: Cátia Cóias, PortugalskaTisk: TISKARNA T-TISK, Tanja Jakopič s.p., LaškoNaklada: 1.000 izvodovOblikovanje: Robi Guček, Klavdija Švigel, Mojca MetelkoNaslov in kontakt uredništva: Ob gozdu 11, 8290 Sevnica el. naslov: drustvo@knof.si, telefon: 07 81 44 119

Trženje oglasov: 040 564 246, drustvo@knof.si

Svoje dogodke za objavo v rubriki VEJŽDE BO pošljite na el. naslov drustvo@knof.si

VSEBINA, REKLAME IN IZRAŽENA MNENJA SO IZKLJUČNO ODGO- VORNOST AVTORJEV IN NE IZRAŽAJO MNENJ UREDNIŠTVA.

DAN ODPRTIH VRAT V SUNKU

Četrtek, 21. 7.od 9h daljeSUNK KNOF

start

5. VELIKA KITARIJADAPetek, 19.8.od 19h dalje pred športnim domom Sevnica

5. VELIKA KITARIJADASobota, 20.8.od 19h dalje pred športnim domom Sevnica

KNAP’N’FESTPetek, 12.8.od 19h dalje

Krmelj

KNAP’N’FESTSobota, 13.8.

od 19h dalje Krmelj

FINAl DESTINATIONSobota, 2.7.od 14h daljeHladilnica Blanca

SREDNJEVEŠKI DAN

Nedelja, 3.7.

ob 8h in 10h

Grad Sevnica

SREDNJEVEŠKI DANNedelja, 10.7.ob 8h in 10hGrad Sevnica

PRIČETEK KROŽKOV

Torek, 12.7. o

b 16h

spletni ra

dio

filmski k

rožek

latinščina

SUNK KNOF

PRIČETEKZAČETNEGA

RAČUNALNIŠKEGA TEČAJA

Sreda, 13.7. ob 9hSUNK KNOF

KONCERT SWARGA

Sobota, 16.7.

ob 20h

Grad Sevnica

KLUMPANJEPetek, 1.7.

ob 20hPlanina pri Sevnici

Sv. Križ

KLUMPANJESobota, 2.7.ob 19.30hPlanina pri SevniciSv. Križ

ZAČETNI TEČAJ SNEMANJA S KAMEROTorek, 2.8.ob 15hSUNK KNOF

RAZSTAVA

MATICA SVAŽIČA

(naj mladinski avtor

2010)

Četrtek, 4.8. ob 19h

Grad Sevnica

VEJŽDE BO V JULIJU in AVGUSTU...

ASPEKTAx2Petek, 26.8. insobota, 27.8.od 8h daljeGrad Sevnica

5NEKI BO...

LESIJEVE BLODNJEPa smo spet nazaj! Hudo aktualna tema v teh časih, ko je večina služb na nitkah in morajo ljudje včasih po hitrem postopku zamenjati svoj poklic, je vseživljenjsko učenje. Za zamenjavo poklica je ponavadi predpogoj učenje nečesa novega.

Glede na to kar vidim po televiziji, je to pri nas še vedno prej nekaj nenormalnega kot pa ustaljena praksa. Sicer sočustvujem z odpuščenimi delavci, vendar se ne strinjam z izjavami v slogu :”Že 20 let delam tukaj in bi morala firma poskrbeti za mene”. Mogoče je bilo v prejšnji državi to res ustaljena praksa, ampak v svetu kapitalizma pa to ni res. In ne samo kapitalizem, tudi bliskoviti razvoj na vseh področjih že skoraj zahteva od nas vedno nova znanja. Mislim, da bo nekje v bližnji prihodnosti ustaljena praksa, da bo človek šel v šolo večkrat v teku življenja, ker če nisi v koraku s časom na svojem področju, potem hitro postaneš višek.

Samo par stvari v življenju je neizbežnih in spremembe so tam nekje na vrhu. Spremembe so lahko nekaj dobrega ali pa slabega, ampak največkrat so to, kar človek sam naredi iz njih. In tu pride prav vseživljenjsko učenje. V svetu, ko se vsako sekundo zgodi eno morje sprememb, je učenje in pa prilaga-janje na spremembe lastnost, ki zagotavlja preživetje! Zato se nikoli ne podajte samo po eni poti, ampak vedno raziskujte čim več poti in ena bo, slej ko prej, pripeljala do nečesa dobrega :)(Dejan Lesičar)

rubrikarjiVEJŽDE BO V JULIJU in AVGUSTU...

‘’Tovariši, ali smo voli?’’ je zapisal slovenski pisatelj in ustvarjalec v enem izmed svojih del.

No, na to vprašanje si naj raje kar vsak sam odgovori. Kaj le je vseživljensko učenje? Šola? Kakšna šola!!! Današnji šolski sistem je tako na dnu, da ga ne more izvleči tudi največja

letalonosilka. Tisoče otrok, dijakov, ki se vsak dan zgrinjajo v naše tako ‘’pomembne’’ šolske ustanove in tam poslušajo učitelje, ki z njimi iz leta v leto bolj manipulirajo in jih učijo laži za katere še sami ne vedo, da niso resnične. Ja tako je, danes je šola ena velika manipulantska ustanova, ki uči izmišljeno zgodovino, nepotrebno matematiko in vse druge predmete, ki si jih je izmisli nek tip in tako ustvarjajo nove ‘’bodoče podjetnike, učitelje, politike’’, ki bodo znova manipulirali in prekrivali realenost generacijam za njimi. Začaran krog. Zato pa smo tam kjer smo, na dnu oziroma še globlje. Globlje, kot si lahko sploh predstavljate. Zato je pomembno, da se učimo sami. Učimo se iz lastnih izkušenj, iz dejstev, ki jih lahko vsak dan preberemo na internetu. Ampak ne takšnih katere vsak dan slišimo na radiu, televiziji ali jih beremo v časopisih, ker smo spet tam - nič resnično in sama manipulacija. Iz vsakega stavka, ki ti ga izreče prijatelj, sodelavec ali znanec se lahko naučimo nekaj novega. Samo dobro moramo premisliti, si vstaviti v spomin in nikoli ne veš kdaj ti bo ta stavek (za nekatere ljudi čisto nepomemben) prišel prav v katerem koli trenutku življenja. Izkušnje so zelo pomembne, so naš največji vir znanja. Zato je pomembno, da v življenju doživimo čimveč, poskusimo čimveč različnih stvari, le tako bomo vedeli kako in kaj deluje in si bomo s tem pomagali v prihodnosti. Ne pa, da se v šoli, na tečajih in seminarjih piflamo stvari, ki jih kasneje sploh ne znamo uporabiti. Ne sedite doma. Pojdite ven, med ljudi, družbo, na potovanje in doživeli boste veliko novega. Svojih izkušnj se boste spominjali in jih uporabljali še dolgo. To je vseživljensko učenje. Spoznajte svet in samega sebe. Pustite učbenike, časopise ter televizijo, pojdite v svet, ki vam ponuja znanje, izkušnje in s tem dolgoročno srečo. Zapomite si: 1 gram prakse je veliko več vreden kot pa tona teorije!(Tamara Hrovat - Hrovi)

MOJA PODJETNIŠKA POT:Za potešitev lakote in sladko razvajanje: KRUHEK SEVNICA, D.O.O.

Predstavljamo vam podjetniško pot družine Kozole. Vas zanima kakšni so bili njihovi začetki in kaj si želijo v prihodnje? Na vprašanja je odgovorarjala hči ustanovitelja

“Prekarne Kruhek” Maja Kozole.

Kako se je v vaši družini porodila ideja za zasebno pekarno?Takrat komaj sedemnajstletni g. Karel Kozole se je po zaključku srednje šole zaposlil v

velikem pekovskem podjetju Klasje, kjer je opravljal delo peka. Dvajset let si je marljivo nabiral izkušnje, saj mu je to delo predstavljalo veliko veselje. Vendar je v njem nenehno tlela podjetniška žilica, ki se ji ni mogel več upirati. Zato se je odločil, da izpolni svojo dolgoletno

željo – odpre zasebno pekarno s prodajalno, v kateri bi svojim strankam nudil široko paleto različnih vrst kruha, pekovskega peciva in slaščičarskih izdelkov ter testenin.

Kdaj ste začeli s svojo proizvodnjo in kako je potekal vaš razvoj?Tako je pred 18 leti skupaj s svojo družino podjetniško zamisel uresničil g. Kozole, ki je ustanovil Pekarno Kruhek v svoji preurejeni in delno dozidani stanovanjski hiši v Sevnici. Na začetku poslovanja sta skupaj z ženo sama v pekarni pridno delala in jo vodila. Obstoječe kapacitete so omogočale normalne pogoje dela, vendar pa je sčasoma nenehna rast povpraševanja po »Kruhkovih« izdelkih zahtevala širitev proizvodnje in kadrovske okrepitve. Odskočno desko za rast poslovanja so nam takrat predstavljale Terme Čatež. Po prelomu tisočletja je majhna pekarna postajala zaradi nenehne rasti naročil vse bolj tesna, zato se je g. Kozole odločil za ponovno razširitev. Ta odločitev je predstavlja glavni mejnik, saj mu je podjetje Klasje ponudilo v odkup pekarno v Sevnici, v kateri je dolga leta služboval sam. Tako se je januarja 2003 uradno odprla nova Pekarna Kruhek, v kateri je bilo 18 zaposlenih.

Poleg proizvodnje ste se odločili tudi za lastne prodajalne. Kje vse se nahajate?Okusni »Kruhkovi« izdelki so pritegnili kupce iz okolice Sevnice in drugod. Njihovim željam smo sledili z odprtjem proda-jale v Radečah (l.1997), na Senovem (l. 2000) in v starem delu Sevnice (l. 2004). Nova pridobitev Pekarne Kruhek je tudi Kavarna »Kruhek« v Sevnici (l. 2006) in v Krškem (l. 2008), kjer se nahaja tudi prodajalna.

Kako v pekarni skrbite za kakovost vaših izdelkov?Pekarna Kruhek ves čas izpopolnjuje svoj proizvodni program in se trudi ohranjati najvišji nivo kakovosti svojih izdelkov. Tako smo leta 2004 pridobili naziv SQ – Slovenian Quality in imamo izoblikovan HACCAP sistem. Svoje poslovanje smo uredili skladno z zahtevami standarda sistema vodenja kako-vosti SIST ISO 9001:2000 in se tako pridružili organizacijam z certificiranimi sistemi kakovosti.

Kaj je vplivalo na vašo spremembo organizacijske oblike podjetja?Zaradi različnih vzrokov, med njimi tudi prihodnje upokojitve lastnika in direktorja podjetja Pekarna Kruhek, Karel Kozole s.p., smo se odločili, da spremenimo organizacijsko obliko podjetja. Tako smo se v letu 2009 iz samostojnega podjetnika preoblikovali v novo kapitalsko družbo Kruhek Sevnica, d.o.o.

Kako ste se odzvali na gospodarsko krizo?Kot veliko drugih podjetji, se je tudi nas dotaknila gospodarska kriza, ki je s seboj prinesla nešteto težav in problemov, s katerimi se v preteklosti nismo srečevali. To je hkrati bila tudi dobra spodbuda za prihodnost, da postanemo inovativnejši na vseh področjih. Naša želja je odpreti še kakšno lastno prodajalno s kruhom in pecivom, saj le te predstavljajo najboljši uspeh za podjetje.

Kaj predlagate mladim, kam se naj usmerijo v prihodnosti in zakaj?Dandanes se veliko mladih odloča za samostojno podjetniško pot, ki jim omogoča takojšnjo zaposlitev in možnost dokazovanja svojih sposobnosti. Predlagamo jim, da naj bodo osredotočeni na dolgoročne cilje, predvsem pa naj delajo trdo in z veseljem, saj bodo tako lažje uspeli.

Vir: savo.blog.siol.net

7POEZIJA zvoka:

Pesem Summer of ‘69 je ena najbolj predvajanih pesmi v poletnih mesecih...Pesem je nastala 25. januarja 1984, napisana v kletnem studiju, album s pesmijo pa je bil izdan junija 1985. Bryan in Jim Vallence sta pesem v osnovi poimenovala »Best Days of My Life«. Citat »Summer of ‘69« pa sta uporabila samo enkrat. Pesem je šla skozi številne spremembe, saj niti Bryan niti Jim nista verjela, da je pesem dovolj močna, da se predvaja na Albumu. Na koncu sta ugotovila, da bi »Sumer of ‘69« bolje zvenel in bil prepevajoč kot »Best days of my life«, zato sta pesmi dala naslov »Summer of ‘69, citat »Best days of my life« pa sta uporabila dvakrat. Marsikdo se sprašuje zakaj ravno ‘69? Številko 69 so izbrali zaradi uspehov ustvarjanja glasbe v tistem letu. Takrat so ustvarjali The Beatles, Rolling Stones, Jimi Hendrix. V intervjuju na »The Early Show« je Bryan povedal, da ima pesem lirični pomen. Pesem govori predvsem o seksu in ljubezni v poletnem času. Številka 69 pa se ne povezuje na spolni položaj. Na 25. obletnici Reckless je povedal, da je leto ‘69 zgrajeno na temo nostalgije kot »kulturne revolucije«. Pesem nima nič skupnega s političnimi protesti ali s socialnimi problemi, ampak opisuje zabavne dni, ki jih je Bryan preživel s svojimi prijatelji.Videospot je režisiral Irec Steve Barron leta 1985. Še isto leto je bil nominiran za MTV Video v kategoriji za najboljši moški videospot. (KŠ)

VIRI:http://www.jimvallance.com/01-music-folder/songs-folder-may-27/pg-song-

adams-summer-of-69.html, http://en.wikipedia.org/wiki/Summer_of_%2769

I got my first real six-stringBought it at the five-and-dimePlayed it ‘till my fingers bledwas the summer of 69

Me and some guys from schoolHad a band and we tried real hardJimmy quit and Jody got marriedshould known we’d never get far

Oh when I look back nowThat summer seemed to last foreverAnd if I had the choiceYeah - I had always wanna be thereThose were the best days of my life

Ain’t no use in complainingWhen you got a job to doSpent my evenings down at the drive-inAnd that’s when I met you yeah

Standing on your Mama’s porchYou told me that you’d wait foreverOh and when you held my handI knew that it was now or neverThose were the best days of my lifeBack in the summer of 69

Man we were killing timeWe were young and restlessWe needed to unwindI guess nothing can last forever - for-ever, no,yeah

And now the times are changingLook at everything that’s come and goneSometimes when I play that old six-

stringI think about you, wonder what went wrong

rubrikarji

88IN BILA JE BESEDA...

ZEMLJA SNOVADejan in Adi sta visela pred blokom. Dejan je bil čisto v kurcu, Adi pa je bil čisto trofjen od dveh zelembačev, ki jih je maloprej sam popušil.Ta model je res prfukjen. On sploh ne bo prodal tiste kurčeve robe, ampak jo bo vso podelal v parih dneh. Jebeni đanki. Jaz sem pa sedel zraven v svoji strgani majici in poslušal njuno debato, ki sploh ni bila debata.*Dejan pravi: “Stari, a veš, da sem po televiziji slišal, da je v Sloveniji brezposelnih že čez stotisoč folka? Od tega je velik delež mladih ljudi od 20 do 30 leta starosti. A si moreš mislt, Adi? V tej “I fell Sloveniji” smo čisto v bedu. Včasih smo bili vsaj na sončni strani Alp. Vse kar si rabil je bilo to, da si se dolpoču, pa nastavil sončnim žarkom. Danes pa hočejo, da naj jo začutim. He.., še hujš je pa to, da hočejo, da nej mislm, da sm Evropejc… ehehehehe, jebeni nesposobni lokalni in nacionalni šnelkurz politiki.”Adi prbije: “Ma ja, stari, fotr bo spet s šihta domou pršu, pol se ga bo pa udesio, preklel šefe, firmo. Pol se ga bo pa ruknu pred kavč in bo gledal fuzbal... kot da je na tem svetu samo jebeni fuzbal važn. Liga prvakov... bull shit. Kot, da so tej fuzbalerčki vredni tolk gnara, ko ga dobijo za brcanje žoge.”Dejan prbije: “Ma ja, veš sm zadnč šel na un Zavod za zaposlovanje, če imajo kej pametnega za delat. Stari, veš stopim noter, povem ka bi rad in ka mam zaeno srednjo šolo oz. ta faks k ga dokončujem že sto let. Takoj mi je prbila, da nima niti najmanjše ideje, kje bi mi v Posavju kaj našla s to mojo srednjo šolo. Pol sem mogu še na neka srečanja hodet, kjer je una vsa naštimana neki prbijala, kot da smo debili. Stari veš, ta zavod je en tak šit, da sm raj knjižco kr ven potegnu. Jao, matka pa stari bota spet pizdila, če bosta izvedela. Ta zavod je en tak šit.”Adi prbije: “Ej stari, važno, da mamo nove patrije, vojaške ladje, za vsakim voglom trgovino. Pizda, ti rečem. Igrišče za basket je pa skoz prazn. Nikjer nobenga, da bi eno tri na tri vrgl…”

In tako smo vsi trije skupaj enega zelembača popušili in odšli vsak sebi domov.

*Goran Vojinovič, Čefurji raus!

(Edvin Nepužlan)

Vprašaj svojega župana:VPRAŠANJE: Kako na občini Sevnica poskrbite za vseživljenjsko učenje svojih zaposlenih?ODGOVOR: Občina Sevnica namenja vsako leto kar nekaj sredstev za učenje in izobraževanje svojih zaposlenih, in sicer v okviru rednega izobraževanja na področju delovanja občinske uprave. Seminarji in delavnice so naša stalnica skozi celo leto. Občina Sevnica spodbuja izobraževanje zaposlenih tudi s sofinanciranjem formalnega izobraževanja v okviru izobraževalnih inštitucij, univerz in visokošolskih ustanov. Nekateri zaposleni so s pomočjo Občine Sevnica, seveda s finančnega vidika, že pridobili višji strokovni naziv in tako uresničili svoj cilj po na-daljnjem učenju in izobraževanju. Večkrat letno na Občini Sevnica izvedemo tudi izobraževanje v okviru zakonskih zahtev, in sicer na področju varstva pri delu ter tudi obnovimo znanje na področju prve pomoči. Letošnje leto smo izvedli tudi izobraževanje delo z defibrilatorjem, saj ima Občina Sevnica na svojem območju nameščenih 7 defibrila-torjev, eden izmed teh je tudi v upravni stavbi Občine Sevnica. Učenje zaposlenih poteka tudi preko nabav razne lit-erature, knjig in strokovnih revij. Zaposleni imamo v okviru rednega delovanja tudi razne strokovne ekskurzije, ko si ogledamo delovanje raznih institucij ter naprav in objektov, v katere Občina Sevnica sama veliko vlaga skozi investicije.

S spoštovanjem,Srečko OcvirkŽupan Občine Sevnica

STRAN MCSEVNICAMLADINSKIPOČITNIŠKI PROGRAM Mladinski center Sevnica se nahaja na Kvedrovi cesti 30c (za hotelom Ajdovec), namenjen pa je predvsem preživljanju prostega časa otrok in mladostnikov. Odprt je vsak dan med 14.00 in 19.00 uro in soboto med 16.00 in 20.00 uro, razen zadnje sobote v mesecu, nedelj in praznikov. Obiskovalci si lahko prosti čas krajšajo z igranjem namiznega tenisa, pikada, ročnega nogometa ter z igranjem družabnih iger. Tu se nahaja tudi info točka, možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. Za najmlajše obiskovalce organiziramo ustvarjalne delavnice, mladostniki se lahko pomerijo v raznih športih aktivnostih in turnirjih. Za odrasle organiziramo zdravstvena in druga predavanja, starševske delavnice in računalniške tečaje. Možnost je tudi najema prostorov za organizacijo rojstnodnevnih zabav, glasbenih dogodkov, seminarjev in predavanj. Aktualna doga-janja redno objavljamo na naši spletni strani www.kstm.si. Med poletnimi počitnicami od 1.7.2011 do 31.8.2011 bomo spremenili odpiralni čas in sicer, od ponedeljka do petka med 10.00 in 15.00 uro in ob sobotah med 16.00 in 20.00 uro, razen zadnje sobote v mesecu, nedelj in praznikov, ko bo MC zaprt. V juliju in avgustu bodo dvakrat tedensko v popoldanskem času na bazenu Sevnica organizirane ustvarjalne delavnice in športno zabavne aktivnosti za otroke. V sodelovanju z Družinskim inštitutom Zaupanje bomo izvajali aktivno preživljanje počitnic za otroke in mladostnike po krajevnih skupnostih občine Sevnica. Datumi in spored aktivnosti v posameznih krajih bodo objavljeni v prihodnih tednih preko tiskanih medijev in na naši Facebook strani Mladinski C Sevnica. Namen KŠTM Sevnica je povezati mladino in mladinska društva v občini Sevnica in s tem izboljšati komunikacijo in sode-lovanje mladinskih sekcij in društev, s čimer bi vplivali na boljšo organiziranost in popestritev dogajanja v občini Sevnica. Veseli bomo vsakega konstruktivnega predloga, zato vas vabimo da se nam pridružite v Mladinskem centru Sevnica ali pa nam ideje in predloge posredujete na elektronski naslov mc.najem365@gmail.com ali na facebooku Mladinski C Sevnica. Veseli bomo vašega sodelovanja!(Mojca in Marjana, KŠTM Sevnica)

1010

žihr neki uprašam?Kaj bi se lahko naučil/a od drugih?

DARJA, 41“Jaz se kar precej učim od mladih, ker tudi delam z njimi. Morate biti vse bolj vztrajni, ker te čase je težko zaslužit in najti službo. Morete se bolj potrudit, kakor smo se mogli mi, ko smo bili mladi. Ko si končal šolo, te je služba tako rekoč že čakala. Ve se, da morete biti bolj aktivni, da dosežete svoje cilje. Mladi se boste prvo borili za svoje službe posledično se bomo pa še mi naučili boriti za penzije. Tako smo povezani. Drugače pa morete pozitivno gledat in razmišljat. Pa da si pomagamo med seboj, starejši mlajšim, mlajši starejšim. “

FANIKA, MARINA, 52“Ja medve mislmo, da se

lahko starejši bolj mal od mladih naučijo. Prej bi se mladi od nas.

Nama bi prav pršlo, da bi naju naučil z računalnikom delat.”

SARA, 20“Kakšne Izkušnje mogoče, k jih jz še nisem doživela. Pa kej v zvezi z družino. Pa kuhat!”

LUKA, 22“Ne vem ne, lahk kej

dobrga, lahko kej slabga. Tešk mi pade kej na pamet.”

DRAGICA, 15“Ja ne vem. Mogoče kej nouga kar še ne znam, neki kar bi blo uporabnga. Kakšn nasvet od strejših”.

ALJAŽ, 16“Šraufat od atika. Pa kej tazga tehničnga al pa kej tazga kar nebi govoru... avto furat mogoče. Pa recimo kulturo pa bonton, obično starševko vzgojo.”

IZJAVA MESECA:

Če pogledamo malo bolj široko, se v vsaki stvari najde nekaj pozitivnega. Kot pravijo, vsaka stvar je za nekaj dobra. In tako je tudi z učenjem. Po navalu teorije, ki jo v šolah vsrkavamo vase, je potrebno biti malo previden, da ne postanemo ozkogledi. Potrebno je narediti miselni preskok. Za začetek je pozitivno razmišljanje in iskanje dobrega lahko spodbuden uvod k pozitivnemu pogledu na stvari, ki se dogajajo okoli nas. Vendar samo razmišljanje ni dovolj. Treba je priti k dejan-jem. Kaj bi se torej mladi lahko naučili od starejših in kaj bi se starejši lahko od mladih?(Intervjuvali in komentirali: Lidija Bratuša in Klavdija Švigel)

11žihr neki uprašam? članki študentov

Učenje poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da se izboljša posameznikovo znanje in spretnosti. Z učenjem pridobivamo tudi interese, značajske poteze, vrednote, odnos do sebe in drugih ter druge osebnostne lastnosti. Pri tem je zelo pomembno poudariti prenos tega znanja – torej medgeneracijsko učenje in sožitje.

Daljša življenjska doba ljudi vplivata na to, da postaja vloga starejših v družbenem prosto-ru vse pomembnejša. Zato so zelo pomembni večgeneracijski odnosi in povezave. Krepitev medgeneracijske solidarnosti lahko dosežemo s spodbujanjem »vzajemne, plodne izmenjave med generacijami, ki je osredotočena na starejše ljudi kot pomembne družbene vire« (United Na-tions, 2007, str. 2).

Medgeneracijsko sodelovanje lahko pomeni medgeneracijsko zagotavljanje pomoči, lahko pa tudi zagotavljanje različnih vrst opore (vključno z emocionalno oporo in druženjem) in medgeneracijsko solidarnost. V procesih medgeneracijskega sodelovanja je izredno pomembna javna dimenzija, predvsem vpliv na načrtovanje socialne politike za krepitev procesov družbene integracije in posledično zmanjševanje neenakosti (Jelenc Krašovec in Kump, 2010).

Na medgeneracijske družinske prenose vp-liva veliko dejavnikov, kot so npr. demograf-ska struktura družine, izobraževalni in poklic-ni status, odnos in razmerje med spoloma, javna dostopnost možnosti za medgener-acijsko podporo, davčni sistem, inštrumenti družinske politike, vrednote in tradicija družine, itd. Ugotovili so, da starejše generacije bistveno več vlagajo v odnose kot mlajše, kar vp-liva tudi na percepcijo in vrednotenje medgen-eracijskih odnosov.

Programi medgeneracijskega sodelovanja in izobraževanja lahko nastajajo v različnih in-stitucijah in v širokem spektru različnih oblik – v šolah, skupnostnih organizacijah, bolni-cah in drugje.

Medgeneracijski izobraževalni programi imajo vpliv tako na udeležence programov kot na okolje oziroma lokalno skupnost. Mla-di na podlagi sodelovanja pridobivajo znanje in veščine, si oblikujejo stališča do staranja in starejših ljudi ter se emocionalno razvijajo. Učijo se upoštevati osebne izkušnje, učijo se skupin-skega dela in spoznavajo preteklost.

V današnjem svetu vsakodnevno sprejema-mo ogromno novih informacij. Pomembno je, da te informacije pravilno uporabimo, zato se moramo naučiti učiti ne glede na svoja leta. Vsak posameznik bi to moral sprejeti kot življenjski izziv, ki ga je potrebno nenehno negovati.

(Lidija Bratuša, vir: Seminarska naloga pri pred-metu MANAGEMENT IZOBRAŽEVANJA, Ekonom-ska fakulteta, 2011)

Če želiš objaviti del svoje seminarske ali diplomske naloge v reviji Vejžde, piši na

drustvo@knof.si

˝Opustite misel, da naj bi se učili le otroci. Učite se to-liko časa, dokler se lahko še česa naučite, torej vse življenje.˝

Henry L. Doherty

MEDGENERACIJSKO UČENJE

12Sveže iz KNOFA:Društvo K.N.O.F. je večino energije v prvi polovici tega leta usmerjalo v pridobitev in obnovo novih društvenih prostorov, ki smo jih poimenovali Središče ustvarjalnosti, napredka in kulture ali na kratko SUNK, nahajajo pa se pri Bazenu Sevnica, na naslovu Ob gozdu 11. Otvoritev bo v juliju 2011!V SUNKU bomo s podporo Ministrstva za kulturo, Občine Sevnica in programa Mladi v akciji organizirali različne, v večini brezplačne programe, od izobraževanj, krožkov, delavnic in družabnih večerov. Najbolj se bomo posvetili multimedijskim umetnostim, nekaj aktivnosti pa bo tudi iz novih programov: Alternativni načini življenja ter Tehnološki vrt. Pridno smo delali tudi na mednarodnem področju in sicer pričakujemo, da se bosta v septembru našim prostovoljcem za eno leto pridružila tudi dva tujca iz Francije in Slovaške. Prostovoljca bosta bivala v prostorih SUNKA, kjer imamo urejen apartma s tremi sobami.

NAJ PROSTOVOLJEC: SIMON GREGl

NAJ DOSEŽEK: lEA KElEMINA

V vsaki reviji VEJŽDE bomo objavili naj prostovoljca društva K.N.O.F., ki je bil najbolj aktiven, vložil največ časa in truda v program in naj dosežek društva K.N.O.F., člana, ki je dosegel poseben uspeh za društvo. Za prvega naj prostovoljca smo določili Simona Gregla, ki je v maju in juniju, več kot 8 ur na dan pomagal pri obnovi prostorov društva, od pleskanja do mizarskih del. Največji dosežek za društvo pa je dosegla prostovoljka Lea Kelemina, ki je uspešno prijavila razpis Ministrstva za kulturo za Multimedijski center društva, ki je bil odobren.

Starši, podprite in spodbudite svoje otroke k prostovoljstvu!Mladi se danes v Sevnici kar pogosteje udeležujejo različnih prostovoljnih del, največkrat pomagajo pri organizaciji kakšnih koncertov, obnovah prostorov (beljenje, barvanje lesa…). Podobno so se v prejšnjem sistemu organizirale delovne brigade prostovoljnih delavcev, ki so uresničile nek projekt, ki je bil dober za družbo, na primer 20 ljudi se je organiziralo in zgradilo vodovod ali pa kakšno cesto. Zato nas žalosti, ko nekateri starši prostovoljstva ne podpirajo. Njihovi otroci pa si kljub temu želijo biti aktivni in si želijo izkoristiti svoj čas tako, da nekaj ustvarijo, namesto, da bi poležavali pred televizijo ali sedeli za računalnikom, ampak to ustvarijo za druge, someščane, posledično tudi za svoje starše. Starši spomnite se, da ste bili tudi sami del podobnih delovnih brigad v prejšnjih časih in kakšen duh koristnosti, družbene povezanosti in solidarnosti ste čutili. Ne želite, da to doživijo tudi vaši otroci?

KJE JE K.N.O.F.?El. naslov: drustvo@knof.si

Telefon: 07 81 44 119, 051 309 063www.knof.si, Facebook: Drustvo KNOF

Naslov: Ob gozdu 11, Sevnica

ZBIRANJE PRIJAV:VSI TEČAJI SO BREZPLAČNI, ZA MLADE IN STARE!

- Tečaj računalništva za začetnike in nadaljevalce - Tečaj fotografije- Tečaj novinarstva- Tečaj grafičnega oblikovanja v Photoshopu ali Corelu- Tečaj montaže videa v Adobe Premiere

VČLANI SE V KROŽEK: V prostorih društva začenjamo z organizacijo krožkov, skupin mladih s podobnih interesom, ki se ob občasni prisotnosti mentorja združujejo na tedenski ali mesečni ravni in se samostojno učijo, raziskujejo, de-batirajo o področju, ki jih zanima. Udeležba je seveda brezplačna. Trenutno že imamo nekaj interesentov za krožke, ki vabijo, da se jim pridružite v krožkih: LATINŠČINA, ŠPANŠČINA IN ZGODOVINA FILMA. Prijave in več info na drustvo@knof.si ali na telefonu 051 309 063.

fotooooooo turbina

Obnova prostorov društva K.N.O.F. - SUNK

1414

Program Vseživljenjsko učenje

www.cmepius.siLEONARDO DA VINCI

Zainteresirane za mladinske izmenjave, izobraževanja ali razpise ter natečaje za mlade vabimo, da se za več infor-macij obrnete na društvo K.N.O.F. iz Sevnice na naslovu www.knof.si, drustvo@knof.si ali telefonu 051 309 063.

Podprogram Leonardo da Vinci odgovarja na učne potrebe posameznikov in delodajalcev ter bogati ponudbo poklicnega izobraževanja in usposabljanja, podpira povezovanje socialnih partnerjev in razvoj konkurenčnosti z vlaganjem v znanje delovne sile in izvedbo evropskih politik. Vse aktivnosti podprograma so mednarodne narave.

Cilj programa je podpirati pridobivanje in uporabo znanja, spretnosti in kvalifikacij za opravljanje poklica, povečati število in kakovost mednarodnih usposabljanj in povečati zaposljivost posameznikov in njihovo vključenost na evropski trg dela. Program podpira izobraževalne organizacije, podjetja pri mednarodnem sodelovanju, izboljšavah kakovosti, uvajanju inovacij in povečanje privlačnosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Prijavo lahko oddajo pravne osebe, ki so neposredno ali posredno dejavne na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Tematike in ciljne skupine terciarnega nivoja (npr. študentje, profesorji, fakultete, višje šole) spadajo v okvir podprograma Erasmus.

V Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) mladim v času poletnih počitnic po celotni Sloveniji tudi letos ponujajo tabore s področja naravoslovja in tehnike, s katerimi jim omogočajo pridobivanje dodatnega znanja in razvijanje lastnih sposobnosti.

Tabori se delijo na:+mladinske raziskovalne tabore in+ustvarjalne poletne šole

V začetku julija se bodo začeli že prvi letošnji tabori, in sicer bodo mladi pod Uršljo goro modelirali čolne, v Tolminu se bodo spoznavali z robotiko in elektroniko, tisti malo bolj domači v teh vodah bodo raziskovali svet robotov in vezij, v Prosenjakovcih pa bodo udeleženci poletne šole odkrivali skrivnostni svet čebel. V prihodnjih mesecih se bodo z modelarstvom srečali tudi v Murski Soboti, v Ljubljani pa bodo navdušenci nad kemijo spoznavali kemijske vsebine, za

katere v šoli navadno zmanjka časa.Mladi bodo znanje iz šolskih klopi preverjali tudi v nadaljevanju poletja, ko pripravljajo še druge tabore s področja naravoslovja in tehnike.

Seznam vseh taborov in dodatne informacije lahko dobite na spl. strani tabori.zotks.si oz. pišite na tabori@zotks.si ali kličite na telefonsko številko 01 25 13 727.

Prijave potekajo elektronsko, pohitite, rok za prijavo je do zasedbe prostih mest!

Etno arheologi na delu

TOP PRILOŽNOST ZATE:MLADINI PRIJAZNA ZNANOST:mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalnepoletne šole

Kaj mladim ponuja Evropa?

multi-kultiV rubriki Multi-kulti objavljajmo pisma mladih iz tujih držav, ki živijo ali so živeli v Sloveniji. Odgovori so žal v angleščini, prosimo za razumevanje.

Ime: Emelin AndreDržava rojstva: Francija

Začasno bivališče: Krško

1. Present yourself, what do you do at home and your reason for coming to SloveniaI come from France. I studied geography. I’m interest in video and I like to travel. I learn about European voluntary service. It’s an european program for young to get working experience abroad and to discover different culture in Europe. Last year I was a volunteer in DZMP in Krsko, an ONG related with video. I send some applications to some organizations related with media everywhere in Europe. I chose Slovenia because I knew nothing about this country. I lived there for one year.

2. How do you feel here, what do you do here?In general I enjoyed Slovenia. The winter was too long for me and so I was down sometimes, but I think, it was because i didn’t understand what happened and it’s something normal when you are a foreigner. I got the possibility to make different activities and to get different working experience than in France. As I was foreigner, I didn’t feel social pressure. Sometimes it was strange for to see no people in the street even in Maribor or Ljubljana. But in one side it was good to get bored in a small town, I though about new activities not to be bored.

3. What is life like in your country (mainly young people’s life) in comparison to Slovenia?I think young French people are not so diferent than in Slovenia. They spend a lot of time with video games, TV or internet. They go to the disco or to party at home during the weekend. They go to the cinema.

4. Do you see any differences in spending free time amongst young people?Slovenians can have the possibility to practice an instru-ment. In France only people from uper class do that. I met a lot of Slovenians playing in a band. People are more aware about abroad. I think it’s a characteristic of France. In media or in school, we don’t speak so much about foreign intellectuals exccept in university, if we get an alternative teacher. Now young people are starting to speak English and going abroad.

5. Do you see any different problems between young people here and in your country?I don’t think problems of slovenian youngsters are simmilar than in France. Maybe they drink more than French youngsters but it’s depend on the area in France. I think Slovenian youngsters have less problems than in France, because there is more solidarity in the families and among people in Slovenia. I saw in Slovenia some youngsters considered as gangsters, but for me they looked as angels. Some yougsters from some “problem-atic area“ in France can be violent, and I think it’s because there are more social inequalities and they are more visible than in Slovenia.

6. What is the most obvious difference to you between our countries in general?Slovenians look more alternative than in France and more simple. In France there’s some place like Metelkova or Pekarna in Maribor, but you have to know someone who will introduce you; we don’t have open alternative places in France. Also some French activists speak more than they act and they are so organized. But it comes from education, in school we are less active than in other european countries.

7. What would you change here, what is not good?Maybe Slovenians take things too serious, if it’s not per-fect, it won’t be the end of the world. And maybe they are too much materialists, they don’t take time to eat! It will be good if they will express the self more.

8. Would you recommend living in a foreign country for a while to other young people?For me, it’s important to go abroad to see different living and working ways. When you come back to your country, you stand back from some situations. You come back stronger, because you learn a lot about you when you were abroad and you are less afraid in unexpected situa-tions.

Kaj mladim ponuja Evropa?

1616

Duševne težave so še vedno tabu tema in ocenjujem, da smo premalo seznanjeni z njimi, zato sem se odločila, da vam v članku opišem eno izmed motenj, ki jo imenujemo shizofrenija. Shizofrenija je psihotična motnja, pri kateri oseba zaradi motenj mišljenja tako v smislu motene oblike (govorica postane nerazumljiva, z nenavadnimi poudarki) in vsebine (pojavijo se nenavadne ideje in blodnje) ter dodatno še zaradi zaznavnih motenj (halucinacij) izgubi stik z resničnostjo. Tretjina bolnikov se dobro zdravi, drugi imajo določene težave, ostali pa imajo precej težav v vsa-kodnevnem delovanju in potrebujejo veliko pomoči. Dolžino zdravljenja merimo v letih.Kdaj posumimo na shizofrenijo in njej podobne motnje? Nenadoma, največkrat pa postopoma se pojavi pri posamezniku nenavadno vedenje in opuščanje vsakodnevnih obveznosti, čeprav ima zaradi tega težave. Pri moških se navadno začno težave bolj zgodaj, že v najstniških letih.

Kje poiskati pomoč?Posameznik, ki ima težave s shizofrenijo in njegovi svojci, lahko poiščejo pomoč pri izbranem splošnem osebnem zdravniku. Zdravnik navadno priporoči pregled pri specialistu psihiatru. Spe-cialist psihiater opravi pregled in se skupaj z osebo, ki ima težave odloča o nadaljevanju obravnave. Pri posamezniku, ki ima prvič te težave, je nujno opraviti določene preiskave in nato hitro pričeti z zdravljenjem. Zdravljenje v bolnišnici je potrebno, kadar izbrani osebni zdravnik, dežurni zdravnik ali specialist psihiater presodijo, da gre za zaplete, da drugače ni mogoče zagotoviti varnosti in da ni mogoče zagotoviti izvedbe preiskav in zdravljenja – brez tega pa je posameznik življenjsko ogrožen. Najhujši zaplet je, če pri osebi zaznamo samomorilno vedenje. Nevladne organizacije, med katere sodi tudi društvo Ozara, osebam s shizofrenijo, kakor tudi ostalim, ki trpijo zaradi duševnih težav nudimo oporo v obliki individualnih pogovorov ter razne oblike prostočasovnih aktivnosti (kreativne delavnice, kulinarične delavnice, pohodi, izleti…), ki služijo kot rehabilitacija in vodijo k zmanjšanju posledic motenj. V Sevnici smo vam na voljo na naslovu – Ozara Slovenija, Trg svobode 11, oziroma na telefonski številki: 07/81-63-780.

Darinka KOZOLE, strok. del.Vodja enote Ozara Sevnica

OZARA drustvo za pomoc ljudem v stiskiShizofrenija – psihotična motnja

TISKARNA T-TISKTanja Jakopič s.p.

Sedraž 38, 3270 LaškoTELEFON: 041 387 061

e-mail: tanja.jakopic@gmail.com

17

Vroči poletni meseci, ki so pred nami, nam bodo povzročali glavobole, bolečine v trebuhu, opekline in še marsikaj hudega…saj se bodo stopinje nenormalno povečale, mi pa bomo dehidrirani sedeli na soncu… vse to se nam bo dogajalo, če se ne bomo pripravili za vroče dni. Vendar brez skrbi. Za vas imam pripravljene specialne recepte proti lakoti in seveda žeji! ...še prej pa….Gremo na borovnice? Vejžde! Borovnica je pod znanstvenim imenom Vaccinium myrtillus zelo zanimiva rastlina oz. grm. Ima tudi več imen kot so: navadna borovnica, gozdna borovnica in črnica. Borovnice srečamo po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope. Pri nas raste skoraj povsod. Nekaj koristnih vplivov borovnice: vplivajo na vid, urejajo prebavo, čistijo kri, spodbujajo krvni obtok, blažijo vnetje, ob-navljajo sluznico, uničujejo bakterije, so antioksidant in pomirjajo.p.s.: Borovnice vsebujejo veliko betakarotena in vitamina C. Hranimo jih lahko v hladilniku približno 1 teden. Borovnice puščajo modre madeže, ki se jih lahko znebimo z nekaj kapljicami limoninega soka. (Jane from the Jungle)

BOROVNIČEV LIKER: Vino-rdeče2l

Sladkor-beli1kg

Borovnice6dl

Vanilijevsladkor6kosov

Rum2dl

Rdečevino,sladkorinborovnicezmešamoskupaj.

Vseskupajzavremoinpustimovreti15min.Kose

masamaloohladi,vsujemovanilinsladkor,dobro

premešamoinohladimo.

Dodamoruminlikernalijemovsteklenice.

Green is Good:BOROVNICA

LIMETIN LIKER S CITRONKO:

Citronka / 10 listov

Limona / iztisnjena

Sok limete 50ml Sladkor 25g

Voda 570ml

Za približno 570ml.

Liste citronke drobno nasekljamo ali stolčemo z batom v možnarju. Sestavine damo v

kozico in med mešanjem segrevamo, dokler se sladkor ne raztopi. Potem pustimo, da se

čez noč ohladi, ali pa damo za 2-3h v hladilnik. Pijačo nato precedimo in dodamo kocke ledu.

Postrežemo lahko v visokih kozarcih ali vrču ter okrasimo z listi citronke in rezinami limone.

BOROVNIČEVA PITA: Pšeničnabelamoka200g

SolMaslo100g

Sladkor-beli50g

Jajce-kokošje,rumenjak2kosa

Vanilijevapalčka1kos

Sladkasmetana250ml

Voda50ml

Jajce-kokošje3

kosiBorovnice250g

Vposodizmešamomoko,solinmaslo.Dodamo2žlici

sladkorjainrumenjaka,tervseskupajzgnetemovtesto.Za

približno30minutgashranimovhladilnik.Natotesto

razvaljamoingapoložimovnamaščenpekač.Prekotestadamo

papirzapekoingaobtežimossuhimifižoli.Pečemo15minut

na200°C.Natoodstranimopapirinfižoltertestopečemoše

5minut.Vanilijevopalčkorazpolovimo.Vloncuzavremo

sladkosmetanoinvodoterdodamovanilijevosredico.

Sladkorzmešamozjajciinvseskupajpočasizliva-

movvročosmetanozvanilijo,takodadobimo

lepokremo.Medtemvesčasmešamoz

metlico.Potestupotresemoborovnice

invseskupajprelijemoskremo.

Pečemoše20minut.

Viri : http://www.mojirecepti.com/sadje/jagodicevje/borovnice.html, Knjiga:Velika knjiga o zeliščih, Lesley Bremness

1818

Nasveti iz permakulture:

Ozaveščenost o zdravem življenju nikoli ne škodi. In ker je čas vročih dni že pred nami, sem se odločila, da se malce ozavestimo o naši preljubi pitni vodi.

S čim si gasite žejo v teh »tropskih« dneh? OK, tokrat pustimo ob strani alkoholne pijače :-) Verjetno bo največ bralcev podalo odgovor: »VODA«. In prav je tako. Vendar pa ni vseeno kakšna in od kje ta voda je… Zakaj? Odgov-ori sledijo v nadaljnjem besedah.

Voda v plastenkah? Na dan odvrženo okoli 40 milijonov plastenk! Groza!Prenehajte z uporabo plastenk in s tem zmanjšajte delež CO2, ki se spusti v ozračje pri proizvodnji plastenk. Bolje je, da si kupite steklenico iz nerjaveče kovine v katero boste nalili vodo. Na ta način boste med drugim tudi prihra-nili na denarju in pomagali pri zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju.

Dobro je vedeti: Za tiste, ki se še vseeno ne želite odreči plastenkam, svetu-jem, da pogledate na spodnji del plastenke. Tam boste našli trikotnik s številko. Če so na njej številke 2, 4, 5 pomeni da je plastika “varna“, številke 1, 3, 6, 7 pa pomenijo, da je plastika nevarna zdravju. Od teh je seveda najbolj nevarna plastila s številko 7, ki je narejena iz polikarbonata.

Nekaj praktičnih nasvetov, če pijete vodo iz plastenke:• Če ima vonj po plastiki (tudi najmanjši) je ne pijte!• Plastenk ne puščajte na soncu ali vročini! S tem se kemi-kalije v plastenki prenesejo na vodo.• Ne kupujte vode, ki je stala na policah v trgovini več kot šest mesecev.• Ne uporabljajte plastenk, katere niso narejene za večkratno uporabo, saj so gojišče bakterij, prav tako pa se s časoma začne plastika razgrajevati, s tem pa se v tekočini, ki je v plastenki sproščajo kemikalije.• Čim več uporabljajte kovinske steklenice.• Pijte vodo iz pipe. Kupite si vodni filter in natočite takšno vodo v kovinsko steklenico ali posodo.

Pa na zdravje!(Lea Kelemina, vir: http://www.bodieko.si/tag/onesnaze-vanje-okolja)

LET’S DO IT!

plastenka steklenka

Gabez za velike paradižnike!Zelo preprosta rešitev za vse vas, ki želite zastonj in prvovrstno univerzalno gnojilo. Izdelajte si svoje tekoče gnojilo iz gabeza, ki je poleg univerzalnosti najboljše kar lahko nudite svojemu paradižniku, bučam, paprikam in vsem rastlinam ki tvorijo veliko plodov. Vesela ga bodo tudi manjša sadna drevesa.

Naberite 1kg gabeza (če je osemenjen odstranite cvetove) in ga namočite v 10 l vode (po možnosti deževnice) ter postavite na sonce toliko časa, da se neha peniti (teden ali dva).

OPOZORILO: iz posode zna kar pošteno smrdeti, zato jo raje odmaknite malo dlje od svojega nosu. Vsak drugi

19Mama Gaja, imaš kaj zame? V navalu čudnih čustev zaradi lakote in utrujenosti že čutim prve znake stresa, pa čeprav skrajno oddaljena od civilizacije in tega tako materialistično usmerjenega sveta. Po logiki nekega duhovne-ga mojstra, bi morala pomirjeno vdihavati svež zrak in v sozvočju ptičjega petja okusiti divjino kot nekaj popolnega, ki je ustvarjeno izključno zato, da te nahrani in zadovolji vse potrebe, ki jih imaš. Kljub dehidraciji in zavzetem poigravanju krulejočega želodčnega orkestra, bi morala ostati mirna. Bolijo me mišice, razboleno telo ne zmore več naporov.

Še vedno hodim globoko v gozd, pa niti ne vem zakaj. Mineva že drugi teden na videz brezpomenskega lazenja v goščavi, jaz pa kar naprej ostajam brez določenega cilja, opremljena z 20 kilogramskim back-

packom in trdno odločena, da zabijem svoj čas na drugačen način, z novo kolegico »pacha mamo«. Mimogrede, ko poskušam najti svoj notranji mir, pa se muzam mimo trnja, smehljam borovnicam, ter se opogumljam, da začnem dvogovor s kakšnim od orjaških dreves, ki mi stojijo na poti. V želji po resnici ter v iskanju literature o zdravilnih zeliščih, ki mi bodo pomagale skozi to popotovanje, se mi je izmikala vsaka sled ter vsako literarno delo, ki bi mi olajšalo identifikacijo rastlin. Toliko različnih vrst, večina od teh užitnih, jaz pa pojma nimam kako se imenujejo niti čemu služijo! Zelo prikladno za nekoga, ki mu sredi džungle kruli v želodcu. Iščem rastlino, ki me bo pomirila in občutke utesnjenosti spremenila v spokojnost. V spomin se mi prikradejo besede čudaške cigančice iz Transilvanije, ki me je sredi nevihte gostila v svoji dijvi jamici in mi pustila uporabo svojega ognjišča.

»Prijateljica moja. Ne išči literature o rastlinah. Znanje je zaklenjeno v tebi. Začuti rastlino in sama ti bo povedala kako ti lahko pomaga.« Tako sem se odpravila na misijo.

Uležem se na suhi praprot in utrujena utonem v spanec. Zagledam jo. Fuga daemonum. Pomočnica eksorcistov za izganjanje hudiča. Polna flavonoidov, čreslovin ter hipericina, ki pomirja. Skupna kombinacija vseh učinkovin pa znižuje dvig kortizola pri stresu in vpliva na izločanje melatonina. Rdeče olje deluje protivnetno, za zdravljen-ju topih poškodb in opeklin ter za zdravljenje bolečin v mišicah. Deluje proti depresivnih razpoloženjih, stanju strahu in nervoznem nemiru. Najvišjo moč doseže 24. junija, ko je dan najdaljši.Skratka vse to, kar v tem trenutku potrebujem.

Še vedno pa ne vem, kako se imenuje? Videla sem jo okronano v soju svojih rumenih cvetov, na enem steblu tvori veliko listov, ki imajo obliko kot listi timijana. Tisti, ki jo prepozna, naj se oglasi!Odgovore sprejemam na uredništvu VEJŽDE-ta , kjer enega srečneža čaka praktična nagrada. Resnično si želim izvedeti ime moje rožice :)(Čaj)

dan lahko to juhico malo pomešate s palico, da bo šlo vse skupaj hitreje. Tekočino precedite in spravite v posode. Pred uporabo morate liter gnojila razredčiti v 10 litrih vode in mešanica za zalivanje rastlin je pripravljena. Gnojilo se lahko uporablja pred presajanjem za hitrejšo rast mladih rastlin, prav tako pa se obnese odlično v času zorenja plodov, saj gabez vsebuje tudi veliko kalija, ki je nujno potreben za zdrave, lepe in velike plodove.Najboljše pri vsemu skupaj pa je, da je lahko to gnojilo upora-bljamo tudi kot škropivo. Vse kar je potrebno storiti, je razredčiti gnojilo v razmerju 1:20 v vodi, ga zliti v razpršilnico in nekajkrat zaporedoma zvečer poškropiti obolele rastline. Učinkuje pred-vsem na listne uši in pršice.

P.S: enak postopek lahko uporabite tudi za pripravo gnojila iz koprive. (Luka Jejčič)

Gabez ali Symphytum officinal

“Fuga Daemonum”

20MARIJA EROTIKAEzrad je smotan .

Aja… isti dan, ko sem prišla domov iz Sežane, smo šle s Saro kao v Krško pa v bistvu smo šle pol proti Celju, na koncu smo se pa v Zidanem Mostu

obrnile proti Ljubljani. Proti Metelkovi in Kersnikovi. Mmm. Povabila sem se. Na žganje…

Noben tip me ni še tako razvnel. Spet sem ga imela v nosu, njegov vonj, njegovo telo v očeh in dlačice pa mehko kožo v dlaneh. Nikoli si še nisem

nobenega tako želela. On pa je bil skurjen in ga je pelalo. Peljala sva se najprej trikrat od kleti pa do osmega štuka bloka v tistemu dvigalu, v katerem sem se že prvič,

ko sem stopila vanj, želela požgat. Bilo je vse, kar sem hotela in tudi to, da ni bilo konca, je bilo točno to. Najbolj orgazmično. Ko sem

pol jezna in pohotna hodila v tisti gledališki opravi do Metelkove. Ko so se mi oči obračale na belo, ko sem se spominjala vsega. Sploh, škoda besed. Saj ne bi hotela nič napisat, ampak nočem pozabit. Baje me pride v ponedeljek nategnit. Samo se mi zdi kar neverjetno, ker se že tako dolgo nabira tole. Preveč… groza me je.Želim si plavat v mirnem ritmu, ko bova sama in voljna oba. Ampak si ne upam nič predstavljat. Ker po moje bo čisto povprečno. Ampak samo, da bo. More biti! Da lahko potem naprej živim.Ne morem verjet, da me en Mihi tako rajca… Polizala bi ga celega.Bojan je rekel, naj še kaj napišem. Pa sem rekla, da bom, nekaj o njemu. In evo, to je to. Heh.Zadnje čase sploh ne morem brzdat svojih želj in užitkov. Ogromno pojem. Zvečer in skoz. Najraje nekaj na kruh namažem. Kriza. Danes sem pojedla več kot pol tamalega hlebčka. Groza. Pa drugim užitkom tudi očitno… Prejle sem Ezrada na uho poljubila za lahko noč. Ne vem, zakaj. Tako mi je pasalo… in sem. Zakaj pa ne? Kot da ne najdem razlogov proti…Res moram nehat toliko jest. Pa stokrat sem si že reka, da bom zvečer delala jogo. Pa še nisem začela. Čist preveč se mi dogaja in ni mi nič dolgčas. Da bi se lahko spravila h kakšni seminarski. Moram malo omejit to kolegijevanje. Uff, Miha. Bi skoraj šla brat njegove mesiče in ga na fejsbuk pogledat, pa bi bilo to malo tumač. Moram ga dati malo on hold. Še misli in spomine treba dat. Brezveze se prštmavat. Nikoli ne bo popolno in neponovljivo…Mislim, da me zadnje čase vse bolj zadeva občutek, da sem čisto navadna punca. In da ne bom nikoli, nobenemu nekaj… nad vsemi puncami. Tako kot meni ne bo najbrž nobeden tip. Dobro, zdajle je res, da se že skoraj malo šparam za Mihata, ampak že zdajle vem, da bo to minilo, da bo prišel drugi.Tako to gre. Ostane pa kaj? Par spominov, mesičov in zapisov v tej knjigi?Zakaj sploh to počnem? Ne vem še… mogoče bom kdaj izvedla. Čist navadna punca. To je to. Takšna si. Ni se ti treba nič delat. Bom sem prepisala mesiče, da jih lahko potem zbrišem.»Ola Marija, jst sm tut že vstal :) pridem v ponedeljek ob treh zjutri… nažgat te prasičko na balkon«»Dobro jutro, dobr dan, tvoji uhančki so tukaj že ves dan :) Ka pa že tko zgodaj pokonc, nisi včeraj nč žurala…«Sm ga vprašala… ko se mu ni hotu dvignit… kaj si želi, da mu vse naredim. »Kaj imaš rad Miha?« Pa je reku: »Tebe mam rad Marija…«Pa priznal mi je, da ni še nikoli trezen seksal. Pa sem rekla v fori, če to pomeni, da je devičnik. He he. Pa je bilo tako fino.Tisto njegovo stanje blažene zamaknjenosti in odpiranje oči, zrenje v moje, energija, pa spet zapiranje vek. Risala sem ga vmes. Ogledovala. Vse, kar sem hotela… Čeprav bo Urbana res težko prehitet. Ali pa vsaj dohitet. Čeprav je bil štorast s tistim tičem dolgim. Moram si predstavljat, da imajo vsi takega kot Pavli. Sploh pa nočem pričakovat ničesar. Hočem le, da naj se že zgodi. Moje telo to potrebuje. Ne morem si je rajcat. Ne mara drugih. Samo njega čaka…

Ednina3. del

MARIJA EROTIKA Klumpanje je tradicionalna, letos že 12. prireditev in predstavlja kombinacijo športno – družabne prireditve, ki ga oragnizira Klub mladih Planina oz. na kratko KLUMP. V obdobju od nastanka je klub svojo aktivnost potrdil z raznimi prireditvami, tako kulturnega kot športnega značaja. Dokaz za to je tudi v letu 2004 prejeto najvišje priznanje občine Šentjur - IPAVČEVA PLAKETA.

S selitvijo večernega koncerta na novo lokacijo, Sveti križ - hrib nad Planino in pa časovno širitvijo dogajanja na dva dni, je Klumpanje pridobilo na prepoznavnosti in dokončno preraslo v pravi festival.

Tudi letos bomo vsak večer pripravili kakšno presenečenje. Med koncertom bodo dogajanje popestrili spektakularni svetlobni efekti in skupaj z odlično glasbeno zasedbo pričarali vzdušje, kot ga še ni bilo. Prireditveni prostor sprejme okoli 8.000 obiskovalcev in bo ustrezno označen ter varovan z fizičnimi ograjami, ki so predpisane za tovrstne prireditve. Obiskovalci koncerta bodo lahko svoje avtomobile parkirali na Planini, od koder jih bo na prizorišče prireditve pripeljal brezplačni avtobus. Na prizorišču bo velik koncertni oder in šotori za različne potrebe. Poskrbljeno bo tudi za brezplačno kampiranje in seveda hrano in pijačo.

Karte je mogoče kupiti v predprodaji ali na dan koncerta na samem vhodu v prireditveni prostor.

PREDSTAVLJA

KAJ SE BO DOGAJALO? 9.00: Prièetek nadaljevalnega raèunalniškega teèaja za odrasle12.00: Uradna otvoritev SUNKa: projekcija filma o obnovi prostora, pogostitev, predstavitev društva in èlanov, predstavitev programov16.00: Prièetek krožka latinšèine20.00: Filmski veèer

Središèe ustvarjanja, napredka in kultureDruštva K.N.O.F.

DAN ODPRTIH VRAT,

KJE JE SUNK?BAZEN

SEVNICA

ŠPARKIRI ÈE

SKATE PARK

ZE

LE

NIC

A

ZA KOGA?Vabljeni mladi in malo manj mladi, ki vas zanima raèunalništvo, video, fotografija in drugi naèini ustvarjanja ali izobraževanja.

S POMOÈJO: Ministrstva za kulturo RS, Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS in Obèine Sevnica

VHOD

ki bo v èetrtek, 21. julija 11, od 9h daljena naslovu Ob gozdu 11, Sevnica (pri bazenu)

ter vabi na

23

Z vrhunsko kvaliteto naših izdelkov smo prisotni tako na evropskem kot svetovnem trgu. Trudimo se, da bi bili pri tem čim bolj uspešni, zato vidimo svoje poslanstvo v tem, da dolgoročno zagotavljamo produkte, ki bodo naše kupce maksimalno zadovoljili. Pri svojem delovanju sledimo zanesljivosti, kvaliteti, učinkovitosti in negovanju visoko-profesionalnih poslovnih odnosov. Da smo si zastavili prave cilje, potrjujejo tudi prido-bljeni certifikati ISO 9001:2008 in GMP+.

Svoje poslovne vizije vedno združujemo z zavedanjem o širšem družbenem pomenu našega delovanja, zato smo, tako v poslovnem kot v širšem družbenem smislu, zavezani rešitvam za skupno do-bro. K varovanju okolja pristopamo celovito z odgovornim ravnanjem, usmeritvami in de-lovnimi procesi. Transparentno sodelujemo z lokalno skupnostjo in širšim okoljem. Pod-piramo programe izobraževalno-kulturnih vsebin, razne športne dejavnosti, tradiciona-lno sponzoriramo Kolesarsko društvo Sevnica.

Zavedamo se, da so ljudje z znanjem in sposobnostmi glavni vir uspeha podjetja. Zato pri svojih zaposlenih spodbujamo per-manentno izobraževanje, samoiniciativnost, inovativnost, sposobnost delovanja v timu in dovzetnost za okolje, kar pričakujemo tudi od potencialnih mladih kadrov.

FIRMA MESECA

Tanin Sevnica d.d. je podjetje z bogato tradicijo, saj na sevniškem področju deluje že 88 let. Ustanovljeno je bilo daljnega leta 1923 pod imenom Jugotanin. Osnovna dejavnost podjetja je bila proizvodnja ta-ninskih ekstraktov za usnjarstvo. Družba je vsa leta veliko investirala v posodobitev in razširitev tehnoloških procesov ter z za-vedanjem spodbujala razvoj svojih zapos-lenih, ki so s svojim znanjem in ustvarjal-nostjo prispevali k stalnim izboljšavam.

Proizvodni program podjetja poleg taninov za usnjarstvo vključuje tudi:- dodatke za prehrano živali,- enološke proizvode (ti izboljšujejo kakovost in proizvodnjo vin in konjakov),- natrijev acetat trihydrate (uporablja se v usnjarski in tekstilni industriji), - natrijev acetat anhydrous (uporablja se kot dopolnilo prehrani živali in kot dodatek v prehranski industriji za ljudi),- furfural (uporablja se pri rafinaciji olj v naftni industriji ter kot dodatek motornim gorivom) in- izdelke za zaščito lesa (zelena linija izdelkov Biotan, katera ponujajo človeku in naravi pri-jazne izdelke, narejene na vodni osnovi).

Vejžde meseca: No, pa naredimo. Mera? Ena proti približno.

ww

w.frizeraj.eu

Tel:GSM:

07/814-31-10 031-582-599

| FRIZERSKE STORITVE | MANIKURA | PEDIKURA

MAKE UP

-10%

S tem

kuponom vam

priznamo

pri g

oto

vinskem

plaèilu

Polona Kozinc s.p., Kvedrova c. 37, 8290 Sevnica

ODPIRALNI ÈAS: pon., sre., pet.: 7h-14h in 15.30h-19h tor., èet.: 7h-15h | sob: 7h-12h