mehanizmi gorenja, ter · kondukcija ali prevajanje – (poteka skoti trdne snovi, železo,...

PROGRAM DOPOLNILNEGA MODULARNEGA

USPOSABLJANJA GASILCEV ZA GAŠENJE POŽAROV V NARAVNEM OKOLJU – MODUL A

MEHANIZMI GORENJA, TER

VRSTE POŽAROV V

NARAVNEM OKOLJU

POŽAR PRI KOMNU 2001 ADAMIČ MARKO višji gasilski častnik II.st.

MEHANIZMI GORENJA, TER VRSTE

POŽAROV V NARAVNEM OKOLJU:

Gorenje trdnih snovi in načini prenosa toplote v

naravnem okolju,

Vzroki za nastanek požarov v naravnem okolju,

Terminologija

Pogoji in vpliv za nastanek

požarov v naravnem okolju,

Faze razvoja požarov

Posebne oblike požarov v naravnem

okolju

Varnostni postopki. ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi gorenja, ter vrste požarov 2

POŽARI V NARAVNEM OKOLJU:

Požari v naravnem

okolju so:

neobvladljivo in

nenadzorovano gorenje

gozda, grmičevja,

podrasti itd. v povezavi

z urbanim okoljem ali

samostojno.

ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi gorenja, ter vrste požarov 3


POŽARI V NARAVNEM OKOLJU:

Predstavljajo svojevrsten problem in nevarnost

Veljajo za eno najbolj uničujočih naravnih sil (opustošenja, onesnaževanje zraka, ekonomske posledice,…)

Temperatura tudi do 800oC ali do 1100oC

Širjenje s hitrostjo tudi do 100m/min

Po podatkih vsako leto na našem planetu zgori 130.000km2 gozdov (6 Slovenij ali 13 milionov nogometnih igrišč)

Gašenje je tvegano in nevarno

Nesreči se je možno izogniti (analize, študije,izobraževamja)

Vir: Internet

“Šumka” 2006


VLOGA IN POMEN GOZDA:

Gozd omogoča življenje

Slovenija je med najbolj

gozdnatimi državami v Evropi

za Finsko in Švedsko.

Slovenijo pokriva od 56% do

60% gozdnatih površin

49% iglavcev

51% listavcev

Površina gozdov v Sloveniji

znaša približno 1.142.869 ha.

Klimatske spremembe

“ŠUMKA”2006

Gorenje trdnih snovi in načini

prenosa toplote v naravnem okolju

Pogoji za gorenje:

vir vžiga

gorivo

toplota

Razvoj požara je

odvisen od:

hitrosti / smeri vetra

količine / lastnosti

goriva

topografije terena

klimatskih razmer.




Gorenje: kemijska

reakcija, pri kateri se

gorivo in kisik spajata

v zgorevalne produkte.

Vsi zgorevalni procesi

so eksotermni –

sprošča se energija.

Začetno segrevanje

Piroliza

Gorenje s plamenom

Gorenje z žarenjem

Prenos toplote:

Toplotno sevanje

Prevajanje

Konvekcija




Prenos oz. širjenje toplote se lahko izraža na tri načine:

kondukcija ali prevajanje – (poteka skoti trdne snovi,

železo, železne palice v ogenj itd.)

konvekcija ali prenos - (prenos toplote po zraku ali

tekočini - tekočina v posodi, sistem centralno ogrevanje,

topel zrak iz sobe v sobo)

radiacija ali sevanje - (prenos toplote preko toplotnih

žarkov - žarnice, peč, sončna)


ADAMIČ MARKO POŽARI V NARAVNEM OKOLJU - Mehanizmi

gorenja, ter vrste požarov

9

VZROKI ZA NASTANEK POŽAROV V

NARAVNEM OKOLJU:

ČLOVEK – 80%, namerno,

malomarnost, nepazljivost,

neznanje, napake, ekonomske

koristi.

NARAVNI POJAVI (strele,

vulkani, potresi, suša)

TEHNIČNE NAPRAVE

Krajna vas 2006 UDAR STRELE

VETER (na Primorskem Burja):

Ima zelo pomembno

vlogo pri razvoju požara:

Oskrba s kisikom

Prenaša vroče pline –

vžig ostalih gorljivih

snovi

Prenaša gorljive delce

Omogoča izredno

hitro širjenje požara –

do 190 km/h

Hitrost vetra je

neposredno povezana

z stopnjo razvoja

požara

Suši vegetacijo –

spodbuja vžig.


Terminologija:



11



12

Pogoji in vpliv za nastanek

požarov v naravnem okolju

POŽARNI

PRESKOKI HITROST

ŠIRJENJA

INTENZIVNOST

VIŠINA

PLAMENA

LETNI ČAS

VETER

NAKLON

SUŠENJE

VLAŽNOST

GORIVA

KOLIČINA

GORIVA

GOSTOTA

GORIVA

VRASTA

GORIVA

ŠIRJENJE

POŽARA



13

GIBANJE POŽARA




15

FAZE RAZVOJA POŽAROV V NARAVNEM

OKOLJU:

ZAČETNO STANJE KONČNO STANJE

PODTALNI POŽAR

TALNI POŽAR

VRŠNI POŽAR

vžig pogasitev


FAZE RAZVOJA POŽARA:

PODTALNI POŽAR

Tla bogata s humusom, iglice, šote, odpadnih vej predvsem v starih gozdovih

Širijo se pod tlemi, pojavijo se čez določen čas in lahko na čisto novem mestu.

Nastane iz talnega požara, ali udara strele.

Težko ga je kontrolirati in odkriti- termo kamera

Uporaba vode z dodatki retardantov, izpihovalniki, prekopavanje…



17



18



19



TALNI POŽAR

Nastaja in se širi po tleh

Nastane tudi iz podtalnega požara

V večini primerov je povzročitelj človek

Lahko jih kontroliramo in spremljamo

Da se jih lepo gasiti predvsem v

spomladanskem času.

Uporaba različnih sredstev za gašenje

(naprtnjače, požarne metle,

izpihovalniki, voda, retardanti,

protiogenj, predogenj, močenje terena,

preseke, zračne sile,…)

BARKA 2006

BARKA 2006

Sveto 2012



21



22



23


DEBELNI POŽAR

Nastane zaradi talnega požara

ali udara strele.

Najpogostejši v zelo sušnih

obdobjih

Lahko se spremeni v druge

požare. BARKA 2006

BARKA 2006

?



24

PREHOD IZ TALNEGA V VRŠNI POŽAR:

“ŠUMKA”2006 KOMEN 2001



25


VRŠNI (KOMPLEKSNI) POŽAR

Požar v vrhovih dreves.

Zelo nepredvidljiv požar, ki sprošča ogromne količine toplote in se hitro širi (tudi nad 800oC)

Povzročajo jih talni požari, strele, iskrenje el.vodnikov. Nastopa v kombinaciji s talnim in podtalnim požarom

V glavnem so v poletnem obdobju. Prizadenejo vegetacijo od krošenj do tal

Gašenje je zelo oteženo ali nemogoče. Požarne preseke neučinkovite.

Uporaba velikih količin vode, zračne sile, vodni topovi.

Predstavljajo veliko nevarnost za gasilce.

BRESTOVICA 2003

Črpališče Sela na

Krasu 2003


Posebne oblike požarov v

naravnem okolju: POŽARNI PRESKOK – zelo nevaren

pojav, prisoten ob pihanju močnih vetrov ( tudi do 300m).

POŽARNI VIHAR, OGNJENA UJMA:

- nastane ob vršnem požaru in hudi vročini, veter prenaša zublje na velike razdalje.

- Kontrola in gašenje skoraj nista mogoča. Osredotočimo se na varovanje objektov in naselij.

- Zaustavi se ob spremembi vetrov ali pri naletu na neko oviro.

- Umik na varno, evakuacija.

ERUPTIVNI POŽAR

POŽAR PRI KOMNU 2001

“ŠUMKA”2006


ERUPTIVNI POŽAR:

Nastane na strmih pobočjih ali v kanjonih.

Da nastane mora biti v zraku zadostna koncentracija gorljivih aromatskih snovi, odvisno tudi od debeline vnetljivih plinov

Hitrost gorenja se poveča lahko za 100-krat pri tem ne potrebuje vetra, potrebuje le primerno vegetacijo in ustrezen naklon površja.

Verjetnost in hitrost nastanka je večja pri nižji vegetaciji (najprimernejše površine porasle z travo in nizkim grmičevjem) in bolj strmem terenu in v času visokih dnevnih temperatur in nizke vlažnosti.

Takega požara ni mogoče ustaviti, zaradi nenadnega izbruha, ki nastane brez opozorila



28

ERUPTIVNI POŽAR:



29

ERUPTIVNI POŽAR:



30

ERUPTIVNI POŽAR:

Do dramatičnih sprememb pride zaradi nezgorelih piroliznih plinov v ozračju. V 1min lahko zajame tudi do 200m daleč.

Ni odvisen od hitrosti vetra. Obstajajo primeri, ko je prišlo do eruptivnega požara, ko ni bilo prisotnih vetrov. (sevanje in konvekcijska toplota povzročita nastanek vetrov-lokomotiva)

Ugotovitve kažejo, da do eruptivnega požara pride na vsakem strmem terenu (30o)



31

NEVARNOSTI ERUPTIVNEGA POŽARA:

Večkrat se primerja z pojavom povratnega ognja in požarnega preskoka; skupno je samo nevarnost in tveganje.

Gre za neke vrste požarni preskok na prostem (nepopolno gorenje – temno obarvan dim)

Ni ga mogoče gasiti in kontrolirati (zelo visoki plameni)

Nastanejo vetrovi, ki presežejo hitrost 100 km/h

Potrebno je le ustrezno veliko ali dolgo pobočje.

Ogroža življenja, objekte, stavbe, ki so na tej lokaciji.

Evakuacija

VARUJMO

GOZDOVE

PRED

POŽARI

Hvala! VIRI:

- Marko Adamič

- PGD Komen

- ZGRS Sežana

- Zavod za gozdove OE Sežana

- Internet 32

mehanizmi gorenja, ter · kondukcija ali prevajanje – (poteka skoti trdne snovi, železo,...

Documents