metuljček 2007

METULJČEK

8. in 9. številka december 2007

ROČNO DELO ČLANOV DRUŠTVA »VEZI«

KAZALO

Literarna delavnica in kostanjev piknik v DC Štorje - 31

Praznovanje abrahama v DC Štorje - 33

Skupina za samopomoč »HRAST« na obisku v Grgurjevem etnološkem hišnem muzeju v Brestovici pri Povirju - 35

Mateja Baša: Turnir v briškuli v DC Ilirska Bistrica – 36

Karmen Margarit: Prenova DC Štanjel - 39

Valerijo Jurca: Prenova SS Brestovica - 40

Tanja Ţorţ in stanovalci SS Postojna: Dan odprtih vrat Postojna – 43

Manja Iskra: Lepe z aloe vero - 45 Sergio Popovič: Rekorderke med zgradbami - 46 ZAHVALE - 48 Podatki o glasilu Pomembne telefonske številke

Karmen Margarit: PET PRINCIPOV NORMALIZACIJE PO BRANDONU - 5 Linda Uranjek: TAKO JE LEPO - 6 Mateja Baša: NOVI ZAKON O VAROVANJU DOSTOJANSTVA DUŠEVNEGA BOLNIKA JE V SPREJEMANJU - 9 Martina Katern Tomaţič: OBREMENITVE SVOJCEV OSEB S TEŢAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU - 11 Karmen Margarit in Katarina Tomaţič: DRUŠTVO »VEZI« ZA SVOJCE Sklop izobraţevanj za podporno skupino svojcev oseb s teţavami v duševnem zdravju - 13 Monika Rosič: pesem – 14 Tanja Ţorţ: Terapija s pomočjo ţivali – 16

IZVLEČKI AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 17

Ogled Grofove jame v Brestovici pri Komnu - 17

Tedensko letovanje na morju v Maredi

in Barbarigi - 20

Turnir v balinanju v Ilirski Bistrici - 21

Skupno druţenje z DDTC Barčica in ogled Predjamskega gradu - 24

Razstava »Ţivljenje v slikah« v KC Seţana - 28

Svetovni Dan duševnega zdravja - 29

uvodna beseda....... 1

Uvodna beseda

Prijetno branje.

...teţko pišem, besed preprosto ni. V razmišljanju pričakujem, da bom nekje dobila inspiracijo.

Najverjetneje nekje globoko v sebi, v kotičku, za katerega imam premalo časa. Ţe razmišljam naglas:

»Spoznanje, da slika, ki smo jo celo ţivljenje sestavljali spreminja svojo podobo ni najlepše. Še posebej, ko to spremembo pogojuje nadnaravno;

nekaj na kar preprosto nimamo nobenega vpliva. Počutimo se nemočne in odvisne.

Najhuje ni spoznanje, da to kar gledamo ni to kar vidimo in še manj, ni to kar bi ţeleli videti.

Hudo je to, da nam je nova podoba postaja bolj všeč kot stara. Nadnaravno postaja naravno in še več, postaja del nas samih.

Smo v procesu sooblikovanja našega doţivljanja in sprejemanja sebe in drugih. Postavljeni pred dejstva, spozanavamo, da je bila sprememba resnično namenjena,

da vidimo drugače, da vidimo več in ne manj. Čeprav morda boleče je spoznanje, da za nekoga SMO in za nekoga morda nikoli ne bomo, ...to, kar bi lahko bili.

Tovrstne izkušnje so ključ do novih izbir na poti v medosebne odnose in morda iz njih. Ljudje nismo to kar bi ţeleli biti ali kar bi drugi ţeleli, da bi bili.

Kakorkoli, je pomemebno le to, da smo do drugih takšnih kot bi ţeleli, da bi bili oni do nas«.

Za konec naj Vam zaţelim prijetno branje in vse dobro v novem letu.

Katarina Tomaţič

1

Spoštovane bralke in bralci

Vsi imamo dneve, ko nečesa ne zmoremo, ko nečesa ne ţelimo, ko preprosto ne verjamemo, v to kar smo še včeraj verjeli. Verjamemo pa, da zmoremo skupaj stopiti

na pot doseganja in uresničevanja pogojev za višji nivo kvalitete ţivljenja v skupnosti.

V novem letu Vam ţelimo veliko zdravja, sreče, osebnega miru in zadovoljstva.

Predsednica ga.Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva »VEZI«.

2

Karmen Margarit, dipl. soc. del.

PET PRINCIPOV NORMALIZACIJE PO BRANDONU

David in Althea Brandon (1992: 13 - 16) naštevata pet prvin oz. principov normalizacije, ki

veljajo enakovredno tako za uporabnike kot tudi za osebje. »Načela običajnega

ţivljenja«, kot jih imenujeta, je lahko razumeti, vendar izjemno teţko upoštevati pri

praktičnemu delu, ker zahtevajo od ljudi osebne spremembe in odprtost srca in širjenje

obzorij.

1. VEČANJE IZBIRE

Uporabniki so večinoma ljudje, ki so imeli v svojem ţivljenju zelo malo moţnosti in prav ta

princip prinaša mnoţitev moţnosti, ki jih imajo uporabniki na izbiro. Ko je človeku dana

moţnost izbire, se pri njem razvija občutek za obvladovanje svojega ţivljenja, prav tako

pa se poveča njegovo samospoštovanje, ki je posledica uspešnih izborov. Osebje ima

zelo pomembno vlogo pri opredelitvi moţnih posledic vsake dane izbire, ki potencialno

omejuje druge moţnosti in prav zato mora osebje jasno opredeliti moţne posledice

vsake izbire.

Uporabniki pogosto ne razumejo, da z njihovim videzom, načinom izraţanja in ravnanja

vplivajo na to, kako jih bodo drugi ljudje videli, in tako lahko zoţujejo moţnost

komuniciranja. Uporabnik/-ica mora imeti vsakodnevno organizacijo svojega ţivljenja

čim bolj pod svojim nadzorom od jutra do večera – od tega kaj bo jedel in pil do

dejavnosti, ki jih bo opravljal, ter odnosih, ki jih bo razvijal, pri tem pa potrebuje podporo

ustanove z zmanjšanim pritiskom, osebno moč, informacije in znanje ter moţnosti, ki jih

ima na voljo in med katerimi lahko prostovoljno in samostojno izbira.

Kaj konkretno pomeni ta princip?

Ali imajo uporabniki pomembne moţnosti izbora v sluţbah?

Imeti morajo moţnost izbirati:

pri hrani in pijači,

pri delanju napak,

o odnosih,

o izhodih,

o počitnicah,

o spolnosti,

pri dejavnostih,

o tem, kaj pomaga.

Da bi bili sposobni izbirati, potrebujejo osebno moč, vero v to, da lahko v resnici izbirajo,

vero in zaupanje drugih ljudi v njihove zmoţnosti in sposobnosti, tehnične pripomočke za

vzpostavljanje stikov, kot so telefon, medmreţje, znanje in informacije, opcije, med

katerimi sploh lahko izbirajo, znanje o posledicah dejanj, sposobnost ter podporo pri

odločitvah, denar, prijatelja ali prijateljico, ki bi mu/ji pomagala v določenih situacijah

ter dostopnost do vseh sluţb, ki so na razpolago.

3

Implikacije za sluţbe:

Poleg obstoječih sluţb morajo obstajati tudi druge vrste alternativne sluţbe, med katerimi

morajo uporabniki imeti moţnost izbirati. Poleg tega pa morajo imeti še druge moţnosti

izbire v sluţbah: s kom bi delali, ali sploh bodo prihajali. Imeti morajo nadzor nad rutinskimi

opravili, moţnosti, da tvegajo. Sodelovati pa morajo tudi pri pomembnih odločitvah v

sluţbah, ki jih uporabljajo. V sluţbah se je potrebno izogibati skrajnostim izbire (ko je neko

delo namenjeno samo moškim ali samo ţenskam).

Vera v izbiro: tako osebje kot uporabniki/-ice potrebujejo treninge asertivnosti in

samozagovorništva. Uporabnike je potrebno spodbujati in opogumiti, da govorijo.

Uporabniki/-ice pa bi morali/-e biti sposobne, da prisostvujejo skupinskim obravnavam.

Spoštovanje: spodbujati je potrebno preračunano tveganje, to pomeni vzpostaviti pravila

za laţjo oceno tveganja, ki mora biti še razumno. Opozarjati pa je potrebno tudi osebje

na paternalizem in dušenje uporabnikov s preveliko skrbjo. Sluţbe morajo biti prilagojene

starosti uporabnikov in uporabnic. Upoštevati in obravnavati jih je potrebno kot kolege in

jim pri tem nuditi več informacij in opcij za laţjo izbiro.

Izkušnje: ponuditi jim moramo čim več moţnosti izbora ter poskrbeti za pozitivne modele v

nasprotju z negativnimi, ki sugerirajo negativne predstave. Uporabniki so drţavljani,

soprogi, lastniki, študentje, dijaki in ne nečloveški bolni, nesposobni ali podobno.

Denar: Vsem uporabnikom je potrebno zagotoviti resnične dohodke in ne samo malih

ţepnin, uporabniki morajo vedeti, kam in s kakšnim namenom je porabljen njihov denar.

2. RAZVIJANJE UDELEŢBE (PARTICIPACIJE)

Udeleţba je »povečana« izbira. O izbiri govorimo takrat, ko se odločamo, ali bomo za

kosilo jedli meso, zelenjavo, sendvič; sodelovanje pa pomeni, da mi sami vidimo, da te

moţnosti sploh obstajajo, ter sami odločamo o naročilu in plačilu.

V takih in podobnih situacijah lahko odkrijemo, koliko moči, oblasti, informacij in priloţnosti

za odločanje ima osebje samo. Če osebje samo nima moči, je ne mora deliti z uporabniki.

Ta princip dejansko pomeni, da je uporabnik vključen pri vodenju in načrtovanju

organizacije, kakor tudi pri prevzemanju pomembnejših vlog v druţbi. Uporabniki/-ice

morajo namreč imeti pomemben vpliv na naravo sluţbe, ki jo uporabljajo, odločati pri

vodenju organizacije, pri širjenju storitev, pri oblikovanju politike organizacije ipd.

Sodelovanje uporabnikov pri teh vprašanjih ne sme biti le simbolično, izdelane morajo biti

praktične metode, s katerimi se omogoči izvajanje tega principa.

Poleg tega pa je potrebno poiskati različne načine vključevanja v lokalno skupnost in

moţnosti različnega sodelovanja, ne le znotraj organizirane oskrbe. Na tak način lahko

druţba prepozna osebe ne le kot prizadete, ampak kot enakovredne ljudi, katerih

prispevek je prav tako dragocen in koristen na različnih področjih (pri delu, v športu,

prostovoljnih dejavnostih…).


Kdo odloča o pomembnih vprašanjih v sluţbah? Če osebje samo nima nikakršne

moči, je tudi ne more deliti s stanovalci in stanovalkami.

Kakšna je participacija uporabnikov? Zelo pomembno je, da je razvidna formalna

struktura njihovega sodelovanja.

4

Če imajo uporabniki svoj odbor, ga mora osebje spoštovati. Upoštevati je treba

pogostost sestajanja in vsebino dnevnega reda. Pomembni elementi participacije so

tudi vključevanje uporabnikov v skupinske obravnave in revizije, dostopnost do kartotek,

preskrbljenost z informacijami in dostopnost do tiskanih materialov o sluţbah. Uporabniki

potrebujejo moţnost do samozagovorništva. Vključeni morajo biti v organizacijo

prireditev, obiskov in sprejemanje obiskovalcev. Osebje si mora prizadevati razvijati

upravljavske spretnosti uporabnikov, ki tako lahko postanejo na nek način tudi osebje.

Uporabniki se morajo vključiti v skupnost.


Informacije: uporabniki/-ice morajo imeti na razpolago različne informacijske letake,

oglasne deske, dostop do kartotek, sodelovanje na relevantnih sestankih; skratka –

poskrbeti je potrebno za informiranje uporabnikov na individualni prav tako pa tudi na

skupinski ravni.

Posvetovanje: vključenost uporabnikov v relevantnih odborih: vsak uporabnik mora

imeti moţnost sporočanja osebnega (svojega) mnenja (o kvaliteti hrane, pijače,

opreme…) prav tako pa mora imeti moţnost pritoţbe.

Odločanje: imeti morajo moţnost asertivnih treningov, naučiti se morajo, kako se

organizira odbore, kako se pretehta različne opcije, kako se lahko uprejo pritisku drugih

in kako se lahko prijazno reče »ne«.

Občansko zagovorništvo: prihajanje in sodelovanje prostovoljcev, ki uporabnikom

pomagajo pri predstavljanju individualnih interesov.

Udeleţba: ali obstajajo moţnosti kolektivnega zagovorništva ali sveti uporabnikov

vplivajo na najvišje ravni vodenja.

Prenos moči: vodilno osebje naj prepušča moč niţjemu osebju in to nato uporabnikom,

prav tako pa naj bi bili uporabniki udeleţeni pri nastavljanju osebja in sodelovati pri

upravljanju s skupnimi financami.

Upravljanje: uporabniki naj bi dejansko vodili sluţbo s pomočjo osebja. Interese

uporabnikov morajo zastopati zunanje osebe.

3. POGLABLJANJE ODNOSOV

Pri poglabljanju odnosov je pomembna kvaliteta, ne kvantiteta odnosa. Vsi poznamo,

kakšen je občutek, ko je človek osamljen in zapuščen, ko nima nikogar, ki bi se z njim

pogovoril, spil kavo ipd. Prizadeti ljudje imajo le malo prijateljev ali pa jih sploh nimajo in

tako jim ostanejo samo odnosi s sorodniki in ljudmi, ki so plačani za delo z njimi. Vendar uporabniki potrebujejo prijatelje, take, ki so radi z njimi brez plačila. Počutiti se

morajo upoštevane in spoštovane. Občutek cenjenosti vključuje tudi to, da človeka

drugi zaznajo in spoznajo. Ustvarjati je treba take stike, ki se lahko poglobijo v

naklonjenost, ljubezen, in ki lahko navsezadnje vključijo tudi spolnost kot nekaj

normalnega. Sočloveka ne smemo obravnavati kot sredstvo za doseganje ciljev.

Potrebno je razvijati občutek domačnosti in sprejetosti. Zelo pomembno je izogibanje

institucionalnim strategijam, ki so usmerjene večinoma v krepitev podrejanja in

nadrejanja v nasprotju z ljubeznijo in zabavo. Uporabniki nimajo šefov, temveč prijatelje

in sodelavce. Vsi smo ljudje, ki jočemo, se veselimo, trpimo. O resničnem ţivljenju se ne

morejo učiti drugače, kot da ga res ţivijo.

5


Odnosi se lahko odvijajo med samimi uporabniki, med samim osebjem, med osebjem

in uporabniki, med sosedi in uporabniki ter med zunanjimi sodelavci in uporabniki.

Vedno pa je pomembna kakovost teh odnosov, ki se kaţe na več načinov. Osebje ima

opraviti z nevsakdanjimi izkušnjami. Uporabniki izvirajo iz okolja, o katerem imamo zelo

malo izkušenj, medtem ko so oni strokovnjaki zanj. Naučili so se vrsto pravil, povezanih s

človeškim vedenjem in odnosi, ki pa niso več primerni in so večinoma neustrezni za

njihovo novo ţivljenje v skupnosti.

Ljudje se lahko druţijo med seboj, ne da bi posebej uţivali v dobrih odnosih. Kakovost

odnosov se kaţe na več načinov:

v uporabi osebnih imen: če uporabniki in osebje med seboj uporabljajo imena,

kaţe to na enakost med njimi, lahko pa osebje uporabnike kliče po imenih,

obratno pa jih morajo ti vikati in naslavljati z gospod/gospa, kar vnaša

neenakost;

v vzdušju: ta kaţe, kako se počutijo uporabniki (se zabavajo, se imajo lepo, z

veliko mero humorja, smejijo se tudi z očmi, ne le vljudnostno z usti idr.);

v spoštovanju uporabnikov: pomembno je, da so uporabniki upoštevani kot

ljudje, ki lahko s svojimi spretnostmi in sposobnostmi prispevajo k delovanju sluţb;

v obravnavi v skladu s starostjo: uporabnike je potrebno obravnavati v

sorazmerju z njihovo starostjo, mnogo sluţb se namreč do svojih uporabnikov

obnaša kot do otrok;

v načinu, kako govori osebje o uporabnikih, saj ta kaţe na njihov odnos – npr. ali

uporabljajo strokovni jezik ali govorijo o njih kot prijatelji;

v uniformiranosti osebja: če osebje nosi drugačno vrsto oblačil (sluţbena

uniforma), se s tem distancira od uporabnikov.


Bliţina: kličejo se po osebnih imenih, uporablja se skupne sanitarije, pisarno uporabljajo

vsi enako in ne le osebje, prav tako tudi ostala sredstva. Med njimi obstaja prost pretok

informacij.

Toplina: odnosi so sproščeni in neformalni, atmosfera v organizaciji je topla. Skupaj so

tudi med prostim časom, ko za to niso plačani, med seboj se obiskujejo. Obstaja miren

prostor, kamor se lahko umaknejo ali v miru pogovorijo.

Enakost: Osebje mora stanovalce videti kot enakovredne ljudi, vredne spoštovanja.

Sluţba, ki jo uporabniki uporabljajo, mora biti zgrajena na temeljih recipročnosti, kjer vsi

dajejo in vsi sprejemajo. Tudi uporabniki morajo imeti pomembne in odgovorne vloge v

delovanju sluţbe. Za delo, ki ga opravljajo, morajo dobiti ustrezno plačilo.

LITERATURA:

Brandon, David in Althea. (1992). Praktični priročnik za delo z ljudmi s posebnimi

potrebami. Ljubljana: VŠSD & PEF.

Brandon, David. (1992). Pet principov normalizacije (interno gradivo). Ljubljana: VŠSD.

V naslednji številki Metuljčka bosta predstavljena še zadnja dva principa normalizacije

po Brandonu.

6

TAKO JE LEPO

TAKO JE LEPO IMETI NEKOGA, NEKOGA, KI TI VELIKO POMENI,

KI TE POSLUŠA IN TI POMAGA. NEKOGA, KI GA SPOZNAŠ NEPRIČAKOVANO, SPONTANO.

SREČALE SO SE OČI, NEKJE V DALJAVI, KI SO SE HITRO ZBLIŢALE IN ZAPLELE V MREŢO.

TODA TA MREŢA SE JE HITRO RAZPLETLA IN OČI SO SE ODDALJILE NE MORAJO PA VEČ PRITI SKUPAJ,

ŠE MANJ PA DA BI SE ZBLIŢALE.

V DALJAVI SO SPOMINI NA LEPE ČASE, A ŢAL VSAKI DAN SONCE NE SIJE.

OBLAČI SE,

TEMNI OBLAKI PREKRIVAJO NEBO, KAPLJICE DEŢJA POLZIJO PO ŠIPI,

TO ME SPOMIONJA NA SOLZO, KI POLZI PO LICU.

POSLUŠAM ŠUM DEŢJA, POČASI SE PRIKAŢE RAZNIH BARV MAVRICA, PTICE ZAČNEJO NEŢNO PESEM PREPEVATI,

NARAVA ZOPED OŢIVI, TODA V DRUGEM SMISLU, KOT DA SE JE PONOVNO RODILA. PRETEKLOST JE PAČ TREBA

POZABITI IN ZAČETI OVENELO ROŢO NAZAJ ZALIVATI, PA ČEPRAV BO POTREBNO VELIKO ČASA, DA BO ZAČELA

POGANJATI SVOJE KORENINE NAPREJ.

LINDA URANJEK

7

Mateja Baša, univ.dipl.soc.del. NOVI ZAKON O VAROVANJU DOSTOJANSTVA

DUŠEVNEGA BOLNIKA JE V SPREJEMANJU

Prispevek je povzet iz članka »Izvedljivo le na papirju?«, avtorice Jane Krebelj,

objavljenega v Primorskih novicah, št. 181, 8.8.07.

S sodobno obravnavo oseb s teţavami v duševnem zdravju naj bi drţava zniţala

stroške, ki jih druţbi povzročajo duševne bolezni. Število duševnih bolezni je v strmem

porastu, veča se njihovo ekonomsko breme, pri čemer ne nastajajo le neposredni

stroški za zdravljenje bolnikov, ampak tudi stroški njihove odsotnosti z dela, manjše

storilnosti, zgodnejšega upokojevanja. Poleg zdravljenja v psihiatričnih bolnišnicah, bi

sodobni pristop vključeval tudi celostno obravnavo bolnikov v njihovem ţivljenjskem

okolju.

Negativni trend naraščanja duševnih bolezni naj bi zaustavil zakon o duševnem

zdravju, ki od leta 2004 nastaja na Ministrstvu za zdravje. V to je drţavo prisilila

odločitev ustavnega sodišča, ki je zahtevalo ureditev področja prisilne hospitalizacije.

V zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice naj bi bilo po novem osebo moţno pridrţati

z njeno privolitvijo, brez privolitve na podlagi sklepa sodišča ali brez privolitve, ko gre

za nujne primere. Tako se sprejem na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve

osebe začne na predlog zdravnika, centra za socialno delo, koordinatorja

nadzorovane obravnave ali najbliţje osebe. Predlog se vloţi na sodišču, kateremu je

potrebno predloţiti mnenje splošnega zdravnika ali psihiatra, katero ne sme biti

starejše od sedmih dni.

Ob sprejetju na zaprti oddelek bo moral zdravnik bolnika seznaniti z vsemi njegovimi

pravicami, na vidnih mestih pa bi morale biti objavljene telefonske številke in drugi

podatki o zagovornikih. Ti naj bi po novem bolnike zastopali v vseh postopkih

obravnave, razen pred sodiščem. Tudi pri posebnih metodah zdravljenja bo moral

zdravnik najprej dobiti pisno privoljenje bolnika, o sprejemljivosti in nujnosti metode pa

bo morala svoje mnenje dati tudi komisija za medicinsko etiko.

Zdravljenje osebe s teţavami v duševnem zdravju bo spremljal zagovornik bolnika.

Seznam zagovornikov naj bi sestavilo Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve,

katero naj bi njihovo delo tudi nadzorovalo in plačevalo. Med nalogami zagovornika

bo tudi spremljanje vseh ukrepov ter preverjanje njihove nujnosti in upravičenosti.

Predlog zakona predvideva, da bodo bolniki namesto na zaprti oddelek psihiatrične

bolnice lahko napoteni v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda ali v

nadzorovano obravnavo. Ta bo namenjena osebam s teţkimi duševnimi motnjami, ki

jih je še mogoče zdraviti doma. Sistem obravnave v skupnosti, ki naj bi bil bistveno

cenejši od bolnišničnega zdravljenja, naj bi podobno kot doslej, vodile nevladne

organizacije. Obravnava v skupnosti je namenjena osebam, ki imajo teţave pri

opravljanju vsakdanjih opravil in pri vključevanju v druţbeno ţivljenje.

8

Leto dni po sprejemu zakona naj bi vlada pripravila nacionalni program varovanja

duševnega zdravja. Šele ta naj bi opredelil organizacijo in naloge vseh vpletenih v

mreţi za varovanje duševnega zdravja.

Vsi ti ukrepi, ki naj bi v največji meri varovali pravice pacienta, so na papirju videti

uresničljivi, v praksi pa se pri njihovem izvajanju lahko zaplete, opozarja del psihiatrične

stroke. Ţe uvedba zagovornikov sproţa pomisleke, kako bodo laiki lahko sodelovali pri

določanju poteka zdravljenja, pridobivanje soglasij pacienta pa je v trenutku, ko le-ta

teţko razume ali pa povsem napačno dojema svet okrog sebe, pogosto nemogoče.

Nevropsihiater Joţe Felc, primarij idrijske psihiatrične bolnišnice, soglaša in tudi sam

poudarja, da mora biti dostojanstvo bolnika zaščiteno, opozarja pa, da je vsak bolnik

edinstven, zahteva svoj pristop, zaradi česar je teţko v zakonu formalizirati splošne

rešitve za vse.

Odhod psihiatrije na teren ni niti enostaven niti poceni, opozarja dr. Felc. Civilnim

zdruţenjem za duševno pomoč priznava velike zasluge in pomen, vendar vztraja, da

so pri skrbi za bolnika po njegovem odhodu iz bolnišnice potrebni tudi strokovnjaki.

Manj zadrţkov do zakona imajo v zdruţenju svojcev oseb s teţavami v duševnem

zdravju Humana. Za svojce je zelo pomembno, da bi tudi osebe z duševnimi motnjami

dobile pravico do načrtovalca skrbi, ki bi skrbel za bolne tudi po odpustu z zdravljenja,

in pravico do zagovornika. Tatjana Gričar, predsednica Humane pravi, da bi bili svojci

na ta način razbremenjeni. V Humani so do namere za pripravo nacionalnega

programa zadrţani in pričakujejo, da bo do priprave programa preteklo še veliko

vode. Zaradi tega vztrajajo, da bi moralo biti vse, kar prinaša zakon, urejeno s

podzakonskimi akti, najpozneje v šestih mesecih po sprejetju zakona.

Tiskovna konferenca v podporo predlogu Zakona o

duševnem zdravju, 14.09.2007

9

Martina Katern Tomaţič, univ. dipl. soc. delavka OBREMENITVE SVOJCEV OSEB S

TEŢAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

V vsakodnevnem sobivanju z osebo s teţavami v duševnem zdravju, doţivljajo svojci

vrsto obremenitev za katere največkrat mislijo, da jih povzroča oseba, njegova

bolezen, njegovo obnašanje, njegova nezmoţnost zadostiti zahtevam okolice.

Ko tako opaţajo, kaj vse jih moti pri osebi, ki ima teţave v duševnem zdravju, pa

pogosto pozabijo od kod vse to izvira, kaj so resnični vzroki tega, saj ţivijo pod

nenehnim pritiskom katerega posledica je permanentna stresna situacija v kateri ţivijo

in delujejo, pa se je, ravno zaradi njene stalnosti, povsem ne zavedajo. Tudi ko mnogi

svojci sami čutijo posledice tega stalnega stresnega poloţaja, ko so znaki ţe povsem

očitni, se nagibajo v bolezen, če niso ţe bolezen sama, še vedno ne vidijo, kje je pravi

vzrok vsega tega. Veliko, skoraj največ, tiči v nevednosti svojcev in njihovih

nezmoţnostih obrniti pogled vase.

Ko se svojci znajdejo v poloţaju, da se morajo vţiveti in se soočati s teţavami v

duševnem zdravju, se pojavijo številne obremenitve.

Tu lahko govorimo o dveh skupinah:

- SVOJCI uporabnika, ki ima hude teţave in

- SVOJCI, uporabnika, ki nima tako hudih teţav.

Kakšna je razlika? Obremenitve so skoraj identične, s tem, da se pri drugi skupini

pojavljajo z manjšo intenziteto, pomembno pa je, da je upanje za uspešno

rehabilitacjo pri drugi skupini bolj prisotno in močnejše.

OBREMENITVE SVOJCEV

A) SUBJEKTIVNE OBREMENITVE

- ţalost in izguba,

- kronično usmiljenje,

- emocionalni tobogan,

- bolečina empatije,

- permanenten pritisk,

- stalnost stresne situacije,

- krivda,

- vezava,

- izolacija.

B) OBJEKTIVNE OBREMENITVE

- simptomi,

- skrb za obolelega svojca,

- sistem duševnega zdravja,

- socialni sistem,

- stigma.

10

Pri vseh obremenitvah pa morajo biti upoštevane tudi proţnosti in prilagodljivosti

druţine kot sistema, ki se kaţe predvsem v naslednjem:

- moč druţine,

- druţinske povezave,

- druţinski ponos na doseţke svojcev,

- rast druţine, osebni razvoj celote in njenih posameznih članov.

Obremenitve se seveda ločijo tudi po tem, v katerem druţinskem podsistemu

nastajajo.

Razlike lahko nastanejo, ko imamo naslednje situacije:

- starši-mati, oče;

- zakonski partner;

- mladi druţinski člani;

- oboleli član druţine.

IZKUŠNJE

Izkušnje imajo pomemben vpliv in so vaţne tako za svojce kot tudi za strokovnjake.

Sodelovanje v tej smeri lahko veliko pripomore k druţinski prilagodljivosti in

fleksibilnosti v procesu obvladovanja problemov v vsakodnevnem ţivljenju z svojci,

ki imajo teţave v duševnem zdravju. Spremenjeni pogled na ţivljenje, skozi učenje

in rast, namreč omogoča prestop od pasivnosti (npr. smiljenja samemu sebi, beg iz

realnosti, izolacija), k aktivnemu obvladovanju situacije skozi izkušnje za pomoč in

podporo samim sebi in osebi s teţavo v duševnem zdravju.

Izkušnje uporabljamo zavestno, kar omogoča vodenje ţivljenja druţine in vseh

upletenih v procese in posledično zmanjšuje stres.

Svojci oseb s teţavami v duševnem zdravju se morajo tudi naučiti reči NE ter si

zagotoviti svoj fizični in psihološki prostor. Le-ta je res samo njihov in vanj nima

vstopa nihče. Pomembno je spoznanje, da je vse kar se jim dogaja, namenjeno

njihovemu učenju in osebni ter druinski rasti. Ko to prepoznajo in ozavestijo, se

zmanjša tudi krivda, ţalost, izguba obenem pa se zmanjšuje tudi socialna

izključenost in stigma.

Povzeto po predavanju mag. Edo P. Belak, ŠENT – Forum svojcev Slovenije

11

Karmen Margarit, dipl. soc. del. in Katarina Tomaţič, univ. dipl. soc. del.

DRUŠTVO »VEZI« ZA SVOJCE

Sklop izobraţevanj za podporno skupino svojcev oseb s teţavami v duševnem zdravju

Izobraţevanje in usposabljanje podporne skupine svojcev in skrbnikov oseb s teţavami v

duševnem zdravju, predstavlja enega izmed pomembnejših dejavnikov za

vzpostavljanje in vzdrţevanje druţinske dinamike. Slednja naj zagotovi čim manj

konfliktno sobivanje člana s teţavami v duševnem zdravju z ostalimi člani druţine.

Svojci potrebujejo v domačem okolju veliko pomoči in podpore, tako strokovne, kakor

tudi podpore nevladnih organizacij. Zato smo v prostorih Dnevnega centra Društva

»VEZI« v Štorjah 2.11. in 3.11.2007 organizirali dvodnevno izobraževanje za SVOJCE,

SKRBNIKE, ljudi, ki imajo težave v duševnem zdravju. Izvajalec izobraževanja je bil

gospod EDO BELAK, ki je predstavnik Foruma svojcev SLOVENIJE.

Namen izobraţevanja je opolnomočiti svojce ljudi s teţavami v duševnem zdravju v

smislu pridobivanja ustreznih znanj za ravnanje in razreševanje konfliktov in delovanja v

smeri odkrivanja njihovih notranjih virov moči in odprave občutkov krivde. Nekaterih

izmed ciljev, ki jih pri tem dosegajo so meddrugim tudi: odkrivati notranjih virov moči in

razvijanje elementov samopomoči, pridobivanje znanj za reševanje konfliktov in delo na

odnosih, psihična razbremenitev svojcev in odprava občutkov krivde, izmenjava

medsebojnih izkušenj, informiranje svojcev, razvijanje občutka pripadnosti in lastne

vrednosti, socialno učenje ter povečanje nivoja socialne vključenosti in kvalitete ţivljenja

svojcev.

Izobraţevanje je potekalo v obliki modulov, ki vsak zase spodbujajo in pomagajo

reševati potrebe in probleme udeleţencev. Vsak modul je bil zasnovan tako, da je

stimuliral diskusijo med udeleţenci, o tem koliko in kako jih je prizadela bolezen. Vsebina

je bila naravnana tako, da je obravnavala teme, ki jih običajni programi izobraţevanja

ne zajemajo. Skozi diskusijo so udeleţenci izvedeli in si pridobili več znanja o sami bolezni.

Izkušnje o obvladovanju lastnih teţav in izkušnje pri obvladovanju bolezni globalno.

12

Najbolj dragocene so seveda specifične, lastne izkušnje, ki so jih udeleţenci pridobili v

ţivljenju v sobivanju z svojcem, prijateljem, znancem, ki ima teţave v duševnem zdravju.

Skozi dvodnevno izobraţevanje so si svojci in skrbniki skupaj izmenjali in proučili svoje

izkušnje, razvijali in spoznavali načine obvladovanja lastne izkušnje, spoznali so, da lahko

v atmosferi upanja in razumevanja odkrijejo svojo notranjo moč in tako ponovno

vzpostavijo dobre medsebojne odnose v svojem domačem, širšem in oţjem okolju in na

ta način postanejo srečnejši.

Po zaključenem dvodnevnem izobraţevanju, smo, na podlagi analize izpolnjenih

vprašalnikov, ugotavili, da vključitev svojcev v takšna izobraţevanja deluje pozitivno tako

na njih, kakor tudi na celotno druţinsko dinamiko in odnose v druţini.

Zato bomo tudi v prihodnjem letu, skupaj s CSD Seţana, nadaljevali s sklopi izobraţevanj

podporne skupine svojcev, ki se bo srečevala enkrat na dva meseca po dve uri in pol.

Na srečanju skupine bo poleg socialne delavke in medicinske sestre prisoten tudi

strokovnjak s področja duševnega zdravja v javnih zavodih ali skupnostnih sluţbah.

Obravnavali bomo aktualne teme, ki lahko svojcem pomagajo pri reševanju

osebnostnih ali druţinskih teţav in dilem, saj smo vsi skupnega mnenja, da si svojci

zasluţijo in potrebujejo moţnost vključevanja v skupine, kjer dobijo izkušnjo sprejetosti,

razumevanja, samopomoči, kar vodi v razvoj notranjih virov moči, da lahko

opolnomočijo sebe in druge udeleţene v problemu.

Zahvala gospodu Edu Belaku za uspešno dvodnevno izobraţevanje

13

TAKO TUJE MI JE ZDAJ,

TE ROŢE, KI RASTEJO IN LEPO CVETIJO,

TI PTIČKI, KI TAKO LEPO ŢVRGOLIJO,

TA TRAVA, KI TAKO LEPO ZELENI.

A V MENI JE TEMA NI SLEDU LUČI

PO LEPOTI TEJ, KI ME OBKROŢA.

VSE JE SENCA,

KI MI PADA PRED OČI IN VSE ZAMEGLI.

MONIKA ROSIČ

14

Tanja Ţorţ, univ.dipl.soc.del.

TERAPIJA S POMOČJO ŢIVALI

Dandanes imajo domače ţivali velik pomen za človeka. Imeti domačo ţival psa,

mačko pomeni veliko odgovornost: skrb zanjo, nega, prehrana, skratka skrb za vse

njene potrebe, hkrati pa nam ţival s svojo pojavnostjo, naklonjenostjo daje

najrazličnejše občutke ugodja, zadovoljstva, ljubezni in neizmerno pozornost.

Terapevtske učinke ţivali na ljudi so ugotavljali ţe številni strokovnjaki tako domači kot

tuji. V Sloveniji deluje Društvo za terapijo s pomočjo ţivali AMBASADORJI NASMEHA,

katerega članica sem tudi sama.

Animal Assisted Activities ali dejavnosti s pomočjo ţivali se uporablja v različnih

okoljih, izvajajo jo tako šolani profesionalci kot prostovoljci, ki morajo zadostiti

določenim kriterijem. Gre za to, da z ţivaljo obiskujemo določeno skupino ljudi ali

posameznike in izvajamo določene aktivnosti. Dejavnosti ob prisotnosti ţivali dajejo

motivacijske, vzgojne in rekreativne prednosti pri spreminjanju kvalitete ţivljenja ljudi.

Cilji ob vsakem obisku niso točno planirani, izvajalcem ni potrebno delati zapiskov o

svojem delu, obisk je spontan in traja kot je to potrebno.

Pri Animal Assisted Therapy ali terapiji s pomočjo ţivali pa gre za ciljno naravnano

intervencijo. Del tretmana z ţivaljo je sestavni del celotnega terapevtskega procesa.

Terapijo vodi strokovno usposobljen posameznik, delo je načrtovano, spremljano in

evalvirano. Za vsakega posameznika so narejeni specifični cilji in program, napredek

se meri. Namen terapije s pomočjo ţivali je izboljšanje človekovega psihičnega,

socialnega, emocionalnega in kognitivnega funkcioniranja.

Nekaj ciljev na fizični ravni človeka: izboljšanje na področju fine in grobe motorike,

izboljšanje spretnosti za upravljanje z invalidskim vozičkom, izboljšanje ravnoteţja,

izboljšanje veščin pri skrbi zase, izboljšanje šolskih veščin… Na psihičnem nivoju

dosegamo naslednje cilje: izboljšanje verbalne komunikacije, izboljšanje usmerjen

pozornosti, , obogatitev na področju rekreacije, dvig samopodobe, niţanje strahu in

anksioznosti, manjšanje osamljenosti,…

Vzgojno izobraţevalni cilji: izboljšanje spomina, spodbujanje abstraktnega mišljenja,

širjenje besednega zaklada. Motivacijski cilji: spodbujanje pripravljenosti sodelovanja v

aktivnostih, interkcij z ljudmi, zanimanje za ţivali in vse kar je povezano z njimi.

Za terapevtske namene so primerne naslednje ţivali: psi – preizkušeni, mačke, male

ţivali (činčile,kunci), priči, ribe, konji, delfini, lame, različne domače ţivali.

15

Terapijo s pomočjo ţivali se uspešno izvaja v vrtcih, osnovnih šolah, vzgojnih zavodih,

pediatričnih bolnišnicah, domovih za otroke, komunah, centrih za zdravljenje odvisnosti,

pri osebah z različnimi omejitvami, osebah z nevrološkimi obolenji, kronično bolnih,

osebah z duševno boleznijo, v domovih za starejše občane,… seveda pa taka oblika

obravnave ni primerna za vsakogar.

Pozitivni učinki terapije s pomočjo ţivali se kaţejo na naslednjih področjih oziroma

nivojih: telesni nivo: mišična napetost se normalizira, sproščanje hormonov endorfinov,

uravnavanje krvnega tlaka, upočasni se bitje srca, globlje dihanje.

Na duševnem nivoju deluje pomirjujoče, ţival deluje kot antistresni dejavnik, pomaga

pri izboljšanju koncentracije, dvigovanju motivacije, zmanjševanje občutkov

tesnobnosti, osamljenosti, preventiva pri samomorilnih osebah.

Na socialnem nivoju zanimanje za ţival povezuje ljudi, spodbuja komunikacijo, vzvod pri

postavljanju meja, zniţuje asocialnost.

16

Izvlečki programa meseca

septembra, oktobra, novembra in

decembra

Društvo »VEZI« na ogledu Grofove jame v Brestovici pri Komnu

V Grofovi jami, Brestovica pri

Komnu

Ogled Grofove jame v Brestovici pri Komnu

Tedensko letovanje na morju v Maredi in Barbarigi

Turnir v balinanju v Ilirski Bistrici

Skupno druţenje z DDTC Barčica in ogled Predjamskega

gradu

Donacija Golfistov za Društvo »VEZI«

Razstava »Ţivljenje v slikah v KC Seţana

Svetovni Dan duševnega zdravja

Literarna delavnica in kostanjev piknik v DC Štorje

Praznovanje abrahama v DC Štorje

Skupina za samopomoč »HRAST« na obisku v

Grgurjevem etnološkem hišnem muzeju v Brestovici pri Povirju

Turnir v briškuli v DC Ilirska Bistrica

Prenova DC Štanjel

Prenova SS Brestovica

Dan odprtih vrat Postojna

V okviru leta enakih moţnosti smo dne 5.9.2007

Stanovanjska skupina »VEZI« Brestovica pri Komnu

organizirala pohod in ogled Grofove jame, za zaključek

pa smo organizirali še piknik in se prijetno okrepčali. Pot

do jame in njen ogled je vodil član in vodič jamarskega

društva Seţana, gospod Peter Pipan. Gozdna pot nas

je vodila skozi neokrnjeno kraško naravo. Pogled se je

ustavil na povojnih ostankih, ki so nas za trenutek

povezali s preteklostjo slovenskega naroda. Obdajali so

nas posebni, neponovljivi občutki. Na koncu smo

občudovali razgled nad mestom Trţič in bliţnje

zamejske vasi. Poleg medsebojnega druţenja je bil

namen srečanja tudi tkanje novih prijateljskih vezi med

uporabniki društva »Vezi« in člani stanovanjske skupine

Društva Ozara iz Nove Gorice. Tovrstna srečanja

postajajo tradicionalna, saj so se izkazala kot dobra in iz

več razlogov zelo zaţelena. To je bilo ţe naše drugo

skupno srečanje, ki nam je veliko pomenilo in nam

resnično odprlo nove moţnosti na poti vključevanja v

vsakdanje ţivljenje.

17

TEDENSKO LETOVANJE NA MORJU-

BILI SMO V MAREDI IN BARBARIGI NA HRVAŠKEM Tudi mi si ţelimo malo drugačnega vsakdanjika

Čeprav malo pozno, vendar smo dočakali dan odhoda na morje.

Pripeljali smo se z avtobusom v turistično naselje Barbariga na hrvaškem.

Zjutraj smo se zbudili okoli osme ure, nato smo pozajtrkovali in se odpravili z mentorji na

plaţo, kjer smo se sončili in kopali do kosila.

Kosilo nas je čakalo ob 12 uri. Za opravljanje raznih del kot so: pomivanje, kuhanje in

čiščenje smo uspostavili deţurstva.

Po kosilu smo se ob pitju kavice malo pogovarjali, se zabavali, nato smo šli zopet na

plaţo, kjer smo uţivali.

Pozno popoldne smo se vračali nekateri prej nekateri pozneje na večerjo.

Po večerji smo hodili na sprehode ob obali in občudovali sonči zahod, raziskovali smo

tudi okolico.

Eno jutro smo se odpravili na izlet v Pulo. Mentor nam je razkazoval staro mesto, tam

smo kupili tudi spominke.

V bliţini Barbarige smo obiskali tudi izletniško točko sv. Foške, kjer smo se nauţili pozitivne

energije.

Ta čas smo se odpočili, napolnili novih moči in se vsi srečno vrnili.

Stanovalci SS Postojna

Zoran, Georgi, Vinko in Branko

18

MORJE, SONCE IN DOBRA DRUŢBA

19

MOJI UTRINKI IZ POČITNIC v Barbarigi na Hrvaškem

Dne 8.9.2007 smo se zgodaj zjutraj odpeljali iz stanovanjske skupine Brestovice pri Komnu

proti Seţani. Tam smo počakali na avtobus AVRIGA in se nato odpeljali proti Kopru.

Kasneje smo se ustavili in naredili počitek na hrvaški strani, po počitku smo se odpeljali v

MAREDO in nato v BARBARIGO. Prispeli smo utrujeni. Oglasili smo se v recepciji podjetja

RONA trade d.o.o Opatija.Tam smo se prijavili kot turisti. Z nami sta bila Ljubo Seraţin in

Magda Hrvatin bilo je resnično lepo.

Mene sta s šlaufom peljala v vodo Ljubo Seraţin in Erik Zonta. Ostali so se odpeljali med

tednom v Pulo, jaz in Hrvatin Magda smo se odpelja k cerkvi svete Foške v Vodnjan-

znane romarske cerkve. Na morju je bilo resnično lepo dne 15.9.2007smo se nazaj iz

BARBARIGE proti Sloveniji z avtobusom AVRIGA.

Valerijo JURCA

NAŠ PLAVALEC VALERIJO JURCA

20

TURNIR V BALINANJU

Končno! Pa smo le dočakali dan, ko smo lahko izpeljali tudi turnir v balinanju. Ţe v poletnem

času ste lahko zasledili, da smo ga načrtovali na Črnih njivah pri Ilirski Bistrici. Na ţalost nam

je takrat zagodlo vreme, zato smo prireditev preloţili na septembrski čas.

Kot ţe prvič, smo tudi tokrat k sodelovanju povabili Varstveno delovni center Koper – enota

Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Il. Bistrica ter Društvo upokojencev Il. Bistrica. Vabilu so

se vsi povabljeni odzvali ter nam pri organizaciji tudi priskočili na pomoč, za kar se jim še

enkrat zahvaljujemo.

Ker vremenu nismo ponovno zaupali, smo se odločili, da bo tekmovanje potekalo v dvorani

v Zabičah, katero upravlja Balinarsko društvo Zabiče. V društvu so nam priskočili na pomoč

in nam za nekaj ur odstopili dvorano. Omeniti moramo, da dosegajo njihove balinarske

ekipe zelo dobre rezultate in se tako uvrščajo celo v tekmovanja izven slovenskih meja.

Na tekmovanju smo se zbrali 20.9.07 ob 10h dopoldne. Oblikovali smo štiri mešane skupine.

Tako so nastale modra, zelena, rdeča in rumena, v katerih je bil iz vsake enote povabljenih

po en tekmovalec. Npr. modra skupina je imela enega tekmovalca iz Vdc-ja, enega iz

Doma, enega iz Vezi in enega iz skupine upokojencev. Tako smo dosegli sorazmerno

uravnoteţene skupine. Med seboj so se pomerili v dveh igrah, zmagovalci so šli v boj za

zmago, tisti skupini, ki sta izgubili, pa v boj za tretje in četrto mesto. Vse igre so bile zelo

napete, kar lahko vidite tudi na slikah.

Po končanih igrah smo si postregli z dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj – sendviči, sadjem,

pecivom in pijačo. Seveda je sledila podelitev priznanj – prva je bila modra skupina, druga

rumena, tretja zelena in četrta rdeča.

V teh nekaj urah smo se med seboj spoznali, se druţili, nasmejali in si obljubili, da se še

srečamo ob podobnih prireditvah.

21

21

Skupno druţenje z DDTC Barčica v Predjamskem gradu in DC Štorje

Po uspešnem druţenju in potepanju po slovenski obali v maju, smo se skupaj z DDTC

dogovorili za ogled Predjamskega gradu in skupno druţenje v DC Štorje. Nad idejo smo

bili vsi zelo navdušeni.

Zbrali smo se v Stanovanjski skupini Postojna, kjer so si člani Barčice lahko ogledali

prostore naše stanovanjske skupine ter se ob skupni kavi in manjšem prigrizku zahvalili

za gostoljublje. Skupaj smo se podali na ogled prečudovitega Predjamskega gradu,

kjer smo odkrivali njegove skrivnosti od nastanka pa do danes.

Pot od Postojnske jame do Predjame, je ob robu Pivške kotline, le 9 km slikovite poti z

značilno kulturno krajino. Skozi zanimivo kraško vas Veliki otok, mimo cerkvice Sv.

Andreja, s freskami iz 16. st. pelje pot do Betalovega spodmola. Tu in v drugih kraških

jamah v okolici so arheologi odkrili pomembna najdišča naših prednikov iz obdobja

pribliţno 150 000 let pred našim štetjem pa do konca kamene dobe. Ta, v strokovni

literaturi imenovan kraški paleolitik, sodi v juţni Evropi med najstarejše kulture.

V Bukovju, zadnji vasi tik pred Predjamo, se od glavne odcepi makadamska pot proti

Hrušici, kjer je bila v preteklosti ena najpomembnejših postojank v sistemu zapornega

rimskega zidu.

Na svetu je mnogo lepih, tudi imenitnješih gradov in utrdb..., toda en sam je Predjamski

grad. To je »gnezdo«, drzno zidano v 123 metrov. Mojstrovina srednjeveške

domiselnosti, poguma, prebrisanosti v nepokorščini.

Najbolj znani prebivalec Predjamskega gradu, Erazem, je ţivel v drugi polovici 15. Stol.

V nedokončanem srednjeveškem gradu. Tedaj je imel grad še bolj izrazito obrambno

nalogo. Bivanje v njem ni bilo ravno prijetno, bilo pa je varno.

Po ogledu gradu in predstavitvi čudovite legende, smo se vsi skupaj podali v DC Štorje,

kjer smo s skupnimi močmi organizirali druţabne spoznavne igre in manjšo pogostitev.

Bilo nam je prijetno, zato bomo svoja druţenja nadaljevali tudi v prihodnosti.

Postojnski jami in gospodu Petru Štefinu se iskreno zahvaljujemo za donacijo kart za ogled Predjamskega gradu, kjer smo se v čudovitem okolju, vţiveli v ţivljenje graščakov in

anekdoto o Erazmu.

ZAHVALA

22

VSE LEPOTE PREDJAMSKEGA GRADU

DRUG DRUGEMU SMO BILI RES DOBRA DRUŢBA

23

DRUŢABNE IGRE, PLES, POGOSTITEV V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

24

V soboto ob 17 uri je bil v hotelu Maestozo v Lipici svečan prevzem donacije za Društvo

"VEZI", s strani golfistov na turnirju.

Golf Club Lipica tradicionalno pripravlja DOBRODELNE TURNIRJE , na katerih zbirajo

sredstva, namenjena različnim ranljivim skupinam in posameznikom. Z zbiranjem denarja,

so med drugim pomagali: kupiti bronhoskop Bolnici Seţana, Društvu Soţitje Seţana, kupiti

harmoniko za otroka s posebnimi potrebami...itd. Tokratni turnir je potekal v soboto in sicer

na pobudo evropskega poslanca gospoda dr. Mihaela Brejca. Zbrana sredstva so namenili

nakupu športnih rekvizitov, ki jih uporabniki dnevnih centrov in stanovanjskih skupin Društva

za duševno zdravje »VEZI« še kako potrebujejo. Aktivnosti društva namreč stremijo k večji

socialni vključenosti in kvaliteti ţivljenja ljudi s teţavami v duševnem zdravju. Poleg številnih

delavnic, in sicer: kreativnih, liteteranih, recitatorskih,...itd., se redno izvaja tudi delavnica

namenjena zdravemu ţivljenju in dobremu počutju.

Tako se uporabniki programov, s podarjenimi sobnimi kolesi, lahko dnevno rekreirajo in

razgibavajo svoje telo in duha tudi v zimskem času, ko je na Krasu burja in mraz.

Ob tej priloţnosti se gospodu Brejcu, gospe Meri Trampuţ, vsem golfistom, ki so denar donirali in gospodu Evgenu Stoparju, iz srca zahvaljujemo in obljubljamo, da se bomo še naprej trudili

in delovali v smeri destigmatizacije duševne bolezni in iskali najboljše rešitve za ţivljenje z njo.

25

Ček v vrednosti 1900 eur je prevzela predsednica društva gospa Vida Mesar.

Golfisti za Društvo »Vezi«

ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU!

DONIRANA SOBNA KOLESA IN NAMIZNI NOGOMET NAŠIM ČLANOM OB

REDNI REKREACIJI, OMOGOČAJO NE SAMO ZDRAVI NAČIN ŢIVLJENJA,

AMPAK TUDI KORISTNEJŠE PREŢIVLJANJE PROSTEGA ČASA V MRZLIH

ZIMSKIH DNEH.

HVALA GOLFISTOM IZ LIPICE

26

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo poleg odprtih vrat in predavanja, za širšo

skupnost organizirali tudi razstavo »Ţivljenje v slikah« v Kulturnem domu Srečka Kosovela, ki je

bila na ogled od 9.10.07 do 24.10.07. Zdruţili smo neskončne razseţnosti domišljije, ţelja in

zamisli, katere smo izoblikovali in realizirali. Slednje smo ţeleli predstaviti in z njimi obogatiti

širšo javnost.

Razstavo sestavlja sklop slik, ki so nastale v Likovni koloniji 2007 pod vodstvom različnih

umetnikov. Med njimi zasledimo različne tehnike slikanja, med katerimi prevladujejo

akvareli.

Člani društva smo uspešni tudi pri slikanju na steklo in svilo, kjer svojo kreativnost izraţamo z

različno poslikavo rut, šalov…

Tuja nam ni niti servetna tehnika, ki jo izvajamo na steklo, keramičnih ploščicah in steklenih

kroţnikih na katerih poleg cvetličnih elementov zasledimo še elemente letnih praznikov.

Na razstavi ste lahko ogledali še dekorativne izdelke iz das in fimo mase ter raznovrsten

nakit.

Posebno mesto zavzemajo tkani izdelki, ki izstopajo po svoji izvirnosti izdelave na statvah in

naravnih materialih.

Društvo izdaja tudi svoje glasilo, Metuljček, ki je namenjen uporabnikom, strokovnim

vsebinam in informativnemu gradivu.

Otvoritev razstave smo pospremili s krajšim kulturnim programom, ki so ga sooblikovali tudi

naši člani in sicer Linda, Zoran, Emil, Terezija, Sergio, Valerijo in Bojan. Za popestritev

programa so poskrbele mlade nadarjene glasbenice na violini in klaviaturah.

Delovanje društva in namen razstave je predstavila sekretarka društva, gospa Katarina

Tomaţič. Dan smo zaključili s prijetnim druţenjem in klepetom ob manjši pogostitvi.

Člani Društva »Vezi« se za izvedbo kulturnega programa in razstave zahvaljujemo vsem, ki ste k temu pripomogli, še posebno Kulturnemu centru Srečko Kosovel in Knjiţnici Seţana.

27

RAZSTAVA »ŢIVLJENJE V SLIKAH« V KULTURNEM DOMU SREČKA KOSOVELA

SVETOVNI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA

Društvo za duševno zdravje »VEZI«, ki na območju Krasa in

Notranjske zdruţuje številne člane, smo ob svetovnem dnevu

duševnega zdravja, pripravili dneva odprtih vrat v Dnevnih

centrih Štorje in Ilirska Bistrica.

Dnevni center Štorje si je ta dan ogledalo tudi osem

predstavnikov prostovoljnih organizacij iz Italije, s katerimi

Društvo »VEZI« in CSD Seţana vzpostavljamo sodelovanje na

področju javnih in skupnostnih sluţb. Predstavili smo jim našo

organiziranost, kodeks in statut po katerem delamo, sami pa

so nam predstavili njihov pogled ter njihove prostovoljne

organizacije na področju duševnega zdravja in dela s

starostniki.

Dan smo še posebej obeleţili s predavanjem, ki se je odvijalo

v veliki sejni dvorani Občine Seţana, katerega so se udeleţili

številni prisotni ter na ta način počastili 10. oktober, Svetovni

dan duševnega zdravja.

Predavali sta spec. psih. dr. Nataša Sedmak, ki je predstavila

anksiozne motnje ter psih. Milena Pegan, katera je govorila o

stresu ter načinih sproščanja.

Ob zaključku smo nekaj časa namenili tudi razpravi v kateri

sta na številna vprašanja odgovarjali predavateljici. Zanimivo

predavanje smo zaključili s tehniko sproščanja s pravilnim

dihanjem.

29

KOSTANJEV PIKNIK

Člani Društva »Vezi« smo se zbrali,

da bi se spet enkrat cool mi imeli. Tokrat je razlog kostanjev piknik

in da bi imeli prijateljski stik.

Jaz dolgo nisem prišel v ta kraj, kamor smo prišli iz Bistrice zdaj,

ţe nekaj časa nisem »Vezi« obiskal, tu v društvo v Štorjah, da bi prihajal.

Lepo je spet med prijatli se muditi, čeprav enih od nekoč ni več videti, skoraj vsi so novi, malo je starih.

Toda v nekdanjih so ostali prostorih.

Danes se bomo skupaj druţili in bomo tudi veseli bili.

Tudi voditeljice so zasluţne za takšno vzdušje, to bo dobro vplivalo na naše počutje.

Sergio Popovič

TEDEN VSEŢIVLJENJSKEGA UČENJA KOSTANJEV PIKNIK IN LITERARNA DELAVNICA V

DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

V okviru tedna vseţivljenskega učenja smo v Dnevnem centru Društva »VEZI« v Štorjah

pripravili literarno delavnico in kostanjev piknik. Sledi literarno delo in utrinki iz piknika.

30

NAŠI LITERARNI USTVARJALCI IN ŠE VROČI KOSTANJI

31 3

PRAZNOVANJE ABRAHAMA V DNEVNEM CENTRU

ŠTORJE

Ob praznovanju abrahama

še enkrat čestitamo

Rasimu Majanoviču

in mu ţelimo obilo zdravja,

veselja, sreče in ljubezni.

32

ČLANI SKUPINE ZA SAMOPOMOČ »HRAST« DRUŠTVA »VEZI« NA OBISKU V GRGURJEVEM ETNOLOŠKEM HIŠNEM MUZEJU V

Brestovici pri Povirju

Program skupin za samopomoč je namenjen osebam s teţavami v duševnem zdravju.

Skupina za samopomoč »HRAST« je vključena v projekt skupin starih ljudi za

samopomoč območnega zdruţenja RK Seţana in deluje v prostorih dnevnega centra

Društva »VEZI« v Štorjah. Srečujemo se redno vsako sredo od 10 do 11. Vsebino

sooblikujemo skupaj s člani skupine upoštevajoč njihove potrebe in ţelje. Pogovarjamo

se tako o ţivljenju z duševno motnjo, kakor tudi o procesu psihosocialne rehabilitacije

in vseh pomembnih dejavnikih, ki ta proces spremljajo. Spregovorimo tudi o

pomembnih ţivljenjskih temah, kot so: ljubezen, druţina, partnerstvo, preţivljanje

prostega časa, reševanje konfliktov..itd. Da srečanja ne bi bila motona, se odvijajo

tudi v naravi, kjer zdruţimo koristno in zabavno. Da bi jih še bolj popestrili, poskrbimo z

krajšimi izleti in poučnimi ekskurzijami.

V sredo 3.10.2007 smo se člani skupine za samopomoč Društva »VEZI« podali peš po

poti iz Dnevnega centra Štorje v GRGURJEV ETNOLOŠKI HIŠNI MUZEL, ki se nahaja v

Brestovici pri Povirju. Na poti se nam je pridruţila stara znanka Damjana iz Podbreţ.

Prva brestovška domačija levo po prihodu v vas, so Grgurjevi. Prijazno sta nas sprejela

gospa Danica in Joţe Stojkovič, ki sta tudi sedanja lastnika domačije. Ob toplem čaju

ter odličnem pecivu smo poslušali predstavitev ter zgodovino domačije, kjer sta

današnja lastnika uredila razstavo segmentov domače materialne kulturne dediščine.

Grurjevi so vse predmete skrbno očistili in jih razstavili kot zbirko v delu svoje domačije.

V razstavni prostor so preuredili listnik in hlev. Zbirko so sami ljubiteljsko postavili na

ogled da bi vsem nam ter bodočim rodovom pokazali kako so ţiveli in se preţivljali

njihovi predniki. Spoznavali smo njihov način ţivljenja, preţivljanja in skrb za

napredovanje kraškega kmečkega gospodarstva. Več rodov je skrbelo, da ni kmetija

propadla in so jo ohranjali bodočim rodovom. Vsi člani skupine smo si skupaj ogledali

razstavljene predmete v zbirki, ki nam kaţejo zgodovino Grgurjevih. Z ogledom

predmetov smo spoznavali funkcijo ţivljenja na kmetiji.

Pod zbirko smo si ogledali

o Orodje za sekanje drv, Mizarsko orodje, Kamnoseško orodje, Ţivinsko vprego,

Orodje za ţetev, Za košnjo in spravilo sena, Mlekarstvo, Del črne kuhinje,

Pletarstvo, Šivilstvo.

Med ogledovanjem predmetov smo si člani izmenjavali svoje poglede svoje občutke,

vsi izmed nas smo nekatere predmete ţe videli, nekateri, ki prihajajo iz kmečkega

okolja pa so z temi predmeti v preteklosti tudi upravljali. Skupaj smo ugotavljali kaj je

čemu namenjeno, kako se določen predmet uporablja, …

34

35

Po prijetnem ogledu in polni vtisov smo se podali po poti proti DC Štorje. Med potjo

smo občudovali prečudovito kraško pokrajino, ki se je ţe odela v vse svoje barve

jeseni ter uţivali ob nabiranju gob deţnikov, ki smo jih nato pripravili v okviru

kulinarične delavnice.

V skupini pomagamo ljudem s teţavami v duševnem zdravju pri sprejemanju in

oblikovanju odnosa do duševne bolezni in samega sebe. Obenem pa je namen pri

ljudeh vzpodbuditi elemente samopomoči, z iskanjem posameznikovih novih virov

moči in načinov za zvišanje nivoja socialne vključenosti in kvalitete njihovega ţivljenja

V skupini posamezniki dobivajo na moči, zato je skupina za samopomoč tudi

preventivni program, ki prispeva k zmanjšanju ponovnih hospitalizacij.

Vse zainteresirane vabimo, da se nam pridruţite v prostorih društva »VEZI« VSAKO

SREDO OD 10-11.

ZA PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO POKLIČETE NA TEL ŠT. 768 52 00 KARMEN.

Praznovanje rojstnega dne naše voditejljice in prostovoljke gospe

Zdenke Furlan.

TURNIR V BRIŠKULI V DC ILIRSKA BISTRICA

Dne 7.11.2007 se je zgodaj zjutraj začel v DC Ilirska Bistrica turnir v briškuli.

Vodila ga je Mateja Baša univ.dipl. soc. del. Bilo je pestro z Matejo Baša. Veselja ni

manjkalo, zmagal je Mirko iz Stanovanjske skupine v Ilirski Bistrici. Bilo je dosti peciva

v kuhinji v Dnevnem Centru v Ilirski Bistrici. Iz Brestovice pri Komnu smo se zgodaj

zjutraj odpeljali z Puntom v Ilirsko Bistrico. Odpeljala nas je Mojca Mahnič. Z mano

so bili skupaj v avtomobilu Bojan Šuc in Majanović Rasim. Do dvanajste ure smo bili

v Ilirski Bistrici, potem pa smo se z Puntom vrnili v Štorje, kjer smo pustili Rasima in se

odpeljali nazaj v Stanovanjsko skupino Brestovica pri Komnu.

Valerijo JURCA

36

PRENOVA DNEVNEGA CENTRA DRUŠTVA »VEZI« V ŠTANJELU

ŠTANJEL je utrjeno kraško naselje na pobočju griča, ki se kot nekakšen grad dviga na

severno-vzhodnem robu kraške planote. Je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških

naselij. Ozke ulice se ob izteku razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti

vodnjaki. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, slikovito kraške

z ozkimi okni, portali, dimniki, konzolami in celo kamnitimi strešnimi ţlebovi. Veliko je

gotskih sestavin, ki dokazujejo, da je naselje ţe v tistem času doseglo današnji obseg.

Renesančno-baročni grad in poznogotska cerkev sv. Danijela dajeta Štanjelu

svojstven pečat.

V tej prečudoviti kraški vasici se v prostorih nekdanje pošte nahaja tudi DNEVNI

CENTER DRUŠTVA »VEZI«, ki deluje ţe od leta 2002. Prostor, kjer ima sedeţ dnevni center

je dobra izhodiščna točka za različne aktivnosti; nudi nam prečudovit pogled na

Štanjelski grad in s tem moţnost likovnega ustvarjanja, dostop do različnih kulturnih

prireditev (sodelovanje na trţnici starin ter domače in umetne obrti, razstave,

koncerti,..) prav tako pa se lahko sprehodimo po pisani kraški pokrajini. V dnevni

center Štanjel prihajajo stanovalci iz stanovanjske skupine Brestovica ter ljudje, ki imajo

teţave v duševnem zdravju. Zaposleni in uporabniki smo se skupaj dogovorili, da

bomo v letošnjem poletju nekoliko preuredili prostore, prepleskali ter s tem dali novo

podobo DC.

PRENOVA IN PLESKANJE DC ŠTANJEL

Z delom smo pričeli v sredini meseca julija in sicer smo najprej obnovili del strehe, ki je

ob nalivih puščal. V nadaljevanju je sledila notranja prenova prostorov. Preden smo

pričeli s pleskanjem smo se skupaj z obiskovalci (uporabniki) DC: Milanom, Robertom,

Valerijem, Bojanom ter ostalimi pogovorili o barvah v katere bomo prepleskali stene v

posameznih prostorih. Izredno pomembno je dejstvo, da ima vsak posameznik

moţnost izbire. Ko je človeku dana moţnost izbire, se pri njem razvija občutek za

obvladovanje svojega ţivljenja, prav tako pa se poveča njegovo samospoštovanje, ki

je posledica uspešnih izborov. Ţelje obiskovalcev (uporabnikov) DC so bile različne.

Osebni odnos do barv je odvisen od posameznika: od njegovega značaja, starosti,

spola, razpoloţenja, mode, časa, v katerem ţivi. Vsak človek ima svoj spekter

priljubljenih barv. Barve izraţajo njegovo osebnost in vplivajo na počutje. Doţivljanje

barv je odvisno od:

posameznika in njegove naklonjenosti do posameznih barv,

vrste in intenzivnosti svetlobe (razlike se pokaţejo zaradi dnevne in umetne

svetlobe in so odvisne od tega, kako močno je osvetljen prostor),

biološkega ritma (barve zjutraj in zvečer doţivljamo drugače.

Pred pričetkom del smo bili vsi enotnega mnenja, da moramo prostore pobarvati v

odtenke barv ki so čim bolj tople (rumena, oranţna,…). Skupj z uporabniki skušamo

odkrivati njihove ţelje in interese ter krepiti njihove vire moči v smeri osebnega in

socialnega napredovanja. Spoznavamo tudi nove moţnosti, ki širijo prespektivo

njihovih dejavnosti in aktivnosti, ki pomagajo posamezniku ponovno odkriti

ustvarjalnost in obuditi smisel ţivljenja samega.

37

BARVE V PROSTORU:

Barva ima pri opremljanju pomembno vlogo, saj je to prvi viden vtis o predmetu ali

prostoru, ki ga opazimo. Z njo lahko popravimo obliko in prostorske pomanjkljivosti,

doseţemo občutek sveţine ali toplote, lahkotnosti in teţe. Z upoštevanjem simbolnih

značilnosti in asociativnih učinkov barv na ljudi pa vzpodbujamo ţelene čustvene

reakcije na predmete in prostor ter tako z barvo vplivamo na ţeleno vzdušje v prostoru.

Ljubo, Vlado in Rasim so najprej pričeli z barvanjem predprostora. Vsi ostali: Robert,

Milan, Valerijo, Bojan, Barbara, Nada in Karmen smo pri delu pomagali. Predprostor

smo odeli v rumeno barvo, ki ima bogato barvno simboliko. Ţari, greje, je razpršena,

spominja nas na sonce in s tem na vir ţivljenja, na ţivljenje samo. Začutimo jo kot

svetlobo, ţarenje ognja, moč, svetlikanje luči, plamen sveče, iskrice in vse kar je svetlih,

toplih, dragocenih, bleščečih, ţarečih stvari. Zato ji pravijo barva sonca, ognja, zlata.

Dejansko vpliva na naš ţivčni sistem. Rumena deluje toplo. Toplina, sonce, svetloba so

torej njene najbolj očitne lastnosti in to smo tudi začutili, ko je bil prvi prostor

prepleskan. Vsi smo bili zadovoljni z izbiro.

V nadaljevanju sta Rasim in Vlado prepleskala kuhinjo in pisarno v odtenke zelene

barve, ki ji pravijo tudi barva zdravja. Po drugi strani je barva miru, umirjenosti, počitka,

premišljevanja. Njena simbolika vpliva na človekova občutja, pomirja in sprošča.

Psihološko pomeni upanje v novo dejavnost in ţivljenje. Njen simbolični pomen je

resnica, zaupanje, upanje, mir …V kuhinji je dobila prostor tudi modra omara. Osrednji

tako imenovani delovni prostor je tudi prostor v katerem prebijemo največ časa. V tem

prostoru potekajo tedensko različne kreativne delavnice, tematske skupine,…je pa to

tudi prostor, kjer se razstavljajo slike, ki jih vsakoletno v mesecu juniju ustvarijo umetniki iz

cele Slovenije na likovni koloniji ki poteka v Štanjelu en teden. Dve steni v tem prostoru

smo pobarvali neţno rumeno dve pa oranţno. Oranţna je ţareča, svetleča, topla

barva ognja in sonca. Asociira na sončni vzhod ali zahod. Ni več tako agresivna in

strastna kot rdeča, je pa zato kot čustveni stimulans vesela, prijetna barva, ki pomaga premagovati utrujenost. Zaradi naštetih značilnosti predstavlja uporabno dodatno

pomoč pri zdravljenju depresij. Oranţna izraţa toplino, širokosrčnost, je lahkotna in

igriva. Osvobaja um in telo, povečuje odprtost. Zaradi značaja vesele, igrive

lahkotnosti, oranţna barva vzpodbuja ustvarjalnost. Ko smo z deli zaključili je sledilo

temeljito čiščenje vseh prostorov, tudi tukaj smo si vsi skupaj razdelili delo Nada in

Barbara sta poskrbeli za čiščenje kuhinje in pisarne, ostali smo čistili osrednji prostor v

katerega smo postavili novo večjo mizo ter sedeţno garnituro. Na prazne stene smo na

ţelezne vrvice obesili slike, ki so nastale pod rokami spretnih slikarjev na letošnji likovni

koloniji. Milan, Robi, Bojan in Valerijo so poskrbeli še za zunanjo okolico, počistili so

odvečno vejevje, pometli, ter prebarvali zunanjo klopco. Valerijo in Robert sta

pobarvala še notranja vrata. S skupnimi močmi nam je uspelo in dnevni center je

zasijal v novih pisanih toplih odtenkih.

Milan: »Dnevni center je sedaj kot mavrična soba, barve naredijo prostor topel in

prijeten«.

Bojan: »Sedaj se v DC veliko bolje počutim barve so mi všeč prav tako pa tudi

razstavljene slike«.

Valerijo: V DC mi je lepo.

38

PRENOVA SS BRESTOVICA

V mesecu avgustu smo se lotili prenove SS Brestovica. Pri beljenju sta nam bila v

pomoč Drapal Vladimir in Seraţin Ljubo.

Prebelili smo kuhinjo, dnevno sobo, hodnik pred kuhinjo in hodnik pred sobami, balkon

ter verando (vhod). Mi smo Vladotu in Ljubotu pomagali pri prestavljanju omar,

čiščenju in tudi nekaj malega prebeliti. Ljubo in Vlado sta prihajala v Brestovico z

avtomobilom. Z nami so bile tudi Ester Umek, Vesna Škapin, Nada Stjepanovič in

Mahnič Mojca. Ester je kuhala kosila, mi pa smo garali, (pomagali pri beljenju in

čiščenju tal). Hodnik pred sobami smo prebelili v rumeno barvo, stropi so vsi beli razen

hodnika pred kuhinjo, kjer je cel prebarvan oranţno. Kuhinja je roza barve, balkon je

barve neba-modra, veranda (vhod) je bel, dnevna soba pa je svetlo zelena.

Dobili pa smo tudi novo opremo. V dnevni sobi smo dobili novo omaro, modro sobo

krasi nov kavč, vsak od nas pa je dobil tudi novo posteljo. Posodobili smo tudi

kuhinjsko opremo tako se lahko pohvalimo z novim kuhinjskim štedilnikom in napo, za

piko na i pa smo kuhinji dodali še par omaric. Uredili smo tudi pisarno pri modri sobi. V

tej sobi je tudi računalnik, na katerega lahko pišemo, shranimo na ključ, dobili pa smo

tudi internet.

V prenovljeni stanovanjski skupini se počutim zelo dobro. Valerijo Jurca

40

STANOVANJSKA SKUPINA POSTOJNA DAN ODPRTIH VRAT

V SREDO, 28.11 smo imeli v stanovanjski skupini Postojna dan odprtih vrat. To je

dan, ko se predstavimo širši javnosti, tako tistim organizacijam in ustanovam, ki z

nami ţe sodelujejo, kot tudi tem, ki nas še ne poznajo. Obenem pa se zahvalimo

za sodelovanje in podporo vsem tistim, s katerimi tesno sodelujemo tekom celega

leta, tako strokovnim sluţbam kot društvom in humanitarnim organizacijam. S

predstavitvijo širši javnosti ţelimo prispevati k zmanjševanju stigmatizacijo duševne

bolezni in prispevati k dvigovanju tolerantnosti do ljudi s teţavami v duševnem

zdravju.

Društvo za duševno zdravje in kreativno preţivljanje prostega časa »VEZI« deluje ţe

deveto leto. Pod njegovim okriljem deluje mreţa dnevnih centrov in mreţa

stanovanjskih skupin. V mreţi stanovanjskih skupin imamo trenutno štiri

stanovanjske skupine in sicer v Brestovici pri Komnu, Ilirski Bistrici, Postojni in

septembra 2007 je odprla svoja vrata tudi Stanovanjska skupina Divača. Ţivljenje

v saki stanovanski skupini se odvija na podoben način, vsaka pa ima svoje svoje

specifike in posebnosti.

Z različnimi metodami dela, strokovno podporo in ob pomoči laičnih delavk

omogočamo ljudem pridobivanje socialnih spretnosti in veščin ter višanje nivoja

socialne vključenosti in kvalitete ţivljenja. Stanovanjska skupina v Postojni je

največja saj ima kar 10 leţišč.

Tanja Ţorţ, vodja mreţe stanovanjskih skupin

Zato smo ţe drugo leto na naši enoti pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priloţnosti

povabimo v naše prostore prijatelje iz drugih enot in vse ljudi s katerimi se večkrat

srečamo. To je tudi priloţnost da nas drugi spoznajo. Na ta dan smo se seveda

skrbno pripravili. Počistili smo vse prostore in pripravili prigrizek. Pripravili smo tudi

krajši program, v katerem smo se predstavili. Prišlo je veliko obiskovalcev in tudi

predstavniki časopisov, ki so nas poslikali, televizije in radia.

Vsem smo pokazali naše prostorein jim povedali kako preţivljamo dneve.

Obiskov smo bili veseli in tudi drugo leto vas bomo povabili.

Stanovalci ss Postojna in mentorica Ester Erţen

41

Stanovanjska skupina Postojna se predstavi

TAKO VIDIM VAS JAZ

Zjutraj, ko v sluţbo prisopiham,

vonj po kavi me v tretje nadstropje povabi.

Vinko na kavču deţura, zanj to ni več zgodnja ura.

Gusti veselo pozdravi in me povabi, naj se mu pridruţim ob kavi.

Se črna senca in bela lobanja pojavi, Darko se v vrsto postavi. Jordan je včasih čemeren, a ko si frizuro popravi,

se tudi nasmeh mu pojavi. Z da in ne vas Branko odpravi,

vse drugo pa v zvezek svoj spravi. Zadrţan je malo Georgi,

a na sprehodu v peto prestavi, teţko mu slediš, ko svoj tempo postavi. Je postaven naš Zoran, pravi šarmer, je Miško prišel, ga pozdravi frizer.

Vojko rad zjutraj potegne, se pa kasneje odreţe,

ko nas s pecivom postreţe.

Tako vidim jih jaz, skozi svoja očala,

včasih malo megleno, v glavnem pa iskreno.

Napisala : Ester Rţen

mentorica v SS Postojna

42

LEPE Z ALOE VERO

Imate teţave s koţo? Vas daje oslabljen imunski sistem? Bi si radi izboljšali prebavo? Se

pomladili za nekaj let? Pomagate si lahko z aloe vero v kremi za nego koţe ali z njenim

sokom,ki ga popijete in si tako zagotovite boljše počutje in prerojen videz.

TISOČ IN EN BLAGODEJEN UČINEK

Sloves aloe vere kot izjemnega kozmetičnega sredstva sega daleč v zgodovino, saj so

izdelke iz aloe uporabljali ţe stari Egipčani. Znano je, da snovi iz aloe vere mehčajo

koţo, jo vlaţijo, pomirjajo in zavirajo njeno staranje, saj spodbujajo tvorbo kolagena in

elastina ter zmanjšajo tvorbo pigmentov.

Gel iz aloe vere tudi dobro ščiti pred soncem, ker blokira UV ţarke in obenem pospeši

obnavljanje koţe.

HARMONIČNO DELOVANJE

Aloe vera je vsekakor izjemna rastlina z učinkovitim in vsestranskim delovanjem.

Podobna je kaktusu, raste pa v puščavah Afrike in Arizone. Njene izvlečke dodajajo v

številne kozmetične izdelke, predvsem kreme, šampone in balzame po britju. In kaj vse

se skriva pod umazano zeleno lupino njenih listov? Če prereţemo sveţ list, izteče

ven lepljiv, oranţen, grudičast sok. Preostanek v notranjosti lista pa sta rastlinska sluz in

gel. Aloe vera vsebuje 99 odstotkov vode, povprečna pH vrednost je 4,5, preostale

njene sestavine pa so naslednje: encimi, vitamini A, C, E in B, minerali (natrij, kalij,

magnezij, mangan, cink, baker, krom in ţelezo), sladkorji in aminokisline. Količina vsake

od teh snovi

je zelo majhna, vendar je njihov učinek izjemno harmoničen in blagodejen.

MORDA NISTE VEDELI?

* Poznamo okoli 500 vrst aloe. Glavne so naslednje:

Aloe Barbadensis-Miller ali Curacao aloa,

Aloe perryi-Baker ali Socotrine aloa,

Aloe ferax-Cape aloa ali Aloe arborescens.

44

Večina rastlin je nestrupenih, nekaj pa je tudi takšnih, ki so zelo strupene.

* Ime aloa verjetno izvira iz arabske besede alloeh, ki pomeni svetlikajoča se, grenka

substanca.

* Aloe vera gel se proizvaja iz ţetvenih listov, starih štiri leta. Ko vsak list tehta od 500 do

700 gramov, je pripravljen za obdelavo. Navadno gel iztisnejo iz celega lista, ga

termično obdelajo ali kemijsko sterilizirajo. Vrsta aloe, ki izstopa po vsebnosti koristnih

snovi je aloe vera BARBADENSIS.

* Sok aloe vere mora biti pripravljen po postopkih, ki ne vključujejo toplotne obdelave

rastlinskega materiala in ne sme vsebovati alonina, ki je poleg odvajalnega učinka v

največji meri odgovoren tudi za krče v prebavilih in slabost.

* Kako prepoznati kakovostni proizvod? Pomembna sta tako kakovostna aloe vere

kakor tehnologija predelave. Merilo, ki zagotavlja uporabo kakovostne aloe in njeno

kakovostno predelavo so pridobljeni standardi mednarodne organizacije (ISO). Zaradi

zagotovljene kakovosti je najbolje izdelke z aloe vero kupovati v lekarnah ali

specializiranih trgovinah.

Avtorica teksta: Mateja Bevk

Literatura: revija Lepa&Zdrava,2007

Prepisala iz revije: Manja Iskra

45

Vse najlepše v novem letu 2008.

Rekorderke med zgradbami

- okrog 2580. pr. n. št.

Keopsova piramida - Giza, Egipt

146,5 m, eno od sedmerih svetovnih

čudes

- 1902. leta

»Likalnik« - New York - 86,6 m

- eden prvih nebotičnikov

-1963. leta

-Telecom Tower - London - 186,6 m

Najvišji stolp v Veliki Britaniji

-1979. leta

-National Westminster Tower Block -

London

-182,9 m - najvišja britan. zgradba z

uradi

-49 nadstropij

1913. leta

-Woolworth Building - New York

214,4 m

-najvišja zgradba na svetu 1913-

1930

1889. leta

Eiffelov stolp – Pariz, 320,7 m

-najvišji stolp pred gradnjo TV-

oddajnikov

(po informacijah v Tokiju zgrajena

verna

kopija Eiffelovega stolpa, celo višja

za 13 m)

1930. leta

Chrysler Building - New York 318,8m

Najvišja zgradba na svetu 1913-

1930

1931. leta

Empire State Building - New York

381 m

Najvišja zgradba na svetu 1931-

1973

1931. leta

Empire State Building - New

York 381 m

Najvišja zgradba na svetu

1931-1973

1973. leta

World Trade Center - New

York 411,4

Najvišja zgradba na svetu

1973-1974

1974. leta

Sears Tower - Chicago - 443

m

1975. leta

CN Tower - Toronto

555,3 m - najvišji samostojno

stoječi

stolp na svetu

Sergio Popovič, Dc Il. Bistrica

Iz knjige Guinnessova knjiga

rekordov, Ljubljana 1989

46

*Za finančno pomoč se ob koncu leta zahvaljujemo: MINISTRSTVU ZA DELO DRUŢINO IN SOCIALNE ZADEVE,

FUNDACIJI INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ (FIHO),

Občinam: Seţana, Komen, Divača, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka in

Hrpelje – Kozina.

Gospodu dr. Mihaelu Brejcu in Golfistom iz Golf Kluba Lipica

*Za strokovno pomoč in podporo se zahvaljujemo:

Socialni zbornici Slovenije, Ministrstvu za delo druţino in socialne

zadeve

Članicam našega izvršnega odbora in sicer naslednjim gospem: Vidi

Mesar, Silvani Šonc, Nevenki Doles, Vidi Uršič, Nataši Sedmak, Zorici

Morvai in Lindi Uranjek.

Centrom za socialno delo: Seţana, Postojna, Ilirska Bistrica.

*Za sodelovanje pri programih Stanovanjskih skupin Brestovica,

Postojna, Ilirska Bistrica in Divača se zahvaljujemo:

Socialnim sluţbam v Psihiatričnih bolnišnicah: Idrija, Begunje, Polje

Psihiatričnim dispanzerjem: dr. Nataši Sedmak (ZD Seţana)

Dr. Mirjani Damej (SUPEREGO d.o.o. v

Postojni)

Dr. Ahlin Dragomira (ZD Il. Bistrica)

Zdravstvenim domom: Seţana, Postojna, Komen,Divača, Ilirska Bistrica

Centrom za socialno delo: Seţana, Nova Gorica, Postojna, Koper, Trţič,

Domţale, Novo Mesto, Lendava, Tolmin.

Občinam: Seţana, Koper, Komen, Postojna, Nova Gorica, Kanal ob

Soči, Trţič, Mengeš, Lendava, Novo mesto, Gorenja Vas-Poljane.

ZAHVALE

47

Za pomoč pri realizaciji vsebine programov se zahvaljujemo:

Gospe Majdi Bernardini in Zdenki Furlan, Simonu Kuretu, Miri Lenarčič,

Krajevni skupnosti Brestovica, Kobilarni Lipica, Postojnski jami in

Gospodu Petru Štefinu, Slovenskim ţeleznicam, TIC-u Štanjel,

Razvojnem centru Ilirka Bistrica, Kosovelovi Knjiţnici Seţana, Kulturnemu

domu Seţana, Osnovni šoli Seţana, Občini Seţana, RK Seţana, Ilirska

Bistrica in Postojna, Karitasu Postojna in Gospodu Marjanu, Bandelj

Sonji, Baru Cobra, Banki Koper.

Zahvaljujemo se tudi vsem prostovoljcem, donatorjem in ljudem dobrega srca, ki so nam kakorkoli pomagali.

HVALA VSEM

48

29 3

Društvo za duševno zdravje in kreativno

preţivljanje prostega časa »VEZI«

Štorje 26, 6210 Seţana

TRR: 05100-8000031614

Davčna št.: 14906627

Matična št.: 1137794

tel. 031-649-288

Predsednica: Gospa Vida Mesar

v.d. sekretar: Katarina Tomaţič, univ.

dipl.

soc. del.

Odgovorna urednica: Katarina Tomaţič

Uredniški odbor:Tea Smonker

Mirjana Stopar

Ksenija Balantič

Zorica Morvai

Mateja Baša

Naslov za pošiljanje člankov:

[email protected]

[email protected]

kontaktna oseba: Katarina Tomaţič,

tel. 031-649-288

Izdajo glasila nam je omogočila:

OBČINA POSTOJNA

Ljubljanska c. 4

6230 Postojna

Tisk: Č u k G r a f

tiskarna in trgovina d.o.o.

Kolodvorska 21

6230 POSTOJNA

Tel.: 05/701-34-00

Faks: 05/701-34-13

Naslednja, 10. številka Metuljčka bo izšla predvidoma v mesecu februarju

2008.

Vabljeni k soustvarjanju vsebine!!!

49

mailto:[email protected]

POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

■ DRUŠTVO »VEZI«

GSM 031649-288

●Dnevni center Štorje

tel 05 768 52 00

●Dnevni center Štanjel

tel 05 769 01 89

●Dnevni center IL. Bistrica

tel 05 714 16 20

●Dnevni center Postojna

tel 05 726 48 00

●Stanovanjska skupina Brestovica

tel. 05 766 43 60

●Stanovanjska skupina Postojna

tel. 05 726 48 00

●Stanovanjska skupin Il. Bistrica

tel.

■ CENTRI ZA SOCIALNO DELO

●Center za socialno delo Seţana

tel. 05 707 42 00

●Center za socialno delo Postojna

tel. 05 700 12 00

●Center za socialno delo IL. Bistrica

tel. 05 711 01 47

●Center za socialno delo Nova Gorica

tel. 05 330 29 20

■ PSIHIATRIČNI DISPANZERJI

●Psihiatrični dispanzer Seţana

Dr. Nataša Sedmak tel. 05 731 14 16

●Psihiatrični dispanzer Postojna

Dr. Mirjana Damej tel. 05 726 10 08

■ PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE

●Psihiatrična bolnišnica Idrija

tel 05 373 44 00

●Psihiatrična bolnišnica Polje

tel.01 587 21 00

●Psihiatrična bolnišnica Begunje

tel. 04 533 33 15

DRUGE NEVLADNE ORGANIZACIJE

●Društvo Novi paradoks

Vrhovci cesta XVII/40

tel. 01 422 85 61

●Altra,

●ŠENT – Slovensko zdruţenje za

duševno zdravje

Vilharjeva 22, 1000 Ljubljana

tel. 01 230 73 38

●OZARA – Nacionalno zdruţenje

za kakovost ţivljenja

Ljubljanska ul. 9, 2000 Maribor

tel. 02 33 00 444

●Humana, Oldhamska cesta 14

4000 Kranj

tel 04 20 11 720 ■SOCIALNO VARSTVENI ZAVODI

SVZ Dutovlje, tel. 05 708 41 00

SVZ Hrastovec, tel. 02 729 35 10

■ DOMOVI UPOKOJENCEV

●Dom upokojencev Seţana

tel 05 734 40 11

●Dom upokojencev Postojna

tel. 05 700 11 00

●Dom upokojencev IL. Bistrica

tel . 05 714 12 44

■ Društvo SOS telefon,

vsak delavnik od 12-22 ure

sobote, nedelje in prazniki 18-22 ure,tel.

080 11 55

metuljček 2007

Social Media