medpredmetna priprava

MEDPREDMETNA URNA PRIPRAVA

SLOVENŠČINA, MATEMATIKA, SPOZNAVANJE OKOLJA – 1. RAZRED

ANJA KOKALJ, OŠ Dob, podružnica Krtina

Dušan Krnel, Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana KokaljMLINČEK, 1. del, delovni učbenikMLINČEK, 2. del, delovni učbenikMLINČEK, 3. del, delovni učbenik

Tatjana KokaljMLINČEK, Vadnica za slovenščino

Tatjana Hodnik Čadež, Simona KnezMLINČEK, Vadnica za matematiko

Dušan Krnel, Tatjana Hodnik Čadež, Tatjana KokaljMLINČEK, Priročnik za učitelje

LUČKA SE PREDSTAVI, MLINČEK, 1. DEL

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 1. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 1 Zaporedna ura: 1 Zaporedna ura: 1učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstaviučna enota: Kotiček za slovenski jezik učna enota: Matematični kotiček učna enota: Kotiček za spoznavanje okoljaučni cilji Učenci se spoznavajo med seboj. Urejajo potrebščine in kotiček za slovenski jezik. Igrajo se enostavne igrice. Naučijo se kratko izštevanko.

učni cilji Spoznavajo se med seboj. Urejajo potrebščine in matematični kotiček. Igrajo se enostavne matematične igrice.

učni cilji Spoznavajo se med seboj. Urejajo potrebščine in kotiček. za spoznavanje

okolja. Igrajo se enostavne igrice. Orientacija v prostoru.

učne metode: razlaga, razgovor, delo s slikovnim gradivom, demonstracijaučne oblike: frontalna, skupinska, individualnadidaktični pripomočki in viri: fotografije, didaktične igre, družabne igre, pobarvanke, slikanice …pojmi: učni predmet, matematika, slovenščina, spoznavanje okolja, kotiček

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1. ura

Učence sprejmemo v razred. Predstavimo se jim in jim razkažemo prostor in pokažemo posamezne kotičke v njem. Kotičkov ne poimenujemo, otrokom pustimo, da si sami ustvarijo vtis ter si prosto ogledajo razred. V vsakem kotičku je tudi razstavna tabla, na kateri so obešene slike, povezane z enim od treh glavnih učnih predmetov: slovenski jezik, spoznavanje okolja in matematika, ter knjige (v kotičku za slovenski jezik so knjige pravljic, slikanice, v kotičku za spoznavanje okolja so naravoslovne knjige in v matematičnem kotičku matematične vadnice). Učence spodbudimo, da poimenujejo slike, knjige in predmete. Povemo jim, da je vsaka skupina predmetov povezana z enim učnim predmetom.

Katere učne predmete poznate?Kaj se bomo učili v šoli?Kaj se bomo učili pri slovenščini?Kaj se bomo učili pri matematiki?Kaj se bomo učili pri spoznavanju okolja?

Kateri kotiček je matematični kotiček? Kako veste?Kateri kotiček je kotiček za slovenščino in kateri za spoznavanje okolja?

Učence pustimo, da si prosto ogledujejo slike in predmete v posameznih kotičkih. Povabimo jih, naj se igrajo igre, ki so pripravljene v kotičkih (Človek ne jezi se, 5 v vrsto, prepoznavanje oblik in barv, spomin nasprotij, pobarvanke iz pravljic, pari junakov iz pravljic …).

2. uraPo igri povabimo učence, da se nam pridružijo v sprednjem delu razreda. Povemo jim, da bo tudi vsak izmed njih v razredu dobil svoj kotiček (predal za svoje potrebščine in prostor, kjer bo sedel). Vsakega učenca posebej vprašamo, kako mu je ime. Vsak predal ima že nalepljeno etiketo z imenom in sličico za vsakega otroka. Vsakemu učencu pomagamo najti njegovo ime in ga spodbudimo, da si v predal zloži svoje potrebščine. Nato si učenec izbere, na katerem mestu v razredu bo sedel. Dovolimo, da se vsak usede na poljubno mesto.

3. uraIgramo se igrico Mi se z vlakom peljemo. Učencem povemo, da je šola kot vožnja z vlakom, na poti izvemo, vidimo in doživimo veliko novega. Ste se že vozili z vlakom? Kam ste potovali? Znate oponašati drdranje vlaka?Otrokom povemo uvodno pesmico iz delovnega zvezkaMi se z vlakom peljemo,dobro voljo meljemo,ko pa se ustavi vlak,hitro se prešteje vsak,en dva tri,vlak si ti.Pri tem učitelj/-ica hodi po razredu in na koncu izšteje enega učenca, ki postane lokomotiva ter vozi vagon (učitelja/-ico) po razredu. Zopet povemo pesmico in učence spodbudimo, da jo ponavljajo z nami. Lokomotiva izžreba naslednjo lokomotivo in tako nadaljujemo, dokler niso vsi učenci v vlaku. Učitelj/-ica zopet prevzame vlogo lokomotive in odpelje učence na kratek ogled šole. Na poti se predstavimo še ostalim razredom v prvi triadi. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 1. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 2 Zaporedna ura: 2 Zaporedna ura: 2učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstaviučna enota: Opis osebe učna enota: Barve, orientacija v prostoru učna enota: Predstavimo se učni cilji Učenci se spoznavajo med seboj. Učenci poslušajo opis osebe. Med poslušanjem so pozorni na pomensko in

izrazno stran besedila. Po poslušanju razčlenijo, obnovijo in ovrednotijo

besedilo. Opišejo sebe s pomočjo vprašanj učitelja/-ice.

učni cilji Poznajo in ločijo barve. Se orientirajo v prostoru.

učni cilji Spoznavajo se med seboj. Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki. Prepoznavajo podobnosti in razlike med

ljudmi.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracijaučne oblike: frontalnadidaktični pripomočki in viripojmi:


Igramo se različne socialne igre, ki so primerne za fazo spoznavanje in predstavljanja. IGRA BREZ DOTIKAOtroci se gibljejo po prostoru, pri tem pa se ne smejo nikoli dotakniti:• hoja po prstih,• hoja po petah,• hoja nazaj,• hoja po vseh štirih,• po kolenih in komolcih,• račja hoja,• skakanje po eni nogi … POZDRAV

Otroci se svobodno gibljejo po prostoru. Na znak se pozdravijo na dogovorjen način (z roko, z nosom, s hrbtom, s kolenom, s podplati …).

PAJKOVA MREŽAOtroci sedijo v krogu. Prvi (vzgojitelj/-ica ali učitelj/-ica) prime za konec barvne vrvice, pove svoje ime in nekaj o sebi (kaj mu je všeč, česa ne mara, kaj ga jezi …) in vrže klobčič naslednjemu. Igra se tako nadaljuje, dokler niso vsi povezani.

IME Z GIBOMOtroci sedijo v krogu. Vsak se predstavi tako, da pove svoje ime, pri tem pa naredi gib, ki ga potem vsi ponovijo.

ZELENI KROKODILUčenci sedijo v krogu. Učitelj/-ica začne igro. Pove svoje ime, sosedu pa reče: ti si krokodil. (Jaz sem Francka in ti si krokodil.) Sosed (krokodil) ponovi prejšnje ime, doda svoje in naslednjemu zopet reče: ti si krokodil. (Ti si Francka, jaz sem Miha in ti si krokodil.)Igra traja toliko časa, da vsi povedo svoja imena. Vsak, ki izreče ime, tistega pogleda v obraz. Igra zahteva precejšnjo zbranost. Če si kdo ne more zapomniti imena predhodnika, mu lahko pomaga, ostali poslušajo. Poudarek je na spodbujanju, pomoči ter sodelovanju in poslušanju.

KDO SE JE SKRIL?Učenci so zbrani v skupini ter sedijo na tleh. Dobro si ogledajo drug drugega, nato na znak učitelja/-ice vsi zaprejo oči. Učitelj/-ica enega izmed učencev tiho odvede na skrivno mesto, kjer ga sošolci ne vidijo. Nato lahko odprejo oči. Ugotoviti morajo, kdo manjka.

OPISUJEM PO SPOMINUIzberemo enega učenca in ga postavimo pred ostale tako, da ga vsi dobro vidijo. Natančno si ga ogledajo, nato pa se ta učenec skrije. Ostali učenci ga morajo čim natančneje opisati (barva las, barva oblačil, višina …). Nato se skriti učenec zopet pokaže in učenci ugotavljajo, kaj so si pravilno zapomnili in česa ne.

2. uraMOJI INTERESIUčenci sedijo v krogu in vsak pove, kaj rad dela. Da se interesi in imena bolj usedejo v spomin, lahko to igro povežemo z Zelenim krokodilom. Potem poteka takole. Nekdo v skupini reče npr.: Jaz sem Franci in se rad vozim s kolesom. Kaj pa ti rad delaš? (Obrne se k svojemu desnemu sosedu.) Sosed ponovi njegovo ime in interes levega soseda, doda svoje ime, svoj interes in se obrne k svojemu desnemu sosedu ter ga vpraša, kaj rad dela. Igra poteka toliko časa, da se vsi zvrstijo. Če si kdo ne more zapomniti interesa, mu ta lahko pomaga.

Otrokom naročimo, naj pripravijo delovni učbenik.

Otroke povabimo k poslušanju opisa Lučke Ribič in jih opozorimo, naj bodo pozorni na to, kaj vse bo o njej povedano.

Učitelj/-ica prebere besedilo v učbeniku na strani 6. Po poslušanju zastavlja vprašanja o bistvenih podatkih iz besedila. Otroci vrednotijo besedilo. Povedo, v čem so Lučki podobni in v čem drugačni.V pogovoru obnovimo, s čim in kako se najraje igra Lučka. Otroci povedo, kaj se najraje igrajo, ali radi obiskujejo otroška igrišča, katera igrala so jim najljubša. Z gibi prikazujejo guganje, spuščanje po toboganu in vrtenje na vrtiljaku. Slednje ponazorijo tudi z velikimi in sproščenimi gibi rok – krožijo v levo in desno. Gibe ponavljajo na različne načine (po klopeh, tleh, na tabli, v škatlah z mivko …) in postajajo vedno manjši.

Besedilo ponovno poslušajo, kar jim bo olajšalo reševanje nalog v učbeniku: če so pozorno poslušali, bodo ustrezno pobarvali sliko Lučke (lase, oči, oblačila, obutev) in v naslednjih nalogah izbrali pravilen odgovor. Katera je Lučkina najljubša igrača?Kam gre Lučka na sprehod ob nedeljah?S čim se ti rad/-a igraš?Kaj že znaš?

Učitelj/-ica prebere navodila, otroci pa »preberejo« možne slikovne rešitve in označijo/izberejo pravilne odgovore: Lučkina najljubša igrača je medvedek; ob nedeljah gredo z družino v gozd.

3. ura

Zadnji dve vprašanji na strani 7 sta od Lučke usmerjeni na predstavljanje učencev. Obkrožijo igračo, s katero se najraje igrajo, ali pripovedujejo še o drugih priljubljenih igračah in igrah. Otroci se ob prihodu v šolo razlikujejo tudi po znanju in različnih spretnostih, ki jih obvladajo. V učbeniku obkrožijo možne odgovore in pripovedujejo o tem, kaj že vedo in kaj znajo samostojno narediti (zavezati čevlje, narisati ptiča ali letalo, dotakniti se nosu z jezikom, igrati kako družabno igro, plavati, govoriti več jezikov, igrati na inštrument, ukvarjati se s športom ali kako drugo dejavnostjo …).Vsako aktivnost, ki jo učenci znajo narediti, pokažejo s pantomimo. Ostali učenci ugotavljajo, kaj prikazuje.

Učenci nato v učbenik na strani 9 na predvideni prostor narišejo sebe in svoje prijatelje ali člane družine pri določeni aktivnosti. Dejavnost nadaljujemo tako, da otroci povedo, koga so narisali poleg sebe, kdo so njihovi prijatelji, in pripovedujejo o svoji družini (ali imajo brate in sestre, babico in dedka …). Ker je tema lahko občutljiva, naj o tem pripovedujejo prostovoljno. Pod risbico naj napišejo svoje ime in priimek. Tistim otrokom, ki tega ne znajo, naj pomaga učitelj/-ica tako, da jim na list napiše ime in

priimek, ti pa ga nato preslikajo v učbenik. Učitelj/-ica je pozorna na pravilni zapis črk od leve proti desni, od zgoraj navzdol.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 1. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 3, 4 Zaporedna ura: 3 Zaporedna ura: učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstavi učna temaučna enota: Grafomotorične vaje: kroženje učna enota: Lastnosti predmetov: barve učna enotaučni cilji

Učenci z različnimi pisali vadijo kroženje – risanje krožnih črt.

učni cilji Učenci prepoznajo in poimenujejo različne barve.

učni cilji

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, metoda slikovno-grafičnih izdelkov, metoda dela s slikovnim gradivomučne oblike: frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: pojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1. in 2. ura

Učence povabimo k sebi. Primemo se za roke in oblikujemo krog. Opozorimo jih na obliko, ki smo jo oblikovali. Zaplešemo kolo in zapojemo znano otroško pesmico (npr. Ringa ringa raja). Ob koncu pesmice naj učenci ostanejo na tleh. S telesom rišemo kroge po zraku (krožimo z glavo, z zgornjim delom telesa, krožimo s konicami stopal, rišemo kroge po zraku, po hrbtu sošolca …

Učenci rišejo kroženje vrtiljaka po tabli s kredami ali flomastri za belo tablo. Potujejo po isti črti, ki smo jo narisali mi.

Učenci sedejo na svoja mesta. Razdelimo jim risalne liste, učenci si vzamejo različna barvna pisala (voščenke, barvice, flomastre). Rišejo kroge različnih velikosti in barv. Večkrat potujejo po isti črti. Cel list napolnijo s krožnicami (nastane zanimiv vzorec pisanih dežnih kapelj, ki padajo na vodno gladino – risalni list lahko kasneje prebarvamo z modro vodeno barvico). Pri risanju otroci poimenujejo barve, ki jih uporabljajo.

Reševanje nalog v vadnici za slovenščino.

3. ura

Učenci se igrajo didaktične igre, prepoznavanja barv.

PALČEK SKAKALČEKUčenci sedijo v krogu. Učitelj/-ica vpraša učenca na svoji desni: Palček skakalček na veji sedi in sprašuje, kakšno barvo imaš na sebi ti. Učenec odgovori: Imam modre hlače. Jih imaš tudi ti? naslednje vprašanje je namenjeno učencu na njegovi desni, ki nato odgovori npr: Ne, imam rdečo jopico. Jo imaš tudi ti?...

PREDORPri tej igri razvrščamo po barvah. Iz miz sestavimo predor. Na začetku predora stoji čuvaj predora, ki daje navodila npr. Skozi predor gredo lahko le učenci, ki imajo modre hlače. Učenci, ki imajo na sebi modre hlače, se splazijo skozi predor, ostali ostanejo pred njim. Čuvaj pove novo pravilo npr. Skozi predor gredo lahko le tisti, ki imajo belo majico. Itd. Učenec, ki ostane pred predorom sam, postane nov čuvaj predora.

Reševanje naloge v delovnem učbeniku na strani 8.Učitelj/-ica prebere navodila in učenci pobarvajo predale omare. Pri branju začetnih navodil utrjujemo poslušanje in razumevanje navodil. Pri tej nalogi vrstni red ali kateri predal je pobarvan z rumeno, rdečo, modro in zeleno ni pomemben. Sledi pospravljanje različnih oblačil v dele omare. To je prva izmed nalog razvrščanja. Učence usmerjamo k urejenosti, kar pomeni, da so predmeti – oblačila s podobnimi lastnostmi v istem predalu ali istem delu omare, npr. vse nogavice v enem predalu. Po pospravljanju sledi »branje« razvrščanja. Odgovarjajo na vprašanja, kam so pospravili klobuk, kaj je v rdečem predalu in podobno. Obkrožijo rešitev na vprašanje, kam so pospravili jopico: na obešalnik, na polico ali v predal.Učenec svojo izbiro utemelji.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 1. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 5 Zaporedna ura: 4 Zaporedna ura: 3učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstavi učna tema: Lučka se predstaviučna enota: F. Lainšček: Kotiček učna enota: Barve učna enota: Moj naslovučni cilji

Doživljajsko poslušajo umetnostno besedilo Ferija Lainščka. Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj. Ob ilustracijah poustvarjajo podobne pesmi. Ob poslušanju razvijajo asociativne sposobnosti.

učni cilji Učenci prepoznajo in poimenujejo različne barve.

učni cilji Znajo se predstaviti z osnovnimi podatki.

učne metode: razgovor, razlaga, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo s pisnim gradivomučne oblike: frontalnadidaktični pripomočki in viripojmi


Uvodna igraOtroci se svobodno gibajo, na znak – pričetek glasbe, pa se začnejo gibati na določen način: kot konji, metulji, polži, miši in črički v skladu z glasbo hitreje ali počasneje. Ko glasba preneha, se skrijejo v kotiček, kamor bi se zatekla živalca, ki so jo oponašali.Po končani igri se pogovorimo, v kakšen kotiček se skrijejo polžek, miš, čriček in kam bi se skrili oni. Zakaj?

Napovemo branje pesmi Ferija Lainščka Kotiček. Počakamo, da se učenci umirijo ter nato preberemo pesem v celoti. Po kratkem premoru po branju učence vprašamo ali jim je bila pesem všeč in zakaj. Kaj jim je bilo všeč?

Pesem preberemo še enkrat in se nato o njej pogovorimo.Kdo pripoveduje pesem?Kaj si deček želi?

Kam bi se rad skril? Zakaj?Kakšna je polževa hišica?Kako bi se bilo skriti v mišje kraljestvo?Kdaj bi se skril v čričkovo luknjo?Ali imate tudi vi kotiček, kamor se zatečete, ko želite biti sami?Kdaj potrebujete samoto?Kako se takrat počutite?

Nove naloge:* Učenci narišejo kotiček, kamor se najraje zatečejo. Če takega kotička nimajo, narišejo domišljijski kotiček, v katerega bi se zatekli, ko bi želeli biti sami.

* Pesem spremenimo v slikopis. Učitelj/-ica pripravi večje liste z besedilom, v katerem manjkajo sličice (za besede polževi hiši, miši, čriček, kotiček). Učence razdelimo na več skupin po štiri učence. V vsaki skupini določimo, kdo bo risal določeno slikico. Sličice nato nalepijo na ustrezno mesto v besedilu.

2. uraUvodna igra: Bežite domovUčence razdelimo v skupine po 4: zajčki, veverice, mucke, medvedi … in otroci. Ko so skupine oblikovane, pokažemo otrokom napise z imeni bivališč za posamezno živalsko skupino Korenčkov dol, Lešnikov gaj, Mlečna vila, Medeni brlog … Rožna ulica. Otrokom najprej preberemo imena in jih spodbudimo, da ugotovijo, katera skupinica živi kje, in svojo ugotovitev utemeljijo (zajčki stanujejo v Korenčkovem dolu, veverice v Lešnikovem gaju, mucke v Mlečni vili, medvedi v Medenem brlogu … otroci v Rožni ulici). Nato naslove bivališč nalepimo v različne kotičke v razredu. Vsaka skupinica se skrije v svoj kotiček. Učitelj/-ica nato vodi igro: »Mladički se igrajo na travniku.« – pri tem enakomerno udarja na boben. »Priletel je hudi jastreb, hitro domov!« in začne močneje in hitreje udarjati. Učenci zbežijo vsak v svoj dom.

Po igri ponovimo imena bivališč živali in otrok iz igrice. Kje pa stanujete vi?Kako se imenuje ulica, na kateri živite? Znate povedati svoj naslov?Vsak učenec pove svoj cel naslov (ime, priimek, ulica in hišna številka, kraj).

V zvezek narišejo svojo hišo in hišno številko. Učenci, ki ne znajo sami napisati številke, jim jo pomagamo zapisati.

3. uraUvodna igra: Barve Učenci imajo na mizi suhe barvice. Učitelj/-ica pripoveduje preprosto zgodbo, v kateri se pojavljajo različne barve. Učenci ob omembi posamezne barve dvignejo barvico ustrezne barve.

Rišemo na tablo:Učenci rišejo na tablo po navodilih učitelja/-ice. Učenci posamezno prihajajo pred tablo in vsak dobi svojo nalogo.

1. učenec: Nariši velik rumen krog.2. učenec: Na sredino rumenega kroga nariši majhen črn krog.3. učenec: Na vrh kroga levo in desno nariši dva polkroga, ki se držita velikega kroga

… in tako naprej, dokler ne nastane slika levje glave. Narišemo še pikapolonico, hišo, vlak in podobne enostavne pisane oblike.

Rešujemo nalogi 1 in 2 v matematični vadnici na strani 5.1. Učenec barva po navodilih oz. kot želi. Po barvanju opisujemo sliko.

Kakšne barve je žoga/kolebnica/vaza/medvedek …?Kaj vse je rumene/modre/rdeče … barve na tvoji sliki?Katero barvo si največkrat uporabil/-a?Katero barvo si uporabil/-a najmanjkrat?Katere barve so predmeti v tvoji sobi?Katero barvo imaš najraje?

2. Učenci povezujejo med seboj igrače, ki so enake barve.Če imamo čas, lahko učenci narišejo še po eno igračo vsake barve.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 1. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 6 Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Lučka se predstavi učna tema učna temaučna enota: M. Košuta: Pogovor o domu učna enota učna enotaučni cilji

Doživljajsko poslušajo umetnostno besedilo Miroslava Košute Pogovor o domu.

Poiščejo podobnosti med književno osebo in seboj.

Ob ilustracijah poustvarjajo podobne pesmi. Ob poslušanju razvijajo asociativne

sposobnosti. Odgovarjajo na vprašanja ob pesmi. Iščejo besede, ki jih spominjajo na dom.

učni cilji učni cilji

učne metode: razlaga, razgovor, delo s slikovnim gradivom, delo z umetnostnim besedilomučne oblike: frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1, 1. delpojmi


Uvodna igra: Iskanje parovVsak otrok dobi v roko karto z živaljo (lisica, veverica, ptica, pajek, medved, čebela …) ali živalskim bivališčem (lisičina, duplina, gnezdo, pajčevina, brlog, čebelnjak …). Otroci se gibljejo po prostoru in poskušajo najti svoj par. Ko so v parih, prinesejo karte učitelju/-ici, ki jih pritrdi na tablo.Ob kartah se pogovorimo: poimenujemo živali, poimenujemo bivališča.Ponovimo, kje je njihov dom. Učenci, ki morda niso vedeli prejšnji dan svojega naslova, ga povedo sedaj.

Kaj je 'dom'? Kako se doma počutimo? Kaj vam je doma najbolj všeč?

Napovemo branje pesmi Miroslava Košute Pogovor o domu.Učence umirimo in ko so pripravljeni na poslušanje, začnemo z branjem.Po branju počakamo, da otroci vsak zase doživijo pesem.

Vam je bila pesem všeč?Kaj vam je/ni bilo všeč? Zakaj?

Še enkrat preberemo besedilo.

O čem pripoveduje pesem?Kdo sprašuje?Kdo odgovarja?Kje je medvedek doma?Zakaj je doma prav tam?Kako se medvedek počuti doma?Kdo ima medvedka rad?Kdo ima tebe rad?Koga imaš ti rad?Kdo živi v tvoji družini?Kdaj se imate najlepše?

Učenci v zvezek, kjer imajo narisano njihovo domačo hišo, narišejo še člane svoje družine.

Sestavljanje nove pesmice

KJE OTROK JE DOMA?…

opombe

JAZ IN TI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 2. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 7, 8 Zaporedna ura: 5 Zaporedna ura: 4učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in tiučna enota: Slovenska ljudska – Izštevanka učna enota: Razvrščanje predmetov učna enota: Podobnosti in razlike med

ljudmiučni cilji Učenci si bogatijo besedni zaklad. Začutijo ritem izštevanke. Izštevanko se naučijo na pamet. Poznajo in povedo še druge izštevanke. Izštevanke uporabljajo pri skupinskih gibalnih

igrah.

učni cilji Otroci opazujejo lastnosti, iščejo podobnosti in

razlike med predmeti in bitji … Razvrščajo predmete/bitja po izbranem kriteriju ter

prepoznajo kriterije razvrščanja. Ustrezno uporabljajo izraze: visok, nizek, višji,

najvišji, velik, majhen, največji, najmanjši, dolg, kratek, najdaljši, najkrajši … in urejajo predmete/bitja glede na izbrane kriterije.

učni cilji Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi

v sposobnostih, navadah, željah in interesih. Spoznavajo, da imamo ljudje različne želje in

interese. Razvijajo sprejemanje različnosti in tolerantnost

do drugačnosti.

predmet: SLOučna tema: Jaz in tiučna enota: Opis slikeUčni cilji: Učenci si natančno ogledajo sliko. Učenci opisujejo sliko. Pri opisovanju tvorijo smiselne povedi. Otroci bogatijo besedni zaklad. Primerjajo lastnosti opazovanih bitij/predmetov ter

pri tem vadijo stopnjevanje pridevnikov z obrazili. Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki oz.

prislovi mere ter rabo pravilne oblike samostalnika ob količinskih izrazih.

učne metode: razlaga, razgovor, delo s slikovnim gradivom, demonstracija, praktično delo učne oblike: frontalna, skupinska, individualna

didaktični pripomočki in viri: CD Sovica Oka, Mlinček 1. delpojmi:


Izštevanka spremlja otroke pri igri, zato jo pri pouku pogosto uporabimo kot motivacijsko sredstvo in tudi kot samostojno učno enoto.V uvodu predvajamo otrokom kratek odlomek iz pravljice Sovica Oka, in sicer del, ko Oka povabi zajčka k igri lovljenja. V tem odlomku se pojavi izštevanka An ban. Po poslušanju otroke povabimo, naj ponovijo izštevanko, ki so jo slišali.Katero igro sta se želela igrati sovica in zajček?Pri kateri igri bi še lahko uporabili izštevanko?Otroke povabimo k igri ristanc. Igralno polje lahko z lepilnim trakom naredimo na tla učilnice ali ga s kredo narišemo zunaj na igrišču. Pogovorimo se, kako bomo določili igralca, ki bo skakal po oštevilčenih poljih – z izštevanko. Učitelj/-ica povabi otroke, naj skupaj ponovijo izštevanko An ban … in tako določijo vrstni red skakanja. Nato se igrajo ristanc.

Ko pride na vrsto vsak otrok (dovolj je, da vsak enkrat skače, igro lahko nadaljujejo kasneje med odmorom ali po pouku), si ogledajo ilustracije v izštevanki An ban v delovnem učbeniku na strani 12. Imenujejo narisane živali, ritmično izrekajo imena živali in ob tem ploskajo. Če zmorejo, preberejo zapisana števila, glavni števnik povežejo s samostalnikom.Učitelj/-ica jim prebere izštevanko in otroci sledijo branju s spremljanjem besedila v delovnem učbeniku. Pri drugem branju sledijo branju, tako da »preberejo« ilustracije. Skupaj z učiteljem/-ico glasno berejo (bralci) oz. ponavljajo za učiteljem/-ico in s prstom skušajo slediti besedilu.Po večkratnem ritmičnem ponavljanju za učiteljem/-ico ob izrekanju besedila ploskajo. Izrekanje besedila lahko spremljajo tudi s paličicami ali z bobnom.Po branju otroci odgovarjajo na vprašanja o izštevanki (npr. koliko podgan, koliko zajcev, kdo bi nastopal v tvoji izštevanki …), nato poskusijo po takem vzorcu še sami sestaviti izštevanko. Otroci povedo še druge izštevanke, ki jih poznajo. Poslušajo še nekaj izštevank, npr. iz zbirke Enci benci na kamenci. Zgled izštevanke z igrivimi zvočnimi besedami, ki se je otroci lahko naučijo po odmevu, je slovenska ljudska:

Ekate pekate cukate me,abe fabe domine,ektum pektumtum tum tum,abele fabele dominum.

Poznavanje izštevanke zaključimo z igro na igrišču: po izrekanju izštevanke se lovijo ali se igrajo skrivalnice.

2. uraUčbenik naloga 1:Otroci si ogledujejo sliko otrok pri igri in iščejo razlike in podobnosti med njimi. Navajamo jih na natančno opazovanje in opisovanje. Razlike so lahko trenutne (oblačilo, položaj telesa ali dejavnost), se spreminjajo v daljšem obdobju (velikost, barva las …) in stalne (spol). Po teh lastnostih so si otroci lahko tudi podobni med seboj. Čeprav so različnega spola, imajo lahko enako barvo las ali nosijo podobna oblačila. Na sliki so tudi živali, med njimi so prav tako razlike in podobnosti. Posebej natančno opisujejo značilnosti otrok z različnimi stopnjami pridevnika (Kdo ima kratke lase?, Kdo ima daljše od …?). Primerjajo velikost živali in otrok (Želva je manjša od Jureta. Pes je manjši od …). Pogovor lahko napeljemo tudi na številke na ristancu: katere poznajo, na katerem polju je kamenček, kje je bil prej, kje bo kasneje …

3. uraIgra: Otroci sedejo v krog. Igro začne učitelj/-ica: Moje ime je Tina in rada berem. Kaj pa ti rad počneš? Se obrne k svojemu desnemu sosedu. On ponovi ime in interes svojega predhodnika in nato pove svoje ime in interes: Ti si Tina in rada bereš. Jaz sem Matic in se rad žogam. Igro nadaljujemo, dokler ne pridejo na vrsto vsi otroci.

Po igri vodimo pogovor. Otroci opisujejo dejavnosti, s katerimi se radi ukvarjajo. Pripovedujejo, kaj sami najraje počnejo zunaj šole in kaj najpogosteje počnejo, kaj potrebujejo pri dejavnostih. Pogovarjamo se, kaj najraje jedo, kako se najraje zabavajo, kateri šport poznajo ali se z njim ukvarjajo, katero knjigo poznajo, v katere dejavnosti so vključeni po pouku. Po naštetih lastnostih se lahko tudi razvrščajo v skupine. Pogovarjamo se, da imamo ljudje različne interese in da moramo to spoštovati in sprejemati.

Učbenik naloga 2:Opisujejo dejavnosti na slikah in imenujejo pripomočke, ki jih otroci pri tem potrebujejo. Nato s povezovanjem priredijo pripomočke ustrezni dejavnosti. Povedo, katere od naštetih pripomočkov uporabljajo tudi oni pri igri.V okvirček narišejo, kaj najraje delajo.

4. uraOtroci se igrajo igrico, kaj imamo skupnega. Eden izmed otrok miži ali počaka pred učilnico, nekaj otrok pa na sebi najde ali naredi nekaj,

kar bo vsem skupno (npr. vsi si zavihajo hlačnice ali rokava, vsi imajo enako barvo copat, hlač …). Otrok, ki je mižal, ugotovi, kaj imajo sošolci skupnega. Otroci se primerjajo med seboj in razvrščajo v skupine po različnih značilnostih (oblačila, barva in dolžina las, barva oči, spol …). To lahko poteka v obliki igre: otroci se gibljejo po prostoru, učitelj/-ica pove kriterij, po katerem se morajo čim hitreje razvrstiti v dve skupini (ima krilo, nima krila ali ima očala, nima očal ali zelo rad je makarone, ne mara makaronov …). Primerjajo velikosti skupin in povedo, katera skupina je manjša/večja, ter preštevajo člane posameznih skupin (če zmorejo).

Učbenik naloga 3:Ogledujejo si slike otrok pri igri oz. dejavnosti. Povedo, kdo/kaj je na sliki, opišejo dogajanja na posameznih slikah ter iščejo razlike in podobnosti med narisanimi otroki. Tako med drugim vadijo tudi vidno razločevanje. Obkrožijo sličico, ki prikazuje lastnost skupine, in povedo, zakaj so izbrali prav to.Otroci lahko tudi samostojno sestavijo skupine otrok, za katere vnaprej določijo skupno značilnost (lahko jo določi tudi učitelj/-ica, npr. skupino sestavljajo otroci, ki imajo dolge lase). Pri tem lahko uporabijo slikovni material iz otroških revij, ga izrežejo in nalepijo na večji list papirja. Nato razložijo, kaj imajo skupnega otroci na njihovem izdelku.Pri pogovoru o sliki so jim v pomoč vprašanja o tem, koliko je otrok (ne pričakujemo, da jih bodo vsi otroci znali prešteti), kje je kdo, kaj dela. Otroci naj izražajo skupne značilnosti predmetov in bitij v celih povedih.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 2. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 9 Zaporedna ura: 6 Zaporedna ura: 5učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in tiučna enota: Slušno razločevanje: dolge in kratke besede

učna enota: Urejanje predmetov učna enota: Želje in interesi

učni cilji Vadijo vidno razločevanje. Zaznavajo dolžino besed. Si bogatijo besedni zaklad.

učni cilji Ustrezno uporabljajo izraze: visok, nizek, višji,

najvišji, velik, majhen, največji, najmanjši, dolg, kratek, najdaljši, najkrajši … in urejajo

učni cilji Prepoznavajo podobnosti in razlike med ljudmi

v sposobnostih, navadah, željah in interesih. Spoznavajo, da imamo ljudje različne želje in

interese. Razvijajo sprejemanje različnosti in tolerantnost

do drugačnosti.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, praktično delo, delo s slikovnim gradivomučne oblike: frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del; Mlinček, Vadnica za slovenščinopojmi:


Otroci se lahko urejajo na različne načine. Npr. postavijo se v vrsto po višini. Pri tem uporabljajo izraze višji/najvišji, nižji/najnižji. Lahko se igrajo igro prinesi predmet … Kar najhitreje prinesejo predmet najvišjega/najnižjega sošolca/-ke, sošolca/-ke z najdaljšimi/najkrajšimi lasmi …Sledi urejanje predmetov (igrač po velikosti, vrvic po dolžini, knjig po debelini …).Učbenik naloga 4:Naredijo obrise stopal in jih izrežejo. Izrezane obrise označijo ali pobarvajo, da so prepoznavni. Primerjajo obrise stopal med seboj in z učiteljem/-ico ter jih uredijo po dolžini. Obrise lahko primerjajo z drugimi lastnostmi iste osebe, na primer z višino. Primerjajo obliko levega in desnega stopala. Na obrise lahko kaj narišejo ali napišejo in jih uporabijo kot osebno izkaznico. Tako lahko povezujejo lastnosti in ugotavljajo, ali imajo višji tudi daljše stopalo (naloga 5).Lahko naredijo tudi obris dlani in jo izrežejo. Izrezane obrise dlani naj označijo ali pobarvajo, da bodo prepoznavni. Primerjajo obrise dlani

med seboj in z učiteljem/-ico. Obrise uredijo (lahko tudi razvrstijo) po različnih kriterijih.

2. uraUčbenik naloga 5:Otroci naj si pri določanju višine pomagajo. Natančno se dogovorijo, kako bodo določili višino, da bodo meritve točne in primerljive. Na papirnatem traku naj označijo višino ter trak odrežejo. Trakove označijo, razstavijo in kasneje shranijo. Ob koncu šolskega leta meritve ponovijo in primerjajo višine.

Učbenik naloga 6Z otroki se pogovorimo o risbi in jih sprašujemo, kako so urejeni otroci na njej, kako se imenujejo, kdo je najvišji, najnižji, koliko jih je, kdo ima krilo, kdo nima hlač, kdo ima majico z najkrajšimi rokavi … Učitelj/-ica nato prebere navodila za reševanje naloge, se pogovori o nalogi in načinu reševanja. Otroci ustrezno pobarvajo oblačila oz. obutev posameznim otrokom po navodilu.Kdor zna, poskuša prebrati imena otrok. Nekateri bodo v njih prepoznali svoje ime. Katero od napisanih imen imajo tudi otroci v razredu?

Po reševanju naloge 6, si natančneje ogledamo imena, zapisana pod narisanimi učenci. Katera imena so kratka, katera dolga? Poznate še kakšno kratko ime? Naštejte še dolga imena. Nato iščemo dolge in kratke besede v narisanih predmetih v delovnem učbeniku in prostoru okoli, torej učilnici.

Rešujemo naloge v vadnici za slovenščino na str. 34, 35.

3. uraIgrica: Moja najljubša barva…Z učenci se usedemo v krog. Učitelj začne igro. »Moja najljubša barva je zelena.« K njemu pridejo vsi učenci, ki imajo na sebi kaj zelenega. Eden od učencev, ki je ostal na mestu (določi ga učitelj), pove svojo najljubšo barvo in učenci, ki imajo kos oblačila te barve, se premaknejo k njemu. Igro končamo, ko so prišli na vrsto vsi učenci.(Variacije igre: moja najljubša igrača je …/moja najljubša pravljica je …/moj najljubši šport je …).

Učence znova opozorimo na to, da smo si ljudje različni in da moramo to spoštovati in sprejemati.

Z učenci se pogovarjamo, kaj radi počnejo, ko so doma, s katerimi igrami se igrajo … Učenci se navajajo na tiho poslušanje sošolcev. Mirno jih opozarjamo na strpnost ter da si ne skačemo v besedo. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 2. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 10 Zaporedna ura: 7 Zaporedna ura: učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in ti učna temaučna enota: P. Biet: Ups, jaz sem pa zelen učna enota: Puščični diagram učna enotaučni cilji

Reagirajo na čustvene sestavine besedila in ga označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju.

Identificirajo se s književno osebo in jo opišejo. Odkrivajo realnost, ki je dopolnjena s podobo

pravljičnega sveta. Iščejo zvezo med realno in pravljično podobo.

učni cilji Prikažejo odnos med elementi dveh skupin s

črtami (puščičnim diagramom).

učni cilji

učne metode. razlaga, razgovor, demonstracija, metoda slikovno grafičnih izdelkov, metoda dela s slikovnim gradivomučne oblike: frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: volna ali vrvica; Mlinček 1. del; Mlinček, Vadnica za matematikopojmi


Motivacija za branje pravljice Ups, jaz sem pa zelen je pogovor o drugačnosti. V čem ste si otroci v razredu podobni in v čem različni?Učitelj/-ica prinese v razred več različnih fotografij otrok po svetu. Ob tem se pogovarjamo: V čem smo si ljudje po svetu podobni in v čem različni? Imajo vsi ljudje enako barvo las, kože, govorimo vsi isti jezik, živimo v enakih hišah in so nam všeč enake reči? Otroci iščejo podobnosti in razlike.Kakšen je naš odnos do drugačnih? Kako skrbimo za invalide, slepe ali bolne? Zakaj nekateri ljudje potrebujejo pomoč? Kako jim pomagamo, da jim je v življenju lažje?Otroci pripovedujejo o svojih izkušnjah.

Učbenik str. 16:Otroci prisluhnejo odlomku pravljice. Po branju sledi razlaga manj znanih besed. Otroci poskušajo razložiti besede oziroma iščejo sopomenke zanje: gospodarica, soseščina, preganjati, dirjati, opominjati, nakopal si boš težave, odločiti se, švigniti, odskakljal, odhopsati, poplesavati,

obkoliti, trop …Po razlagi besed se pogovarjamo o prebranem odlomku.Učitelj/-ica prebere vprašanja v delovnem učbeniku in doda še svoja. Kdo nastopa v pravljici? Zakaj je bil Žak nesrečen? Kaj je naročala Sara Žaku, preden je šla v šolo? Kaj je nekega dne sklenil Žak? Kdo je obkolil Žaka? …Kako mislite, da se pravljica konča? Otroci glasno povedo svoje zamisli.

2. uraZ učenci se usedemo v krog. V roki imamo klobko volne. Učence spodbudimo, da se med seboj opazujejo in povedo, katera dva učenca imata nekaj skupnega. Učenci se natančno opazujejo in iščejo skupne lastnosti. Npr. dva učenca imata enako pričesko. Od enega do drugega učenca potegnemo kos volne, ki ga oba držita tako, da je vrvica napeta. Iščemo naslednje lastnosti. Med učenci nastajajo povezave.

Prav take povezave so lahko tudi med predmeti in ljudmi, na primer za vsak poklic je značilno določeno orodje. Vadnica za matematiko naloga 5 stran 6.Učenci povežejo, kar sodi skupaj.

Vadnica za matematiko naloga 2 stran 6. Učenci si ogledajo skupine in ugotovijo, kaj ne sodi v določeno skupino. Ta predmet obkrožijo in pojasnijo, zakaj ne sodi.

Reševanje strani 7 v vadnici za matematiko.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 2. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 11 Zaporedna ura: Zaporedna ura: 6učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in tiučna enota: P. Biet: Ups, jaz sem pa zelen –nadaljevanje pravljice

učna enota: učna enota: Tolerantnost do drugačnosti

učni cilji Identificirajo se s književno osebo in jo opišejo. Odkrivajo realnost, ki je dopolnjena s podobo

pravljičnega sveta. Iščejo zvezo med realno in pravljično podobo.

učni cilji

učni cilji Razvijajo sprejemanje različnosti in

tolerantnost do drugačnosti.

učne metode: razgovor, razlaga, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo s pisnim gradivomučne oblike: frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Spomnimo se pravljice Ups, jaz sem pa zelen. Učitelj/-ica še enkrat prebere odlomek iz delovnega učbenika. Učenci si izmislijo nadaljevanje pravljice.Sledi poslušanje pravljice v celoti. Otroke lahko odpeljemo v knjižnico, kjer jim pravljico prebere knjižničarka ali učitelj/-ica.Po branju sledi pogovor o vsebini knjige. V čem se nadaljevanje razlikuje od njihovega pričakovanja? Kako bi ravnali oni v podobnem primeru? Kaj bi naredili drugače, kaj prav tako kot pes Žak? V delovni učbenik narišejo, kako se pravljica konča.Po branju pravljice učitelj/-ica vodi razgovor o sprejemanju in tolerantnosti do drugačnosti in predstavi drugačnost kot bogatitev in prednost.

2. uraPogovor o tolerantnosti nadaljujemo še naslednjo uro.Učencem lahko preberemo še katero pravljico s tematiko drugačnosti in se ob njej pogovorimo:Max Velthuijs: Žabec in tujec (Mladinska knjiga, 2005) Piotr Wilkon: Muca Rozalinda (Epta, 2000) Kathryn Cave: Drugačen (Educy, 2001)

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 2. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: 12 Zaporedna ura: 8 Zaporedna ura:učna tema: Jaz in ti učna tema: Jaz in ti učna temaučna enota: Grafomotorične vaje: navpične črte učna enota: Nadaljevanje vzorca učna enotaučni cilji:

Učenci se navajajo na pravilno držo pisala. Izvajajo navpična gibanja in rišejo navpične

črte.

učni cilji: Učenec prepozna preprost vzorec in ga nadaljuje.

učni cilji

učne metode: razlaga, demonstracija, praktično delo, delo s slikovnim gradivom, metoda pisno-grafičnih izdelkovučne oblike: frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček, Vadnica za slovenščino; Mlinček, Vadnica za matematikopojmi


Igramo se igro z barvami. Dogovorimo se za pravila: pri rdeči barvi ploskamo, pri modri skačemo in pri rumeni delamo počepe. Nato določimo dejavnosti za naslednje tri barve itd.Učitelj dviguje barvne liste in učenci izvajajo določeno gibanje.

Uredimo se po velikosti. Učitelj pokliče pred tablo tri učence, ki se morajo urediti po velikosti od največjega do najmanjšega. Nato postopoma kličemo učence drugega za drugim, ki mora najti ustrezno mesto glede na svojo velikost.

Reševanje nalog v vadnici za matematiko stran 8 in 9.

2. uraIgra: Kaj pada?Igra je podobna igrici Leti leti. Učitelj/-ica vodi igro: »Pada, pada, pada … padalo!« In učenci vstanejo ter z roko nakažejo padanje padala proti tlom.

»Pada, pada, pad … jesenski list, sneg, dež, slap … Učenci vsakič nakažejo gibanje padanja z roko po zraku.

Navpične črte rišemo nato še s prstom po mizi, po hrbtu sošolca, po dlani leve roke …

Reševanje nalog v vadnici za slovenščino stran 6 in 7.opombe

TO SMO MIMIŠ, TI LOVIŠ!

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 3. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SLOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura: učna tema: To smo mi učna tema: To smo mi učna tema: To smo miučna enota: Vljudno sporazumevanje učna enota: Kriteriji razvrščanja učna enota: Nebesedna sporočilaučni cilji Otroci poslušajo različna govorna dejanja in

presojajo njihovo vljudnost. Razčlenjujejo dane okoliščine sporazumevanja in

predlagajo ustrezen izrek (kaj je vljudnejše). Presojajo učinek nebesednih sporočil. Iz nebesedne govorice (slike) prepoznajo sporočilo

in ga izrazijo z besedami. Globalno berejo posamezne besede. Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki ter

rabo pravilne oblike samostalnika ob količinskih izrazih.

Ob slikah opisujejo vsakdanja šolska opravila. Prerisujejo oz. sami pišejo preproste besede.

učni cilji Natančno opazujejo. Razvrščajo predmete glede na izbrane kriterije in ugotovijo

kriterije razvrščanja. Urejajo dogodke glede na časovno zaporedje. Štejejo do 3 in prepoznajo številke do 3 ter grafično (npr. s

pikami) predstavijo števila do 3.

učni cilji: Otroci poslušajo različna

govorna dejanja in presojajo njihovo vljudnost.

Razčlenjujejo dane okoliščine sporazumevanja in predlagajo ustrezen izrek (kaj je vljudnejše).

Presojajo učinek nebesednih sporočil.

Iz nebesedne govorice (slike) prepoznajo sporočilo in ga izrazijo z besedami.

Globalno berejo posamezne besede.

Opazujejo bitja/predmete na sliki in jih poimenujejo.

Ugotavljajo položaj bitij/predmetov na sliki in povedo, kje je kaj – pri tem vadijo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkov učne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: pojmi:


Vljudno sporazumevanje je del vsakdanjika, tako v šoli kot doma. Vsako jutro se pozdravimo ter kasneje, ko odhajamo domov, poslovimo. Učence vsak dan opozarjamo na pozdravljanje, dviganje rok, ko želijo kaj povedati. Navajamo jih na strpnost pri pogovoru in na to, da počakamo, ko nekdo govori, in da ga ne motimo oziroma prekinjamo.

Pozdrav: Učitelj/-ica stopi v razred in pozdravi učence z glasnim, jeznim 'dobro jutro!' Nato pozdravi nežno in tiho, nato boječe, žalostno, veselo … Učenci se bodo ob različnih barvah glasu zagotovo zabavali. Pogovorimo se, kateri pozdrav je bil najprijetnejši, katerega so se ustrašili. Učenci naj opišejo svoje doživljanje različnih pozdravov.

Tudi pogovarjamo se lahko na različne načine. Igra vlog: po dva in dva učenca prideta pred tablo, kjer jima da učitelj/-ica navodila (npr. Prijazno vprašaj sošolca, ali ti posodi barvico. / Jezno vprašaj sošolca, ali bi se prišel igrat k tebi. / Prestrašeno vprašaj sošolca, ali mu lahko pomagaš rešiti nalogo / …) Kako ti sošolec odgovori? Kako se ti počutiš? Kakšen način pogovora ti je najljubši? Zakaj?

Pogovor napeljemo na to, da je najprijetneje, kadar smo drug z drugim prijazni in vljudni. Otroci razložijo, kaj njim pomeni 'biti prijazen' in 'biti vljuden'. Učbenik naloga 1:Slike v delovnem učbeniku so izhodišče za pogovor z otroki o skupnem delu in življenju v šoli. Pogovor napeljite tudi na to, kaj vse je še pred njimi, kaj vse bodo skupaj doživeli, se naučili. Napišejo oz. preslikajo ime učiteljice in vzgojiteljice. Če se še niste dogovorili, kako naj naslavljajo svojo učiteljico in vzgojiteljico ter druge učiteljice, učitelje in osebje na šoli, je sedaj primeren trenutek.

2. ura

S primernim zgledom spodbudimo pogovor o sodelovanju in o tem, kaj zmore skupina ali skupnost in česa posameznik sam ni sposoben narediti. Poudarimo, da razlika ni le v količini, ampak tudi v vrsti in kakovosti opravljenega dela ali druženja. Bodimo pozorni na velikost posamezne skupine. V razredu lahko oblikujemo različno velike skupine, lahko pa jih tudi opazujemo v šoli in šolski okolici. Nekatere skupine so velike, druge majhne. Člane skupine lahko tudi preštejemo. Na začetku predlagamo štetje do tri. Učitelj/-ica lahko posreduje navodila, na osnovi katerih bodo otroci oblikovali manjše skupine (2 otroka naj odideta po malico, 3 otroci naj zapojejo pesem …). Ob tem jih seznanimo še z zapisom številk od 1 do

3. Skupine oblikujemo tudi s predmeti. Uporabimo lahko link kocke, s katerimi oblikujemo različno velike skupine. Pri tem barva kock ni pomembna, tudi način združevanja ne. Lahko oblikujemo skupine po tri kocke, dve kocki, eno kocko. Glasno izrekamo ena, dve, tri; en, dva, tri; eno, dve, tri (odvisno od spola preštevancev). Vključujemo lahko tudi različne izštevanke, v katerih nastopa to zaporedje števil. Otrokom lahko pripravimo kartončke s številkami od 1 do 3. Otroci oblikujejo skupine po en predmet (en svinčnik, ena radirka, ena torba, eno zrno riža …) in zraven skupin priložijo kartončke s številko ena. Enako napravijo tudi za kartončke s številkama 2 in 3. Pri tem smo pozorni, da oblikujejo skupine predmetov, ki imajo določeno skupno značilnost. Števila 3 ne prikažemo npr. tako, da združimo en svinčnik, torbo in kapo.

3. ura

Sam ali v družbi? Učitelj/-ica ima v rokah karte, na katerih so prizori iz vsakdanjika (sprehajanje psa, branje knjige, plavanje v morju, igra v peskovniku …). Učenci prihajajo en po en k učitelju/-ici in izvlečejo eno karto. Opišejo, kaj prikazuje, in povedo, ali je aktivnost prijetnejše delati sam ali v družbi oziroma ali jo je mogoče izvajati sam ali ne. Ob vsakem prizoru se pogovorimo.

Učbenik naloga 2:Ob slikah naj otroci pripovedujejo, ali lahko posameznik sam opravlja neko dejavnost in kako je, če poteka dejavnost v skupini. Pri športnih igrah in drugih tekmovanjih razvijamo pošteno navijanje. Otroci poimenujejo prostore, v katerih se dogajajo različne dejavnosti, odgovarjajo na vprašanja učitelja/-ice in tvorijo cele, zaokrožene in smiselne povedi. Kdo se je pridružil pevskemu zboru? Zakaj je bolj prijetno peti v zboru, kot sam nastopati pred drugimi? Katera družabna igra ti je najbolj všeč? Kdaj se žogaš sam/-a in kdaj z drugimi? Kaj je bolj prijetno? Katera pravila moraš upoštevati pri igri z žogo? Katera pravila veljajo v jedilnici? Kako se počutiš, če si v jedilnici sam/-a, in kako, če si v skupini?Ob slikah se pogovorimo tudi o številkah, ki predstavljajo število članov skupine. Števila (količine) in številke (simboli) lahko ponazorimo tudi z gibanjem: poskakujemo, se obračamo, dvigamo roke, vzklikamo …, oblikujemo število 1, 2, 3 …

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 3. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To smo mi učna tema: To smo mi učna tema: To smo miučna enota: Grafomotorične vaje: vodoravne črte

učna enota: Časovno zaporedje učna enota: Naš razred

učni cilji Z barvanjem urijo koordinacijo oko – roka ter

vadijo držo pisala. Izvajajo grafomotorične vaje – rišejo vodoravne

črte. Globalno berejo posamezne besede. V zapisanih besedah iščejo enake črke.

učni cilji Natančno opazujejo. Razvrščajo predmete glede na izbrane kriterije in

ugotovijo kriterije razvrščanja. Urejajo dogodke glede na časovno zaporedje. Štejejo do 3 in prepoznajo številke do 3 ter

grafično (npr. s pikami) predstavijo števila do 3.

učni cilji Prepoznavajo podobnosti in razlike med

ljudmi v sposobnostih, navadah, željah in interesih.

Doživljajo sebe kot del oddelka, oddelek pa kot skupnost.

Spoznavajo, da je treba upoštevati tudi interese in potrebe drugih.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viripojmi


Sled v temi: V razredu in hodniku napeljemo vrv. Napnemo jo med dobro pritrjenimi elementi, ki se ne morejo prevrniti (cevi, radiator, omara, umivalnik …). Učencem zavežemo oči in morajo nato drug za drugim slediti napeti vrvi.

Podajanje žoge in avtomobilčkov v ravni črti: po dva in dva učenca si sedita nasproti na tleh. Podajata si žogo oziroma avtomobilček.

Risanje ravnih vodoravnih črt po zraku: učitelj potegne po zraku s prstom vodoravno črto od sebe do najbližjega učenca. Ta nadaljuje risanje črte do svojega soseda v klopi, ta nadaljuje do naslednjega učenca … rišemo nevidne črte po zraku.

Risanje črt s prstom po mizi.

Reševanje nalog v vadnici za slovenščino str. 8, 9 in 10.

2. ura

Igra Atomčki: učenci se prosto gibajo po prostoru. Na znak učitelja/-ice se povežejo v skupine po tri ali postavijo v pare.

Igra Glasbena matematika: učitelj/-ica ima pripravljene karte, na katerih so narisane pike, ki prikazujejo število, ter roke ali noge. Če je zraven roke ena pika, pomeni, da otroci enkrat plosknejo, če sta dve, plosknejo dvakrat in če so tri, trikrat. Enako pri nogah, pri čemer udarijo z nogo ob tla. Učitelj/-ica izmenično dviguje karte, učenci pa morajo natančno opazovati in izvesti nalogo. V drugem delu igre so števila zapisana s številko.

Izdelamo plakat. Vsak učenec dobi risalni list, ki ga razdeli na tri enake dele. V vsako tretjino zapiše od leve proti desni števila 1, 2 in v zadnjo tretjino 3. Nato začne v ustrezen prostor lepiti slike z enim, dvema ali tremi enakimi predmeti/bitji. Slike izrezujejo učenci iz revij, časopisov in reklamnega materiala.

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko na strani 10 in 11.

3. ura

Pogovor o bivanju v razredu. Učenci pripovedujejo, kaj počnejo v razredu, kaj jim je všeč, česa bi si želeli. Pripovedujejo v najljubših razrednih igrah. Pripovedujejo, v čem se razlikuje bivanje v šoli in bivanje doma. Kaj počnejo v šoli in česa doma ne morejo in obratno.

Učbenik naloga 3:Otroci opišejo dogajanje na slikah. Primerjajo dejavnosti, ki jih počnemo v prostem času, s tistimi, ki jih moramo opraviti v šoli in doma. Odgovarjajo na vprašanja učitelja/-ice. Katere zadolžitve moramo opraviti v šoli? Katera dela moramo opraviti doma? Kdo nam pri delu pomaga v šoli in kdo doma? Katera dela opraviš z veseljem in kaj ne delaš rad? Zakaj? Kaj delaš v prostem času?Otroci štejejo otroke v posameznih skupinah in pobarvajo ustrezno polje s številko (z ustreznim številom pik), ki prikazuje število otrok. Pozorni smo na to, da štejemo le otroke na posameznih slikah.

Učbenik naloga 4:Slike in besedilo v delovnem učbeniku naj spodbudijo pogovor o tem, kaj vsak najraje počne ali pri kateri dejavnosti je najuspešnejši in kako ali s čim lahko sodeluje pri skupnem izdelku. Načrtujemo, kaj vse je treba narediti, če želimo pripraviti razstavo jesenskih listov. Otroci naj

povežejo dejavnosti z interesi. Na primer: liste bo nabral deček, ki je rad zunaj; razstavo bo okrasila, pobarvala napise, še kaj narisala deklica, ki rada riše; liste bosta uredila po velikosti, vrsti drevesa ali po barvi deček in deklica, ki rada urejata in zbirata stvari. Povezovanje interesov z dejavnostmi lahko izpeljemo kot vprašanja: Kdo bo pobarval …, kdo bo prilepil …? Slike so motivacija, da otroci pripoveduje o tem, kaj radi delajo. Svoje odgovore utemeljijo. Rad/-a rišem, ker … Nato primerjajo svoje utemeljitve.Učitelj/-ica prebere, kaj pravijo otroci na slikah. Otroci prisluhnejo besedilu in ugotovijo, kateri odgovor sodi k posameznemu otroku. Skupaj z učiteljem/-ico »berejo« besedilo in poiščejo besedo, ki se ponavlja v vseh oblačkih: rad, rada. Besedo pobarvajo. Izberejo si otroka na sliki, ki ima podobne interese kot oni, in ga opišejo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 3. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To smo mi učna tema: To smo mi učna tema: To smo miučna enota: M. Manček: Brundo se igra učna enota: Štejemo do 3 učna enota: Strpnostučni cilji

Ob ilustracijah v slikanici Brundo se igra določijo glavno (ilustrirano) književno osebo in ji pripišejo ustrezna (ilustrirana) dejanja in stanja ter se z njo poistovetijo.

Izrazijo prostorsko/časovno razsežnost naslikanega pravljičnega dogajanja.

Ob domišljijsko (pravljično) zasnovani likovni pripovedi zapolnjujejo bele lise oz. vrzeli s pripovedovanjem.

»Berejo« ilustracije v slikanici brez besedila in v delovnem učbeniku.

Pogovarjajo se o pravljičnih živalih, ki se obnašajo kot ljudje.

učni cilji Natančno opazujejo. Štejejo do 3 in prepoznajo številke do 3 ter

grafično (npr. s pikami) predstavijo števila do 3.

učni cilji Prepoznavajo podobnosti in razlike med

ljudmi v sposobnostih, navadah, željah in interesih.

Spoznavajo, da je treba upoštevati tudi interese in potrebe drugih.

Prepoznavajo različne čustvene izraze pri sebi in drugih



Beseda strpnost služi kot uvodna motivacija. Učitelj/-ica spodbudi učence, da poskušajo razložiti pomen te besede. Ob koncu pogovora razloži besedo še učitelj/-ica.

Razred pripravi skupni izdelek – tema: jesenski listi. Učence razdelimo v več skupin. Vsaka skupina izdeluje svoj izdelek:1. skupina. urejanje kostanjevih listov po velikosti2. skupina: razvrščanje jesenskih listov po obliki

3. skupina: izdelava girlande iz listov4. skupina: ponazarjanje števil 1, 2 in 35. skupina: oblikovanje živali iz listov

Izdelke predstavimo na šolskem hodniku.Pri nastajanju izdelkov otroci sodelujejo na različne načine, upoštevamo njihove interese. Pri oblikovanju skupnega izdelka potekajo različni procesi, npr. razvrščanje, urejanje, vzorci, relacije, štetje. Z ustreznimi vprašanji spodbujajmo otroke, da ubesedijo, kaj počnejo, kako počnejo, kaj je nastalo, koliko jih je sodelovalo ipd. Bodimo dosledni pri uporabi izrazov, kot so urediti, razvrstiti, prešteti (liste npr. razvrstimo po obliki, uredimo jih lahko po dolžini, preštejemo hrastove liste …). Pri delu učenci razvijajo občutek za sodelovanje v skupini, solidarnost, strpnost, krepijo se prijateljske vezi med njimi.

Igra vlog: učitelj/-ica je med delom učencev zelo pozoren/-na na njihovo medsebojno komunikacijo. Če je potrebno, si nekatere odlomke pogovora tudi zapiše. Po končanem delu brez izpostavljanja posameznih učencev zaigramo te prizore (sošolec ne posodi lepila, nekdo raztrga list, ki bi ga bilo potrebno prilepiti, nekomu padejo sošolčeve škarje na tla …). Po odigranih prizorih otroci presojajo vljudnost in način izrečenih izjav. Povedo, ali so bile primerne, in če ne, kako bi jih spremenili. Povedo, kako nevljudna ali celo žaljiva izjava vpliva na nagovorjenega, in pripovedujejo o svojih izkušnjah v takšnih okoliščinah.

Učbenik naloga 5:Otroci opišejo situaciji na slikah in odgovorijo na vprašanji: kdo potrebuje pomoč in kdo se mora opravičiti. Na spodnjih treh slikah naj se skušajo vživeti v situacije in povedo, kako bi se odzvali, kaj bi rekli dečkom. Med različnimi predlogi izberemo najprimernejši odgovor. Komentiramo tudi manj primerne in neprimerne odgovore. Otroci v parih odigrajo nekaj prizorov, ki jih vidijo na sličicah, npr. nekdo čaka sošolca, ki se počasi in nerodno oblači, ko je treba pohiteti na igrišče; nekdo sošolca po nesreči polije s čajem … Po odigranih prizorih otroci presojajo vljudnost in način izrečenih izjav. Povedo, ali so bile primerne, in če ne, kako bi jih spremenili.

2. ura

Na različne načine štejemo do tri: rišemo pike s prstnimi barvami, igramo se družabne igre s prilagojeno igralno kocko (dve ploskvi imata po eno piko, dve po dve piki in dve po tri pike), izvajamo gibalne igre, naučimo se preprost ples, v katerem se različni gibi ponovijo v različnih ponovitvah: enkrat se obrnem, dvakrat dvignem roko, trikrat zakrožim z glavo, dvakrat se priklonim … Za gibalno igro lahko izdelamo tudi preprosta navodila s pikami, ki označujejo število ponovitev posameznega giba, in ikono za gib. S spreminjanjem zaporedja navodil dobimo različne gibalne (plesne) kombinacije.

Učbenik naloga 6:Otroci z ustreznimi barvami pobarvajo polja s pikami in opišejo nastalo sliko. Ilustracijo lahko dopolnijo s kapljami (otrok sam izbere število kapelj; lahko jih je tudi več kot 3).

3. ura

Učence spodbudimo k razmišljanju o medvedjih pravljicah. Naštevajo pravljice, v katerih nastopajo medvedi. Opisujejo medvede iz pravljice in povedo, katera medvedja pravljica jim je najljubša. V katerih pravljicah se medved obnaša kot medved in v katerih kot ljudje?

V delovnem učbeniku si na strani 24 ogledamo zgodbo o medvedu Brundu. Učenci s pomočjo slik in učitelja ustvarjajo zgodbeni potek. Dovolimo, da vsak učenec pripoveduje svojo zgodbo.Spodbudimo jih, da narisano zgodbo iz delovnega učbenika nadaljujejo ter nadaljevanje narišejo.

V knjižnici si izposodimo več izvodov ter jih razdelimo učencem. Pustimo, da jih listajo in berejo. Spodbudimo jih, da si vsak izbere eno zgodbo ter jo 'prebere' drugim učencem.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 3. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Miš, ti loviš! učna tema: To smo miučna enota: Otroške ljudske pesmi učna enota: Orientacija (pred, za)učni cilji

Otroci spoznavajo otroške ljudske pesmi. Ob poslušanju recitacije pesmi zaznavajo ritem

pesmi. Vadijo slušno zaznavanje, tako da iščejo

besede, ki se rimajo. Po odmevu se naučijo na pamet otroško ljudsko

pesmico. Povedo ljudske pesmi, ki jih pojejo ob igri. Poslušajo različne kratke pesmi in izštevanke

ter iščejo rime. Globalno berejo.

učni cilji Natančno opazujejo. Razvrščajo predmete glede na izbrane kriterije in

ugotovijo kriterije razvrščanja. Urejajo dogodke glede na časovno zaporedje. Štejejo do 3 in prepoznajo številke do 3 ter

grafično (npr. s pikami) predstavijo števila do 3. Orientirajo se v prostoru (pred, za).



Otroci pripovedujejo o svojem obisku v gledališču ali kinu. Odgovarjajo na vprašanja: S kom so si ogledali predstavo? Kako se je imenovala predstava? O čem je govorila? Kdo je nastopal? V kateri vrsti so sedeli? Lahko si izmislimo temo za predstavo in jo skupaj zaigramo.

Učbenik naloga 8:Opišejo sliko. Razložijo pojme: igralec/igralka, oder, dvorana, luči.Izmislijo si zgodbo za del predstave, ki jo prikazuje slika. Preštejejo predmete, ki so označeni, in obkrožijo ustrezno številko. Vodimo razgovor

o tem, kje se kdo oz. kaj nahaja: kdo je pred hišo, kaj je nad hišo … Vprašanja naj postavljajo tudi otroci. Izmed množice številk, ki so zapisane na sedežih, prepoznajo zapis 3 in ga pobarvajo.

V razredu postavimo stole v več vrst, kot bi bili v gledališču. Učenci sedejo ter odgovarjajo na vprašanja:Kdo sedi pred teboj?Kdo sedi za teboj?Kaj je nad teboj?Kdo je ob tebi?Kako je ime učenci na tvoji desni?Na kateri strani so vrata/okna/tabla?

Sedejo zopet nazaj na svoja mesta ter prestavljajo barvico po učiteljevih navodilih:Primi barvico z desno roko, postavi jo pod stol, dvigni jo nad glavo, položi jo k levemu sosedu na glavo …

Reševanje Vadnice za matematiko stran 12, 13.

2. ura

Otrokom prinesemo antologijo otroških ljudskih pesmi Pojte, pojte, drobne ptice. Skupaj jo prelistamo in preberemo nekaj pesmic. Pogovorimo se, o čem govorijo. Posebej smo pozorni na besede, ki niso več v rabi. Otrokom razložimo, zakaj nekaterih besed ne uporabljamo več, da je bilo življenje otrok nekoč drugačno in da so se njihove igrače drugače imenovale.

Učbenik str. 26:Z otroki se po poslušanju pesmi Petelinček, petelinček pogovorimo o vsebini pesmi. Pesem povežejo s svojimi občutki in izkušnjami. Imajo domače živali? Kdo skrbi zanje? Pozornost usmerimo v zvočno podobo pesmi: ponavljanje in rimo. Odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku.

Pri pesmi Katarina, Barbara po poslušanju najprej razložimo manj znane besede: varvala, oskubljena, pohrustana. Za te besede poskušajo najti sopomenke. Nato iščejo rimane dvojice. Barbara/varvala, ukradena/oskubljena. Rimane dvojice izraziteje izgovorimo, tako da zaznajo rimo. Iščejo tudi druge rimane dvojice, npr. besede, ki se rimajo z njihovimi imeni, smešne rime itd. Pogovorimo se o vsebini pesmi. Odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.

Pesem Katarina Barbara je tudi uglasbena. Prisluhnejo pesmi.Pri pesmi Mamca, poslušajte otroci iščejo rimane dvojice in odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku.Z večkratnim ponavljanjem se po odmevu naučijo pesem na pamet.

Nadgradnja: Otroške ljudske pesmi so tudi zbadljivke, šaljivke in uspavanke.Otrokom preberemo še kakšno ljudsko pesem iz zbirke.

Ljudske pesmi nimajo znanega avtorja, umetne pa ga imajo.Pesem Daneta Zajca Mačka je zanimiva zaradi rimanih dvojic besed. Otroka spodbudi, da sam išče podobne rime in pesem nadgrajuje.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 3. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Miš, ti loviš! učna tema To smo miučna enota: Otroške ljudske pesmi učna enota: Čustvaučni cilji

Otroci spoznavajo otroške ljudske pesmi. Ob poslušanju recitacije pesmi zaznavajo ritem

pesmi. Vadijo slušno zaznavanje, tako da iščejo

besede, ki se rimajo. Po odmevu se naučijo na pamet otroško ljudsko

pesmico. Povedo ljudske pesmi, ki jih pojejo ob igri. Poslušajo različne kratke pesmi in izštevanke

ter iščejo rime. Globalno berejo.

učni cilji Prepoznavajo različne čustvene izraze pri

sebi in drugih



Učitelj/-ica s pomočjo lutke odigra nekaj prizorov, v katerih gre lutka skozi različna čustvena stanja (morda je nekaj izgubila in je žalostna, se koga boji in je prestrašena, je jezna, ker izgubljenega ne najde, in vesela, ko se težava razreši). Lutka jih ob vsakem stanju povabi, naj ji pomagajo (jo potolažijo, pomirijo …), in jih na koncu vpraša, ali se tudi oni veselijo z njo.

Otroci se pogovarjajo o svojih izkušnjah – kdaj so jezni, veseli, žalostni, prestrašeni.

Učbenik naloga 7, stran 22:V delovnem učbeniku s fotografije otroka prepoznajo štiri čustvena stanja, jih izrazijo z besedami in svoje trditve utemeljijo (kako so prepoznali jezo, veselje, strah, žalost …). Nato z barvami, glede na navodilo, označijo, na kateri sliki je deklica vesela, na kateri je jezna, na kateri žalostna in na kateri prestrašena. Za zadnji dve vprašanji je možnih več odgovorov. Z otroki se pogovorimo o njihovih odgovorih. Potolažijo lahko žalostnega in prestrašenega otroka. Z žalostnim otrokom se lahko igramo, ga s tem potolažimo, razveselimo in podobno.

2. ura

Učitelj/-ica pritrdi na tablo slike: cesta, presta, knjiga, figa, nos, kos, hruška, buška … Učenci si slike ogledajo ter nato po zgledu učitelja/-ice iščejo rimane pare.

Učitelj/-ica spodbudi otroke, da iščejo rime brez pomoči slik. Učitelj/-ica pove besedo, učenci poskušajo najti rimo:cesta – presta, kino – vino, knjiga – miga, polica – grofica …

Razdelijo se v dve skupini, prva pove besedo, druga poišče rimo.

Iščejo rime na svoje ime: Peter – veter, Ana –zaspana, Tine – maline, Luka – kuka, Teja – meja itd.

Sestavljajo kratke povedi na svoje ime.Marko – ima barko, Vlado – gladi brado …

Učbenik naloga 1, stran 27:Otroci imenujejo narisane predmete in bitja. Besede pod sličicami globalno berejo. Iščejo rime in povežejo sličice oz. besede, ki se rimajo.

opombe

NAŠA ŠOLA

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 4. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Naša šola učna tema: Naša šola učna tema: Naša šolaučna enota: Opis slike in dolžina besed učna enota: Prepoved in zapoved učna enota: Naša šolaučni cilji

Vadijo izražanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (npr. na, pod, nad, pred, za, med, pri) in sklonskimi oblikami samostalnikov.

Zaznavajo dolžino besed.

učni cilji Otroci berejo slikovna sporočila (prepoved,

zapoved) ter prepoznajo njihov pomen, vlogo in rabo.

Sami tvorijo slikovno sporočilo (prepoved). Vadijo zanikanje.

učni cilji Otroci poznajo ime šole, v katero hodijo,

imena in priimke učiteljev in učiteljic ter vzgojiteljic, ki jih učijo.

Spoznajo različne prostore in delavce v šoli.

Poznajo osnovna šolska pravilaučne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo z grafičnimi izdelki, opazovanjeučne oblike: skupinska, frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, različni predmeti, kartončki ali listi za izdelavo piktogramovpojmi


Otroci postopoma spoznavajo šolo in njene prostore. Najprej spoznavajo šolo na orientacijskem sprehodu. Pri tem uporabljamo izraze, s katerimi opisujemo položaj prostorov glede na preostale prostore, kje se nahajamo, kam gremo … Za nekatere značilne prostore (učilnica, jedilnica, avla, garderoba, telovadnica, zbornica, knjižnica, stranišče, vhod …) izdelamo preprosta znamenja – piktograme. Namen sprehoda in ogleda šole je spoznavanje poti iz različnih delov in prostorov šole do domačega razreda in do izhoda iz šole. Ogled združimo s poimenovanjem prostorov ter spoznavanjem in poimenovanjem predmetov in opreme v njih.

Pri naslednjih ogledih se podrobneje seznanijo s posameznim prostorom in zaposlenimi, ki tam delajo. Imenujejo zaposlene in na kratko opišejo, kaj je njihovo delo v šoli, kdaj so otrokom lahko v pomoč. Pogovarjamo se tudi, kaj sodi v posamezen prostor na šoli in kaj ne. Ogledujejo in prepoznavajo različne napise in oznake na vratih in stenah šole. Navajamo jih na iskanje pomoči pri ustrezni osebi, na samostojnost in vljudno obnašanje pri stiku z zaposlenimi. Pogovorimo se o tem, kako

ogovarjamo različne delavce na šoli.

Določimo start in cilj, otroci samostojno ali v paru opravijo pot, nato pa po spominu uredijo piktograme prostorov, mimo katerih so šli, v pravilni vrstni red. Pri tem opisujemo opravljeno pot z ustreznimi izrazi, npr. šli smo naravnost, nato smo zavili na levo, šli po stopnicah navzgor … Cilj in start lahko zamenjamo, s tem se spremeni tudi vrstni red znamenj. Skupina otrok dobi znamenje/piktogram prostora, do katerega mora iti. Ko se vrne, opiše svojo pot.

Učbenik naloga 1, str. 28

Otroci si ogledajo sličice in imenujejo šolske prostore ter poklice, ki jih opravljajo zaposleni. Ugotavljajo, katere prostore označujejo narisani znaki. Šolskim prostorom priredijo ustrezne znake, manjkajoče znake prerišejo. Pogovarjajo se o namembnosti prostorov in obkrožijo predmete, ki ne sodijo v določen prostor. Svojo odločitev utemeljijo. Preštejejo dane predmete na sliki in njihovo število označijo s pikami.

2. ura

Učitel/-ica pripravi različne predmete iz otrokovega vsakdana. Predmete položi na mizo in povabi otroke, da stopijo zraven. Skupaj si ogledamo predmete in jih uredimo po dolžini, od najdaljšega do najkrajšega in obratno. Urejamo lahko tudi obarvane trakove, ki jih nato porabimo za dekoracijo razreda … Uporabljamo izraze: najdaljši, najkrajši, daljši od, krajši od.Kadar so besede zapisane, »merimo« njihovo dolžino v črkah, dolžine predmetov pa z merskimi enotami (v tem je podobnost med dolžinami pri besedah in predmetih).Otroci ugotavljajo in predlagajo, kako bi ugotovili, kako dolga je beseda, če jo samo poslušamo. Učitelj/-ica spodbuja čim bolj ustvarjalne zamisli. Skupaj nato sklenejo, da je treba pozorno poslušati, in se dogovorijo, kako s kretnjami prikazati dolžino besed.


Otroci imenujejo predmete na sliki. Utrjujejo določanje dolgih in kratkih besed. S kretnjami rok pokažejo dolžino besede oz. zaploskajo, kadar je beseda kratka. Za pravilno zaznavanje mora biti dolga beseda vsaj trizložna in kratka enozložna. Obarvane predmete ustrezno obkrožijo: če so besede zanje dolge, z modro barvo, sicer rdeče, kot kaže zgled. Besede nato še razvrstijo na dolge in kratke tako, da predmete narišejo v ustrezni polji preglednice. Otroke lahko ob tem sprašujemo, katere besede bi še sodile v posamezno polje (niso nujno vezane na ilustracijo), lahko tudi sami dodajo svoje predloge; morda uvrstijo tudi svoje ime v ustrezno skupino.

3. ura

Spoznavanje in razumevanje pravil uvedemo s preprostimi pravili, ki jih že poznajo. To so pravila raznih družabnih in športnih iger, poznajo pa tudi že nekatera prometna pravila. Nekatera šolska pravila so skupna za vse učence. V oddelku pa se skupaj dogovorimo za nekaj razrednih pravil, npr. red in čistoča v učilnici, potek malice, načrtovanje dela, sodelovanje idr. Sami sestavijo tudi pravilo za družabno igro, igro z žogo in podobno. Pravila nastajajo tudi sproti ob dogodkih, ki zahtevajo dogovorno ravnanje. Otroci se igrajo igrico Kdo bo prišel najdlje? V učilnici na tleh z lepilnim trakom nalepimo pot, po kateri hodijo. Vsakih nekaj metrov je ob poti znak, ki zapoveduje, kdo lahko nadaljuje pot, oz. prepoveduje nadaljevati pot. Znaki so npr. prečrtani dolgi lasje ali prečrtani črni copati, ali pa je znak za modro oblačilo, ki ga otrok mora imeti, če želi nadaljevati pot. Učitelj/-ica naj otrokom pred začetkom natančno razloži navodila, z njimi pregleda znake, ki jih bodo srečali na poti, in preveri, ali jih razumejo. Pravila lahko oblikujejo tudi otroci in jih ustrezno grafično prikažejo.


Opišejo, kaj pomenijo narisani znaki. Nekateri znaki prepovedujejo, npr. hoja z obuvali, ki jih uporabljamo zunaj, igranje z žogo v razredu in rolanje; drugi zapovedujejo, to sta znaka za umivanje rok in dvigovanje rok pri pogovorih. Svoje odgovore utemeljijo, posebej natančni so pri dejavnostih, ki v razredu niso dovoljene. Pri tem vadijo zanikanje – v razredu se lahko igramo, a se NE rolamo, NE kričimo in se NE zibamo na stolu. Učitelj/-ica usmerja zanikanje z ustreznimi vprašanji. Opišejo pravila v učilnici, kot jih prikazujejo znaki v delovnem učbeniku. Povedo, katere prepovedi veljajo v njihovem razredu. Razmišljajo, ali so vsa njihova pravila v obliki prepovedi. Povedo, česa se morajo držati (npr. pozdrav, dvigovanje rok, umite roke pred obroki …). S pomočjo slik in vprašanj učitelja/-ice ugotovijo, da ne upoštevajo le prepovedi, temveč tudi zapovedi.V delovni učbenik narišejo znak za razredno pravilo, prepoved ali zapoved.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 4. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Naša šola učna tema: Naša šola učna tema: Naša šolaučna enota: Igra vlog: pogovor z družbeno neenakovrednim sogovorcem

učna enota: Štejemo do 4 učna enota: Lastnosti predmetov in kriteriji razvrščanja

učni cilji V igri vlog vadijo osebni pogovor z učiteljem/-

ico ter z družbeno neenakovrednim sogovorcem ter pri tem upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja – izberejo ustrezen nagovor, pozdrav, pazijo na vljudnost.

Pogovore razčlenjujejo, jih vrednotijo in predstavljajo svoje občutke.

učni cilji Štejejo do 4 in prepoznavajo številke do 4.

učni cilji Otroci opazujejo lastnosti, iščejo podobnosti in razlike med predmeti, osebami … Razvrščajo predmete/osebe po izbranem kriteriju ter prepoznavajo in oblikujejo kriterije razvrščanja. Prikažejo lastnost oz. njeno zanikanje s piktogramom.

učne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo z grafičnimi izdelki, opazovanjeučne oblike: skupinska, frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Navajamo jih na iskanje pomoči pri ustrezni osebi, na samostojnost in vljudno obnašanje pri stiku z zaposlenimi. Pogovorimo se o tem, kako ogovarjamo različne delavce na šoli, nato z igro vlog uprizorijo pogovore na sličicah v delovnem učbeniku (zbornica, jedilnica in knjižnica).Po vsakem pogovoru učitelj/-ica vodi razgovor o ustreznosti pozdrava (kako je otrok pozdravil/odzdravil, se poslovil …), izbire tikanja/vikanja ter o vljudnosti. Otroci utemeljujejo svoje odgovore, dodajajo svoje primere in pripovedujejo o svojih izkušnjah. Primerjajo pogovor med zaposlenim in otrokom ter med dvema otrokoma. Ugotovijo, da se z vrstniki pogovarjamo drugače.

2. ura

Otroci so že spoznali števila do 3. Še vedno jih lahko predstavljamo na različne načine (oblikujemo skupine predmetov po 3, 2, 1 in jih

poimenujemo) ter jim prirejamo zapis velikosti skupine s številko. Povečamo število predmetov na 4. Otroke seznanimo z naštevanjem imen za števila do 4 in oblikujemo skupine s po 4 člani (4 otroci, 4 lončki, 4 zrna koruze, 4 stoli …) in predstavimo zapis števila 4 (ne načina zapisovanja, ampak videz zapisa) ter ga primerjamo z zapisi števil, ki jih že poznajo. V čem se številke razlikujejo, v čem so si podobne? Oblikujemo skupine: 1 barvica, 2 barvici, 3 barvice, 4 barvice in opazujemo, za koliko se povečuje število barvic v skupinah, če so te urejene glede na število članov. Želeli bi, da otroci ugotovijo, da je v vsaki skupini ena barvica več (štetje je povečevanje za 1). Otroci bodo različno hitro usvajali pojem števila 4, zato učitelj/-ica prilagodi aktivnosti otrokom glede na sposobnosti in predznanja. Števila lahko predstavimo z gibanjem, z igranjem na glasbila, grafično z risanjem predmetov … Otroke spodbujamo tudi k štetju nazaj.


Gradimo stolpce iz link kock (stolpi naj bodo visoki do 4 kocke) in k posameznim stolpom prilagamo ustrezne številke, zapisane na kartončkih. Stolpe lahko tudi uredimo od najnižjega do najvišjega in obratno. Ob tem glasno štejemo (naprej, od 1 do 4, in nazaj, od 4 do 1). Ni nujno, da gradimo le stolpe, lahko izdelujemo različne strukture iz npr. 4 kock. Ob tem bodo otroci spoznali, da je število neodvisno od postavitve predmetov. Če bomo pri oblikovanju števila 4 uporabili tudi različen material (npr. drobne kamenčke), bodo otroci ugotovili, da je število neodvisno tudi od velikosti predmetov. Opazujemo, kje so prisotne številke in kakšen pomen imajo.

3. ura

Z otroki naberemo različne predmete in jih razvrstimo glede na določeno lastnost. Npr. razvrstimo šolske potrebščine v skupine barvic, zvezkov, knjig … Ob vsaki skupini narišemo piktogram, ki opredeli značilnost skupine. Otroci naj sami predlagajo znak oz. piktogram skupine. Zanikanje lahko vpeljemo tako, da na škatlo narišemo znak 'škarje' in ga prečrtamo. Otrokom postavimo izziv z vprašanjem, kaj lahko zložijo v škatlo glede na znak, ki je narisan na njej. Predvidevamo, da bodo ugotovili, da v škatlo sodijo vse potrebščine, razen škarij. Na podoben način lahko izvedemo še nekaj dejavnosti. Tudi otroci naj samostojno oblikujejo piktograme za zanikanje in naj jih ubesedijo (v to skupino ne sodijo predmeti, ki …).


Otrok nariše ustrezno število predmetov in jih nato še ustrezno pobarva glede na navodilo, ki je predstavljeno v obliki piktograma. Pomembno je, da se otrok najprej posveti številu, nariše oz. prečrta predmete, da bo njihovo število ustrezalo zapisu s številko, nato pa jih ustrezno pobarva. Z otroki se pogovorimo, kaj predstavljajo barve v okvirčkih in kaj pomeni, da so nekatere prečrtane. Pri zanikanju določene barve lahko otroci vsak predmet v skupini pobarvajo z drugo barvo (vse seveda različne od prečrtane), pri znaku, ki določa barvo predmetov, pa bodo vsi predmeti enake barve. To nam lahko predstavlja dobro izhodišče za pogovor z otroki o rešitvah problema.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 4. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Naša šola učna tema: Naša šola učna tema: Naša šolaučna enota: T. Kokalj: Domača naloga; poslušanje in globalno branje slikopisa

učna enota: Štejemo do 4 učna enota: Šolski prostori

učni cilji Celostno prepoznavajo besede s pomočjo slik. Z učiteljem/-ico »berejo« zgodbo, napisano v obliki slikopisa.

učni cilji Štejejo do 4 in prepoznavajo številke do 4.

učni cilji Otroci poznajo ime šole, v katero hodijo, imena in priimke učiteljev in učiteljic ter vzgojiteljic, ki jih učijo. Spoznajo različne prostore in delavce v šoli. Poznajo osnovna šolska pravila

učne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo z grafičnimi izdelki, opazovanjeučne oblike: skupinska, frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za matematikopojmi


To je moja torba: učenci položijo svoje šolske torbe na mizo in jih opišejo. Povedo, kakšna je torba, kdo jim jo je kupil, ali so jo izbrali sami, opišejo dan, ko so kupovali šolske potrebščine. Povedo, kaj imajo v torbi spravljeno in katere reči morda ne sodijo v šolsko torbo. Povedo, kako imajo urejene potrebščine v torbi in ali ima torba morda kakšen skriven žep za igrače.

Kdo bo prej? Učenci imajo torbo še vedno na mizi in na učiteljičin znak poiščejo ustrezen predmet. »Kdo bo prej našel puščico/telovadno opremo/barvice/brezčrtni zvezek?«

Učitelj/-ica napove branje slikopisa. Učenci pospravijo šolske torbe in se umirijo. Branje učitelja/-ice.Pogovor po branju:

Kje se zgodba dogaja?Kdo je imel v torbi tudi kup igrač?Ali je Dušan našel zvezek z nalogo?Kdaj se bo Dušan igral?

Učbenik str. 33

Otroci se preskusijo v branju preproste zgodbe, napisane v obliki slikopisa, tako da besede, ki so narisane, berejo samostojno, napisane pa ob pomoči učitelja/-ice. Kombinacija sličic in besed je privlačnejša za začetno branje otrok kot pravo besedilo.Otroci se pogovarjajo o slikopisu, določijo književne osebe in temo besedila, tako da odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.Poimenujejo šolske potrebščine, ki so naslikane, in pripovedujejo, katere potrebščine imajo oni v torbi.

2. ura

Matematična telovadba: vaje izvajamo v razredu, lahko pa odidemo tudi na igrišče ali v telovadnico. Učencem dajemo naloge, ki jih izvedejo:

- 3-krat poglej levo in desno- 1-krat poglej naravnost navzgor- ozri se naravnost navzdol- 4-krat skomigni z rameni- naredi dva kroga z rokami- 4-krat se prikloni z rokami do tal- 3-krat sedi na tla in zopet vstani- 4-krat zaploskaj- naredi 4 počepe

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko na strani 14 in 15:1. naloga: učenci preštejejo število posameznega sadja in obkrožijo ustrezno številko2. naloga: v posode narišejo ustrezno količino sadja glede na številko ob posodi3. naloga: preštejejo ribe v posodah ter preberejo številko pod posodo. Če se številka in število rib v posodi ne ujemata, otrok doriše ali

prečrta tako, da bo prav.4. naloga: otrok potuje po labirintu. Pri izbiri poti sledi štirim pikam.

5. naloga: v vsaki od treh skupin živali izbere in obkroži tisto, ki je najvišja, najdaljša ali najnižja.

3. ura

Ponovimo imena šolskih prostorov ter povemo vse, kar o njih vemo.

Učenci se razdelijo v pare ali skupine. Vsaka skupina dobi list, na katerega nariše en šolski prostor. Pri izdelavi risbe si učenci pomagajo tudi z različnimi revijami, iz katerih izrezujejo ter lepijo na sliko različne predmete, ki sodijo v določen prostor. Na ta način si obenem krepijo tudi motoriko natančnega striženja.Ko so vse slike končane, jih uredimo tako, kot so na šoli dejansko razporejeni prostori. Če za kateri prostor nismo popolnoma prepričani, kje je, si ga odidemo ogledat.Urejene slike nato prilepimo na velik list ter pritrdimo na vidno mesto.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 4. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Naša šola učna tema: Naša šolaučna enot: Zlogovanje in štetje zlogov v besedi učna enota: Orientacija v prostoruučni cilji

Zaznavajo dolžino besed. Vadijo slušno zaznavanje – štejejo zloge ter

določajo prvi zlog v besedi.

učni cilji Orientirajo se v prostoru in na ploskvi ter pri tem

uporabljajo izraze: pred, za, levo od, desno od, nad, na, pod …

učne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo z grafičnimi izdelki, opazovanjeučne oblike: skupinska, frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Otroci se orientirajo v prostoru in pri tem uporabljajo ustrezne predloge (na, nad, pod, v, za …) in sklonske oblike samostalnikov. Lahko se igramo igre tipa 'skriti predmet' tako, da eden od otrok odide iz učilnice, drugi pa skrijejo en predmet. Otrok se vrne in sprašuje: Je predmet pod mizo? Je predmet spredaj/zadaj? … Otrok opisuje svoj položaj glede na druge (npr. sem pred, za, na levi je, na desni je …), nato pa še položaj predmetov glede na sebe oz. druge predmete. Otroci prepoznajo zapis števila s številko. Dejavnosti tokrat ne potekajo več od števila predmetov k zapisu s številko, ampak obratno. Otrok naj razbere simbol za dano število in to število na svoj način predstavi. Izvleče npr. kartonček s številko 3 in poišče (prinese) v učilnici 3 predmete. Učitelj/-ica pokaže številko 4, otroci 4-krat zaploskajo (počepnejo …). Mečemo prilagojeni igralni kocki (na eni pike od 1 do 4, na drugi znaki za izvajanje gibov) in izvedemo določeno gibanje tolikokrat, kot sta padli kocki.


Otroci ob sliki odgovarjajo na vprašanja: Kje sedi deklica z rumeno majico? Kam je skočila deklica z rjavimi lasmi? Kaj je pred kozo in kaj za njo? Kako je oblečen deček, ki je pred dečkom, ki dela preval? Kaj je nad blazinama in kaj pred njima?

Oblikujejo povedi in utrjujejo predloge: nad, pod, pred, za itd.Nalogo rešujemo s pomočjo slike, ki jo projiciramo na tablo. Učitelj/-ica prebere vprašanja in otroci ustno rešujejo nalogo, nato jo rešijo še samostojno.Preštejejo predmete, ki so označeni, in obkrožijo ustrezno številko. Nalogo lahko nadgradimo tudi tako, da v zvezek narišejo znak za predmet iz telovadnice, preštejejo predmete, ki so jih prikazali z znakom, in število predstavijo na svoj način (s pikami, številko …).

2. ura

Otroci imenujejo predmete v razredu in s ploskanjem določajo število zlogov v besedi. Povedo imena sošolcev in zopet preštejejo zloge v imenih. Iščejo nove besede, ki imajo prav toliko zlogov, kot izbrana beseda (npr. njihovo ime, beseda šola, torba …). Tako otroke uvajamo v ugotavljanje enakosti števil (čeprav sta besedi različni po pomenu, sta enaki po številu zlogov).


Otroci imenujejo predmete in s ploskanjem določijo število zlogov. Narišejo ustrezno število pik in obkrožijo ustrezno številko.Učitelj/-ica otrokom kaže različne slike bitij in predmetov, ki se začnejo z enakim prvim zlogom, vendar tega otrokom ne pove. Spodbudi jih, naj poskusijo poiskati skupno značilnost. Postopno jih vodi do rešitve. Pozove jih, naj razločno izgovarjajo besede. Če še ne ugotovijo, učitelj/-ica poudarjeno izgovarja prvi zlog, tako da otroci najdejo rešitev. Nato igro nadaljujejo tako, da sami naštevajo besede, ki se začnejo z enakim prvim zlogom; lahko razvrščajo slike po prvem zlogu, konkretne predmete ipd. Pazimo, da so besede v začetku enostavne – dvozložne in sestavljene po naslednjem vzorcu: soglasnik – samoglasnik – soglasnik – samoglasnik. Delo diferenciramo glede na raven razvitosti glasovnega zavedanja oz. razločujočega poslušanja pri otroku.


Otroci si ogledajo sličice, jih imenujejo, določijo prvi zlog in iščejo pare. Lahko tudi sami poiščejo pare besed, ki se začnejo na enak zlog.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 4. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Naša šola učna tema: Naša šolaučna enota: N. Maurer: V šoloGrafomotorične vaje: poševne črte

učna enota: Šolska pravila

učni cilji Doživljajsko poslušajo pesem in se jo naučijo na pamet. Z grafomotoričnimi vajami utrjujejo zapis ravnih črt.

učni cilji Otroci poznajo ime šole, v katero hodijo, imena in priimke učiteljev in učiteljic ter vzgojiteljic, ki jih učijo. Spoznajo različne prostore in delavce v šoli. Poznajo osnovna šolska pravila.

učne metode: razlaga, pogovor, demonstracija, delo s slikovnim gradivom, delo z grafičnimi izdelki, opazovanjeučne oblike: skupinska, frontalna, individualnadidaktični pripomočki in viri, Mlinček 1. del, Vadnica za slovenščinopojmi


Začetek šole in prvi šolski dan, srečanje z novimi sošolci in sošolkami ter učitelji so teme, ki jih otrok zelo čustveno doživlja in dojema, razmišlja o njih in o njih rad pripoveduje.Učitelj/-ica motivira otroke za pesem Neže Maurer V šolo s pogovorom na temo: kako smo se pripravili na prvi šolski dan. Otroci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja: Ali so se veselili odhoda v šolo? So si sami izbrali torbo, copate, puščico …? Zakaj so izbrali prav te šolske potrebščine? O čem so razmišljali zadnjo noč pred začetkom šole? So se bali, veselili? Kako je potekal prvi šolski dan? Kdo jih je spremljal v šolo? itd.

Učbenik stran 32

Po pogovoru otroci prisluhnejo pesmi V šolo. Po branju se pogovorijo o pesmi, v čem je dekličino doživljanje prvega šolskega dne podobno in v čem različno od njihovega. Otroci odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku. Kaj pomeni, da bo deklica pripeljala črke v zvezke, kako bi

povedali ta stavek še drugače? Katere črke že poznajo? Katere knjige bodo brali, ko bodo spoznali vse črke?Ilustracija je spodbuda za samostojno pripovedovanje. Otroci ob sliki obnovijo vsebino pesmice. Ob tem jih spremlja oz. spodbuja učitelj/-ica z vprašanji.Pesem večkrat ponovimo oz. preberemo, tako da se jo otroci naučijo na pamet.V zvezek narišejo sebe prvi dan v šoli.

2. ura

Črte okoli nas:učenci opazujejo svojo okolico in prepoznavajo vodoravne in navpične linije. Poskušajo najti tudi poševne črte. Poševne črte rišejo po zraku, po hrbtu sošolca, po mizi, ter nato še z različnimi pisali na velik format.

Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino str 11, 12:1. Učenci vlečejo poševne črte. Pazimo na smer pisanja od zgoraj navzdol.2. S poševnimi črtami zapolnijo vetrnico mlina na veter.3. Vlečejo poševne črte po hrbtih knjig.4. Rišejo vzorce poševnih črt.

3. uraPonovimo šolska pravila, ki smo jih spoznali v ponedeljek. Pogovorimo se, katera pravila so tista, ki se jih lažje držimo in katerih težje. Učenci razmišljajo, zakaj je tako. Pomislimo, katera šolska pravila smo v tem tednu morda kršili. Učenci pripovedujejo, kako se počutijo, kadar se držijo pravil, in kako, kadar jih kršijo.

Sestavimo razredna pravila. Zjutraj pozdravimo. Pred malico si umijemo roke. Po malici pospravimo mizo za seboj. Vsakega, ki stopi v razred, pozdravimo. Ne prekinjamo se med pripovedovanjem. Ko želimo kaj povedati, dvignemo roko in počakamo na besedo. Po razredu ne tekamo. Ne plezamo po mizah in omarah.

Igrače vedno pospravimo za seboj. Ne norčujemo se iz sošolcev. Ne vpijemo. Skrbimo za svoje potrebščine in imamo vedno urejen predal. …

Učenci narišejo ustrezne piktograme za razredna pravila, ki jih nato prilepimo na vidna mesta. Dogovorimo se tudi o posledicah za kršitelje razrednih pravil. Sestavimo seznam pravil in kazni, pod katerega se vsi učenci podpišejo.

opombe

JESEN

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 5. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Jesen učna tema: Jesen učna tema: Jesenučna enota: Opis okolice in slike učna enota: Zlogovanje učna enota: Preglednicaučni cilji Otroci opisujejo okolico in slike. Poimenujejo živali, njihova bivališča in

vadijo utemeljevanje.

učni cilji: Otroci razdelijo besedo na zloge. Znajo zlogovati daljše in krajše besede. Zloge ponazorijo s ploskanjem in grafično

s pikami.

učni cilji Razvrščajo predmete po izbrani

lastnosti oz. ugotavljajo kriterij razvrščanja.

Predstavijo podatke v preglednici. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: naravni material, Mlinček 1. delpojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI

V tem tednu se bomo ukvarjali z opazovanjem sprememb neposredno v naravi.

Prvo ponedeljkovo uro namenimo pogovoru o tem, kaj so otroci doživeli čez vikend. Pri tem jih s pomočjo vprašanj usmerjamo v opis okolice, narave, otroci pripovedujejo, kje so bili, kaj so videli, ali so nabirali kakšne plodove …

Tudi sami se odpravimo na opazovalni sprehod v okolico šole ali v bližnji park ali gozd. Vsak učenec ima s seboj vrečko/košar, v katero nabira različne plodove, liste, različen naravni material. Poleg zbiranja materiala smo zelo pozorni na okolico. Učence spodbujamo k aktivnemu opazovanju. Opisujejo okolico ter si bogatijo besedni zaklad. Opazujemo bivališča živali, opazujemo živali, ki so zunaj, štejemo, pozorni smo na barve, oblike, velikosti, vadimo uporabo predlogov, ki opisujejo, kje se določen predmet nahaja …Besede, ki poimenujejo predmete, živali, rastline, tudi zlogujemo. Tekmujemo, kdo bo našel besedo z največ zlogi, kdo le z enim zlogom, iščemo besede, ki se začnejo na določen zlog …

Ustavimo se na primernem prostoru. Otroci se postavijo v krog, vendar so s hrbtom obrnjeni proti notranjosti kroga. Zatisnejo si oči. Učitelj/-ica da znak, na katerega učenci odprejo oči in poiščejo ustrezen predmet ter ga poimenujejo. Odprite oči in poiščite nekaj, kar se začne na DRE / MI / …

Ob povratku v razred vse nabrano razvrstimo v diagram oz. preglednico. Skupine ustrezno označimo s piktogramom. Lahko pa izhajamo iz piktogramov in otroke spodbudimo, da ustrezno razvrstijo predmete glede na s piktogrami predstavljene lastnosti.

Po sprehodu lahko izdelajo tudi razredni plakat doživetij: rišejo ali iz starih naravoslovnih revij, časopisov izrezujejo sličice. Kje so bili? Kaj so videli? Kaj so delali ljudje? Katere ptice se selijo? Katere so ostale tukaj? Pozorni so, da na plakat zapišejo datum sprehoda, primerjali bodo naravo z obiskom v drugem letnem času.

Učbenik naloga 1, stran 36: otroci imenujejo barve stebel, plodov in cvetov. Skupaj poiščejo nekaj predmetov (listov, plodov, cvetov), ki so rdeče, zelene, rumene in rjave barve. V razredu enega od predmetov narišejo v ustrezno polje v preglednici.

Spodbujamo tudi individualno opazovanje otrok na poti v šolo, v domačem okolju ali na izletih in potovanjih.

Učence spodbudimo, da odidejo s starši na sprehod in jim pokažejo, kaj so si ogledali v šoli, ter še z njimi prehodijo isto pot. Tudi na tem sprehodu naj naberejo različne plodove in liste, morda bodo našli kaj, kar smo prej skupaj spregledali. Doma naj uredijo vse nabrano v zbirko in jo prinesejo naslednji dan v šolo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 5. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Jesen učna tema: Jesen učna tema: Jesenučna enota: Pesmi o jeseni učna enota: Prirejanje učna enota: Živa in neživa naravaučni cilji Globalno berejo. Poznajo pesmi o jeseni.

učni cilj Prirejajo elemente dveh množic s puščičnim

diagramom.

učni cilji Spoznavajo lastnosti žive in nežive

narave. Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave. Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno

od drugih bitij in nežive narave.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: različne pesniške zbirke, Mlinček 1. del, naravni materialpojmi


Učenci prinesejo svojo zbirko jesenskih plodov, semen ali listov. Predstavijo jo sošolcem. Zbirke naj ne bodo preobširne. Otroka, ki ne želi pred sošolci predstaviti zbirke, ne izpostavljajmo, ko bo pripravljen, bo sam stopil pred razred.

Ob zbirkah, ki so jih otroci prinesli v šolo, se pogovorimo o živi in neživi naravi. Kaj je bilo nekoč živo in je raslo, dihalo, se razvijalo … in kaj je enako iz leta v leto. Spoznavamo lastnosti žive in nežive narave. Pogovorimo se o

- krajšanju svetlega dela dneva in noči,- spreminjanju temperatur,- spreminjanju obarvanosti listov,- toplejših oblačilih, ki jih nosimo jeseni …

Otroke z vprašanji vodimo k razmišljanju, da so vsi pojavi v naravi povezani.

2. ura

Iz zbirk otrok nato naredimo izbor in pripravimo jesensko razstavo. Prikažite, kakšni so plodovi in listi iste rastline. Iz listov in plodov iste rastline izdelajmo slike. Vsako sliko nato opremimo z imenom rastline, s katere smo dobili liste, plodove in morda tudi lubje.

Učbenik naloga 2, stran 36: Liste hrasta, šipka, bukve in kostanja otroci povežejo z ustreznimi plodovi. Nekateri plodovi ali semena imajo imena, ki se razlikujejo od imena rastline. Seme hrasta je želod, seme bukve je žir, seme kostanja je prav tako kostanj, ta je shranjen v ježici. Plod šipka imenujemo enako kot rastlino – šipek. Za okrasitev »jesenske razstave« naj iz semen in listov pripravijo različne vzorce. Pri vzorcih bodimo čim bolj ustvarjalni. Vzorci se lahko npr. 'širijo' tudi navzven, elementi vzorca niso nujno linearno postavljeni.

3. ura

Učence povabimo v knjižnico. (S knjižničarko se prej dogovorimo za obisk. Pripravi naj nekaj pesniških zbirk s pesmicami z jesensko tematiko.)Učenci si ogledajo pesniške zbirke, ki so pripravljene na razstavnem stojalu in na mizi. Listajo po zbirkah in iščejo pesmi, ki pripovedujejo o jeseni. Pomagajo si s slikami, ki spremljajo pesmi.Pustimo jih, naj samostojno brskajo po knjigah, poskušajo brati naslove pesmi, če že poznajo posamezne črke, če želijo, jim pomagamo. Ko vsak učenec najde pesem, ki bi lahko bila jesenska, se vsi zberemo v bralnem kotičku. Učiteljica ali knjižničarka bereta pesmi, ki so jih učenci izbrali. Ob vsaki pesmi se pogovorimo o njeni zvočnosti, o temi, občutkih, ki so jih učenci dobili ob poslušanju. Učenci ponovijo rime, ki so se jim zdele zabavne.Nekatere pesmi bodo učencem bolj všeč in si bodo želeli, da jih preberemo večkrat.

Zbirke s pesmicami, ki so bile otrokom najbolj všeč, vzamemo s seboj v razred, da jih bomo lahko še kdaj v jesenskem času prebrali. Ob ponovnem branju lahko otroci z gibom ponazarjajo dogajanje v pesmi, ritem pesmi ali razpoloženje.

Po povratku v razred učenci v zvezek ilustrirajo pesem, ki jim je bila najbolj všeč.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 5. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Jesen učna tema: Jesen učna tema: Jesenučna enota: Pravljice o jeseni učna enota: Štejemo do 4 učna enota: Življenje živih bitij je odvisno

od drugih bitij in nežive naraveučni cilji:

Otroci poslušajo pravljice o jeseni. Poznajo pravljice z jesensko tematiko. Prepoznajo glavne in stranske osebe v

pravljicah. Zbrano poslušajo.

učni cilji Štejejo do 4 in prepoznajo zapis števil do 4.




od drugih bitij in nežive narave.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: različne slikanice in zbirke pravljic, Mlinček 1. del, Vadnica za matematiko Mlinček, naravni material, sadjepojmi


Odidemo na opazovalni pohod v šolski park, bližnji travnik, obrobek gozda, k ribniku ali mlaki. Oddelek razdelimo v opazovalne skupine: skupina za opazovanje neba in letečih živali, skupina za opazovanje tal za živali, ki živijo na zemeljskih tleh in v prsti, skupina za opazovanje živali, ki živijo na drevesnih deblih in v duplih, ter skupina za živali, ki živijo ob vodi. Vsaki skupini določimo in omejimo prostor opazovanja. Po opazovanju skupine poročajo. Pogovorimo se, zakaj nekaterih živali, ki bi jih pričakovali v določenem okolju, v tem letnem času ni mogoče opaziti.

Po povratku v razred ponovim, kaj smo novega spoznali, videli, se naučili.

Učbenik naloga 5, stran 38: Na sliki so polž, vrabec, lastovica, osa, pikapolonica, veverica, krastača, mravlja, golob in čebela. Pozno jeseni in

pozimi od narisanih živali vidimo le goloba in vrabca. Polži se umaknejo pod odpadlo listje in se zaližejo v svoje hišice, lastovice so ptice selivke in odletijo na jug, ose prezimijo v osirju, čebele v panju, pikapolonice se zarijejo pod listje ali pod lubje, krastače zlezejo globlje v blato ali prst, mravlje se preselijo v del mravljišča, ki je pod zemljo. V nadaljevanju naloge otroci narišejo poljubno žival, ki pa mora izpolnjevati pogoje iz navodil. Imeti mora 4 noge, 2 uhlja in dolg rep. V pomoč jim je lahko ena od živali na slikah. Otroci zlogujejo imena živali, besedam določijo število zlogov in iščejo besede, ki se začnejo na enak zlog.

Otroci naj pripovedujejo o »bivališčih« živali, čeprav živali ne uporabljajo »bivališča« tako kot človek. Le redke živali imajo stalno pribežališče, večinoma se zadržujejo ali vračajo na isto mesto le v času, ko imajo mladiče. Takrat so ptičji mladiči v gnezdu ali mladiči lisice v brlogu. Zato pogosto govorimo tudi o zavetju, ki ga poiščejo živali, da so bolj varne in manj izpostavljene vremenskim razmeram.

Učbenik naloga 6, stran 39: Veverice poiščejo zavetje v rogovilah vej in drevesnih duplih, kjer si naredijo gnezdo. Mravlje (na sliki je rdeča mravlja) v globini mravljišča, osa v osirju, to je tvorba, ki jo zgradijo iz lesovine in izločkov in jo pritrdijo v kak zavetni kot. Medvedi si poiščejo votlino ali pokrito kotanjo, ježi pa se zarijejo pod debelejšo plast listja ali prsti.Naloga predvideva tudi štetje nog. Otroci obkrožijo živali, ki imajo natanko 4 noge. Mravlja in osa imata 6 nog in ju uvrščamo med žuželke. Če otroci zmorejo, naj preštejejo tudi noge živalim, ki jih imajo več kot 4.

2. ura

Učence povabimo v matematičen kotiček. Na mizo stresemo različen naravni material: želode, žire, listje, kostanj … Učenci po navodilih učitelja/-ice oblikujejo množice. Sestavite skupine, v katerih so po trije kostanji.Naredite eno skupino s štirimi listi, dvema žiroma in enim kostanjem.…Učitelj/-ica presodi, kako dobro otroci štejejo do 4. Otroci potrebujejo konkretno izkušnjo štetja, števila pa lahko predstavljajo tudi grafično, z risanjem predmetov. Otroke spodbujamo tudi k temu, da primerjajo število elementov dveh ali več skupin med seboj (3 jabolka je enako kot 3 hruške …) zgolj na nivoju štetja.

Učbenik naloga 4, stran 37: Nalogo naredimo v skupinah. Vsaka skupina naj ima zbirko sadja, v kateri so plodovi že razrezani, tako da so vidna semena. Pogovorimo se o imenovanju semen, nekaterim rečemo koščica (sliva), manjša semena so peške (grozdje) in podobno. Pri štetju jih opozorimo, da upoštevajo obe polovici ploda. Semena preštejejo in označijo ustrezno število v preglednici. Primerjamo rezultate skupin in se pogovorimo, ali imajo vsi plodovi ene vrste rastline vedno enako število semen. Nekateri jih imajo, na primer sliva, pri limoni pa lahko

naštejemo različno število semen. Število semen ustrezno prikažejo v preglednici in iz nje razberejo, v katerem sadju je največ oz. veliko semen. Sadje glede na število semen prej tudi uredimo, tako da je interpretacija preglednice enostavnejša. Z otroki se pogovorimo, v katerem sadju je enako semen.

Utrjevanje štetja do 4: Vadnica za matematiko, str. 17

3. ura

Učiteljica prinese v razred več slikanic z jesensko tematiko. Razdeli jih učencem. Vsak učenec si svojo slikanico ogleda in s pomočjo slik poskuša sestaviti zgodbo. Zgodbe nato povedo ostalim učencem. Slikanice, ki so zbudile največ zanimanja, tudi preberemo. Pogovorimo se, v kolikšni meri se je prebrano besedilo razlikovalo od prej povedanega. Zakaj so nastale razlike v zgodbi?

Po branju vsake zgodbe postavimo učencem nekaj vprašanj, s katerimi preverimo njihovo razumevanje zgodbe.

Po branju učenci iz plastelina oblikujejo junaka zgodbe, ki jim je bila najbolj všeč. Naredimo razstavo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 5. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Jesen učna tema: Jesenučna enota: Grafomotorične vaje učna enota: Rišemo in nadaljujemo vzorceučni cilji Vadijo risanje ravnih poševnih črt.

učni cilji Oblikujejo in nadaljujejo vzorce.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Vadnica za slovenščino, Vadnica za matematiko, paličice, sestavljankepojmi


Učencem razdelimo sestavljanke. Sestavljajo jih v parih. Par, ki sestavi sestavljanko, jo pospravi in lahko dobi novo. Delo poteka, dokler ni vsak par sestavil vsaj ene sestavljanke.

Pogovorimo se, kako so se lotili dela. Kaj so najprej sestavili? Kako so našli določenemu kosu ustrezno mesto? Kaj je bilo enostavno sestaviti in kateri del sestavljanke je zahtevnejši?

Vadnica za matematiko, str. 16.1. naloga: Učenci dorišejo vzorec. Vzorec lahko tudi pobarvajo in pri tem pazijo tudi na pravilno zaporedje barv.2. naloga: Izmed treh koščkov tkanine izberejo pravega in ga označijo.

Učencem razdelimo paličice (lahko paličice za ušesa ali lesene paličice, ki smo jih nabrali na sprehodu). Iz njih na mizi oblikujejo vzorce.Na tablo narišemo vzorec, ki ga otroci oblikujejo s paličicami ter ga nadaljujejo.Primer vzorca: / __ I (poševna črta, vodoravna črta, navpična črta) ///- (tri poševne in ena vodoravna) …

Vadnica za slovenščino, str. 13, 14.1. naloga: učenci dokončajo satovje in pri tem rišejo vodoravne in poševne črte2. naloga: risanje cik-cak črte od zgoraj navzdol3. naloga: risanje kljunov pticam, pri tem rišejo vodoravne in poševne črte4. naloga: risanje kljunov, pri čemer učenci rišejo poševne črte

Pazimo na pravilno držo pisala ter na pravilno smer pisanja.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 5. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Jesen učna tema: Jesenučna enota: Zlogovanje učna enota: Deli rastlin in plodovučni cilji:

Učenci znajo zlogovati. Učenci prepoznajo posamezne zloge. Ob zlogovanju preštejejo število zlogov

posamezne besede.




od drugih bitij in nežive narave. Spoznavajo in imenujejo dele rastlin in

plodov. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: sadje, Mlinček 1. delpojmi


Na tablo pritrdimo plakat z različnimi sličicami (igrače, živali, predmeti). Učitelj/-ica si izbere eno sličico in učenci morajo ugotoviti, kaj si je izbral/-a. Učitelj pomaga učencem tako, da jim pove:– ali je beseda dolga ali kratka,– koliko zlogov ima izbrana beseda,– na kateri zlog se začne beseda.Učenec, ki prvi ugotovi, za katero besedo/sličico gre, je naslednji na vrsti, da si izbere sličico.

Pripravimo tri velike liste, na katere narišemo:

– *eno piko: na ta list bodo učenci lepili sličice, ki prikazujejo besede z enim zlogom,– ** dve piki: za sličice, ki prikazujejo besede z dvema zlogoma,– *** tri pike: za sličice, ki prikazujejo besede s tremi zlogi.

Učenci iz revij strižejo sličice in jih lepijo na ustrezen list.

2. ura

Odidemo na sprehod. Obiščemo sadovnjak, kjer si ogledamo jablano. Poimenujemo dele rastline, nato razrežemo tudi sadež in si ga natančno ogledamo.Primerjamo drevo s cvetlico. Katere dele rastline imata enake (korenine, steblo, listi, cvet)? V čem se razlikujeta? Ponovimo: imenovanje semen, nekaterim rečemo koščica (sliva), manjša semena so peške (grozdje) in podobno.

Učbenik naloga 3, stran 37: ob sliki otroci spoznavajo dele rastlin, v tem primeru jablane, in dele plodu – jabolka. Skupaj z učiteljem/-ico »preberejo« napise ob sliki.

Izdelajo sliko z odtiskovanjem polovice jabolka, namazanega z barvo.

opombe

HODIM, TEČEM, SKAČEM

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 6. tedenpredmet: SLO predmet: SPO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačemučna enota: J. Hindley: Od nog do glave učna enota: Moje telo učna enota: Štejemo do 5učni cilji Poimenujejo dele telesa ter različne vrste

gibanja (v povedih). Doživljajsko poslušajo igrivo pesem. Z ustvarjalnim gibom ponazarjajo pesem.

učni cilji Spoznavajo svoje telo, poimenujejo zunanje

dele telesa.

učni cilji Štejejo do 5 in prepoznajo številke do

5.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za matematiko Mlinčekpojmi


V uvodu se igramo igrico: Prilepi otroku nos.Na plutovinasto tablo pritrdimo sliko otroka. Narisano je le telo (brez rok in nog) in glava (brez oči, nosa, ušes). Otroci vse manjkajoče dele telesa pritrdijo na ustrezno mesto z zavezanimi očmi. Zadnje pridejo na vrsto še noge, ki imajo v pesmici Od nog do glave glavno vlogo.Najava besedila. Učence umirimo in jih pripravimo na branje.Doživeto preberemo besedilo.Pesem je motivacijska, saj uvaja temo spoznavanja otrokovega telesa.Didaktična igrica: Kaj zmorejo moje roke, moje noge?Abraham ima sedem sinov, vsi so delali tako.Učitelj/-ica pokaže način gibanja, otroci ponovijo za njo.

Učbenik str. 40: Otroci doživljajsko poslušajo pesem. Povedo, kaj počnejo noge v prvi in drugi kitici. Obudijo in izmišljajo si še besede, s

katerimi ponazarjajo gibanje nog (npr. prestopiti, teči, upočasniti korak, pohiteti itd.). Otroke spodbudimo, da pokažejo, kako se noge premikajo v pesmici.

2. uraOtroci se postavijo v krog. Poskušajo imenovati čim več zunanjih delov telesa. Učitelj/-ica kaže smer oz. zaporedje naštevanja (z roko gre počasi od glave proti stopalom ali v nasprotni smeri, če dejavnost večkrat ponavljajo). Pri tem z roko ostaja na določenem delu telesa dlje časa, če želi otroke spodbuditi, naj naštejejo še kakšen del, na katerega so pozabili. Nadaljujejo lahko z igro: otrok si zamisli določen del telesa. Otroci z vprašanji (npr. Ali s tem delom gledamo, vidimo, slišimo, igramo klavir, brcamo, skačemo …) poiščejo rešitev. Spodbujamo jih, da naštejejo čim več možnih glagolov.Otroci premikajo ude okoli sklepov: gibanje delov roke okoli komolca, noge okoli kolena, gibanje cele roke okoli ramenskega sklepa, noge okoli kolčnega sklepa, gibanje dlani okoli zapestja, stopala okoli narta, prstov okoli členkov, gibanje glave na vratu in gibanje zgornjega dela telesa okoli pasu.

Učbenik naloga 1, stran 41: Otroci imenujejo dele telesa in globalno berejo zapisane besede. Sestavimo preprosto koreografijo in besedilo ter gibe štejemo. Zelo pomembno je, da gibanje primerno umestimo v reševanje nalog, pri čemer pa ne zanemarimo ciljev športne vzgoje.

3. uraOtroke seznanimo s števili do 5 tako, da oblikujemo skupine s 5 elementi. Otroci naj števila naštevajo v pravilnem vrstnem redu, jih predstavljajo na različne načine in prirejajo številke k ustreznim skupinam. Pri številu je pomembno, da je število neodvisno od narave predmetov, od postavitve, velikosti in da pri štetju lahko uporabimo različen vrstni red preštevanja preštevancev. Osnovno pravilo pa je, da vsakega štejemo enkrat in nobenega ne izpustimo. Vsa ta načela naj upošteva učitelj/-ica pri organiziranju izkušenj preštevanja. Lahko vključimo tudi nenavadne situacije, presenečenja, ko se npr. učitelj/-ica zmoti pri štetju, šteje naprej, čeprav ni več preštevancev … Za otroke (še posebej za tiste, ki počasneje napredujejo pri štetju) je treba pripraviti čim več konkretnih izkušenj s štetjem. Najbolj priročni za štetje do 5 pa so seveda prsti na rokah.

Učbenik naloga 8, stran 45: Otroci s pomočjo link kock izdelajo različne oblike. Za vsako obliko uporabijo 5 kock. Izdelane oblike so dobro izhodišče za razgovor o tem, kaj imajo oblike skupnega (vse so iz 5 kock, enako težke …) in v čem se razlikujejo (barvi, obliki). Otroci naj spoznajo, da je število kock neodvisno od njihove postavitve, barve.

Vadnica za matematiko: stran 18opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 6. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačemučna enota: Izražanje količine z glavnimi števniki

učna enota: Opisovanje učna enota: Števila do 5

učni cilji Vadijo izražanje količine z glavnimi

števniki ter rabo pravilne oblike samostalnika in povedka ob količinskih izrazih.

učni cilji Opisujejo sliko in se pri tem izražajo s celimi

povedmi. Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki

ter rabo pravilne oblike samostalnika in povedka ob količinskih izrazih.

Vadijo slušno zaznavanje, tako da iščejo besede, ki se začnejo na enak zlog.

učni cilji Štejejo do 5 in prepoznajo številke do

5.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za matematiko Mlinčekpojmi


Učitelj/-ica razdeli učencem vsakemu po eno sliko. Učenci si slike ogledajo, nato jih opišejo. Če želijo, pridejo pred tablo, sliko pokažejo sošolcem in jo opišejo, dovolimo pa tudi, da to storijo v klopi. Učitelj/-ica jih vodi in usmerja z vprašanji, če je to potrebno. Pozorni smo na število določenih predmetov, živali ali rastlin. Učenci pri izražanju količine opozorimo na uporabo pravilne oblike samostalnika in povedka. Učenci tudi povedo, ali jim je slika všeč oz. jim ni in svojo trditev utemeljijo.

Učbenik naloga 2, stran 42: Ogledajo si sliko. Ponovijo rabo predlogov: pred, za, na, v, ob itd. v povedih. Opišejo dogajanje na sliki. Povedo, kaj je na sliki nenavadno, smešno. Tvorijo povedi. Odgovarjajo na vprašanja: Kje je zasidrana ladja? Kdo skače čez kolebnico? Kaj dela koza? Poimenujejo predmete in bitja na sliki. Določijo prvi zlog.

3. ura

Otroci štejejo do 5 in si pri tem pomagajo s predmeti, ki jih obkrožajo. Štejejo lahko tudi poskoke, obrate, počepe, različna ponavljanja gibanja. Pozorni smo na to, da enkrat štejemo število ponovitev ali število predmetov, oseb in števila prikazujemo s številkami (npr. na kartončkih), drugič pa s številko pokažemo, koliko ponovitev naj izvedejo otroci, koliko predmetov naj prinesejo, koliko otrok naj se postavi v skupino …

V zvezek na zgornji rob narišejo 5 pik in nato spodaj nalepijo sličice, izrezane iz revij, ter prikazujejo množice s petimi elementi (5 živali, 5 avtomobilov, 5 otrok …).

Učbenik naloga 9, stran 45: Otroci preštejejo iztegnjene prste, pobarvajo ustrezno število kvadratkov in obkrožijo ustrezno številko. Lahko se igramo tudi igro: Iztegni prste! Učitelj/-ica glasno izgovarja števila, otrok pa jih čim hitreje poskuša prikazati z iztegnjenimi prsti ene roke.

Vadnica za matematiko: stran 19opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 6. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačemučna enota: Manjšalnice in ljubkovalnice učna enota: Urejanje dolžine učna enota: Gibanje telesaučni cilji Otroci po analogiji tvorijo manjšalnice in

ljubkovalnice.

učni cilji Urejajo dolžine.

učni cilji Spoznavajo svoje telo, poimenujejo

zunanje dele telesa. Opazujejo, opisujejo in poimenujejo

lastno gibanje. Opazovanje: usmerjeno opazujejo,

uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


K sebi povabimo enega učenca. Postaviva se pred tablo, tako da naju vsi otroci vidijo. Primerjajo velikost sošolčevega telesa z učiteljičinim oz. z velikostjo odrasle osebe. Pri tem izrekajo ustrezne izraze – telesna višina, dolžina prstov, nog, stopala, velikost glave … Povedo, da so posamezni deli manjši, krajši, nižji … Pogovarjajo se in ugotavljajo, kako bi poimenovali majhen nos, majhno roko …

Učbenik naloga 4, stran 43: Ogledajo si sličico Lučke in njene punčke ter imenujejo dele telesa. Ob pomoči učitelja/-ice poiščejo analogijo, tj. roka – rokica, noga – nogica, torej je glava – glavica. Ogledajo si tudi zapisane besede in jih preberejo (kdor še ne bere, bere globalno – ob pomoči slik). Če vedo, povedo, kateri deli telesa niso zapisani. Sami ali ob pomoči učitelja/-ice poiščejo imena za te dele telesa. Tudi zanje iščejo pomanjševalnice.Opazujejo, kateri sklop črk se na koncu vedno ponovi. Otroci poskušajo posplošiti oz. poiskati pravilo (-ica na koncu besed). Iskanje pravil oz. posploševanje je ključno tudi pri oblikovanju matematičnih pojmov. Iščemo tudi pomanjševalnice imen otrok. Kako se končajo? Se vse končajo

enako? Na koliko različnih načinov se končajo?

2. ura

Otroci se posamično ali skupinsko gibljejo na različne načine: hoja, tek, skok, hoja po štirih, plazenje, vrtenje, valjanje in drugi načini. Gibanja poimenujejo, posamično gibanje podrobneje opišejo, na primer pri hoji dvignemo nogo, jo upognemo v kolenu, stegnemo in nanjo stopimo … Gibanja tudi vsebinsko opisujejo. Učitelj/-ica naj bo pri tem pozoren/-na predvsem na rabo pravilnih vprašalnih prislovov – od kod do kam je nekdo šel. Otroci gredo od klopi do table in nazaj, ali od vrat do umivalnika, od umivalnika do okna. Igrajo se igro ukazov. Pojdite do …, potem od tam do … in nazaj.Iz plastelina (ali drugih snovi) in lesenih palčk izdelujejo modele ljudi in živali v različnih položajih ali gibanju.

Učbenik naloga 5, stran 43: Imenujejo značilne drže, ki jih prikazujejo slike (oseba čepi, leži, sloni, stoji na eni nogi, v lastovki, sedi po turško). Posnemajo drže iz delovnega učbenika in opisujejo gibe, ki jih pri tem naredijo. Ilustracija ponuja možnosti za štetje; preštejejo otroke, lahko tudi noge (če zmorejo), čevlje, ki jih vidijo …

3. ura

Z otroki organiziramo tekmovanje v skokih v daljino in označimo dolžine skokov. Ugotavljamo, kateri skok je najdaljši, najkrajši. V knjigah o živalih ali na spletu lahko poiščemo informacije o tem, kako dolgi so lahko skoki posameznih živali. Dolžine skokov živali lahko prikažemo z vrvicami, ki jih nato urejamo po dolžini. Tako bodo otroci pridobili tudi predstave o merskih enotah, čeprav to ni poglavitni cilj opisane dejavnosti.

Učbenik naloga 7, stran 45: Otroci si ogledajo dolžine skokov posameznih živali in obkrožijo ustrezni vrstni red živali glede na njihove dolžine skokov. Pogovorimo se tudi o tem, zakaj preostali dve ureditvi nista ustrezni.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 6. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema: Hodim, tečem, skačemučna enota: Grafomotorične vaje: polkrožne črte

učna enota: Odnosi med elementi

učni cilji Izvajajo grafomotorične vaje – rišejo črte v

predlagani smeri.

učni cilji Prikazujejo odnose med elementi dveh skupin

s puščičnim diagramom.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za matematiko, Vadnica za slovenščinopojmi


Gremo na igrišče. Na tla s kredo narišemo polkrožne linije (gnezda). Otroci so ptice, ki letajo med gnezdi, ter se na učiteljičin znak 'orel!' skrijejo na najbližje gnezdo.

Narišemo valove, sestavljene iz sklenjenih polkrožnih črt. Otroci tečejo po črti.

Učencem damo krede in po tleh rišejo polkrožne črte ter si izmišljujejo, kaj bi iz njih lahko nastalo (čoln, košarica, zibka, gnezdo, polovica jajca …).

Vrnemo se v razred: Vadnica za slovenščino, str. 15, 16: risanje polkrožnih črt.

2. ura

Na tleh naredimo skupine igrač, barvic, kock … Število elementov v vsaki skupini: od 1 do 5. Na tla položimo tudi kartončke s številkami od

ena do 5 (poleg številk je tudi ustrezno število pik). Učenci z vrvicami povežejo skupine z ustreznim kartončkom.

V zvezek narišejo 4 ravne črte, ki se naključno sekajo približno na liniji sredine lista. Na en konec črte narišejo 1, 2, 3, 4 ali 5 pik, na drug konec črte pa narišejo ustrezno število rož, metuljev, listov …

Utrjevanje: Vadnica za matematiko: stran 20

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 6. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Hodim, tečem, skačem učna tema. Hodim, tečem, skačemučna enota: Slušno razločevanje – identificiranje prvega zloga v besedi

učna enota: Gibanje živali in igrač

učni cilji Vadijo slušno zaznavanje, tako da iščejo

besede, ki se začnejo na enak zlog.

učni cilji Spoznavajo svoje telo, poimenujejo

zunanje dele telesa. Opazujejo, opisujejo in poimenujejo

lastno gibanje, gibanje živali in igrač. Opazovanje: usmerjeno opazujejo,

uporabljajo več čutil, opazovano narišejo ali napišejo.

Pri opazovanju uporabljajo štetje.



Igramo se igrico: otroke razdelimo v dve skupini (ali več, če imamo večji razred). Na tablo narišemo preglednico ter zapišemo ime vsake skupine. V preglednico zapisujemo število besed, ki jih je posamezna skupina našla na določen prvi zlog.Zmagovalna skupina si izbere pesmico, ki jim jo morajo ostali učenci zapeti za nagrado.

Učbenik naloga 2, stran 42: Iščejo besede, ki se začnejo na enak zlog kot KOLO: kolebnica, kokoš, kolesarka, koza, kotalke, košara, komolec, koleno, in sličice pobarvajo.

Poskušajo najti še druge besede, ki se začnejo na zlog KO in niso na sliki: kovanec, kozarec, kosilo, kopriva … Izberejo si nov predmet ali bitje na sliki, določijo prvi zlog in iščejo nove besede.Npr. deklica, zlog DE: delfin, denar, devet …

Otroci utrjujejo zlogovanje in iščejo besede z enakim prvim zlogom. Povedo svoje ime in besedi določijo prvi zlog. Npr. Peter, PE. Nato iščejo besede, ki se začnejo na ta zlog: pero, pelin, petelin …Nato poiščejo prvi zlog v svojem priimku. Rihtar, RI, iščejo besede na ta prvi zlog: rižota, riba, risanka …

Učbenik naloga 3, stran 42: Otroci imenujejo predmet na sliki, besedi določijo prvi zlog ČE. Iščejo besede na ta zlog in nekaj reči narišejo: čebula, čebela, česen, čevelj, čeber itd.

2. ura

Opazujejo gibanje različnih živali: polž, deževnik, hrošč, pajek, ptiči pri hoji po tleh, mačka, pes. Gibanje posnemajo in poimenujejo: polž in deževnik lezeta, hrošč in pajek hodita, ptiči hodijo ali skačejo (poskakujejo), mačka in pes hodita ali tečeta. Pri opazovanju štejejo noge živali, opazijo simetričnost in način premikanja (vse noge hkrati, izmenično prve in zadnje noge, izmenično prva desna in zadnja leva in podobno). Opazovane živali narišejo. Otroci so že spoznali prikazovanje odnosov med elementi dveh skupin s puščičnim diagramom. Pomembno je, da se z otroki pogovorimo, zakaj prikazujemo odnose med elementi dveh skupin s črtami (eden od razlogov je prav gotovo ta, da je takšno prikazovanje zelo pregledno, uporabimo zelo malo znakov; kaj če bi npr. morali zapisati odnose v povedih … in seveda je tak način matematičen, lahko ga preberejo skoraj povsod po svetu). Elemente za otroke prikazujemo slikovno, odnos pa s črtami.

Učbenik naloga 6, stran 44: Povežejo živali in ljudi in opišejo, kako se gibljejo.Otroci s črtami prikažejo odnos »se giblje podobno kot« med živalmi in ljudmi. Prikazane odnose naj tudi upovedijo, npr. atlet skače podobno kot kenguru.

Na sprehodu v okolici šole opazujejo gibanja živali, ljudi in prometa. Primerjajo, kdo gre hitreje, kdo počasneje, kdo je šel najpočasneje, kdo je bil najhitrejši. Poskušajo naj razložiti, kako to vedo. opombe

Z DRUGE STRANI VIDIM DRUGAČE

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 7. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugačeučna enota: Opis prostora učna enota: Izražanje prostorskih razmerij učna enota: Orientacija v prostoruučni cilji Poslušajo opis prostora. Govorno nastopajo – opisujejo prostor. Vadijo vidno razločevanje.

učni cilji Opazujejo bitja in predmete na sliki ter ugotavljajo

njihov položaj (kaj je kje) ter pri tem vadijo izražanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi in sklonskimi oblikami samostalnikov.

Opazujejo premikanje in položaj bitij in predmetov ter ga opisujejo; pri tem vadijo pravilno rabo vprašalnih prislovov (od kod, kam, kje, kod).

učni cilji Znajo se orientirati v prostoru in na ploskvi ter

pri tem uporabljati izraze: na, nad, ob, pod, levo od, desno od …



Preden poslušajo besedilo – opis prostora – se igrajo igrico. Vsi učenci si dobro ogledajo razred in predmete v njem. Nato določimo enega, ki mu zavežemo oči ter ga postavimo na sredino učilnice. Sošolci mu postavljajo vprašanja, kje je kaj v učilnici, in otrok po spominu poskuša odgovoriti (npr. Kje so omare, kje visi koledar, kje imamo lončnice …?). Igro nekajkrat ponovijo, nato ob pomoči vprašanj učitelja/-ice opišejo svojo učilnico.

Učitelj/-ica da navodilo za pripravo govornega nastopa – kako naj se pripravijo (slike in druga ponazorila), skupaj pripravijo slikovni plakat (element celostnega pisanja), npr. Ime prostora … Kakšne oblike je?, Kako velik je?, Kaj delamo v njem? … Če je mogoče, naj otroci predlagajo simbole za posamezno vprašanje, saj ne pričakujemo, da bodo znali prebrati zapisana vprašanja. Tako učitelj/-ica ne bo prekinjal/-a nastopa, temveč bo lahko s simboli kazal/-a, o čem naj otrok govori. Otroci nato doma pripravijo opis enega prostora svojega doma ter plakate predstavijo konec tedna.

Učbenik naloga 1, stran 48: Otroci poslušajo opis prostora. Pozorni so na pomensko in izrazno plat besedila. Opis prostora, ki ga prebere učitelj/-ica ali ga poslušajo na zgoščenki, si ogledajo v delovnem učbeniku. Po poslušanju sodelujejo v pogovoru, tako da besedilo razčlenjujejo, ga ob pomoči vprašanj učitelja/-ice obnovijo in predstavijo svoja doživljanja ob poslušanju. Če je potrebno, besedilo večkrat poslušajo.Rešujejo naloge za preverjanje razumevanja. Poskušajo ugotoviti, ali je naslikana ista soba. Ugotovijo, da se je ilustrator postavil na drugi konec sobe, ko jo je slikal. Poiščejo pet napak med slikama (škatla na omari, lestev, oblika preproge, ročke na omari, barve knjig). Rešijo še nalogo, kje ima Matej svoje avtomobilčke.

2. in 3. ura

Odidemo na sprehod.V okolici šole učenci določajo lege sosednjih stavb, dreves, igrišč … glede na šolo. Lego šole določa glavni vhod. Pripovedujejo, kaj je desno od šole, levo od šole, pred šolo, za šolo. Imenujejo površine (košarkarsko igrišče, tekaška steza, parkirišče, igrišče z igrali, travnik, park, drevored) in stavbe (telovadnica, garaža, stanovanjska hiša, stanovanjski blok …). Opisujejo medsebojne lege površin in stavb glede na njihovo opazovališče.

Učitelj/-ica pripravi skico – preprost načrt postavitve (avtomobilčkov, lutk, modelov hiš …), pri kateri uporabi preprosto legendo. Otroci v skupinah berejo načrt in predmete razporedijo, tako kot prikazuje načrt.

Po ustnih navodilih otroci razporejajo predmete po prostoru: zvezek pred sabo, barvico levo od zvezka, svinčnik desno od zvezka, radirko pod zvezek, šilček na sredino zvezka. Nastalo postavitev narišejo kot pogled od zgoraj.

Učitelj/-ica na mizo razporedi več predmetov. Otroci opisujejo prostorske odnose med njimi iz različnih smeri gledanja. Pri tem vadijo rabo pravilnih predlogov in pravilno obliko samostalnika za predlogom. Če so predmeti postavljeni na prozorno ploščo, jih lahko opazujejo tudi od spodaj.

Otroci delajo v paru. Eden od njih razporedi predmete po mizi, drugi mora narediti isto postavitev na svoji mizi. Med otroka lahko postavimo pregrado iz kartona in eden od otrok v paru razloži svojo postavitev drugemu zgolj ustno in ob tem utrjuje izražanje, vezano na orientacijo v prostoru. Otroka nato vlogi zamenjata.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 7. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugačeučna enota: Vidno in slušno razločevanje besed – identifikacija zloga

učna enota: Štejemo do 5 učna enota: Opazovanje in opisovanje predmetov

učni cilji Vadijo vidno razločevanje. Slušno razčlenjujejo besede, jih zlogujejo in določajo

zadnji zlog.

učni cilji Znajo šteti do 5 in prepoznajo zapis števil do 5.

učni cilji Spoznajo, da je predmet iz različnih smeri

videti drugačen. Spoznajo, da so prostorski odnosi med

predmeti videti drugačni, ko spremenimo smer gledanja.



Tako igrivo kot vpeljemo prvi zlog, storimo tudi z zadnjim. Otroci naj se izštevajo in se igrajo. Izberemo izštevanke, ki imajo »močne« rime. Otroci poslušajo in naredijo poseben gib, kadar zaslišijo rimo. Nato povedo, kateri deli rime (besed) so popolnoma enaki. V pogovoru in s pozornim poslušanjem ugotovijo, da so ti deli na koncu besede. Ob pomoči slikovnega gradiva in brez njega iščejo pare oz. skupine besed, ki se končajo z enakim zlogom.

Učbenik naloga 2, stran 49: Predvidevajo, kako vidi predmet oseba na sliki, in obkrožijo ustrezno sliko. Pravilnost odgovorov lahko preverijo z opazovanjem enakih ali podobnih predmetov.Imenujejo narisane predmete in določijo zadnji zlog v besedi. Štejejo število zlogov in določijo besedo, ki ima največ zlogov (darilo). Sami iščejo besede z določenim številom zlogov.

Učbenik naloga 3, stran 50: Na levi so situacije narisane tako, kot jih vidimo, na desni pa je pogled od zgoraj. Otroci risbe opazujejo in ustrezno

povežejo. Otrokom lahko pomagamo tako, da situacijo postavimo v razredu in otroke postavimo na primerno opazovališče (npr. na klop). Nalogo lahko nadgradimo tako, da otroci slike pobarvajo in pripovedujejo o prostorskih odnosih na sliki: oče sedi na robu peskovnika in gleda dečka v zeleni majici v hrbet, dečka z rdečo majico gleda v obraz. Preštejejo otroke na slikah in njihovo število prikažejo s pikami. Skupaj z otroki ugotovimo, da se število oseb ni spremenilo, čeprav je pogled na situacijo drugačen. Primerno problemsko vprašanje za otroke je lahko, 'v katerem primeru pa se število spremeni?'.

3. ura

Otroci naj ob različnih priložnostih štejejo do 5 in prepoznavajo zapis številk do 5. Skupaj lahko izdelamo domine do 5 x 5, tako da na eni strani domine rišemo predmete, na drugi pa zapišemo številko (to lahko izdela učitelj/-ica, lahko pa kateri od otrok, če to zmore). Nato se igramo igro domine, tako da prirejamo število predmetov s številko. Lahko pripravimo tombolske lističe s številkami od 1 do 5 (vsak otrok ima npr. listič s štirimi številkami). Igramo boben (triangel), otrok šteje udarce in pokrije na svojem tombolskem lističu ustrezno številko. Kdor prvi pokrije vse številke, je zmagovalec. Za nagrado mu zapojemo pesem, ki si jo izbere.

Učbenik naloga 7, stran 53: Otroci lahko izdelajo različne oblike iz določenega števila link kock. Pri posamezni obliki preštejejo kocke in obliko povežejo z ustrezno številko. Oblike iz link kock naj izdelajo tudi sami in jim priredijo ustrezno številko na kartončku. Lahko pa učitelj/-ica pokaže številko, nato otroci sestavijo obliko iz prikazanega števila link kock. Primerjajmo oblike, ki so jih sestavili otroci. Kaj imajo skupnega, v čem se razlikujejo? Kaj ugotovimo?

Otroci naj izdelajo stolpce iz link kock od 1 do 5. Stolpce kock naj uredijo po višini. Kateri stolpec je najnižji? Kateri najvišji? Koliko kock ima? Koliko kock ima stolpec, ki je med stolpcema z dvema in štirimi kockami? … Otroke spodbujajmo k urejanju števil in spoznavanju relacij med števili: je manjše od, je večje od, je med.

Učbenik naloga 9, stran 54: Otrok prešteje, pobarva in predstavi število, kot zahteva naloga. Ugotovi, katera hiša ima najmanj oken. Ob ilustraciji lahko postavljamo tudi druga vprašanja, s katerimi preverjamo, ali otrok zna šteti do 5.

Otroci naj iz lego kock (npr. iz petih, različnih barv) oblikujejo figuro in poskušajo sošolcu oz. sošolki posredovati navodila, kako naj izdelajo to figuro. Da figura ne bo vidna, lahko med pare otrok postavimo pregrado iz kartona. Otrok bo pri podajanju navodil uporabljal izraze, s katerimi opisujemo položaj predmetov v prostoru (je nad, je pod, je levo od, je desno od …).

Učbenik naloga 10, stran 54: Otroci ustrezno pobarvajo lego kocke. Navodila prebere učitelj/-ica. Naloga je precej zahtevna, zato otrokom lahko pomagamo tako, da ob naših navodilih najprej figuro sestavijo, nato pa jo ustrezno pobarvajo v učbeniku.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 7. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugačeučna enota: Globalno branje in grafomotorične vaje

učna enota: Rišemo in nadaljujemo vzorce učna enota: Predmet gledamo iz različnih smeri

učni cilji Globalno berejo krajše besede. Izvajajo grafomotorične vaje – loke.

učni cilji Znajo oblikovati in nadaljevati preprost vzorec.




učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za slovenščino, Vadnica za matematikopojmi


Otroci naj oblikujejo vzorce iz link kock. Ti vzorci so lahko vezani na barve (rdeča, modra, rdeča, modra link kocka), lahko na število (2 kocki, 3 kocke, 2 kocki, 3 kocke …), lahko na barvo in število (1 rdeča kocka, 3 rumene kocke, 5 zelenih kock, 1 rdeča kocka, 3 rumene kocke, 5 zelenih kock …). Vzorci iz kock so lahko 'razgibani', naj se ne nadaljujejo vedno horizontalno. Otroke spodbujamo, da vzorce nadaljujejo tudi v levo. Oblikovanje vzorcev je lahko povezano tudi z orientacijo v prostoru. Otroci oblikujejo vzorce npr. tako, da je kocka v škatli, naslednja ob škatli, v škatli, ob škatli … Vzorci lahko postajajo kompleksnejši, če spreminjamo še število kock, kocke postavljamo v različne konstrukcije …

Učbenik naloga 8, stran 53: Nadaljujejo vzorec. Vzorec opišejo: rdeč krog je ob modrem kvadratu, moder krog je ob rdečem kvadratu …

V zvezek sami ustvarijo svoj vzorec. Sprva so to vzorci, sestavljeni iz dveh barv, oblika pa ostaja enaka, nato ostane barva enaka in se spreminja oblika. Učenci, ki zmorejo, naj sestavljajo tudi zahtevnejše vzorce.

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko, stran 21.

2. ura

Otroci opazujejo predmete iz različnih smeri (stol od zgoraj, svinčnik od zgoraj, čepico od strani, šolsko klop od strani). Pri opisovanju tega, kar vidijo, vadijo pravilno rabo vprašalnih prislovov, npr. Od kod sošolec opazuje stol, od kod ga opazuje sošolka? … Razumevanje lege predmetov učitelj/-ica preverja z nalogo: »Postavi predmet tako, da ga bo Ana videla od zgoraj, da ga bo videla od strani …« Učitelj/-ica sprašuje: Kam si postavil predmet? Otroci odgovarjajo na vprašanja in pri tem uporabljajo ustrezne predloge: npr. Postavil/-a sem ga na klop, levo od nje. Pri tem vadijo tako slovnično zmožnost kot orientacijo v prostoru. Otroci lahko opazujejo npr. enobarvne predmete v obliki kocke, krogle in kvadra iz različnih smeri in jih vsakič tudi narišejo. Kateri predmet je z vseh strani videti drugače, kateri enako?

Učbenik naloga 5, stran 51: Rešimo jo najprej praktično. Otroci narišejo, kako Nace vidi kovček, ko je na mizi, pod mizo in ko je ob mizi. Povedo, kje je Nace, tako da uporabijo ustrezen predlog in sklonsko obliko samostalnika ob njem. Ogledajo si tudi zapis predlogov na tabli in jih celostno preberejo.

3. ura

Učencem pokažemo sličice, na katerih so narisani predmeti v različnih prostorskih razmerjih. ŽOGA JE POD MIZO.VAZA JE NA MIZI.MEDVEDEK JE NA POSTELJI.…Vsaka sličica ima spodaj tudi napisano besedilo, ki jo opisuje.Učenci ob vsaki sličici povedo, kje je določen predmet ter obenem odgovor na vprašanje KJE JE PREDMET? poskušajo prebrati z lista. Nato dobi vsak učenec svojo sličico ter še enkrat opiše/prebere, kje je predmet. Liste si zamenjajo in zopet 'berejo'.

Sličice nato obesimo na vidno mesto, kjer si učenci lahko tudi med odmorom preberejo, kje je posamezen predmet.

Odpremo Vadnico za slovenščino na strani 16. Kje so oblaki? OBLAKI SO NA NEBU. (primer) Učencem poved napišemo na tablo ali v vadnico. Nato oblačke dokončajo.

Kje je zmaj? ZMAJ JE V JAMI. (primer) Zopet poved zapišemo, nato učenci dokončajo zmaja.

Kje je vlak? VLAK JE NA MOSTU. (primer) Zapišemo in učenci narišejo oboke mostu.

Pri nalogi 5 na strani 17 otroke spodbudimo, da razmislijo, kam vodijo narisana vrata. Nato se igramo igrico. Kdo se skriva za vrati. Za vrati se skriva fantek, katerega ime se začne na MI. / Za vrati se skriva žival, ki se začne na VE./…Učenci nato narišejo vrata ter pod vsaka vrata narišejo še kdo stanuje za njimi.

Reševanje nalog 7 in 8 na strani 18.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 7. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugačeučna enota: D. Zajc: Leteča hišica učna enota: Drevesni diagramučni cilji Ob poslušanju sodobne pravljice si v mislih

oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora.

Vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim čustvenim svetom.

Izražajo svojo domišljijo na verbalnem področju.

učni cilji Znajo izpolniti drevesni diagram po eni lastnosti.



Učitelj/-ica motivira otroke za doživljajsko poslušanje pravljice Leteča hišica na medbesedilni način. Otroke spomni na znane pravljice, v katerih so predmeti čudežno poleteli, npr. Moj dežnik je lahko balon, Leteči kovček itd. Učitelj/-ica spodbudi otroke, da tudi sami razmišljajo, kateri predmeti bi še lahko leteli in kakšni čudeži bi se jim na poti dogajali. Otroci sodelujejo na domišljijskem potovanju, ki ga delno usmerja učitelj/-ica z vprašanji. Nato napove sodobno pravljico z naslovom in imenom avtorja; dobro je, da oboje napiše na tablo. Pred branjem jih spodbudi, da sodelujejo v pogovoru, kaj menijo, kakšne dogodivščine bo doživela leteča hišica. Predstavi tudi pisatelja in pesnika Daneta Zajca.

Učbenik str. 46

Sledi interpretativno branje odlomka in nato bralni odzivi otrok ob pomoči vprašanj ob besedilu.

Narišejo, kam je priletela hišica.

2. ura

Za otroke pripravimo drevesni diagram na tleh učilnice. Izberemo si značilnost in jo prikažemo s piktogramom (npr. je trikotne oblike) na eni od vej diagrama. Z otroki se domenimo, da bomo označili tudi zanikanje značilnosti (ni trikotne oblike) tako, da bomo piktogram prečrtali. Na tem mestu otroke lahko spomnimo na zanikanja oz. prepovedi, ki jih otroci že poznajo: razredna pravila, znaki na trgovinah, v restavracijah …Izberemo slikovni material in ga razvrstimo v diagram. Otroke seznanimo z drevesnim diagramom: narišemo diagram v obliki drevesa (deblo in dve krošnji) in predlagamo lastnost, po kateri bodo otroci razvrščali slikovni material. Pri drevesnem diagramu lastnost tudi zanikamo. Otroci naj s slikovnim materialom 'potujejo' po deblu drevesa in se na razvejišču odločijo za ustrezno skupino. Otrokom bo zanikanje lahko povzročalo težave: poskušajmo jim pomagati s primeri iz vsakdanjika. Na trgovini opazimo npr. znak 'prečrtan sladoled'. Pogovorimo se, kaj to pomeni, česa v trgovini ne smeš jesti … Primere iz vsakdanjika povežemo z drevesnim diagramom. Namesto slikovnega materiala lahko uporabimo konkreten material.Za vajo poslušanja igrajo različico igrice »leti, leti«. Učitelj/-ica pove določeno kratko besedo, npr. RAK. Nato otroci začnejo trkati s prstki, učitelj/-ica pa našteva daljše besede, npr. rokavica, korak, svetilka, krak, limona, televizija, zrak, raketa … Ko otroci zaslišijo besedo rak v daljši besedi, dvignejo kazalca v zrak, sicer trkajo po mizi.Nadaljujejo z igro »leti, leti«. Eden izmed otrok imenuje sličice v delovnem učbeniku na str. 52. Ko slišijo v besedi zlog BA, dvignejo roko, če ne slišijo tega zloga, trkajo s prstki.

Učbenik naloga 6, stran 52: Razporejajo sličice v drevesni diagram glede na dane lastnosti oz. njihovo zanikanje. V prvi diagram razporejajo sličice glede na barvo: je zeleno, ni zeleno. V drugi diagram pa glede na prisotnost zloga BA v besedi. Nato samostojno razvrstijo/narišejo sličice v diagram.Ko je drugi diagram izpolnjen, otrokom postavljamo vprašanja, s katerimi preverjamo njihovo razumevanje: Zakaj sta kapa in balon v različnih skupinah? Zakaj sta balon in klobasa v isti skupini? Kam bi razvrstil steklenico? … Tudi otroci naj postavijo vprašanja ob diagramu.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 7. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Z druge strani vidim drugače učna tema: Z druge strani vidim drugačeučna enota D. Zajc: Leteča hišica učna enota Pogled od zgoraj

učni cilji Ob poslušanju sodobne pravljice si v mislih

oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora.

Vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim čustvenim svetom.

Izražajo svojo domišljijo na verbalnem področju.




Navajajo se na pogled od zgoraj.



Praktično: stojijo na stolu in gledajo predmete od zgoraj ter jih rišejo na list. naredimo razstavo. En učenec od strani, en od zgoraj nato pare razstavimo skupaj.

Učbenik naloga 4, stran 51: Otroci si ogledajo risbe v učbeniku in ugotavljajo, kaj je narisano: moški s samokolnico, prašič, ki pije vodo iz korita, snežak, sankač, kolesar.Imenujejo predmete in bitja, štejejo zloge v besedah, določajo prvi in zadnji zlog. Iščejo nove besede, ki se začnejo ali končajo na enak zlog.Primer prvi zlog: samokolnica/sadje, prašič/prašek, snežak/snežinka, kolesar/kolebnica.Primer zadnji zlog: samokolnica/ptica, svinja/meja, kolesar/mesar.

2. ura

Z učenci obiščemo knjižnico. Seznanimo jih z deli Daneta Zajca. Učence pustimo, da si knjige ogledajo. Lahko preberemo nekatere pesmice ali krajše zgodbe.Nato se spomnimo na letečo hišico ter razmišljamo, kaj se je zgodilo z njo. Med slikanicami poiščemo Letečo hišico ter jo preberemo v celoti. Ob slikanici pripovedujejo pravljico in odgovarjajo na vprašanja.

Izdelajo hišice iz različnih materialov in jih razstavijo (povezava z likovno vzgojo).

opombe

OBLIKE OKROG NASV PRAVLJIČNI DEŽELI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 8. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Oblike okrog nas učna tema: Oblike okrog nas učna tema: Oblike okrog nasučna enota: Opis slike in izrekanje prostorskih razmerij

učna enota: Časovni in krajevni prislovi učna enota: Geometrijske oblike okoli nas

učni cilji Vadijo vidno razločevanje. Opazujejo bitja/predmete na sliki in jih

poimenujejo.

učni cilji Ugotavljajo položaj bitij/predmetov na sliki in

povedo, kje je kaj – pri tem vadijo prostorska razmerja z ustreznimi predlogi.

učni cilji: Prepoznajo osnovne geometrijske

oblike v okolici, ki jih obkroža.


POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1., 2. in 3. ura

Odidemo na sprehod. Otroci naj v svoji okolici poiščejo predmete, ki so med seboj podobni. V košare nabiramo podobne predmete (kamne, liste, plodove …). Ko se vrnemo k šoli, položimo vse predmete na tla igrišča. Ogledamo si jih. Otroci naj utemeljijo, zakaj so izbrani predmeti skupaj. Če njihov kriterij ni oblika, jih spodbudimo, da oblikujejo skupine predmetov, ki so si podobni po obliki ('kroglast' kamen, žogica, bombon, cvet rože …). Otroci naj poskušajo oblike tudi ubesediti s svojimi besedami.

Vrnemo se v razred.V bombažno vrečko spravimo nekaj predmetov. Učenci posamezno segajo v vrečo, otipajo en predmet in povedo ime tega predmeta. Nato predmet izvlečejo, da se prepričajo o pravilnosti svojega odgovora.

Zavijmo predmet v alu folijo in spodbujajmo otroke, da uganejo, kaj smo zavili. Predmet je sprva lahko zelo očiten, npr. zajemalka, nato pa

zahtevnost povečamo tako, da zavijemo npr. svečko valjaste oblike. Ob opazovanju zavitega predmeta bodo otroci razmišljali o obliki in jo povezovali s predmeti. Pri valjasti svečki bi se njihovi odgovori lahko glasili: zavita je pločevinka, tulec toaletnega papirja, škatlica bombonov … Vsakokrat predmet tudi odvijmo, da se otroci prepričajo o pravilnosti odgovora oz. dobijo odgovor, če niso ugotovili, kaj je zavito v folijo.

Otroke spodbudimo k opazovanju predmetov v okolici. Kaj je podobno luči? Kaj je take oblike kot omara? Kaj je take oblike kot koš za smeti? … Otroci naj odgovore tudi utemeljijo.

Učbenik naloga 1: Otroci na ilustraciji poiščejo predmete, ki so narisani. Ilustracijo lahko uporabimo tudi za štetje narisanih predmetov. Poimenujejo predmete v otroški sobi. Določajo mesto predmeta v odnosu do drugega predmeta. Npr. Miza je med radiatorjem in vozičkom. Odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku in na dodatna vprašanja učitelja/-ice: Npr. Kaj je na postelji? Tvorijo povedi in v njih pravilno uporabljajo predloge, npr. Luč je na omarici, ter časovne prislove, npr. Otrok je najprej stopil na stolček in nato obesil letalo.Predmete opišejo tudi glede na barvo, npr. Jadro je rumeno.

Predmetom na sliki določijo prvi in zadnji zlog. Štejejo zloge. Iščejo besede, ki se začnejo ali končajo na enak zlog. Iščejo nove besede, ki se začnejo na določene zloge.

Didaktična igrica: Učitelj/-ica sprašuje: npr. Poglej in povej, kaj je na sliki zeleno? Kaj je v omari? Kaj je okroglo? Koliko reči je v omari? Itd.

Didaktična igrica: Otroci s prstki tapkajo po mizi. Učitelj/-ica izgovori določen zlog. Če najdejo predmet na sliki, ki se začne na ta zlog, dvignejo roke.

Otroci po daljšem opazovanju ilustracije zaprejo knjigo. Učitelj/-ica preveri, koliko stvari so si zapomnili. Npr. Kje sedi medved? Kakšne barve je omara? Koliko stolpov ima grad? Itd.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 8. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: učna tema: Oblike okrog nas učna tema: Jesenučna enota: Preverjanje znanja učna enota: Okroglo oglato učna enota: Opazovalni sprehod (jesenski

plodovi, cvetlice …)učni cilji učni cilji:

Prepoznajo osnovne geometrijske oblike v okolici, ki jih obkroža.

Poznajo osnovne lastnosti geometrijskih teles (okroglo, oglato).

učni cilji Se navajajo na aktivno opazovanje

okolice. Opazujejo, prepoznavajo in

poimenujejo jesenske plodove. Opazujejo, prepoznavajo in

poimenujejo rastline.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Preverjanje znanja pri slovenščini.

2. ura

Učence seznanimo z modeli geometrijskih teles. Zbirka le-teh naj bo res bogata (po tri telesa enake oblike; pri tem zagotovimo raznolikost). Otroci naj se z modeli najprej igrajo, jih preizkušajo, oblikujejo stolpe, nato pa jih spodbudimo, da jih razvrstijo v skupine. Pri tem naj iščejo svoje rešitve in naj razvrstitve tudi utemeljijo (pričakujemo, da bodo skupaj koničasti predmeti, ploščati, tisti, ki se lahko kotalijo …). Otroke spodbudimo, da predmete poskušajo kotaliti in jih razvrstijo v dve skupini: skupina predmetov, ki se kotalijo, in skupina predmetov, ki se ne kotalijo. Pri razvrstitvi dopustimo različne rešitve; nekateri otroci bodo tudi kocko vključili v skupino kotalečih se predmetov. Pripravimo

klančino, pa bo razvrstitev najbrž drugačna. Kaj, če v predmete pihamo? Kako se gibljejo? Kaj, če se s predmeti masiramo? Kakšni so občutki? Modele teles lahko stresemo v neprozorno vrečko in s tipanjem ugotavljamo, kakšne oblike je predmet … Vse to so izkušnje, s katerimi bomo otrokom omogočili, da spoznajo oblike z različnimi čutili. Učitelj/-ica imenuje geometrijska telesa in otroke spodbuja, da si zapomnijo izraze.

Učbenik naloga 2: Otroci prepoznajo osnovne geometrijske oblike na fotografiji in ilustraciji. Primerjajo oba stolpa in poskušajo ugotoviti, kje sta napaki. Stolp, kot je na fotografiji, lahko tudi sestavijo iz modelov geometrijskih teles. Z barvanjem kvadratkov prikažejo število posameznih geometrijskih teles v stolpu na fotografiji. Nastali prikaz naj tudi interpretirajo. Sprašujmo jih, katerih geometrijskih teles je največ v stolpu, katerih najmanj … Otroci naj štejejo od 1 do 5 in nazaj. Predvsem pri štetju nazaj si lahko pomagajo z zapisom števil. Štetje nazaj je izziv, ki mu v tem obdobju še ne bodo vsi kos.

3. ura

Odidemo na sprehod. Opazujemo okolico, učenci opisujejo spremembe v naravi, ki jih opazijo (koruzo so poželi, jutranja megla ostane dalj časa, hladneje je, vidimo sapo, ko govorimo …).Opazujemo cvetlice, ki morda še cvetijo. Po eno utrgamo in jih nato v razredu spravimo v herbarij.Nabiramo jesenske plodove in iz njih v razredu izdelamo jesensko okrasje.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 8. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Oblike okrog nas učna tema: Oblike okrog nas učna tema: Jesenučna enota: Grafomotorične vaje - polkrogi učna enota: Geometrijska telesa učna enota: Opazovalni sprehod

(spremembe v naravi)učni cilji Izvajajo grafomotorične vaje.

učni cilji: Prepoznajo osnovne geometrijske oblike v

okolici, ki jih obkroža. Poznajo osnovne lastnosti geometrijskih teles

(okroglo, oglato). Znajo izdelati modele geometrijskih teles iz

različnih materialov.

učni cilji: Se navajajo na aktivno opazovanje

okolice. Opazujejo, prepoznavajo in

poimenujejo jesenske plodove. Opazujejo, prepoznavajo in

poimenujejo rastline.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za slovenščinopojmi


Na mize v učilnici postavimo modele geometrijskih teles; na vsako mizo eno telo. Otroke spodbudimo, da v svoji okolici poiščejo čim več predmetov, ki so take oblike, kot je predmet na mizi. Kakšne oblike predmetov smo našli največ? Pa najmanj? Zakaj je veliko predmetov okrog nas 'škatlaste' (v obliki kvadra) oblike? Kakšne oblike so v glavnem predmeti, zloženi na policah v trgovini? Zakaj embalaže niso oblike krogle? Postavljamo različne izzive o oblikah okrog nas, s katerimi poskušamo pojasniti vlogo določene oblike v prostoru z različnih vidikov.

Učbenik naloga 3: Otroci povežejo predmete z modeli geometrijskih teles. En predmet bo ostal nepovezan. Otrok naj ga poskuša opisati s svojimi besedami.

Učbenik naloga 4: Otrok opazuje predmete na sliki in ugotavlja njihovo obliko. Predmete enakih oblik tudi prešteje. Otroke spodbujamo k

razmišljanju tudi z vprašanji: Kateri narisani predmeti imajo obliko krogle? Kaj bi se zgodilo, če bi kvader prerezali na dva dela? V čem so si predmeti podobni, v čem različni?

Predmetom določajo prve in zadnje zloge.

2. ura

Otroci iz modelov geometrijskih teles (če jih imamo dovolj) lahko oblikujejo tudi vzorce. Nekateri leseni gradniki oz. perlice so geometrijskih oblik in jih lahko uporabimo za nizanje po vzorcu na vrvico. Kaj se zgodi z vzorcem, če vrvico zvijemo? Se je vzorec spremenil? Pri nizanju perlic v vzorce lahko namenoma napravimo napako, ki naj jo otroci poskušajo ugotoviti in odpraviti.

Učbenik naloga 5: Otroci ugotovijo napako v vzorcu in jo utemeljijo. Nalogo lahko izkoristimo tudi za glasno izrekanje imen geometrijskih teles in za njihovo medsebojno lego.

Učbenik naloga 6: Ob pomoči učitelja/-ice otroci v povedih načrtujejo svoje delo, torej uporabljajo prihodnjik. Povedo, kaj bodo potrebovali, ter upovedo vrstni red dejanj – pri tem uporabljajo časovne prislove najprej, potem in nazadnje.Otroci izdelajo štampiljko iz krompirja in tiskajo vzorce. Opišejo postopek izdelovanja. Štampiljke naj si izmenjujejo in oblikujejo čim več različnih vzorcev. Predlagamo, da jih tiskajo na risalne liste in prilepijo izdelek v delovni zvezek.Lahko poglobimo tudi znanje o oblikah in otroke spodbujamo, da opazujejo, iz katerih oblik je sestavljen posamezen vzorec.

Grafomotorične vaje v Vadnici za slovenščino stran 20, 21.

3. ura

Odidemo na sprehod v gozd, na polje ali bližnji park.Učenci vzamejo v seboj list papirja A4, trdo podlago in svinčnik. Na list narišejo prizore, ki so jim všeč (kapljice rose na pajčevini, listje na tleh, vrane na polju ali travniku … Učitelj/-ica ima s seboj več rezervnih listov.

Ob vrnitvi v razred vsak učenec pokaže svojo zbirko vtisov in pove, zakaj mu je bil določen prizor všeč.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 8. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: Oblike okrog nasučna enota: Rezijanksa ljudska: Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice

učna enota: Geometrijski liki

učni cilji: Celostno berejo, prepoznavajo znane

črke/besede. Poslušajo pravljice. Se identificirajo s književno osebo. Razumejo motive za ravnanje književnih

oseb. Spoznajo glavno osebo in stranske osebe. Oblikujejo si domišljijskočutno predstavo

dogajalnega prostora. Vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu. Ob slikah obnovijo pravljico. Rišejo prizore iz pravljic. Poslušajo uganke in rišejo rešitve.

učni cilji: Prepoznajo osnovne geometrijske oblike v

okolici, ki jih obkroža. Poznajo osnovne lastnosti geometrijskih teles

(okroglo, oglato). Znajo izdelati modele geometrijskih teles iz

različnih materialov. Prepoznajo osnovne geometrijske like.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za matematikopojmi


Učitelj/-ica vodi pogovor. Na kaj te spomni beseda pravljica? Otroci nizajo asociacije na besedo: pravljica. Povedo, katere pravljice imajo najraje, kdo jim pravljice pripoveduje, kdaj jih poslušajo, ali obiskujejo pravljične ure v knjižnici, katere junake poznajo, katere imajo radi in katerih ne marajo … Poskušajo se spomniti, v kateri pravljici nastopa lisica.Kakšne lastnosti ima lisica v pravljicah? Je pretkana, zvita, prebrisana … Učitelj/-ica napove smoter: Danes bomo spoznali lisico, ki je bila zelo prestrašena, saj se je v njeno hišo naselila grdinica. Otroke spodbudimo, da nizajo asociacije, na besedo grdinica. Kaj menite, kakšna je bila grdinica? Na kaj nas beseda grdinica spominja?

Učbenik stran 62: Otroci se pripravijo na poslušanje. Se umirijo. Učitelj/-ica prebere odlomek iz delovnega učbenika. Otroci ji sledijo, »globalno berejo«.Po poslušanju se pogovorijo o manj znanih besedah, razloži jih učitelj/-ica ali otroci, ki jih poznajo.Nato odgovorijo na vprašanja v učbeniku in razmišljajo, kako se bo pravljica nadaljevala.Narišejo grdinico, kot si jo predstavljajo.

Učitelj/-ica otrokom v knjižnici ali v razredu pripoveduje pravljico v celoti. Po poslušanju otroci pripovedujejo o motivih za ravnanje junakov, zakaj je lisica hotela pregnati grdinico, kako so se odrezali volk, zajec …, zakaj so vsi menili, da rusici ne bo uspelo pregnati vsiljivke itd. Opišejo glavno junakinjo lisičico in stranske junake; opišejo kraj dogajanja, lisičino hišico in njeno okolico; razmišljajo, kako bi oni ravnali, če bi bili lisica, volk, zajec, rusica … Povedo, katere človeške lastnosti imajo živali v pravljici.Ogledajo si ilustracijo v knjigi. Primerjajo svojo ilustracijo grdinice s tisto iz knjige. V čem sta si podobni in v čem se razlikujeta?Del pravljice ali celoto lahko tudi zaigrajo.

2. ura

Postopoma prehajamo na dvodimenzionalne oblike. Le-te lahko dobimo tudi tako, da odtisnemo ploskve določenih geometrijskih teles. Tako otroci postanejo pozorni na ploskve teles oz. na dvodimenzionalne oblike. Okroglih ploskev ne moremo odtisniti.

Učbenik naloga 7: Modele geometrijskih teles premažimo z barvo in opazujmo odtise, ki nastanejo, ko pobarvano ploskev odtisnemo na papir. Otroke sprašujmo, katere oblike so podobne, zakaj tako mislijo, kako bi dobili enako obliko, ki je že odtisnjena, katero ploskev bi pobarvali, da bi z odtisom dobili krog … Učitelj/-ica naj like poimenuje, od otrok pa še ne pričakujemo tega znanja.Otrok poveže ploskev telesa z ustreznim odtisom.

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko stran 22, 23.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 8. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna temaučna enota: Koroška pripovedka: Hvaležni medved

učna enota: Ponavljanje in utrjevanje

učni cilji: Celostno berejo, prepoznavajo znane

črke/besede. Poslušajo pravljice. Se identificirajo s književno osebo. Razumejo motive za ravnanje književnih


dogajalnega prostora. Vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu. Ob slikah obnovijo pravljico. Rišejo prizore iz pravljic.

učni cilji



Učitelj/-ica v razred prinese plišastega medveda in hruško. Spodbudi otroke, da pripovedujejo zgodbo o medvedu in hruški. Otroci samostojno nizajo povedi. Učitelj/-ica usmeri njihovo pripovedovanje. V kateri pravljici srečamo hruške in medveda? Če kdo izmed otrok ve, ga pohvalimo

in spodbudimo, da pove naslov oz. del zgodbe.

Učbenik stran 64: Prisluhnejo odlomku, nato sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja. Vsakdo, ki dvigne roko in pove odgovor, za nekaj časa pestuje plišastega medveda.Otroci odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.Razmišljajo in pripovedujejo, kakšen je medved: prijazen, dobrosrčen … Kaj menite, kaj je medved naredil z zibelko, ki jo je odnesel v gozd? Pripovedujejo lahko tisti, ki pravljico že poznajo.

Nato prisluhnejo pravljici v celoti. Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja za razumevanje besedila. Povedo, kje se pravljica dogaja in kdo v njej nastopa. Razmišljajo, kako je ravnal medved, ko se mu je zgodila nesreča. Kako je ravnal potem, ko mu je mati izdrla trn in ko se je vrnil nazaj. Primerjajo junake iz pravljice Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice in iz pravljice Hvaležni medved.V čem so si podobni in v čem se razlikujejo? Medved ne govori, junaki v »grdinici« povedo, kaj mislijo. Je bilo v obeh pravljicah junake strah? Koga bi se bolj ustrašil, grdinice ali medveda? Kdo je bil v resnici hudoben? Otroci narišejo prizor iz pravljice.

2. ura

Ponavljanje in utrjevanje znanja: ponovimo vsebine, ki smo jih do sedaj predelali.

opombe

V PRAVLJIČNI DEŽELIŠTEVILA ZAPIŠEMNA POTI V ŠOLO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 9. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: V pravljični deželi učna tema: Števila zapišemučna enota: Ruska pravljica: O veliki repi učna enota: 'Branje' pravljice ob ilustracijah učna enota: Štejem do 5

učni cilji Poslušajo pravljico. Se identificirajo s književno osebo. Razumejo motive za ravnanje

književnih oseb. Spoznajo glavno osebo in stranske

osebe. Oblikujejo si domišljijskočutno

predstavo dogajalnega prostora. Vstopajo v ustvarjalni dialog z

besedilom. Dramatizirajo pravljico. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu.

učni cilji Ob slikah obnovijo pravljico.

učni cilji: Otroci znajo šteti do 5.



Otroke razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi svojo igro. Čez določen čas si igre zamenjajo med skupinami.

Igramo se spomin – par sestavljata sličica z različnim številom predmetov in številka. Črni Peter – par sestavljata sličica z različnim številom predmetov in ustrezno število pik.DomineSestavljanka iz petih delov: na osnovni plošči je izrisanih 5 polj s številkami od 1 do 5. Na ta polja otrok polaga dele sličice, na katerih je narisano ustrezno število pik. Če otrok položi vse dele sličice na pravilne številke, sestavi sliko.Človek ne jezi se: šestico na kocki prekrijemo s križcem, ki pomeni ZAPLOSKAJ. Kdor vrže ta znak, zaploska, vendar ostane na mestu in je na vrsti naslednji igralec.

2. in 3. ura

Učitelj/-ica v razred prinese repo. Otroci si jo ogledajo in sodelujejo v pogovoru: Kako se imenuje poljski pridelek? Kje raste? Kdo se hrani z repo?Pošljemo domišljijo na potep: Kaj bi se zgodilo, če bi repo pustili v zemlji in bi rasla in rasla? Učitelj/-ica pritrdi na tablo sliko velike repe in nanjo lepi povedi, ki jih nizajo učenci.

Učbenik stran 66: Otroci si ogledajo ilustracije v delovnem učbeniku in se pogovorijo o njih. Tisti, ki pravljico poznajo, povedo, za katero pravljico gre.

Učence pripravimo na branje pravljice. Učitelj/-ica jim prebere pravljico, otroci sledijo besedilu v delovnem učbeniku, globalno berejo. Po poslušanju odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku in pripovedujejo pravljico ob slikah. Vsakemu učencu damo možnost, da ob slikah 'prebere' pravljico.

V zvezek prepišejo naslov pravljice in narišejo prizor, ki jim je bil najbolj všeč.

Razdelijo si vloge, narišejo junake na karton, pritrdijo slike na palice in zaigrajo igrico.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 9. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: Števila zapišem učna tema: Na poti v šoloučna enota: Uganke učna enota : Zapisovanje števila 1 učna enota: Moje počitniceučni cilji:

Poslušajo uganke in rišejo rešitve. učni cilji:

Otroci znajo šteti do 5 Znajo zapisati število 1.

učni cilji: Se navajajo na pripovedovanje o svojih

doživetjih. Upoštevajo časovno zaporedje dogodkov. Upoštevajo pravila vljudnostnega govora. Se izražajo z razumljivimi povedmi.



Učenci že težko pričakujejo uvodno uro zapisovanja števil. Začnemo z zapisovanjem števil po zraku, sošolčevem hrbtu in s prstom po mizi. Nad tablo imamo že obešene kartone z zapisanimi števili.

Učencem razdelimo različen material: plastelin, paličice, žico, kamenčke, kostanje … Učenci oblikujejo številke od 1 do 5. Vse izdelke učencem pustimo na njim dosegljivem mestu, kjer se bodo lahko igrali s ponazoritvami oziroma jih kadarkoli prijeli v roke.

Pisanje številk na tablo.

Učenci vzamejo velik brezčrtni zvezek. Pri zapisovanju na list papirja ne omejimo prostora s črtami, ampak dovolimo, da otroci pišejo številke poljubne velikosti (naj začnejo z večjimi, nato jih spodbujajmo, da bodo njihove številke vedno manjše). Ko so pri tem dokaj uspešni (upoštevati moramo individualne razlike), naj številke zapisujejo v karo zvezek.

2. ura

Učitelj/-ica prinese v razred več knjig ugank. Prebere jih in otroci iščejo rešitve.Tudi sami poskušajo sestaviti kratko uganko.

Učbenik str. 69: Učitelj/-ica prebere uganke, rešitve (snežak, polž, prsti na roki, zajec) narišejo v delovni učbenik.

3. ura

Otroci pripovedujejo o svojih počitniških doživetjih.Opozorimo jih na tvorjenje razumljivih in smiselnih povedi. Pri govorjenju upoštevajo pravilno zaporedje dogodkov. Navajajo se na poslušanje sošolcev, razvijajo strpnost in sprejemajo drugačnost. Spodbujamo jih, da sošolcem postavljajo vprašanja v zvezi z njihovimi doživljaji. Otroci lahko prinesejo v šolo razglednico kraja, kjer so bili, kakšen spominek ali risbico in si tudi tako pomagajo pri pripovedovanju.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 9. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: Števila zapišem učna tema: Na poti v šoloučna enota: Ponavljanje in utrjevanje učna enota: Zapisovanje števila 2 in 3 učna enota: Opazovalni sprehod: promet

in prometni znakiučni cilji: učni cilji:

Otroci znajo šteti in zapisati števila do 5.učni cilji: Opazujejo in spoznavajo prometne poti

v okolici šole. Spoznavajo pravila varne hoje. Opazujejo, opisujejo in prepoznavajo

prometne znake v okolici šole.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Ponovimo zapis števila 1 na tablo.

Učencem pokažemo pravilne zapise števila 2, nato jim razdelimo mehke žice iz katerih oblikujejo število 2.

Sledi pisanje števila 2 na tablo, s prstom po zraku, na hrbet sošolca …Število 2 zapisujejo v brezčrtni zvezek, nato v karo zvezek. Pri tem jih opozarjamo na pravilen zapis.

Postopek ponovimo še za število 3.

Reševanje strani 60 v delovnem učbeniku Mlinček 1.2. ura

Uro slovenščine namenimo ponavljanju in utrjevanju snovi.

3. ura

Opazovalni sprehod: učence v razredu pripravimo na opazovalni sprehod. Kako prihajate v šolo?Kakšna je vaša pot do šole?Kaj vidite na poti v šolo?Na kaj morajo biti kot pešci pozorni?Kaj je zelo pomembno pri vožnji z avtom?Ali se spomnite katerega prometnega znaka, ki ga vidite na poti v šolo?

Učenci vzamejo s seboj na sprehod list papirja in svinčnik.

Ogledamo si okolico šole, opazujemo promet, štejemo prevozna sredstva in ugotovimo, katerih vozil je največ. Na list papirja narišemo nekaj znakov, ki jih opazimo. Poskušamo ugotoviti, kaj pomenijo, kasneje v razredu jih poiščemo na prometnem plakatu ali knjigi.Učenci opisujejo poti, ali je povsod pločnik, kolesarska steza, urejen prehod za pešce, semafor … Pozorni so na obnašanje udeležencev v prometu, ki jih srečamo na sprehodu.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 9. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: Števila zapišemučna enota: Grafomotorične vaje: krogi učna enota Zapisovanje števila 4 in 5učni cilji: Izvajajo grafomotorične vaje – rišejo kroge.

učni cilji: Otroci znajo šteti in zapisati števila do 5.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, Vadnica za slovenščinopojmi


Učitelj/-ica kaže učencem kartone, na katerih so zapisana števila od 1 do 5. Učenci števila preberejo.Ponovimo zapis števil 1, 2 in 3. Vsak učenec zapiše vsa tri števila tudi na tablo.

Napoved zapisovanja števil 4 in 5. Učenci oblikujejo števili 4 in 5 iz plastelina, vrvi in žice. Rišejo ju z različnimi barvnimi svinčniki na velik format, nato na tablo.Učencem pokažemo pravilne zapise števila 4, nato ga vsak zapiše tudi na tablo, s prstom po zraku, na hrbet sošolca …Število 4 zapisujejo v brezčrtni zvezek, nato v karo zvezek. Pri tem jih opozarjamo na pravilen zapis.

Reševanje naloge 1 na strani 61: zapisovanje števil 4 in 5.

Dodatna naloga: Vozila v prometu imajo različno število koles. Vozila (lahko igrače) opazujemo in štejemo kolesa; lahko tudi vrata, sedeže, krmila, luči … Imajo vsa vozila enako število koles? Vozila se razlikujejo npr. po številu koles. Lahko izpeljemo pravilo, da imajo večja vozila več koles. Vsa vozila pa imajo eno krmilo, čeprav so različno velika. Pri takem posploševanju pri otrocih razvijamo posploševanje oz. iskanje zakonitosti, ki je vodilo matematičnega razmišljanja.

2. ura

V razredu spuščamo milne mehurčke. Otroci se igrajo, jih lovijo, opazujejo, ko počijo. Odtis, ki ga naredi milni mehurčke, ko poči na neki površini, je krog.

Rišemo kroge z rokami in nogami, velike kroge s kroženjem cele roke in majhne s kroženjem prsta. Rišemo kroge z vsakim prstom posebej. Risanje krogov na mizo in hrbet sošolca.

Učencem damo velik list papirja, na katerega vsi rišejo milne mehurčke. Pri tem uporabijo vse barvice, ki jih imajo, rišejo tudi z voščenkami in vodenimi barvicami ter flomastri.

Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino stran 22, 23, 24.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 9. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V pravljični deželi učna tema: Na poti v šoloučna enota: Medved in miška učna enota: Utrjevanje učni cilji: Poslušajo pravljice. Se identificirajo s književno osebo. Razumejo motive za ravnanje književnih


dogajalnega prostora. Vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom. Dramatizirajo pravljico. Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu.

učni cilji: Opazujejo in spoznavajo prometne

poti v okolici šole. Spoznavajo pravila varne hoje. Opazujejo, opisujejo in

prepoznavajo prometne znake v okolici šole.



Učitelj/-ica v razred prinese ročni lutki: miško in medveda. Otroci zaigrajo različne pogovore: miška in medved gresta na sprehod, miška in medved se srečata v gozdu, miška potrebuje pomoč, medved potrebuje pomoč, miška nagaja medvedu, miška se boji medveda itd.Poslušajo pogovore in se o njih pogovarjajo: Kdo je prijazen? Kdo je bolj vljuden? V čem sta si miška in medved podobna in v čem se razlikujeta? Ali medved lahko pomaga miški? Ali miška lahko pomaga medvedu?Učitelj/-ica napove smoter: prisluhnili bomo pravljici, v kateri nastopata miška in medved, in spoznali, da moč in velikost nista vedno

najpomembnejša za razrešitev težav.

Učbenik str. 68

Učitelj/-ica prebere pravljico, nato otroci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku in dodatna vprašanja učitelja/-ice: Kdaj se dogaja pravljica? Kje je spal medved? Kam je padla miška? Zakaj je medved hotel streti miško? Zakaj je ni? Kaj se je medvedu zgodilo neke noči? Kako mu je miška pomagala? Sta od takrat naprej prijatelja?

Primerjajo lastnosti medveda pred nesrečo in po nesreči in lastnosti miške. Kdo se je bolj spremenil? Zakaj meniš, da je tako?

S katerimi trditvami se strinjaš in s katerimi ne?

Medved je spal v zasneženem brlogu. DA NESanjalo se mu je o debelih hruškah. DA NEMiška je padla medvedu v tace. DA NEMedved jo je hotel pokončati. DA NEMedved se je ujel v past sredi belega dne. DA NEV nesreči je zelo na glas tulil. DA NEMiška se je jezila, ker jo je zbudil iz sanj. DA NEMiška je pregriznila zanko. DA NEMiška in medved sta postala prijatelja. DA NE

Poiščejo besede, ki pomenijo enako kot:šapa/taca, zablodila/zašla, razposajenka/navihanka, pribrzeti/prihiteti, osvobodila/rešila …

Otroci se identificirajo s književno osebo: pripovedujejo, kdaj so pomagali prijatelju.Prepišejo naslov pravljice v zvezek in narišejo prizor iz pravljice.

2. ura

Odidemo na sprehod. Ponovimo vse, kar smo se naučili o prometu ter prometnih znakih.

opombe

NA POTI V ŠOLO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 10. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šoloučna enota: Kratek opis postopka – Kako prečkamo cesto

učna enota: Grafomotorične vaje učna enota: Števila do 5

učni cilji Opisujejo postopek – kako prečkamo cesto.

učni cilji Izvajajo grafomotorične vaje – povezujejo

polkrožne in ravne črte. Vadijo orientacijo na telesu in na papirju.

učni cilji Učenec šteje do 5. Zapisuje števila do 5. Bere števila do 5.



Otroci si skupaj z učiteljem/-ico ogledajo okolico šole in prometne razmere v njej. Pozorni so na ceste in ulice (imena), prometne znake, semaforje, oznake na cestišču, parkirišča, gostoto prometa ipd. Učitelj/-ica opozarja na nevarnosti in daje navodila, kako ravnati na določenem mestu. Po vrnitvi v razred otroci po spominu narišejo šolo z okolico, poudarek je na prometnih površinah in prometnih oznakah.Otroci vadijo razumevanje pojmov levo in desno. Učitelj/-ica napove igro iskanje zaklada in otroke povabi, naj najprej ponovijo, kje sta leva in desna na njihovih telesih. Otroci sledijo preprostim, a zabavnim navodilom, npr. pomahajo z levo roko, migajo s prsti na desni nogi, z levo nogo se dotaknejo zadnjice, z desno roko se primejo za nos, z levo roko se dotaknejo ušesa; potrepljajo sošolca na levi, pomežiknejo sošolcu na desni … Povedo, na kateri strani je okno, kje so vrata …, kdo/kaj je na njihovi levi in kdo/kaj je na desni strani. Učitelj/-ica »skrije« zaklad, otroci morajo po navodilih desno, levo najti pot mimo ovir do njega.

Učbenik naloga 1, stran 70: Ob slikah v delovnem učbeniku ponovijo, kako pravilno prečkamo cesto na prehodu za pešce brez semaforja.

Pogovorimo se tudi o prečkanju ceste na semaforiziranem prehodu. Varno prečkanje ceste s semaforjem ali brez njega lahko vadijo v učilnici ali na šolskem dvorišču, pri čemer je treba poudariti, da je za učenje o prometu najpomembnejša konkretna izkušnja. Predvsem je pomembno, da se otroci pred prečkanjem ceste ustavijo na robu pločnika.

2. ura

Gibalna igrica: GOBA, ŽELOD, KOSTANJ: učencem pokažemo sličice gobe, želoda in kostanja. Dogovorimo se za obliko gibanja, ki ga bodo učenci izvajali, ko bo učitelj/-ica pokazal/-a določeno sliko. Učenci naj se sami domislijo gibanja. Npr: ob sliki gobe z rokami oblikujejo gobji klobuk nad svojo glavo, ob sliki želoda oponašajo divjo svinjo, ki se hrani z želodi, in pri kostanju poskočijo, tako kot skoči kostanj iz ježice, ko ta pade na tla. Učitelj/-ica nato izmenično dviguje slike in učenci izvajajo dogovorjeno gibanje.

Vadnica za slovenščino, str. 25: naloga 7: risanje polkrožnih in krožnih črtnaloga 8: risanje krožnih, ravnih in polkrožnih črt

Vsak otrok dobi trak krep papirja (širina 2 cm in dolžina vsaj 1,5 m). Otroci držijo trak v roki ter z različnimi zamahi roke 'rišejo' s trakom po zraku. Učitelj/-ica jih usmerja. Učenci s kroženjem roke oblikujejo spiralo s trakom.

Vadnica za slovenščino, str. 26:nalogi 1 in 2: risanje spiralnih črt

3. ura

Utrjevanje zapisa števil do 5. Narekovanje in zapis števil. Branje števil.

Skakanje ristanca s števili do 5.Igranje spomina po skupinah. Pripravimo igro spomin – par sestavlja število in določena množica sličic.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 10. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šoloučna enota: Enogovorno besedilo: opis poti učna enota: Orientacija v prostoru in na ravnini učna enota: Pravila varne hoje in pomen

vidljivostiučni cilji Poslušajo opis poti, ga razčlenjujejo,

vrednotijo in obnavljajo. Predstavijo svoje doživljanje besedila in

poslušanja.

učni cilji Opredelijo položaj predmeta glede na sebe oz.

glede na druge predmete in se znajo pri opisu položajev pravilno izražati (nad/pod, zgoraj/spodaj, levo/desno …).

Premikajo se po navodilih po prostoru. Orientirajo se na ravnini in razvijajo strategije

branja mrež, poti.

učni cilji Spoznavajo pravila varne hoje

(skupinske, ob odrasli osebi, po pločniku, hoja po cesti brez pločnika, prečkanje ceste ipd.).

Razumejo pomen vidnosti v povezavi z nošenjem rumene rute in kresničke.



Če je v bližini šole cesta, ki nima pločnika, se pogovorimo o njej, jo opišimo in si jo ogledamo ter damo otrokom konkretna navodila, po kateri strani ceste naj hodijo. Za otroke je pravilo, da jih morajo vozniki videti in zato morajo hoditi v nasprotni smeri od smeri vožnje vozil, lažje predstavljivo, kot je pravilo leve strani.

Učbenik naloga 2, stran 70: Ob fotografijah obnovimo pravila varne hoje.

Otroci v prometu niso udeleženi le kot pešci, zato se z njimi pogovorimo tudi o ukrepih za izboljšanje varnosti med vožnjo v avtomobilu. Vedno morajo biti pripeti z varnostnim pasom in sedeti na otroškem sedežu. Ob tej priložnosti se lahko pogovorimo še o varnem ravnanju starejših v

avtu ali o pripomočkih za varno vožnjo mlajših otrok.

Učbenik naloga 3, stran 71: Označijo sliko, na kateri deček sedi varno. Svojo izbiro naj utemeljijo.

Pogovorimo se o tem, da so udeleženci v prometu bolj varni, če so dobro vidni. Pešci so bolje vidni v svetlejših oblačilih in z odsevnimi sredstvi. Kolesarji, motoristi, avtomobilisti … imajo prižgane luči, da bolje vidijo in da so bolj vidni.V temnem prostoru lahko preizkusimo vidnost kresničke, različnih oblačil in šolskih torb, tako da jih osvetlimo z baterijsko svetilko. Njihovo vidnost opazujemo z različnih razdalj in ugotavljamo, kaj se vidi najbolje.

Učbenik naloga 4, stran 71: Označijo sliko otroka, ki je ponoči najbolj viden. Deklica ima kresnički in oblečena je v svetla oblačila. V mraku ali v soju žarometov bolje vidimo svetlo barvo.

Učbenik naloga 5, stran 71: Z nalogo preverimo razumevanje vidnosti v prometu. Za popoln odgovor morajo obkrožiti: rutico, oranžno vetrovko, kresničko, rumene športne copate in modro šolsko torbo z odsevniki. Otroci imenujejo predmete in jim določijo prvi glas.

Učbenik naloga 6, stran 72–73: Lučkin dom je pobarvana hiša na desni strani dvostranske ilustracije. Otroci čim natančneje označijo njeno pot do šole. Od doma do železniške proge ni pločnika, zato mora Lučka hoditi po levi strani. Utrdimo način varnega prehoda čez železniško progo. Po prehodu čez progo Lučka nadaljuje pot po pločniku. Od tu dalje je več poti, ki vodijo v šolo. Otroci jih poljubno izberejo. Pomembno je le, da upoštevajo varnost. Cesto lahko prečkajo le na prehodu za pešce; če je na prehodu semafor, prečkajo le ob zeleni luči ipd.Obkrožijo, kaj naj bi videla Lučka na svoji poti v šolo. Veljavni so le odgovori za pot, ki so jo označili. Zato se lahko odgovori otrok na vprašanje, kaj vidi Lučka na poti v šolo, razlikujejo.Ogledajo si celostransko ilustracijo in pripovedujejo, kaj je na njej. Poiščejo šolo, park, igrišče, potok, parkirišče, železniško progo in Lučkin dom. S prstom gredo od Lučkinega doma do šole. Sliko v delovnem učbeniku izkoristimo tudi za štetje, tako da posredujemo navodila: pobarvaj 5 dreves, 3 strehe hiš, 4 avtomobile, 2 dimnika, 1 tovornjak.

2. ura

Otroci opišejo svojo pot do šole. Ali prečkajo cesto? Ali prečkajo cesto na semaforiziranem križišču? Ali hodijo po pločniku?

Po kateri strani ceste hodijo? Kaj je ob cesti, katere stavbe vidijo? Na kateri strani je določena stavba, park, parkirišče, ko gredo v šolo, in na kateri strani je ista stavba, park, parkirišče, ko gredo domov? Povedo, katere ceste prečkajo, kaj vidijo, opišejo zanimive hiše, parke, gozd, travnik … Na katere nevarnosti morajo biti pozorni? Kdo jih spremlja na poti v šolo in domov?

Učbenik naloga 7, stran 74: Otroci poslušajo opis poti, nato ob pomoči vprašanj učitelja/-ice besedilo razčlenjujejo, vrednotijo in obnavljajo. Uporabimo lahko tudi druge vrste nalog, npr. trditev drži, ne drži – izločevalna naloga; popravljalna, dopolnjevalna, izbirna … naloga. Povedo, ali so lahko sledili besedilu, je bilo predolgo, prezapleteno. Bi ga povedali kako drugače?Ogledajo si besedilo, ki so ga poslušali. Celostno berejo posamezne znane besede, prepoznavajo znane črke. Če je potrebno, besedilo večkrat poslušajo. Nato ob sličicah (in vprašanjih učitelja/-ice) obnovijo besedilo – opišejo Andrejevo pot do šole.Rešijo še druge naloge v učbeniku. Z njimi preverimo nižje in višje ravni razumevanja. Andrejevo pot označijo tako, kot so Lučkino, le da upoštevajo opis poti. Primerjajo naj sliki za Lučkino pot in Andrejevo pot. Razlikujeta se po pogledu in po podrobnostih. Del kraja, kjer živi Andrej, je prikazan z vrha, namesto hiš, dreves in drugih površin so uporabljeni preprosti znaki. Tako so izdelani tudi zemljevidi mest. Če imate tak zemljevid vašega kraja, ga uporabite. Z otroki si zemljevid oglejte, določite, kje je šola in druge pomembne stavbe, ki jih otroci poznajo.

3. ura

V učilnici z lepilnim trakom oblikujemo mrežo (dejavnost lahko izpeljemo na igrišču). Določimo izhodiščno točko in na določena mesta zunaj mreže postavimo različne predmete. Učitelj/-ica vodi otroka do izbranega predmeta: 3 skoke naprej, 2 skoka v levo smer, 1 skok nazaj … Nato vlogo voditelja lahko dobi otrok. Izbere si predmet za sošolca/-ko in ga/jo z navodili vodi do njega. Otroci naj poskakujejo iz polja v polje (lažje kot gibanje po črti). Navodila, ki jim otroci poskušajo slediti, lahko učitelj/-ica zapiše tudi na tablo (uporablja števila in puščice).

Učbenik naloga 13, stran 80: Otroci upoštevajo navodila in narišejo pot avtomobila. Rišejo po črtah. Narisano pot naj tudi ubesedijo.

Vadnica za matematiko, stran 27, 28.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 10. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šoloučna enota: Slikovni narek in slušno razčlenjevanje besed

učna enota: Osnovni geometrijski liki učna enota: Pravila varne hoje in pomen vidljivosti – preverjanje

učni cilji Sledijo preprostemu slikovnemu nareku. Vadijo slušno zaznavanje – določajo prvi in

zadnji glas v besedi ter iščejo besede z enakim prvim/zadnjim glasom.

učni cilji Prepoznajo osnovne geometrijske like

(kvadrat, pravokotnik, krog, trikotnik).

učni cilji Spoznavajo pravila varne hoje





Gibalna igrica: učenci se gibljejo po prostoru po navodilih učitelja/-ice: Npr: naredi en slonji korak v desno, tri mišje naprej, en mačji nazaj. Premakni se dva levja koraka v levo in nato štiri račje v desno … Učenci se premikajo po prostoru in pri tem oponašajo gibanje živali, na ustrezno število korakov in pravilno smer gibanja.

Učitelj/-ica naj na tablo nariše enostaven predmet (npr. hišo, cesto, drevo …). Nato daje otrokom navodila, kaj naj narišejo na levo oz. desno stran tega predmeta. Otroci prihajajo k tabli in po navodilih rišejo predmete/bitja levo od in desno od središčnega predmeta. Tako vadijo skupinski slikovni narek in sproti preverjajo pravilnost.

Učbenik naloga 8, stran 76: Naloga je namenjena preverjanju znanja. Združuje uporabo legende in oznak za objekte, pogled od zgoraj in

orientacijo levo, desno. Za lažjo orientacijo je označena smer, v katero pelje avto. Otroci sledijo slikovnemu nareku. Učitelj/-ica bere navodila v delovnem učbeniku, otroci dopolnjujejo sliko. Preden začnejo, si pozorno ogledajo, kako narisati posamezne predmete.

Učitelj/-ica izbere glas, ki ga lahko vleče (brez polglasnika – npr. ssss, šššš, aaaa, ooo, zzz …). Med vlečenjem otroke sprašuje, kaj mislijo, na katero besedo misli oz. kaj vse lahko rečem, če začnem s tem glasom. Otroci ugibajo in dajejo svoje predloge. Učitelj/-ica naj ima rešitve v obliki slik ali konkretnih stvari, da bodo otroci motivirani za delo in poslušanje. Ko začutijo najmanjši delček besede, tj. glas, lahko nadaljujejo delo z glasovi, ki se jih ne da vleči (b, c, d …). Ugotavljajo, kaj se lahko začne na ta glas. Nato postopek obrnemo in otroci ugibajo, na kateri glas se začne določena beseda.

Učbenik naloga 10, stran 77: Ogledajo si sliko, imenujejo predmete in bitja na njej ter z ustrezno barvo obkrožijo tiste, ki se začnejo z enakim glasom kot sonce in pismo. Ilustracija ponuja možnosti za oblikovanje zgodb, tudi matematičnih, kot npr.: Pek prodaja pecivo. Gospod z vrečko je kupil nekaj prest. Ali vemo, koliko? Spodbudimo otroke, da tvorijo povedi, v katerih nastopajo števila oz. matematična vprašanja. Ni nujno, da ima naloga vedno enoznačen odgovor.

2. ura

Ponovno se podamo na sprehod v okolici šole. Pozorni smo na prometne znake. Po vrnitvi v razred otroci po spominu narišejo prometne znake, ki so jih srečali, ali druge oznake in signalizacijo, ki ureja promet v okolici šole. Pozorni smo tudi na obliko prometnih znakov (znak za prehod za pešce je kvadratne oblike, znak za divjad na cesti je trikotne oblike …).Z otroki opazujemo prometne znake na cesti. Lahko jih tudi sproti narišemo, fotografiramo in jih nato razvrščamo po obliki. Osredotočimo se tudi na lege oblik: pri nekaterih znakih je pravokotnik 'pokončen', pri drugih 'ležeč', znak za križišče s prednostno cesto je tudi kvadratne oblike, postavitve trikotnih prometnih znakov … Otrokom iz kartona naredimo modele geometrijskih likov, jih poimenujemo in jim prirejamo prometne znake.

Učbenik naloga 9, stran 76: Če sledimo znakom v učbeniku v smeri urinega kazalca, pomenijo: omejitev hitrosti na 30 km/h, rezervirano za udeležence v prometu s posebnimi potrebami, pozor, divjad na cesti, oznaka za avtocesto, znak stop, kjer se je treba obvezno ustaviti, znak za prehod za pešce, obvezna smer, prednostna cesta. Določite, kateri znaki so namenjeni pešcem in kateri voznikom.Otroci povežejo prometne znake z ustreznimi geometrijskimi liki.

3. ura

Učiteljica ima pripravljena dva velika lista papirja z narisanimi cestami, hišami, pločnikom, avtomobili … En list prikazuje prometne poti ponoči, drugi podnevi. Iz barvnih revij izrežemo ljudi in jih lepimo na mesto na plakatu, ki ga opiše učitelj/-ica. Npr.: Deček koraka mimo trgovine proti igrišču. Otrok, ki prilepi osebo, pove, ali je človek na sliki viden v prometu ali ne, po kateri strani ceste hodi in zakaj, na kaj mora biti ta oseba pozorna, kaj bi lahko oseba naredila, da bi bila v prometu varnejša …

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 10. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šolo učna enota: Slikopis in primerjamo učna enota: Krive in ravne črte

učni cilji Poslušajo/berejo slikopis. Berejo celostno – s predvidevanjem. Prepoznajo preproste primerjave. Dopolnijo primerjave in jih po zgledu

tvorijo.

učni cilji Ločijo krive in ravne črte.



Igra SEMAFOR:Učiteljica izreže iz kolaža krog rdeče, rumene in zelene barve. Učence vpraša, kje srečamo te tri barve in kaj pomenijo te barve na semaforju. Nato razloži navodila igre: ob zelenem krogu se prosto gibajo po prostoru, ko dvigne rumen krog upočasnijo gibanje in ob zelenem popolnoma

obmirujejo.

Napoved branja. Učenci pripravijo delovni učbenik in ga odprejo na strani 78. Povemo jim, naj spremljajo branje slikopisa. Umiritev pred branjem in branje.

Otroci med branjem učitelja/-ice opazujejo slikopis. Po branju se pogovorimo o besedilu:

- Katere živali nastopajo v besedilu?- Na kaj so pomislile živali ob rdeči, rumeni in zeleni barvi?- Zakaj je kos pomislil na češnjo, miška na sir in žaba na mlako?- Na kaj pomisliš ti ob rdeči, rumeni in zeleni barvi?

Učenci poimenujejo sličice in vadijo tehniko branja slikopisa.

Sličice v besedilu še enkrat poimenujejo in jim določijo prvi in zadnji glas.

**Preproste slikopisne povedi so izhodišče za prepoznavanje primerjav z barvnimi pridevki.

Učbenik naloga 11, stran 79: Prva poved ponuja zgled. V drugi povedi otroci smiselno dopolnijo manjkajoči člen v primerjavi z narisanim delom. Tretja poved pa vsebuje le vezno besedilo za izpeljavo primerjave, ki jo upodobijo na likovni način. Otroci bodo torej našli različne rešitve. Nalogo lahko nadgradimo tudi tako, da namesto barv izhajamo iz oblik (trikotni prometni znak ima obliko trikotnika kot ___).

2. ura

Po sledeh lahko prepoznamo gibanje. Sledi nam pokažejo, kdo se je gibal in v kateri smeri. Če je bilo vozil, oseb ali živali, ki so se gibale in pustile sledi, več in če so se sledi križale, lahko določimo tudi zaporedje gibanja. Sledi so lahko krive ali ravne. Pomočimo avtomobilček v barvo in ga premikajmo po papirju naravnost, nato delajmo ovinke. Kako se sledi razlikujeta? Tukaj še ne gre za vpeljavo črt, ampak za intuitivno zaznavanje krivih in ravnih linij. Če ne napravimo ovinka, je sled ravna. Kaj, če najprej vozimo naravnost, nato pa delamo ovinke? Sled je v tem primeru kriva.

Učbenik naloga 16, stran 81: Naloga zahteva nekaj sklepanja in uporabo vsakdanjih izkušenj. Najdlje je na parkirišču oranžni avto, sledi ne

vidimo več, ker so se v tem času že posušile. Najprej je parkiral zeleni avto, ker je rdeči parkiran čez sledove zelenega. Otroci prevlečejo ravne in krive sledi z ustrezno barvo.

Ponovimo poznavanje osnovnih geometrijskih likov: Otroci lahko iz različnih likov iz papirja izdelajo lepljenko. Pozorni moramo biti na to, da so liki, ki jih uporabljajo otroci, čim bolj različni: po videzu (ne uporabljamo npr. samo enakostraničnih trikotnikov), barvi, velikosti. V skupino lahko vključimo tudi take, ki niso iz skupine znanih (petkotnik, polkrog …). S tem bomo otroke spodbudili k opazovanju in razločevanju oblik med seboj. Otroci like razvrščajo po različnih lastnostih, nato pa oblikujejo figuro. Lahko se odločimo, da bo ena skupina otrok izdelala figuro iz samih krogov in trikotnikov, druga iz kvadratov in krogov … Kakšne možnosti omogočajo te oblike za figure? Otrokom lahko ponudimo temo za izdelovanje figur, npr. otroško igrišče.

Učbenik naloga 14, stran 80: Otroci ustrezno pobarvajo like in jih preštejejo. Spodbujamo jih k natančnemu opazovanju, saj nekateri liki lahko spominjajo otroka npr. na trikotnik, a to niso.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 10. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na poti v šolo učna tema: Na poti v šolo učna enota: Besede, ki se končajo z enakim

glasom učna enota: Prometne poti v okolici

šoleučni cilji Vadijo slušno zaznavanje – določajo prvi in

zadnji glas v besedi ter iščejo besede z enakim prvim/zadnjim glasom.

učni cilji Opazujejo in spoznavajo prometne poti

v okolici šole. Spoznavajo pravila varne hoje





Učitelj/-ica pripravi slikovno gradivo, dve skupini sličic predmetov in bitij, ki se končajo na enak glas, npr. 1. skupina: riba, muca, žaba, slika, knjiga; 2. skupina: okno, letalo, pismo, jadro, jabolko. Povabi otroke, da slike razvrstijo v dve skupini glede na zadnji glas.Temu sledi določanje zadnjega glasu pri različnih besedah. Učitelj/-ica imenuje besedo, otrok določi zadnji glas, nato ta pove besedo in njegov sosed določi zadnji glas.Nato otroci iščejo vsiljivca. Učitelj/-ica izbere (tri) štiri besede, npr. luč, meč, vrč, sveča, otroci izberejo besedo, ki ne spada zraven.

Učbenik naloga 12, stran 79: Imenujejo predmete na sliki in besedam določijo zadnji glas. Povežejo sličici z enakim zadnjim glasom. Učitelj/-ica pokaže še več sličic. Otroci glasno izgovorijo imena predmetov oz. bitij na slikah ter besedam določijo zadnji glas.

2. ura

Z učenci se odpravimo na sprehod po okolici šole. S seboj imajo opazovalne liste, na katere rišejo prometne znake, ki jih opazijo na poti, štejejo avtomobile in jih vpisujejo v preglednico glede na barvo, opazujejo prometna sredstva in jih razvrščajo glede na število koles, opazujejo, ali so vsi vozniki pripeti ali ne, pozorni so na oblačila, ki jih nosijo pešci, in ugotavljajo, ali so dovolj vidna, ponovijo hojo po cesti brez pločnika in postopek prehoda čez cesto. Sprehod izkoristimo za praktično preverjanje znanja, ki so ga učenci pridobili v tednu pogovora o prometni varnosti.

opombe

ZAKAJ TAKO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 11. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako?učna enota: Grimm: Rdeča Kapica učna enota: Dramatizacija pravljice učna enota: Časovno zaporedje

dogodkovučni cilji: Prepoznajo naslov pravljice in avtorja. Pravljico pripovedujejo ob slikah, pri tem

posebej upoštevajo pravljične zapovedi. Podoživljajo pravljico z igranjem prizora iz

nje.

učni cilji Podoživljajo pravljico z igranjem prizora iz

nje.

učni cilji: Učenci znajo urediti dogodke v

pravilno časovno zaporedje.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, sličice iz pravljicpojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI 1. in 2. ura

Igrica: Volk, zakaj imaš tako velika ušesa?Izberemo učenca, ki bo volk, ostali učenci so Rdeče kapice. Volk je obrnjen z obrazom proti steni, ostali stojijo za njim, na drugi strani razreda ali telovadnice. Rdeče kapice sprašujejo: Volk, zakaj imaš tako velike oči/ušesa/kremplje? Dokler sprašujejo, se pomikajo proti volku. Volk se obrne in odgovori. Takrat morajo vsi učenci mirovati. Ko vprašajo Rdeče kapice še zadnje vprašanje Volk, zakaj imaš tako velika usta? Da te lažje požrem, začne volk loviti Rdeče kapice. Ujeta Rdeča kapica postane nov volk.

Učbenik stran 86

Pravljico Rdeča kapica otroci večinoma poznajo, zato je temeljni namen ure poglobiti razumevanje njenega sporočila in pravljične zgradbe.

Učencem na kratko predstavimo brata Grimm. Živela sta v Nemčiji in sta zbirala ter zapisovala evropske ljudske pravljice. Ilustracije pravljice v delovnem učbeniku je narisala Marlenka Stupica.Povedo, ali poznajo kakšnega avtorja/-ico ali ilustratorja/-ko pravljic.

Učitelj/-ica prebere odlomek pravljice. Otroci pozorno poslušajo in po prebranem odlomku odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.

Drugo uro preberemo pravljico v celoti, nato otroci odgovarjajo na vprašanja.

Del pravljice, ko sta se v gozdu srečala Rdeča kapica in volk, otroci zaigrajo. Razdelijo si vloge, pripravijo oblačila in naredijo razredno gledališče.

Učitelj/-ica otroke spodbuja, da opazujejo slike v delovnem učbeniku in govorno obudijo pravljično dogajanje. Pri tem čim manj posega v otrokovo pripovedovanje, saj je pomembno, da si otroci pridobivajo potrebno samozavest za govorno poustvarjanje znane pravljice.S pripovedovanjem pravljice ob ilustracijah v delovnem učbeniku otroci razvijajo svojo pripovedovalno zmožnost. V oporo so jim tri ilustracije Marlenke Stupice, ki prikazujejo:

srečanje z volkom v gozdu, kako se deklica ni držala dogovora in je kljub maminemu opozorilu skrenila s poti, da bi nabrala šopek za babico, prihod v babičino hiško in ponovno srečanje s preoblečenim volkom.

3. ura

Učitelj/-ica pripravi več kompletov sličic, ki prikazujejo celotno dogajanje v pravljici Rdeča kapica. Komplete razdeli skupinam učencev, ki morajo sličice urediti v pravilno časovno zaporedje. Vsaka skupina nato pripoveduje pravljico, kot jo je sestavila s sličicami.

Iz otroških revij učencem izrežemo stripe brez besed. Strip je zaporedje slik, ki prikazuje časovno zaporedje nekega dogodka. Učenci sličice uredijo v pravilno časovno zaporedje in povedo zgodbico.

Pri opisovanju slik smo pozorni na uporabo ustreznih časovnih predlogov.

Učenci pripovedujejo svoje primere, na primer: zaporedje umivanja zob, zaporedje prehoda čez cesto, zaporedje jutranjega prihoda v šolo … eno od teh časovnih zaporedij narišejo v zvezek.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 11. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako?učna enota: Sprejemanje in tvorjenje prepovedi, zapovedi in opozoril

učna enota: Vzrok – posledica učna enota: Pravila družbenega življenja

učni cilji: »Berejo« naslikane in kratke tiskane

zapovedi, prepovedi in opozorila ter jih ustno tvorijo.

učni cilji: Spoznajo odnos vzrok – posledica.

učni cilji: Spoznavajo pomen pravil družbenega

življenja. Spoznavajo, da za pravila obstajajo

vzroki.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Spoznavanje pravil, dogovorov, dolžnosti, pravic in čustvovanj je vsebina, ki ni časovno opredeljena, priložnosti se ponujajo skoraj vsak dan; vključevanje teh vsebin v trenutne situacije v razredu pa ima tudi večjo motivacijsko in vzgojno vrednost. Za pogovor o pravicah in dolžnostih lahko namenimo več časa ob posebnih dogodkih. Po dogodku, ki se je zgodil v razredu ali v šoli, se pogovorimo o primernih in manj primernih ravnanjih ter razlogih za čustvena stanja. Pogovarjamo se o enakih pravicah vseh in o pravicah otrok (do imena, varnosti, zdravja, izobraževanja, igre ipd.) ter o dolžnostih, ki jih imajo v zvezi s pravicami (da so v prometu previdni in ravnajo po pravilih, da skrbijo za svoje zdravje, da hodijo v šolo, se učijo ipd.). Pogovarjamo se tudi o tem, kako živijo otroci v deželah, kjer je pomanjkanje ali vojna in kjer njihovih osnovnih pravic ne upoštevajo.Navajajo različna pravila in sklepajo, kakšne so lahko posledice neupoštevanja pravil (pravila športnih in družabnih iger). Sami sestavijo pravilo za preprosto športno ali družabno igro.

Učbenik naloga 1, stran 82: Na slikah prepoznavajo pravila in pripovedujejo o dogovorih in pravilih pri igri, doma, v šoli, na cesti in

medsebojnem pogovoru. Lučka najbrž pozna dogovor, da v hišo ne sme z blatnimi škornji. Pri igri »skrivanje« je kar nekaj pravil, ki se jih moramo držati. Včasih je potrebno, da se pred igro znova dogovorimo o pravilih. V šoli je kar nekaj pravil, ki sicer veljajo v družbi na splošno. Pri čakanju na obrok, na avtobus, na vstopnice za predstavo in podobno se postavimo v vrsto. Tudi pri medsebojni komunikaciji velja nekaj osnovnih pravil, eno od teh je, da sogovorca poslušamo in mu ne segamo v besedo. Življenjsko pomembna so prometna pravila, zato se k njim vračamo pri različnih vsebinah in aktualnih dogodkih.

Otroci pripovedujejo še o drugih pravilih, ki jih poznajo, ali dogovorih, ki so jih sklenili doma.

2. ura

Učence motiviramo z zgodbo o deklici in dečku, ki srečujeta na poti vrsto piktogramov. Ob pripovedovanju zgodbe kažemo učencem piktogram, ki ga otroka na poti opazita.Deklica in deček sta odšla na sprehod v park. Pri vhodu je stal znak, na katerem je bila slika privezanega psa. Otroka sta se spogledala. »Kaj neki to pomeni?« je vprašal deček. »Midva vendar nimava psa. Ali to pomeni, da ne smeva v park?« se je vprašala deklica. (Učencem pokažemo piktogram in jih povabimo, naj povedo, kaj pomeni.) Ko sta od prijazne gospe izvedela, da gresta tudi brez psa lahko v park, sta vstopila. A že čez nekaj korakov sta opazila nov znak. Poleg koša za smeti je stal znak. (Pokažemo piktogram.) »Poglej, vse smeti morava vreči v koš,« je rekla deklica in iz žepa pobrala vse papirčke in robčke ter jih vrgla v koš. Deček jo je posnemal. Nadaljevala sta pot. Pri čudoviti cvetlični gredi je stal nov znak, na katerem je bil narisan prečrtan čevelj. (Pokažemo piktogram.) »Ojej, bosa morava nadaljevati pot,« sta se ustrašila otroka. Bilo je po dežju in tla so bila še mokra. »Najbolje bo, da se vrneva domov,« je rekla deklica. In res sta šla.

Pogovorimo se o zgodbici. Ali sta deček in deklica pravilno prebrala znake, ki sta jih opazila na poti? Še enkrat si jih ogledamo in za vsakega povemo, kaj pomeni. Razdelimo jih glede na to, ali prepovedujejo, zapovedujejo ali opozarjajo. Učenci se poskušajo spomniti še drugih piktogramov, ki so jih opazili na avtobusu, trgovini, v narodnem parku …

Na tablo poleg že pritrjenih piktogramov rišemo še nove, ki sodijo med prepovedi (prepovedano iti s sladoledom na avtobus, prepovedano trobiti, prepovedano vstopiti v trgovino z rolerji …), zapovedi (odstopi prostor starejšim, smeti meči v koš …) in opozorila (žabe na cesti, visoka napetost, strupeno, gorljivo …).

Učenci nato iz vsake skupine enega prerišejo v zvezek.

3. ura

Učitelj/-ica razdeli učencem kartončke s sličicami – število kartončkov je parno in vsak par prikazujejo vzrok in posledico določenega dejanja, določenega stanja.Pari:

umazan pes skoči na deklico – dekličina obleka je umazana sonce sije z jasnega neba – posušene rastline v cvetličnih lončkih deklica skače po lužah – deklici kaplja od oblačil deček se z avtomobilčkom zaleti v stolp iz kock – stolp iz kock se podre in kocke ležijo vsenaokrog pes zalaja na mačko – mačka se usloči in zapiha proti psu deček hodi po blatni poti – doma deček umaže predsobo vrata se zaloputnejo – dojenček se zbudi in zajoka oče prinese zaboj sadja – mama skuha marmelado …

Vsi učenci opišejo prizore na svojih slikah, nato se začne sestavljanje parov. Pare nato lepimo na tablo – na levo stran vzrok in na desno posledico. O vseh vzrokih in posledicah se pogovorimo.

Učitelj/-ica spodbudi učence k razmišljanju, kakšna bi bila posledica določenega dejanja – pove vzrok, učenci ugotavljajo, kakšna bi bila posledica.

Učence spodbudimo, da tudi sami iščejo vzrok in posledico – podajajo svoje primere.

Enega od primerov nato narišejo v zvezek.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 11. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako?učna enota: Opravičilo učna enota: Števila do 5 – utrjevanje učna enota: Pravice in dolžnostiučni cilji Spoznavajo, kdaj in kako se komu za kaj

opraviči, in v pogovorih uporabljajo vljudnostni izraz oprosti.

Tvorijo smiselne povedi ob sličicah in pazijo na rabo nedoločnika ob naklonskih glagolih (morati, smeti).

Globalno berejo.

učni cilji: Štejejo do 5 in zapišejo številke do 5.

učni cilji: Spoznavajo, da ima vsak človek

pravice in dolžnosti. Spoznavajo razliko med morati in

smeti. Spoznavajo razlike med pravicami in

dolžnostmi.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, R.A. Kavčič: Učenje z gibanjem pri matematiki, Ljubljana 2005pojmi


Pogovarjamo se o različnih dolžnostih, ki jih imajo otroci doma ali v šoli. Naredijo preglednico, za kaj kdo skrbi v razredu.

Učbenik naloga 2, stran 83: Z zeleno označijo dejavnosti, ki bi jih dovolili Lučki, z rdečo tiste, ki jih ne sme početi, in z modro to, kar mora narediti.Otroci se bodo o primernih in neprimernih dejanjih odločali po svojih izkušnjah in znanju. Opozorite jih na dejavnosti, pri katerih sta ogrožena otrokovo zdravje in varnost in so potrebne omejitve ter spoštovanje dogovorov. Opozorite jih na dolžnosti, ki jih imajo v šoli in doma; poskušajo naj jih utemeljiti, tako jih bodo bolje ozavestili. Nekaj časa namenite tudi neprimernim dejanjem, s katerimi kršimo dogovore in pravila. Pripovedujejo naj o prepovedih in dolžnostih, ki jih imajo doma, ter o dogovorih, ki so jih sklenili s starši ali brati in sestrami. Otroci opazujejo dejanja na slikah in tvorijo smiselne povedi s pomočjo učitelja/-ice. LUČKA SME …, LUČKA NE SME …, LUČKA MORA

… Pri prepovedih (ne sme) in zapovedih (mora) naj učitelj/-ica pazi na dosledno rabo nedoločnika ob naklonskem glagolu (Lučka ne sme zamujati, Lučka mora prečkati cesto na prehodu za pešce …).

Otroci povedo, kaj smejo, česa ne smejo in kaj morajo narediti, npr. doma ali v razredu.

2. ura

Pogovarjamo se, da lahko z neupoštevanjem pravil pri igri tudi koga prizadenemo. Razmišljajo, kaj je treba storiti v takem primeru (se opravičiti). Naštejejo tudi druge okoliščine za opravičilo (razbiješ šipo, po nesreči pohodiš sošolca …). Z igro vlog vadijo, kdaj in kako se komu opravičimo. Drugi otroci vrednotijo pogovore – ali je bilo opravičilo ustrezno, ali sta govorca vzpostavila očesni stik, si segla v roke, ali ga je vikal/tikal; kako se je odzval naslovnik, primerno ali ne, kako bi se odzvali oni, so opravičilu verjeli … Je opravičilo vedno dovolj? Kako se lahko opravičimo še drugače?

Učbenik naloga 3, stran 84: Otroci si ogledajo niz sličic, ki prikazuje dogajanje v razredu, ko je deklica prizadela sošolko. Ob sličicah pripovedujejo, kaj se je zgodilo. Presojajo dejanje deklic. Opazujejo tudi nebesedno govorico deklic (obrazno mimiko in kretnje) ter ugotavljajo, kako se deklici počutita ob tem. Presodijo, ali je bilo deklici, ki je prizadela sošolko, resnično žal, ali je sošolka sprejela opravičilo. Naštevajo še druge okoliščine, v katerih se opravičimo.

Učbenik naloga 4, stan 84: Obkrožijo, kdo se mora glede na situacijo opravičiti, in povedo, zakaj se mora opravičiti. Povedo, kako se bo kdo v določenih okoliščinah opravičil. Pazijo na ustrezno ogovarjanje in tikanje/vikanje.

3. ura

Gori, doli, naokoli: Učenci se gibljejo po prostoru ter hkrati glasno štejejo naprej in nazaj. Pred vsakim štetjem si izbere način premikanja (korakanje, premikanje v počepu …) in štetja (glasno, peto …)

En, dva tri, vse se razprši: Učenci imajo v rokah balone (ali plišaste igrače). Prosto se gibljejo po prostoru. Na učiteljev znak »En, dva, tri, vse se razprši« okamenijo in kdor želi, spusti balon (igračo). Nato kar najhitreje preštejejo, koliko balonov (igrač) je na tleh.

Pisanje številk od ena do pet v karo zvezek po učiteljevem nareku.5 4 2 3 1 4 2 3 5 1 2

Po nareku učenci berejo zapisana števila. Narek števil še pregledamo.

Učencem razdelimo prazne liste. Po parih si izmenično narekujejo po pet številk od ena do pet. En narekuje, drugi zapisuje, nato si vlogi zamenjata. Tisti, ki narekuje, sproti opazuje sošolčevo zapisovanje in ga ob morebitni napaki opozori.

Reševanje nalog 1 in 2 v Vadnici za matematiko stran 29.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 11. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako?učna enota: Vikanje in tikanje in pozdravi učna enota: Števila do 5: preverjanje znanjaučni cilji Spoznavajo, kdaj in kako se koga pozdravi,

in v pogovorih uporabljajo ustrezne pozdrave.


učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del,Učiteljska.net: tombola: http://www.uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=2013pojmi


Pogovarjamo se, koga pozdravljamo – znance, prijatelje, sorodnike, znane ljudi. Pozdravimo jih, ko jih srečamo na cesti, v avtobusu, v trgovini. Otrok pozdravi prvi. Pozdravljanje je znak kulturnih medčloveških odnosov. Ko pozdravimo, gledamo znanca v oči in smo dovolj glasni, da nas sliši. Pozdravimo tudi, npr. ko vstopimo v avtobus, v trgovino itd.Igramo se didaktično igro: otroci se sprehajajo po razredu in drug drugega pozdravljajo oziroma si odzdravljajo. Učitelj/-ica napove situacijo: srečanje prijateljev na avtobusu, konec obiska, očka pride iz službe itd. Otroci se pozdravijo glede na dano situacijo.

Učbenik naloga 5, stran 85: Otroci zaigrajo igro vlog: situacije na slikah. Na začetku in koncu pogovorov so pozdravi.Skupaj z učiteljem/-ico »preberejo« pozdrave. Povedo, kateri pozdrav ustreza posamezni sličici. Kdor zna prebrati pozdrav, ga lahko tudi poveže s sliko.

2. ura

Tombola: Učencem razdelimo liste igre. Na listih so v mreži 3x3 zapisana števila od 1 do 5 ali sličice z različnim številom (v obsegu do 1 do 5)

enakih predmetov. Vsak učenec ima pred seboj tudi kup gumbov, fižolov ali česa podobnega, kar bo lahko polagal v posamezno polje na mreži. Učitelj vleče iz vrečke listke, na katerih so zapisana števila od ena do 5 ali sličice, ki se ujemajo s tistimi, ki jih imajo učenci v mreži.Če potegnem iz vrečke številko, učenec položi gumb (ali karkoli drugega) na ustrezno številsko sliko. Če pa potegnem številsko sliko, učenec položi gumb na ustrezno številko. Učenec ima TOMBOLO takrat, ko ima na svojem listu vodoravno, poševno ali navpično pravilno položene gumbe. Možno je, da ima več učencev hkrati TOMBOLO.Npr.: Iz vrečke potegnem npr. številko 5. Vsak učenec, ki ima na svojem listu številsko sliko za to številko, tja položi gumb.

Narek števil v karo zvezek.

Reševanje lista za preverjanje:- štetje predmetov in zapis števila- nadaljevanje zaporedja številk- prepoznavanje števila in risanje ustreznega števila predmetov poleg števila

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 11. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zakaj tako? učna tema: Zakaj tako?učna enota: Grafomotorika učna enota: Obljuba, laž in resnicaučni cilji: Izvajajo grafomotorične vaje.

učni cilji: Spoznavajo pomen dane obljube. Spoznavajo, kaj je laž in kaj resnica.



Pojmi obljuba, resnica in laž so učencem znani, zato jih spodbudimo, da jih sami razložijo. Učenci morda različno razumejo posamezen pojem, zato jih v pogovoru usmerjamo ter iščemo značilnosti posameznega pojma, s katerimi se strinjamo vsi. Otroške definicije pojmov si zapišemo.

Preberemo pravljico s tematiko obljube, laži ali resnice:Npr. Milčinski, Fran: Laž in njen ženin, Knister: Obljuba je obljubaPogovorimo se o prebranem.

Z učenci se pogovarjamo o laži, resnici ali obljubi, ki so jo doživeli sami.Ste se že kdaj komu zlagali? Zakaj? Kaj ste dosegli? Kakšne so bile posledice? Zakaj je bolje povedati resnico namesto laži? Ali ste morda kdaj ocenili, da boste z lažjo nekoga manj prizadeli kot z resnico? Opiši primer. Kdaj nekomu nekaj obljubimo? Kaj pomeni, da nekomu nekaj obljubimo? Kaj se zgodi, če obljube ne držimo?Kaj pomeni 'Laž ima kratke noge'? Razloži pregovor 'Resnica vedno pride na dan.'

Kakšna bi bila resnica, če bi bila bitje? Kakšna bi bila laž? Učenci poskušajo vizualizirati resnico in laž, nato ju na list papirja narišejo.

2. ura

Učenci se gibajo po prostoru in oponašajo gibanje kače, krokodila, jegulje, valovanja morja …

Vrtimo se na mestu in z roko rišemo vijuge po zraku okoli sebe.

Postavimo se v vrsto in izvajamo valovanje s telesi: vsi počepnemo, prvi vstane in počepne, takoj za njim drugi in tako naprej. Ko dobimo občutek za valovanje, vključimo tudi roke.

Vadnica za slovenščino, str. 27, 28

opombe

KAJ JE, IZ ČESA JE?

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 12. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa jeučna enota: Poimenovanje predmetov in snovi učna enota: Izražanje količine učna enota: Razvrščanje in kriteriji

razvrščanjaučni cilji Poimenujejo predmete ter snovi, iz katerih so

predmeti. Po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke za

snovnost.

učni cilji Vadijo izražanje količine z glavnimi

števniki ter rabo pravilne oblike samostalnika ob njih.

učni cilji: Razvrščajo predmete glede na izbrane

lastnosti/značilnosti in razvrstitve prikažejo z različnimi diagrami (Euler-Vennov, drevesni diagram).

Ugotovijo kriterije razvrščanja. Prikažejo odnose med elementi dveh

skupin s puščičnim diagramom.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Imenujejo predmete (Kaj je?) v učilnici in snovi, iz katerih so predmeti narejeni (Iz česa je?), ter sestavne dele predmetov. Stol je sestavljen iz površine za sedenje in naslonjala, to je iz lesenih vezanih plošč in iz ogrodja, ki je kovinsko; umivalnik je iz porcelana, vodovodna pipa je kovinska. S čutili določajo lastnosti snovi in jih opisujejo (barva, otip, zven, vonj).

Otrokom pokažemo in ponudimo veliko zbirko različnih predmetov. Vsak si izbere enega in ga opiše ter pove, iz česa je sestavljen. Otroci predmete in snovi, iz katerih so narejeni, spoznavajo le s tipom, oči jim zavežemo.

Učbenik naloga 1: Opisujejo, iz česa so izdelani predmeti. Pri predmetih, ki so iz več delov (drsalka), naštevajo najprej sestavne dele, nato pa snovi, iz katerih so izdelani. Igrača lokomotiva in stol sta lesena. Igrača kamion je iz plastike. Steklenica je iz stekla. Vilice so iz kovine (nerjaveče jeklo). Drsalko sestavljata čevelj in rezilo, čevelj je iz usnja ali plastike, rezilo iz kovine, vezalke so iz tkanine. Kladivo sestavljata glava, ki je iz jekla, in ročaj, ki je lesen. Medvedek je iz tkanine, ki jo imenujemo pliš. Obroči so iz plastike.

Učencem ponudimo izrezke iz revij, na katerih so naslikani različni predmeti. Vsak učenec opiše predmet ter ga prilepi na ustrezen list glede na to, ali je narejen iz lesa, kovine, plastike ali stekla.

Pri opisovanju predmetov smo pozorni na otrokovo izražanje količine. Navajamo ga na uporabo pravilne oblike samostalnika.3. ura

Naredimo zbirko različnih manjših predmetov (kovanci, pisarniške sponke, žebljički, koščki lesa, zobotrebci, lesene kocke, steklene frnikole, plastični zamaški, plastični gumbi, koščki radirke in drugo). Pozorni smo na to, da so predmeti iz različnih snovi: iz kovine, lesa, plastike, stekla, keramike … Otroci predmete iz zbirke razvrščajo po snoveh, iz katerih so izdelani. Pri tem opisujejo lastnosti snovi.Učitelj/-ica navaja čim več lastnosti, tako bodo otroci te pridevniške izpeljanke tvorili po analogiji.Npr. lesena pručka, lesen stol, lesena miza, steklena omara, steklena vaza …

Učbenik naloga 2: Narišejo nekaj predmetov iz lesa, kovine in stekla.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 12. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa jeučna enota: Identifikacija prvega glasu v besedi učna enota: Prikaz podatkov z različnimi

diagramiučna enota: Snovi okoli nas

učni cilji Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi

glas v besedi in naštevajo besede, ki se začnejo z enakim glasom.

učni cilji: Razvrščajo predmete glede na izbrane

lastnosti/značilnosti in razvrstitve prikažejo z različnimi diagrami (Euler-Vennov, drevesni diagram).

Ugotovijo kriterije razvrščanja. Prikažejo odnose med elementi dveh skupin s

puščičnim diagramom.

učni cilji: Odkrivajo in določajo lastnosti trdnih

snovi, snovi opisujejo. Spoznavajo lastnosti tekočin.



Predmete, ki smo jih uporabljali že prejšnji dan imamo še vedno na vidnem mestu v razredu. Otroci naj imajo možnost, da jih primejo, se z njimi igrajo … Tokrat prinesemo s seboj nizko vedro z vodo. Naredimo preizkus, kaj plava in kaj ne.

Učbenik naloga 3: Otroci razvrščajo predmete po plovnosti v drevesni diagram. Za razvrščanje uporabimo isto zbirko kot pri prejšnji nalogi. Oblikujemo dve skupini predmetov. V prvi so predmeti, ki plavajo, v drugi predmeti, ki v vodi ne plavajo, torej se potopijo ali lebdijo. Predmete narišejo v ustrezno polje drevesnega diagrama. Pogovorimo se tudi o piktogramu, s katerim smo predstavili lastnost. Po končanem razvrščanju glede na plovnost lahko predmete, ki so se potopili, razvrstimo še po snoveh, iz katerih so narejeni. Enako naredimo z zbirko predmetov, ki se niso potopili.

Predmetom, ki so plavali, dodamo še nekaj predmetov iz iste snovi, ki se razlikujejo po velikosti (na primer velik lesen kvader). Enako naredimo s predmeti, ki so se potopili. Kovinskim predmetom dodamo velik kovinski predmet (škarje) in majhen žebljiček. Znova preizkusimo plovnost predmetov. Otroci naj napovedo izide poskusov. Svoje delo naj opisujejo in dokumentirajo. Predlagamo uporabo preglednic.

Pri naslednji nalogi raziskujemo vpojnost različnih snovi. Kose različnih snovi (kamnine, papir, les, tkanine) postavijo v vodo tako, da je v njej namočen le del. Opazujejo dvigovanje vode po snovi. Primerjajo, do katere višine je voda pripotovala v določenem času. Otroke uvajamo v »pošten poskus«.

Učbenik naloga 4: Lastnosti povezujejo s skupino predmetov. Ker pri tej nalogi ne uporabljamo zanikanja, govorimo o Euler-Vennovem diagramu. Lastnost gladkost določimo s tipom. Ostale lastnosti lahko določimo tako, da snovi in predmete preizkusimo (operacijsko določanje lastnosti). Naloga temelji na izkušnjah, ki jih imajo otroci z različnimi snovmi.Predmeti v prvem okvirčku so gladki, v drugem okvirčku so gladki in se zdrobijo, v tretjem okvirčku vpijajo vodo, v četrtem okvirčku (plastična vrečka, aluminijasta folija, plastični kozarec) se zmečkajo. Nalogo dopolnimo z vprašanji o uporabnosti predmetov v posameznem okvirčku. S čim lahko pobrišemo vodo?

2. in 3. ura

Zbirko snovi razvrščajo na trdne snovi in na tekočine. Kriterij za razlikovanje je prelivanje in presipanje. Ko iz posode stresemo trdno snov, dobimo »kupček«, ko iz posode izlijemo tekočino, dobimo »lužo«. Presipajo mivko in prelivajo vodo. Opazujejo curke in kapljice.Tekočine so mleko, kis, voda in sadni sok, hranimo jih v posodah.

Učbenik naloga 5: Imenujejo snovi na sliki in besedam določijo prvi glas. Povežejo sličice besed, ki se začnejo z enakim glasom.Obkrožijo tekočine.

Raziskujejo posode za shranjevanje snovi. Razvrščajo jih na posode za tekočine in na posode za sipke snovi. Utemeljujejo, zakaj določene snovi shranjujemo v določeni posodi. Zakaj vode ne moremo shraniti v papirnati vrečki, moke v mreži za krompir in zobne paste v lesenem predalčku?

Učbenik naloga 6: Povežejo ustrezne snovi ali predmete s posodami, v katerih jih hranimo. Svoje rešitve naj utemeljujejo.

Učitelj/-ica izbere samoglasnik, ki ga vleče (med vlečenjem otroci poimenujejo besede, ki se začnejo na ta glas). Učitelj/-ica naj ima rešitve v obliki slik ali konkretnih stvari, da bodo otroci motivirani za delo in poslušanje. Nato postopek obrnemo in otroci ugibajo, na kateri glas se začne

določena beseda.Otroci povedo, kaj so danes jedli za zajtrk in malico. Vsem jedem določijo prvi in zadnji glas.

Učbenik naloga 11: Imenujejo prvi predmet v vrsti in besedi določijo prvi glas, nato imenujejo še druge predmete v vrsti in obkrožijo tistega, ki se začne z enakim glasom kot prvi predmet. Nalogo nadgradimo tako, da iščejo še več besed, ki se začnejo s tem glasom.Otroci globalno »berejo« uganko.Poiščejo rešitev uganke (lonec) in besedi določijo prvi glas.

Delo v paru. Otroci iščejo pare besed, ki se začnejo z enakim glasom, npr. metla, motika. Prvi otrok pove besedo, drugi poišče besedo z enakim prvim glasom.Nadaljujemo iskanje parov besed z enakim zadnjim glasom, npr. balkon, telefon.

Učbenik naloga 13: Imenujejo predmete in bitja na sliki in besedam določijo prvi glas. Povežejo pare, ki se začnejo z enakim glasom.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 12. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa jeučna enota: Grafomotorične vaje: vzorci učna enota: Števila do 5 učna enota: Odkrivanje in določanje

lastnosti trdih snoviučni cilji Izvajajo grafomotorične vaje.



snovi, snovi opisujejo. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. delpojmi


Otroci štejejo predmete in zapisujejo številke. Lahko imamo pripravljeno zbirko različnih predmetov (lešnike, orehe, kamenje, storže, školjke …), iz katerih oblikujemo različno velike skupine. Ob vsaki skupini priložimo tudi kartonček z zapisano številko oz. jo otroci zapišejo sami. Skupine predmetov lahko tudi narišejo v zvezke in ob skupini zapišejo število predmetov. Lahko se igramo igro v parih. Eden od otrok skrije določeno število predmetov pod dlan, drugi mora ugotoviti, kateri in koliko predmetov je skritih.Lahko se igramo preprosto igro z igralno kocko v parih (6 pik lahko nadomestimo z drugim številom ali pa uporabimo običajno kocko, glede na sposobnosti otrok). Vsak otrok potrebuje 10 kamenčkov (razdeli jih lahko učitelj/-ica). Otroka v paru izmenično mečeta igralno kocko: število pik na kocki pomeni število kamenčkov, ki jih dobi sošolec oz. sošolka. Igra se lahko konča, ko kdo npr. ostane brez kamenčkov, ko ima kdo tri kamenčke, štiri …, pravila za zmagovalca se lahko spreminjajo (določimo pa jih pred začetkom posamezne igre). Pravila si lahko izmišljajo tudi otroci. Igro popestrimo tako, da ima vsak otrok kamenčke v dveh barvah (naravnih barv, ali pa jih 5 pobarvamo). Pravila za zmagovalca so lahko zanimivejša: zmaga npr. tisti, ki ima 4 rdeče in 2 nepobarvana kamenčka (oz. 4 temnejše in 2 svetlejša kamenčka, če imamo različne vrste kamenčkov).

Učbenik naloga 7: Obkrožijo, kaj kuhar lahko prešteje in česa ne more. Svoje odgovore utemeljijo. Ne more prešteti kristalčkov sladkorja in zrnc

moke, tudi vode ne moremo prešteti, ker delčkov vode sploh ne vidimo. Razlikovanje med štetjem in merjenjem utrjujemo z vprašanji, kaj na primer pomeni 5 vod ali 2 sladkorja. Pogovor razvijemo v razlago enot za merjenje snovi. Otroci preštejejo predmete in število zapišejo s številko. Lahko se pogovarjamo, česa je enako, česa je najmanj, česa je največ. Vprašajmo jih, kako to vedo, na kakšen način so ugotovili, katerih predmetov je več, manj, enako. S tem otroke postopoma uvajamo v naslednje poglavje, v katerem bodo primerjali števila: več, manj, enako.

Vadnica za matematiko stran 30

2. ura

Odidemo v telovadnico. Otrokom postavimo poligon:- tek med stožci – slalom- sonožno skakanje iz obroča v obroč- spuščanje po toboganu- preval naprej- …

Nato vse gibe, ki smo jih izvajali s celim telesom ponazorimo še z gibanjem cele roke in nato s prstom. Vadnica za slovenščino stran 29: Okrasimo kopalno brisačo

Vzorci, ki otrokom povzročajo težave utrjujemo v zvezek.

3. ura

Ponovimo in utrdimo znanje, ki so ga učenci pridobili pri prejšnjih urah.- opisovanje predmetov- določanje snovi, iz katerih so predmeti narejeni- lastnosti snovi- razvrščanje snovi- …

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 12. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa jeučna enota: Domišljijsko potovanje v deželo Vodenčkov / Lesenjačkov… -sestavljanje zgodbe

učna enota: Risanje vzorcev

učni cilji: Urijo domišljijo. Se izražajo z jasnimi povedmi.

učni cilji: Prepoznajo pravilo v vzorcu in ga nadaljujejo.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 1. del, zgoščenka z mirno inštrumentalno glasbopojmi


Učitelj prižge mirno inštrumentalno glasbo. Učenci se umirijo ter prisluhnejo. Zaprite oči. Ste majhni kot oreh in ptica vas ponese v zrak. Letite čez gore in morja ter pristanete v deželi Lesenjačkov. To je dežel, v kateri je vse iz lesa. Hiše, možički, korenje, avtomobili in živali.

Naredimo premor, nato otroci odprejo oči.

Narišite deželo Lesenjačkov.

Ko učenci narišejo svoje slike, jih predstavijo razredu ter opišejo, kaj se na sliki dogaja. S pomočjo slik pripovedujejo zgodbo o deželi Lesnjačkov. Pripovedovanje otrok zapisujemo.

2. ura

Zapise števil lahko utrjujemo tudi v obliki vzorcev iz številk. Otroci lahko oblikujejo svoje vzorce in si jih izmenjajo s sošolci/sošolkami ter jih nadaljujejo. Za uspešnejše pisanje številk otrokom pomagamo tako, da razvijamo finomotoriko z risanjem različnih vzorcev iz črt.

Učbenik naloga 9: Otroci nadaljujejo vzorca številk.

Otroci naj v zvezke rišejo različne barvne vzorce, pri katerih bodo prostoročno risali like, ki jih že poznajo. Lahko naredite kazalnik za knjige, če vzorce rišejo na trši ožji karton. Vzorce lahko tudi vezemo, če presodimo, da bomo otrokom omogočili tudi to izkušnjo.

Učbenik naloga 12: Otroci nadaljujejo barvni vzorec. Sposobnejšim otrokom lahko posredujemo navodilo, da začnejo barvati pri zadnjem kvadratu.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 12. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema Kaj je, iz česa je učna tema Kaj je, iz česa jeučna enota: Domišljijsko potovanje v deželo Vodenčkov / Lesenjačkov… -sestavljanje zgodbe

učna enota: Lastnosti tekočin

učni cilji: Urijo domišljijo. Se izražajo z jasnimi povedmi.

učni cilji: Spoznavajo lastnosti tekočin.



Risbe dežele Lesenjačkov, ki so jih učenci narisali prejšnji dan, pritrdimo na tablo. Iz slik poskušamo sestaviti zgodbo. Učenci določajo vrstni red slik ter pripovedujejo zgodbo, učitelj/-ica jo zapisuje. Slike, ki morebiti manjkajo, učenci narišejo ter jih dodajo nastajajoči zgodbi. Učitelj/-ica usmerja učence pri sestavljanju zgodbe, ponuja možne rešitve in jih spodbuja k razmišljanju o novih zapletih, razpletih.

2. ura

Na učnem sprehodu opazujejo, kako se voda pretaka in zbira v naravi. Kje nastajajo luže, kam odteka voda? Opazujejo in opisujejo kotanje in struge ter vodo v njih.

Učbenik naloga 8: Ob slikah pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih z lužami, kje nastanejo in kdaj, kje se najdlje ohranijo po dežju. Pripovedujejo o jezerih in slapovih, ki jih poznajo ali so jih videli na potovanjih in izletih, ter o morju. Iz posode v posodo prelivajo vodo in presipajo mivko s pomočjo lija. Presipajo in prelivajo z žlebovi. Naredijo jih iz papirja ali drugih gradiv

(mehka plastika, karton, aluminijasta folija). List papirja zvijejo v cev, cevi spajajo med seboj in po njih pretakajo vodo. S puščico označijo smer, v katero bo tekla voda po žlebu. V posodi, ki se bo polnila, narišejo vodo.

Opazujejo posode, v katerih shranjujemo tekočine. Naredijo zbirko različnih posod, posode in dele različnih posod poimenujejo (rob, dno, stena, ročaj, livček, vrat …).Če imamo možnost oblikovati zbirko različnih posod, lahko izpeljemo dejavnost razvrščanja teh posod glede na obliko. Ko so razvrščene, zastavimo vprašanja, kako bi brez štetja ugotovili, katerih posod je največ, najmanj, enako. Otroci predlagajo različne rešitve: morda jih bodo postavili v kroge, morda eno posodo na drugo, morda bodo predlagali 'kolone' posod. Učitelj/-ica lahko pripravi mrežo, v katero otroci postavljajo posode, v vsako polje po eno posodo. V posameznem stolpcu bodo posode iste skupine. Otrokom postavimo izziv, kako bi podatke predstavili na plakatu, torej brez posod. Za vsako posodo pobarvamo prostorček (posodo odstranimo z mreže in sproti pobarvamo prostorček). Obliko posode pod posameznim stolpcem predstavimo s piktogramom (to je nujno, da lahko razberemo, kaj predstavljajo pobarvani prostorčki), odločimo se za naslov prikaza in ga interpretiramo. Nastali plakat izobesimo v učilnici. Prikaz lahko tudi poimenujemo kot prikaz s stolpci. Pogovorimo se o tem, kaj so stolpci in kaj vrstice.

Učbenik naloga 10: Narisane posode poimenujejo in pripovedujejo, kaj hranimo v njih, kdaj in kje jih uporabljamo. Primerjajo njihovo velikost in snovi, iz katerih so narejene. Pogovorimo se o nevarnih tekočinah in trdnih snoveh (čistila, škropiva, gnojila, barve, zdravila …). Kje jih hranimo, kdo jih lahko uporablja in kako?Preštejemo posode v narisani zbirki posod in števila predstavimo z barvanjem kvadratkov in vpišemo število. Dobili smo prikaz z vrsticami, iz katerega lahko razberemo, katerih posod je največ, najmanj, enako. Dobili smo prikaz z vrsticami.

Učbenik naloga 14: Otroci naredijo poskus po navodilu iz delovnega učbenika. Vodi v kozarcu previdno dolijejo žlico sirupa, tako da se tekočini čim manj mešata. V drugi kozarec narišejo razporeditev plasti vode in sirupa. Zmes v kozarcu premešajo in narišejo (tretji kozarec), kaj je nastalo (enakomerno obarvana tekočina). Opisujejo, kako se nastala raztopina razlikuje od sirupa in od vode, iz katerih je nastala.Poskus ponovijo z vodo in oljem. V drugem kozarcu narišejo razporeditev plasti vode in olja. Zmes premešajo in v tretjem kozarcu narišejo, kaj je nastalo, ko se je zmes umirila.Poskuse ponovijo še z drugimi tekočinami, na primer tekočimi detergenti, mehčalci za perilo. Različne tekočine vlivajo v vodo ali dolivajo drugo k drugi, ugotavljajo, kako se razporedijo v plasti in ali se med seboj mešajo (nastane homogena zmes, ki se ne loči v plasti) ali ne.Pogovarjamo se o različnih pijačah, kaj, koliko in kdaj je primerno piti.opombe

VEČ, MANJ, ENAKOBRANJE V NADALJEVANJIH

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 13. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Več, manj enako učna tema: Več manj, enako učna tema: Več, manj, enakoučna enota: Izražanje količine s prislovi mere in glavnimi števniki

učna enota: Stopnjevanje pridevnika in slušno razčlenjevanje besed

učna enota: Primerjava števil od 1 do 5 po velikosti

učni cilji: Otroci ugotavljajo število/količino

bitij/predmetov na sliki in povedo, česa je več/manj/enako.

Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki in prislovi mere ter pravilno rabo samostalnika in povedka ob kol. izrazih.

učni cilji: Vadijo stopnjevanje pridevnika, in sicer

tvorjenje presežnika.

učni cilji: Primerjajo števila od 1 do 5 po

velikosti.



Otrokom ponudimo različne izkušnje s štetjem in primerjanjem števil do 5. V ta namen lahko uporabimo različne predmete, lahko pa izhajamo iz grafičnih predstavitev, ki omogočajo štetje.

1. igra: 3, 4, zdaj!: na znak 'zdaj' iztegnem prste na roki. Sva jih s sošolcem pokazala enako ali različno? Jih ima sošolec več ali manj?

2. igra: 'Ugani moje število'. Eden od otrok si na list zapiše številko, drugi pa morajo uganiti, katero število si je zamislil. Sprašujejo lahko, ali je

število več kot 4, manj kot 3 … Otroke spodbujamo k uporabi izrazov več kot, manj kot, enako kot.

Učbenik naloga 1: Preštejejo bitja in predmete na sliki, število zapišejo s številko in odgovorijo na vprašanja.

Otroci z link kockami prikazujejo števila. Učitelj/-ica posreduje navodilo, da predstavijo število manj kot 3, več kot 4 … Po vsakem primeru pogledamo rešitve otrok in ugotovimo, da je manj kot 3 lahko 2 ali 1 v obsegu naravnih števil. Težja različica dejavnosti pa je, da otrok prikaže vse rešitve naloge: če je navodilo, da oblikuje število več kot 3, potem bo otrok sestavil dva stolpca: enega s štirimi in enega s petimi kockami.

Učbenik naloga 2: V preglednico narišejo več oz. manj dežnikov. Pogovorimo se, da več ne pomeni zgolj za ena več (enako za manj). Rešitev za manj je lahko tudi prazno polje, v katerega ne narišemo dežnikov. Če otrok zna utemeljiti prazno polje, tako rešitev dopustimo.

2. in 3. ura

Opisovanje slike. Na tablo pritrdimo plakat/sliko, ki omogoča pogovor o količini. Učenci opisujejo dogajanje na sliki, ugotavljajo število/količino bitij/predmetov na sliki in povedo, česa je več/manj/enako. Navajamo jih na izražanje količine z glavnimi števniki in prislovi mere ter pravilno rabo samostalnika in povedka ob kol. izrazih.

Učencem razdelimo manjše slike (vsakemu svojo). Pustimo, da si slike ogledajo, se morebiti med seboj pogovorijo, slike primerjajo … nato vsak učenec opiše svojo sliko in je pri tem pozoren na število/količino bitij/predmetov na sliki, povedo, česa je več/manj/enako. Opozarjamo jih na pravilno izražanje količine z glavnimi števniki in prislovi mere ter pravilno rabo samostalnika in povedka ob kol. izrazih.

Otrokom pokažemo sliko medveda. Spodbudimo jih, da medveda opišejo. Nato pokažemo sliko drugega medveda – višjega, bolj temnega, bolj jeznega/veselega … Otroke spodbudimo, da primerjajo tega drugega medveda s prvim.Nato pokažemo sliko tretjega medveda. Ta je najvišji, najtemnejši in najbolj jezen/vesel. Učenci ga opišejo.Pazimo, da učenci uporabljajo pravilno obliko stopnjevanja.

Na tablo pritrdimo naslednjo trojko slik. Učenci opisujejo, primerjajo osebo/predmet/žival na slikah.

Še sami tvorijo primere stopnjevanja: narišejo trojko in jo predstavijo sošolcem. Vse izdelke pritrdimo na vidno mesto.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 13. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Več manj, enako učna tema: Snoviučna enota: Branje v nadaljevanjih: irska pravljica: O rdeči kokoški (1. del)

učna enota: Prirejanje učna enota: Preverjanje znanja (Promet, Življenje v družbi, Primerjava lastnosti snovi, plovnost)

učni cilji: Otroci ob poslušanju razvijajo zmožnost

razumevanja besedilne stvarnosti. Sestavljajo domišljijskočutno predstavo

književnih oseb, kraja in časa dogajanja. Odkrivajo motive za ravnanje književnih

oseb in njihove značajske lastnosti. S svojimi besedami pripovedujejo, kako se

književno dogajanje nadaljuje. Identificirajo se s književnimi junaki. Ustvarjajo svojo domišljijsko podobo

pravljice in jo zaigrajo.

učni cilji: Primerjajo števila od 1 do 5 po velikosti. Uporabijo prirejanje eden enemu pri

primerjanju števila članov (tudi skupin z več članov kot 5).





Prirejanje eden enemu je smiselno pri primerjanju članov dveh skupin, ko je število članov v obeh skupinah veliko. Zato otrokom ponudimo kamenčke in orehove lupinice in jih vprašamo, česa je več. Ker predvidevamo, da ne bodo znali odgovoriti na vprašanje s pomočjo preštevanja,

bodo lahko nalogo reševali s polaganjem kamenčkov v orehove lupinice (v vsako en kamenček).

Naredimo več podobnih vaj, dokler se učenci ne izurijo v primerjanju dveh količin.

Učbenik naloga 3: Otroke spodbujamo, da brez štetja ugotovijo, česa je več, manj, enako, tako da povezujejo člane dveh skupin v pare. Pogovorimo se, kaj pomeni, ko dobimo situacijo samih parov in ko temu ni tako. Kot nadgradnja naloge jim lahko posredujemo navodilo, da v zvezek narišejo več kapljic kot dežnikov, manj žabic kot listov, enako …

2. ura

Motivacija za branje pravljice je domišljijsko potovanje. V mislih se odpravimo na kmečko dvorišče. Otroci sodelujejo v pogovoru in odgovarjajo na vprašanja: Katere živali srečamo na kmečkem dvorišču? Kaj se živali pogovarjajo med seboj? S čim so zaposlene? Kdo ima največ dela in kdo najmanj? Kako si pomagajo med seboj?Postavimo problem: Ena izmed živali ima zelo veliko dela. Kdo ji pomaga? Kako ji pomaga? Katera žival noče drugim pomagati in bi se raje igrala? Zakaj?

Učbenik stran 100

Branje prvega dela pravljice. Otroci poslušajo.

Po poslušanju učitelj/-ica preveri razumevanje prvega dela pravljice. Postavlja vprašanja in otroci odgovarjajo. Pogovorijo se o manj znanih besedah in iščejo sopomenke zanje.Predstavijo junake in jih opišejo.Po pogovoru pripravijo prvi del predstave. Učenci si razdelijo vloge, nato na karton narišejo junake: mačko, miško in kokoš. Like pobarvajo in izrežejo in kartone nalepijo na paličice. Pri nastopanju z lutkami na paličici pazimo, da so ves čas obrnjene proti gledalcem.

3. ura

Ponavljanje in utrjevanje

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 13. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Več, manj, enako učna tema: Snoviučna enota: Branje v nadaljevanjih: irska pravljica: O rdeči kokoški (2. del)

učna enota: Je več kot, manj kot, enako kot učna enota: Preverjanje znanja









Smiselno uporabljajo izraze: je več kot, manj kot, enako kot.





Za dejavnost uporabimo domine in si ogledamo število pik na posamezni strani domine. Števili lahko prikažemo s stolpcema iz link kock, ki ju nato primerjamo po višini. Zapišemo številki ob stolpcih oz. ob dominah in ju primerjamo.

Poiščimo domine, ki imajo na levi strani enako pik kot na desni. Čeprav števila nič še nismo obravnavali, to ne pomeni, da je treba izključiti domine, ki na eni strani nimajo pik. To je lahko dobra priprava za razumevanje števila 0, ki temelji na situaciji, ki jo otroci razumejo, kar pokažejo s pojasnjevanjem: ni nobene pike, je prazna domina …

Učbenik naloga 4: Otroci preštejejo pike, zapišejo število pik in obkrožijo večje število.

Pri prejšnji dejavnosti smo iz link kock oblikovali stolpce in tako primerjali števili. Pri tej dejavnosti pa iz link kock oblikujemo različne oblike, preštejemo link kocke in povemo, katera oblika je sestavljena iz večjega števila kock. Oblike lahko tudi uredimo glede na število kock. Pri tej dejavnosti otrok dejansko primerja števili (si predstavlja vrstni red števil), saj mu konkretna ponazoritev pomaga pri predstavitvi določenega števila, pri določanju odnosov med števili pa ne.

Učbenik naloga 5: Otrok sestavi oblike iz link kock. Prešteje število kock v vsaki obliki in zapiše število. Obkroži največje in najmanjše število.

2. ura

V uvodnem delu se pogovorijo o prvem delu pravljice, ki so ga slišali prejšnji dan. Odgovarjajo na vprašanja učitelja/-ice in predstavijo junake. Zaigrajo prvi del pravljice z lutkami na paličicah.

Prisluhnejo drugemu delu pravljice. Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavi učitelj/-ica, in na tista, ki so v delovnem učbeniku.Pripravijo sceno. Razdelijo se na več skupin. Ena skupina na velik list papirja riše kokoškin dom, druga gozd, tretja sliko dopolni s predmeti, ki jih prilepimo na list. Otroci na karton narišejo lisico, jo izrežejo in prilepijo na paličice.Zaigrajo drugi del predstave in ponovijo prvi del igrice.Otroci si vloge izbirajo prostovoljno, večkrat zamenjajo vloge, besedilo pripovedujejo po svojih besedah, pomaga jim učitelj/-ica.

3. ura

Preverjanje znanja

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 13. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Več, manj, enakoučna enota: Branje v nadaljevanjih: irska pravljica: O rdeči kokoški (3. del)

učna enota: Je več kot, manj kot, enako kot









Smiselno uporabljajo izraze: je več kot, manj kot, enako kot.



Pri 6. in 7. nalogi bomo uporabili tehtnico za prikazovanje odnosov med števili. Če imamo na voljo frnikole in šolske tehtnice, bomo dejavnosti izvedli na konkretnem nivoju. Lahko pa si preprosto tehtnico izdelamo z obešalnikom in dvema lončkoma. Stran tehtnice, na kateri je večje

število frnikol, se povesi. Dejavnosti lahko izvedemo na različne načine, npr. da na eno stran tehtnice položimo 5 frnikol in postopoma dodajamo frnikole na drugo stran (kdaj se tehtnica uravnovesi); otrokom postavimo navodilo, da položijo frnikole na tehtnico tako, da se bo povesila desna stran (leva stran), da se ne bo povesila nobena stran. Predvsem pa otrokom pustimo čas za raziskovanje delovanja tehtnice in preizkušanja odnosov med števili. Otroci nas s samostojnim raziskovanjem presenetijo in tudi sami odkrijejo zakonitosti, ki jih morda sami nismo predvideli. Npr. pri tehtanju 3 ni vedno enako 3 (če imamo na eni strani tehtnice 3 jabolka, na drugi pa 3 frnikole).

Učbenik naloga 6: Otroci ponovijo oblike teles in določijo (na osnovi izkušnje), katera škatla je težja.

Učbenik naloga 7: Tudi tokrat izhajamo iz izkušnje, ki smo jo predstavili in na podlagi katere bodo otroci lahko vrisovali frnikole. Lahko nalogo rešujemo sproti ob tehtanju. Pogovorimo se o rešitvah; ni nujno, da bodo vsi otroci npr. na desno stran 2. tehtnice narisali 3 predmete.

Učbenik naloga 8: Otrok vpiše števila. Če smo mu omogočili dovolj konkretnih izkušenj, pri tej nalogi ne bi smel imeti težav. Lahko pa si seveda pomaga s ponazoritvami števil, ki jih imamo v razredu na steni.

2. ura

V uvodnem delu se pogovorijo, kakšen zaključek pravljice pričakujejo. Se bo pravljica končala srečno ali ne? Kakšen zaključek bi izbrali oni? Domišljijski potep: Otroci povedo možne razplete pravljice.

Prisluhnejo zadnjemu delu pravljice. Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja. Predstavijo junake, primerjajo lastnosti: lisico in kokoš; miško in mačko; miško in kokoš; mati lisico in lisico itd.

Izdelajo še zadnjo lutko: mati lisico. Zaigrajo zadnji prizor in kasneje celo pravljico.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 13. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Snoviučna enota: Priprava lutkovne predstave in dramatizacija

učna enota: Ocenjevanje znanja

učni cilji: Identificirajo se s književnimi junaki. Ustvarjajo svojo domišljijsko podobo






Ocenjevanje znanja

2. ura

Ponovimo dogajanje v pravljici.Učenci opisujejo literarne junake in jih poskušajo prikazati z gibom in glasom. Oponašajo kokoško, muco, miško, lisico in mati lisico. Pri predstavljanju junakov si pomagajo z lutkami, ki so jih izdelali. Vsaka lutka se predstavi in otrok se pri prikazovanju literarnega junaka poskuša čim bolj približati njegovemu karakterju.Zaigramo celotno pravljico.

opombe

ZIMA, MLINČEK, 2. DEL

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 14. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zima učna tema: Zima učna tema: Zimaučna enota: Opis slik in grafomotorične vaje učna enota: Voščimo učna enota: Geometrijska telesa in likiučni cilji: Opisujejo slike – vadijo izrekanje

prostorskih razmerij s predlogi ter izražanje količine z glavnimi števniki.

Izvajajo grafomotorične vaje.

učni cilji: Spoznavajo, kdaj in kako se komu izreče

voščilo, ob prazniku ustrezno voščijo. Poslušajo/berejo voščilo in prepoznajo tvorca

in naslovnika. Poslušajo/berejo napačne povedi in jih ustno

popravijo.

učni cilji: Opazujejo lastnosti geometrijskih likov

in teles, iščejo podobnosti in razlike med njimi.

Prepoznajo in nadaljujejo vzorec.



Kaj je zima?Otroci nizajo asociacije na besedo zima.

Učbenik, str. 5Otroke spodbudimo, da opazujejo ilustracijo zimskega motiva ilustratorke Mojce Cerjak. Opišejo jo glede na izbor barvne palete in dinamičnost motiva. O ilustraciji naj povedo svoje mnenje. Preberemo jim slovensko ljudsko pesem Zima prikima, ki se jo po odmevu lahko naučijo na pamet.

1.Na tablo pritrdimo slike in fotografije otrok, živali in predmetov. Igramo se igrico Pokaži kje. Otroke posadimo na tla pred tablo tako, da vsi dobro vidijo nalepljene slike. Učitelj/-ica vodi iskanje: Pokažite, na kateri sliki je deček v modri majici. Učenci, ki najdejo iskani element, iztegnejo roko v smeri slike. 2.Učbenik naloga 1, str. 8Ilustracija prikazuje zimska doživetja in igre v naravi. Učenci opazujejo otroke pri igri, iščejo imena zanje, opredelijo njihove dejavnosti, poimenujejo predmete in bitja, ugotavljajo njihovo število in povedo, koliko jih je, česa je enako, več ali manj, pri tem vadijo izražanje količine z glavnimi števniki, opazujejo njihovo gibanje/premikanje in povedo, od kod se je kaj kam premaknilo, pri tem vadijo pravilno rabo vprašalnih prislovov in pravilno rabo predlogov. Ugotavljajo njihov položaj in povedo, kaj je na sliki zgoraj, spodaj, levo in desno. Izražajo se v povedih.

Delo v parih – vsak par dobi štiri različne sličice. Eden iz para začne opisovati eno izmed njih, drugi pa mora ugotoviti, katero opisuje. Ko ugotovi, si vlogi zamenjata.

Vadnica za slovenščino, str. 30, 31, 32: Grafomotorične vaje – reševanje v šoli ali za domačo nalogo.

2. ura3.Učitelj/-ica stopi v razred s torbo v roki. Otrokom pove, da so dobili veliko pošte. Ovojnice in razglednice jemlje iz torbe in bere naslovnike. Vsak učenec dobi svojo pošto. Otroci si ogledajo voščilnice. Tisti, ki že znajo brati, jih preberejo sami, drugim jih prebere učitelj/-ica. Otroci poslušajo vsebino, nato se pogovorimo o nekaterih bistvenih vsebinskih elementih.Po pogovoru razporedimo vso prejeto pošto po mizi, da si jo lahko vsi ogledajo.

Otroci pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih. Pripovedujejo, ali sami izdelajo voščilnice, kdaj jih pišejo in komu. Povedo, ali so sami že kdaj prejeli voščilo, je prišlo po pošti ali so ga dobili osebno. Kaj narediš, ko imajo tvoji starši, stari starši, bratje ali sestre rojstni dan ali ko se bliža novo leto? Kaj rečeš in kaj ti odgovorijo? Kdaj drugi voščijo tebi? Kaj ti zaželijo? Kaj želiš ti drugim? Kdaj pošiljamo pisna voščila? Si dobil že pisno voščilo? Ob kateri priložnosti je prišlo voščilo? Kdo ti je pisal? Kaj je napisal? Voščilnice so lahko tudi dobro izhodišče za pogovor o oblikah oz. likih. Kakšne oblike so običajno voščilnice? Zakaj je prav pravokotnih največ? Primerjajmo voščilnico okrogle in pravokotne oblike, pravokotne in kvadratne …

Učbenik naloga 5, str. 10Igramo igro vlog – Kako voščimo. Učenci se razporedijo v pare. Vsak iz para je enkrat v vlogi prejemnika voščila in drugič v vlogi tistega, ki vošči. Učitelj/-ica pomaga in svetuje, da izrekajo voščilo jasno, zbrano in razumljivo. Pozorni smo tudi na vlogo prejemnika voščila, ki se zahvali in izrečene želje vrne.

Učbenik naloga 6, str. 10Preberemo voščilo, ki ga je starim staršem poslal deček Nace. Kdo je napisal voščilo? Razmisli, ali je Nace sam izdelal voščilnico. Zakaj tako misliš? Je napisano na roko ali natisnjeno? Katere voščilnice na sliki so še ročno narejene?

Učence spodbudimo k razmišljanju, kaj bi v voščilu zaželeli staršem/sestri/bratu/starim staršem … Vsak učenec dobi prazno voščilnico in vanjo nariše svoje voščilo.

Učbenik naloga 8, str. 11Namen naloge je sproščujoč. Učenci natančno poslušajo besedila, razložijo pomen šaljivega besedila, poskušajo besedilo povedati drugače – sestavljajo »pravilne » povedi. Vsak učenec poskuša tudi sam sestaviti podobno šaljivo poved.

3. ura

Na šolskem igrišču, v bližnjem parku ali gozdu iščejo sledove živali, sledove prerišejo ali fotografirajo in naredijo legendo sledov.

Postopoma bomo z otroki vpeljali tudi število 6. Šest sledi številu 5, je torej za ena več kot 5 in ga predstavimo na različne načine. Z otroki skupaj oblikujemo skupine predmetov: 1, 2, 3, 4, 5 in ob njih zapišemo ustrezno številko. Na mizo postavimo 6 predmetov, npr. link kock, in štejemo skupaj z otroki. Kaj še naštejemo 6? Gumbi, barvice, luči …? Nekaterih predmetov bo več kot 6, drugih manj, nekaterih pa enako 6. Otroci naj število 6 predstavijo z različnimi konkretnimi predmeti in naj vzpostavljajo odnos z drugimi števili. Igramo se lahko tudi različne igre z igralno kocko s pikami od 1 do 6. Igra je lahko zelo preprosta: igralca imata na mizi link kocke, ki si jih najprej pravično razdelita. Nato izmenično mečeta kocko in kolikor pik vržeta, toliko kock dasta drugemu. Igra se lahko konča, ko nekdo npr. zbere 6 rdečih link kock. Pravila za zmagovalca seveda lahko spreminjamo.

Učbenik naloga 1, str. 8Otroci so pozorni na oblike predmetov na sliki. Ali opazijo kroglo, valj, kvader …? Predmete in bitja na sliki preštejejo in pobarvajo ustrezen

okvirček s pikami. Ugotovijo, česa je 6, in to obkrožijo.Pogovarjamo se, kaj lahko delamo na snegu: po njem lahko hodimo, se sankamo ali smučamo. Po hribu navzdol se lahko kotalimo. Pri sankanju ali smučanju moramo navzgor hoditi ali nas vleče vlečnica, navzdol pa sami drsimo po snegu. Smučarji se navzgor premikajo tako, da so postavljeni bočno na strmino in postavljajo nogo k nogi, lahko pa se premikajo s škarjastim korakom. Teptalni stroj se pelje in tepta sneg, steptana površina je bolj trdna in po njej lažje drsimo. Namesto koles ima teptalni stroj gosenice, zato se mu manj udira in na snegu ne drsi. Baloni in letalo letijo, balone poganja veter, letalo poganja motor.

Učbenik naloga 4, str. 9Otroci prepoznajo vzorec in ga nadaljujejo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 14. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zima učna tema: Zima učna tema: Zimaučna enota: Črka A učna enota: Štejemo do 6 učna enota: Snegučni cilji: Iščejo glas A v besedah in mu priredijo

črko. Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi

glas v besedi in naštevajo besede, ki se začnejo z istim glasom.

Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo (risalno) pisanje.

Poslušajo ilustrirano pravljico.

učni cilji: Štejejo do 6 in prepoznajo številke do 6.

učni cilji:5. Znajo opisati predmet ali snov z nekaj

lastnostmi.6. Spoznavajo vremenske pojave.7. Ugotavljajo vpliv vremena na svoje

dejavnosti, dejavnosti ljudi, življenje rastlin in živali.

8. Sledijo spreminjanju žive in nežive narave.

9. Spoznavajo lastnosti kapljevin. 10. Spoznavajo gibanje in

spreminjanje le-tega, vedo, da na nekatera gibanja lahko vplivajo.

11. Znajo napovedati posledico svojega ravnanja.



4.Učitelj/-ica nalepi na tablo makro fotografije snežink. Otroci ugotovijo, kaj fotografije prikazujejo. Primerjajo snežinke med seboj in razmišljajo,

v čem so si podobne (vedno imajo 6 krakov). Učitelj/-ica pove, da nista niti dve snežinki enaki, in otroke spodbudi, da sami ulovijo snežinko v dlan in opazujejo njeno obliko.Učitelj/-ica odpelje otroke ven na igrišče.

Otroci opazujejo sneženje, kje in kako se sneg nalaga. Snežinke lovijo v dlan in opazujejo njihovo obliko in taljenje. Hodijo po svežem snegu in opazujejo svoje sledove, sledove živali in vozil. Po sledovih ugotavljajo, kaj ali kdo se je gibal in v katero smer. V sneg delajo različne odtise, primerjajo predmet in odtis ter odtise med seboj. Delajo tudi odtise svojega telesa v različnih položajih ter jih opazujejo.Učitelj/-ica pokaže otrokom različne predmete: smuči, sanke, lonec, košaro, obroč za plavanje, predpražnik. Otroke spodbudi k razmišljanju, kateri predmet bi prvi pridrsel po smučišču navzdol, če bi spustili vse hkrati. Svoje odgovore naj utemeljijo. Pravilnost preverite na bližnjem hribu ali na kupu snega, ki je nastal na dvorišču ob čiščenju parkirišča. Učenci se tudi sami spuščajo po klancu (sede, na vseh štirih, leže …). Sedejo na predpražnik in se spustijo po hribu navzdol. Primerjajo spuščanje po hribu s predpražnikom in sankami.

Pogovorimo se: Kako so se gibali predmeti po klancu? So vsi predmeti drseli po strmini? V čem se je razlikovalo gibanje sank in predpražnika po klancu navzdol? Kako se je po klancu premikala košara? V katerem položaju ste se vi najhitreje spustili po klančini?

Učbenik naloga 1, str. 8Učenci opisujejo gibanje otrok in vozil po snegu in vozil po zraku. Otroci po snegu s sankami in sanmi drsijo po strmini navzdol. Navzgor sani vlečejo, smuči lahko nesejo ali pa s smučmi na poseben način hodijo, da jim ne drsi navzdol. Opisujejo, kakšna je spodnja stran smuči in sani, da čim bolj drsijo. Od česa je še odvisna hitrost sankača ali smučarja?

Opozorimo jih na varnost na smučišču, temu primerna mora biti oprema (čelada) in obnašanje. Ratrak (teptalni stroj) se po snegu pelje, za premikanje ima gosenice. Otroci pripovedujejo in utemeljujejo, zakaj so gosenice primernejše od koles. Zakaj »kolesa« pri ratraku imenujemo gosenica? Otroci drsijo po klancu navzdol zaradi teže. Tudi kepa snega se kotali po klancu navzdol zaradi teže. Ratrak poganja motor, tako kot letalo, ki leti po zraku. Balone poganja veter. Ptice tudi letijo, poganjajo se same. Tako kot psi, ki tekajo po snegu.

****

Učenci napolnijo plastične prozorne kozarce s snegom. Pri polnjenju jih učitelj/-ica opozori, da sneg lahko napolnijo tako, da ga v kozarec le nasujejo, lahko pa tako, da ga nasujejo in še stisnejo. Napovejo, kdaj bo v kozarcu več vode. Kozarec s snegom, prinesejo v učilnico, postavijo na primeren prostor in počakajo, da se sneg stali, nato označijo višino gladine. Primerjajo rezultate; če so ti različni, naj poskušajo odgovoriti, zakaj so različni. Vsekakor je vode manj kot snega. Razgovor z vprašanji vodi učitelj/-ica in jim razloži, da je med snežinkami v snegu še zrak.

Pogovorite se tudi o vodi, ki je nastala pri taljenju snega, ali je taka kot voda iz vodovodne pipe in v čem se razlikuje?Preverimo tudi plovnost snega. V prozoren plastičen kozarec nalijemo najprej vodo, nato pa naj učenci napovedo, ali se bo snežena kepa v vodi potopila ali plavala. Odgovore naj utemeljijo. Spodbudimo jih z vprašanji, zakaj tako mislijo.

Učbenik naloga 9, str. 12Rezultate preizkusov vpišemo v delovni učbenik.

Učbenik naloga 10, str. 12Pri odtisih se ohranijo le nekatere lastnosti teles, na primer oblika (pri odtisih v snegu le ene strani) določena z zunanjimi mejami. Po tej obliki morajo sklepati na telo, ki je odtis naredilo.

2. ura

Otroke seznanimo z zapisom številke 6. Izhajamo iz znanih pristopov: pišemo po zraku, oblikujemo številko iz različnih materialov, pišemo številko na tablo, v brezčrtni zvezek … Pomembno je, da otroci ločijo številko 6 od preostalih številk, zato ponovimo tudi druge. Predlagamo, da iz številk oblikujejo vzorce. Še vedno pa zapise števil podkrepimo s konkretnim predstavljanjem števil. Ker so otroci stari šest let, lahko število 6 'okrepimo' tudi s tega vidika: kako pokažejo, da so stari 6 let s prsti na rokah, koliko svečk so upihnili … Pomembno je poudariti, da je 6 za ena več kot 5 (to nazorno lahko prikažemo tudi s prsti na rokah). Kot problemsko situacijo pa lahko otrokom postavimo nalogo, da na čim več različnih načinov s prsti prikažejo število 6 in kombinacijo ubesedijo (na eni roki 2 prsta, na drugi roki 4 prsti …).

Učbenik naloga 2, str. 9 Otroci prevlečejo številko 6 ter jo zapišejo na črte in v okvirčke. Število 6 predstavijo z barvanjem kvadratkov.

3. ura

Ob pomoči slikovnega materiala ali konkretnih predmetov otroci iščejo glas A na začetku, na koncu in v sredini besede. Glas A poudarjeno izgovorimo ali vlečemo, tako da ga slišijo vsi otroci. Ti tudi sami naštevajo besede z glasom A. To naj poteka v obliki igre. Nato ob pomoči učitelja/-ice glaskujejo kratke preproste besede. Te naj ne bodo več kot dvozložne in naj imajo sestavo: soglasnik – samoglasnik – soglasnik – samoglasnik. Pazimo, da ne glaskujemo besed s soglasniškimi sklopi (ključ) in besed, ki se drugače pišejo, kot se izgovarjajo (jež, pes …).

Učbenik str. 13 Učitelj/-ica otrokom prebere uvodno pesmico in otroke pozove, naj povedo, kateri glas so slišali na začetku oz. kje vse so slišali glas A. Besedilo

večkrat poslušajo in ga globalno berejo. Poiščejo besedi, ki se rimata. Pesem se naučijo na pamet.Nato učitelj/-ica glasu priredi črko, torej jo pokaže (npr. na stenski stavnici), jo nariše in pri tem jasno ubesedi kretnje: začnemo zgoraj in narišemo poševno črto v levo … Otroci spoznavajo črke preko igre. Oblikujejo jih iz plastelina, jih izrezujejo, barvajo, prirejajo črke in glasove v didaktičnih nalogah itd. Pri pisanju smo pozorni na pravilen zapis, od leve proti desni, od zgoraj navzdol. Na vidno mesto obesimo veliko slikovno stavnico, otrokom omogočimo, da se »igrajo« z malo stavnico, da nastavljajo besede in jih berejo. Otroci, ki še nimajo razvitega glasovnega zavedanja/grafomotorike/vidnega zaznavanja, delamo naloge za njihovo razvijanje (npr. iskanje prvega glasu, zadnjega glasu, risanje vzorcev … – odvisno od tega, katero področje ima otrok še nerazvito).

Otroci prevlečejo črko A, tako kot kažejo puščice. Opozorimo jih na pravilen zapis črke.Imenujejo predmete in živali ter besede glaskujejo. Poiščejo besede, v katerih slišijo glas A, in obkrožijo sličice.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 14. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zima učna tema: Zima učna tema: Zimaučna enota: B. Jurca: Snežaki v vrtcu učna enota: Prikaz podatkov učna enota: Narava pozimiučni cilji: V mislih oblikujejo domišljijskočutno

predstavo dogajalnega prostora. Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno

izmed književnih oseb. Upovedujejo domišljijskočutne predstave

književnih oseb in pri tem upoštevajo podatke iz umetnostnega besedila.

Govorno obnavljajo zgodbo in odgovarjajo na vprašanja.

Razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom.

učni cilji: Prikažejo odnos med elementi dveh skupin s

puščičnim diagramom Prikažejo preproste podatke s črtičnim

diagramom in jih interpretirajo.

učni cilji:12. Znajo opisati predmet ali snov z

nekaj lastnostmi.13. Spoznavajo vremenske pojave.14. Ugotavljajo vpliv vremena na

svoje dejavnosti, dejavnosti ljudi, življenje rastlin in živali.

15. Sledijo spreminjanju žive in nežive narave.

16. Spoznavajo lastnosti kapljevin. 17. Spoznavajo gibanje in

spreminjanje le-tega, vedo, da na nekatera gibanja lahko vplivajo.

18. Znajo napovedati posledico svojega ravnanja.



5. Odidemo na šolsko igrišče. Učenci zgradijo snežene može, jih poimenujejo in si izmislijo njihove dogodivščine. Kaj dela sneženi mož, ko

so otroci doma? Učenci burijo svojo domišljijo in prosto pripovedujejo o svojih razmišljanjih.Vrnemo se v razred.

Učence umirimo.

Ko so pripravljeni na poslušanje, jim učitelj/-ica prebere uvodni del pravljice. Ta je hkrati tudi odlomek v učbeniku. Učenci aktivno poslušajo učitelja/-ico, ki jim bere, s tem ko imajo pred seboj odprt delovni zvezek in z očmi spremljajo znano besedilo.

Po poslušanju učitelj/-ica postavi učencem vprašanja za razumevanja odlomka. Ta vprašanja so napisana v delovnem učbeniku, učitelj/-ica jih lahko nadgradi še z drugimi. Kaj pomeni, da je bilo nebo poveznjeno nad hiše?Kam so prilepili snežaka Martina? Zakaj?Kaj je začutil snežak Martin v prsih?Kaj mislite, zakaj mu je začelo biti srce?

Kaj mislite, kako se bo pravljica nadaljevala?

Učence odpeljemo v šolsko knjižnico, si izposodijo knjigo Snežaki v vrtcu in si ogledajo slike. Ob slikah poskušajo sestaviti pravljico.

Učence umirimo in jim nato preberemo pravljico v celoti.Po branju sledi analiza besedila. Učitelj/-ica postavi vprašanja za razumevanje prebranega, učenci opredelijo čas in kraj dogajanja, predstavijo junake v besedilu, učitelj/-ica jim pojasni besede, ki jih niso razumeli.

Nadaljevanje zgodbe. Kaj je doživela snežakova družina pozimi, kako so se pripravili na pomlad, kam so odpotovali …?

Izražanje doživljanja s sliko. Izdelajo snežake iz časopisa in kolaža ter jih prilepijo v delovni učbenik, str. 7.

2. ura

Na tablo nalepimo fotografije narave pozimi. Učenci jih opisujejo ter pripovedujejo o življenju v naravi pozimi. Naštevajo značilnosti zime. Kateri vremenski pojavi so značilni za zimo? Kako živali preživijo zimo? Kje najdejo hrano? Kako nekaterim živalim lahko pomagamo? Kdo pomaga gozdnim živalim? Katerim živalim lahko pomagamo doma? Kje in kako krmimo ptice pevke?

Iz tetrapaka izdelamo preprosto ptičjo krmilnico in jo obesimo pred učilnico tako, da jo vidimo skozi okno. Opazujemo ptice pri krmljenju. Ob pomoči priročnika določimo nekatere najbolj prepoznavne ptice v krmilnici. Ptice hranimo s semeni ali s pogačami, v katerih je pomešan loj s semeni. Običajno so večja semena, na primer sončnična semena, za večje ptice, manjša semena, na primer proso, pa za manjše ptice. Semena morajo biti suha, zato jih nastavljamo v krmilnice s streho, kjer so zaščitena pred padavinami.

Spremljamo prihode ptic v ptičjo krmilnico. Zapisujemo si, katere ptice so prišle, ter izdelamo dnevnik obiskovanja ptičje krmilnice. Za vsak dan nalepimo sličice ptic, ki so tisti dan obiskale krmilnico. Ob koncu tedna se pogovorimo o rezultatih.

3. ura

Z otroki opazujemo, koliko ptic je ob določenem času v krmilnici. Število ptic beležimo na različne načine (lahko se seveda zgodi, da bo ptic več kot 6 ali pa ne bo nobene; v tem primeru upoštevamo zamisli otrok za predstavitev števil). Podatke interpretiramo, postavljamo različna vprašanja in iščemo odgovore. Vprašanja postavljajo tudi otroci. Podatke lahko zbiramo še za druge zimske tematike.Če imamo krmilnico postavljeno tako, da omogoča opazovanje ptic iz razreda, poskusimo ptice tudi opisati in ob pomoči ustrezne literature določiti. Pogledamo, koliko različnih semen je v vrečki, manjši kupček semen razvrstimo po vrsti semen. Semena poimenujemo.Opazujejo in opisujejo, kakšni so grmi in drevesa v okolici šole. Koliko dreves ali grmov je odvrglo liste in koliko jih ni? Odtrgamo vejico grma ali drevesa brez listov in jo damo v razredu v posodo z vodo. Otroci narišejo, kaj se je zgodilo z vejico čez čas.

Učbenik naloga 3, str. 9 Najprej se pogovorimo, kaj predstavljajo črtice, zakaj je Nikola risal črtice in ne pisal številk, ponovimo tudi dneve v tednu … Otroci preštejejo črtice, vpišejo številke v okvirčke in interpretirajo rezultate oz. odgovorijo na vprašanja.Ptice krmimo s semeni ali pogačami iz loja (loj je goveja maščoba) in semen. Neprimerna hrana so krušne drobtine. Krmilnice je treba polniti večkrat na dan ob isti uri. Za ptice je najpomembnejši jutranji obrok.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 14. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zima učna tema: Zimaučna enota: O. Župančič: Veseli koledniki učna enota: Orientacija v prostoru in na ploskviučni cilji: V mislih oblikujejo domišljijskočutno

predstavo dogajalnega prostora. Upovedujejo domišljijskočutne predstave

književnih oseb in pri tem upoštevajo podatke iz umetnostnega besedila.

Razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Doživljajo lirsko besedilo in določijo temo pesmi.

učni cilji: Orientirajo se v prostoru in na ploskvi ter pri

tem uporabljajo izraze: pred, za, levo od, desno od, nad, na, pod …



Za uvodno motivacijo izberemo slovensko ljudsko otroško božično pesem.Učenci prisluhnejo skladbi. Po poslušanju se pogovorijo o praznovanju božiča in novega leta nekoč. Učitelj/-ica seznani učence z ljudskimi običaji: kolinami, tepežkanjem, koledovanjem, sprevodi Miklavža, dedka Mraza, Božička nekoč in danes, obdarovanjem nekoč in danes.

Napovemo branje pesmi Otona Župančiča Veseli koledniki.

Ko so učenci pripravljeni na poslušanje, učitelj/-ica prebere pesem. Pogovorimo se o vsebini pesmi, razložimo manj znane besede, iščemo sopomenke.

Učenci si ogledajo ilustracijo v učbeniku, jo opišejo in ob vprašanjih Učitelja/-ice predstavijo ljudski običaj koledovanja.Kdo so koledniki?Kaj prinašajo otroci v hiše?Kakšne želje nosijo?Kaj želijo v zameno?Zakaj nosijo s seboj luč?Kaj jim ljudje darujejo?Je to vesela ali žalostna pesem?

Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih. Komu greš voščit ob novem letu? Kdo te takrat obišče? Kakšna občutja imaš ob novoletnih praznovanjih?

Domača naloga: S starimi starši se pogovori o praznovanjih nekoč. O tem pripoveduje naslednji dan v šoli.

2. ura

Okraševanje jelke je lahko tudi 'matematično' opravilo, ko okraske štejemo in se pogovarjamo o njihovih oblikah. Okraski na jelkah so lahko ploščati (v obliki likov) ali pa tridimenzionalni (v obliki teles). Z otroki izpostavimo bistvene razlike med njimi.

Učbenik naloga 7, str. 11 Otroci narišejo okraske na jelko in jih ustrezno pobarvajo. Na desno stran narišejo dve darili. Učitelj/-ica lahko poda še dodatna navodila, npr. na vrh jelke nariši zvezdo, v lonec z zemljo nariši majhno jelko …, in tako z otroki utrjuje orientacijo v prostoru oz. na ploskvi.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 14. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zima učna tema: Zimaučna enota: A. Černejeva: Bele snežinke učna enota: Prazniki pozimiučni cilji: V mislih oblikujejo domišljijskočutno

predstavo dogajalnega prostora. Razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z

umetnostnim besedilom. Razvijajo asociativne sposobnosti ob

tematski besedi »snežinke«.

učni cilji:19. Doživljajo in spoznavajo, da so

nekateri dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje kot posamezniki ali v določenem okolju (skupnosti) pripisali poseben pomen.



Učencem predvajamo otroško skladbo Bele snežinke. Učenci prisluhnejo skladbi in po poslušanju pripovedujejo o svojih občutjih: je bila pesem vesela ali žalostna, katera barva prevladuje v pesmi, kdaj bi pesem zapeli.

Napovemo branje pesmi ter umirimo učence. Ko so pripravljeni, jo preberemo.Po poslušanju učenci odgovarjajo na vprašanja, ki so zapisana v delovnem učbeniku. Učitelj/-ica doda še svoja:Kdaj padajo snežinke?Pokažite, kako padajo snežinke. Kaj pa, ko zapiha veter? Odkod padajo snežinke?Kaj pokrijejo pod seboj?

Kateri zakladi so skriti v zemlji?Kako so v pesmi poimenovane snežinke? Zakaj beli metuljčki in zvezdice?Kakšne sanje nosijo beli metuljčki?Zakaj si ljudje želijo pomladi?Kateri letni čas imaš raje, zimo ali pomlad? Zakaj?Kdaj je pokrajina bolj tiha, mirna?Kako preberemo pesem?Zakaj jo beremo tiho?Kako bi pesem zvenela, če bi jo brali glasno/žalostno/veselo/kolcajoče? Učitelj/-ica se ob branju poigrava z barvo glasu. Učenci povedo, kateri način branja najbolj ustreza tej pesmi, in svojo odločitev utemeljijo.

Učenci iz belega papirja izrežejo snežinke. Z lepilnim trakom si jih prilepijo na oblačila. Ob poslušanju pesmice se gibljejo po prostoru in prikazujejo nežno padanje snežink. Po večkratnem poslušanju se pesem naučijo na pamet in jo zapojejo.

Narišejo zimsko pokrajino in nanjo nalepijo snežinke, ki so jih imeli prilepljene na oblačila.

2. ura

Pred prazniki se pogovarjamo o prihajajočem prazniku. Kaj otroci o njem vedo, kako ga praznujejo, kako bodo izkoristili prosti čas? Pripravljamo okraske za novoletno praznovanje. Razred okrasimo in ga predstavimo drugim oddelkom.Otroci uprizarjajo primerno izražanje voščil in želja ob novem letu in ob rojstnem dnevu. On novem letu voščilo in izrečene želje vračamo, za rojstni dan pa jih sprejmemo in se zahvalimo.

Opombe

DRUŽINE

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 15. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Družine učna tema: Družine učna tema: Družineučna enota: T. Kokalj: Miška zboli učna enota: Protipomenke in stopnjevanje

pridevnikaučna enota: Štejemo do 6

učni cilji:- Po poslušanju razčlenijo, obnovijo in ovrednotijo besedilo.

- Razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila.

- Prepoznavajo govorni položaj poslušanja umetnostnih besedil.

- Ob poslušanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in ga povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom.

učni cilji - Vadijo stopnjevanje pridevnika (mlajši,

najmlajši …), iščejo protipomenke (npr. mlajši – starejši)

učni cilji:6. Štejejo do 6.



Motivacija: igra vlog. Učenci se razdelijo v pare. En iz para je otrok, drugi eden od staršev ali babica, teta, dedek … Učitelj/-ica vsakemu paru razloži situacijo:

6. par: otrok se je udaril v koleno. Kaj reče, naredi mama?

7. par: Otroka boli trebuh. Kako se odzove babica?8. par: Otrok pade s kolesa. Kaj naredi oče?9. par: Babica potrebuje pomoč pri nabiranju jabolk. Kaj reče otrok?10. par: Dedek ne najde očal. 11. …

Ko vsi pari odigrajo dialoge, se o njih pogovorimo. Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah. Vodimo razgovor o medsebojni pomoči v družini. Otroci pripovedujejo, kdaj si pomagajo, kako in zakaj. Povedo, kdaj so pomagali svojim družinskim članom in kdaj so sami potrebovali pomoč.

Učbenik str. 19

V učbeniku je objavljena celotna zgodba Miška zboli. Otroci jo pozorno poslušajo in nato odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, ki jim jih postavlja učitelj/-ica. Zakaj je miška zbolela?Kaj ji je svetoval pujsek?Kaj je miška naredila?Kdo poskrbi zate, ko zboliš?Kako pomagaš, ko je kdo v tvoji družini bolan?

Ovrednotijo ravnanje književnih oseb in povedo, kako bi sami ravnali v podobni situaciji.

Po pogovoru pripovedujejo pravljico ob slikah.

2. ura

Učenci se igrajo igro spomin – nasprotja. Učenci nato pokažejo svoje pare in jih ubesedijo: mlad – star vroč – hladen svetel – temen visok – nizek …

Igramo se igro hitrega odzivanja: učitelj/-ica pove besedo, učenci poiščejo protipomenko.Mlad, temen, vesel, debel, hiter, dolg, moker, visok, poln, zanimiv …Vsako protipomenko uporabijo tudi v povedi.

Protipomenke nato še stopnjujemo.mlad – mlajši – najmlajšisvetel – svetlejši – najsvetlejši…Učence opozarjamo na pravilno izražanje.

3. ura

Telovadimo: 5 počepov 4 zamahi z levo roko 4 zamahi z desno roko 6 poskokov 5 predklonov …

Ptičke zebe:Učenci so ptički, ki prosto letajo po razredu. Učitelj/-ica zakliče: ptički se stisnejo skupaj po 3! In učenci se združijo po trije skupaj. Nato se zopet prosto gibljejo. Učencem razdelimo sličice z različnim številom elementov – od 1 do 6. Učenci uredijo sličice od tiste z najmanj elementi do tiste z največ.

V zvezek narišejo tri množice z določenim številom elementov. Učenci si sami izberejo, kaj bodo narisali, koliko elementov bo imela množica, in nato zapišejo ob množici ustrezno število.

Domača naloga: učenci naj v šolo prinesejo fotografijo svoje družine.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 15. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Družine učna tema: Družine učna tema: Družineučna enota: Opis družine učna enota: Prikaz podatkov učna enota: Moja družinaučni cilji- Otroci razvijajo pripravljenost za

pogovarjanje o družini.- Poslušajo opis družine.

- Po poslušanju razčlenijo, obnovijo in ovrednotijo besedilo.

- Ob učiteljevih vprašanjih opišejo svojo družino.

učni cilji:7. Prikazujejo podatke s prikazi, puščičnim

diagramom in preglednicami.8. Štejejo in zapisujejo števila do 6.

učni cilji: Prepoznavajo različne oblike

družinskih skupnosti. Poznajo poimenovanja in medsebojne

povezave v družini. Vedo, kdo je brat, sestra, starši, otrok,

sin, hči.



Otroci opisujejo različne družine, ki jih poznajo. Učitelj/-ica prek zgodb, risank in filmov predstavi različne oblike družinskih skupnosti – družine z enim staršem, krušnimi starši, družine, v katerih živijo tudi stari starši ali drugi sorodniki. Primerjajo velikost družin, število otrok in število odraslih. Vse oblike družinskih skupnosti predstavljamo enakovredno. Skupaj poiščemo možne razloge za nepopolno družino (smrt, razveza staršev …). Otroci spoznavajo pestrost družinskih skupnosti in načine življenja v njih. Razvijajo strpen odnos do drugačnosti. Pogovarjamo se tudi o odnosih v družini, kako si med seboj pomagamo, kako si člani družine razdelijo gospodinjska in druga opravila, kako skupaj preživljajo prosti čas, kakšni so družinski načrti za prihodnost …

Učbenik naloga 1, str. 16: Otroci si ogledajo slike družin. Med otroki na slikah določijo Špelo, Uroša, Tima, Saro in Tejo ter sorodstvene vezi med člani posamezne družine. Izmišljajo si imena družinskih članov in priimke družin. Po zgledu učitelja/-ice tvorijo povedi, npr. Špelino družino sestavljajo mama, oče, Špela in njen bratec …; V Uroševi družini so trije otroci: Uroš, … itn. Učitelj/-ica postavlja tudi vprašanja, na katera otroci odgovarjajo s celimi povedmi, npr. Koliko družinskih članov ima Sarina družina? Koliko bratov ima Uroš? …

2. ura

Učenci naj ob fotografiji pripovedujejo o svoji družini: ime mame in očeta, njun poklic, ime sester in bratov, kaj radi počnejo posamezni družinski člani in kaj najraje počnejo skupaj, kaj se jim je zanimivega zgodilo, ali živijo z njimi tudi stari starši, …

Učbenik naloga 2, str. 17: Narišejo člane svoje družine. Če tega ne želijo, naj narišejo namišljeno družino.

3. ura

Z otroki lahko izvedemo preprosto raziskavo o tem, koliko otrok štejejo njihove družine. Podatke lahko zberemo v preglednici in jih nato prikažemo tudi s prikazom s stolpci oz. vrsticami. Prikaz tudi interpretiramo: Koliko družin ima po 3 otroke? Katerih družin je največ? … Vprašanja naj postavljajo tudi otroci.

Učbenik naloga 3, str. 18: Otroci dvakrat poslušajo opis družine na zgoščenki. Po prvem poslušanju učitelj/-ica postavlja vprašanja o temi besedila in o namenu. Otroci tudi vrednotijo besedilo. (Poskusimo se izogniti vprašanju Ali vam je bilo besedilo (ali celo zgodbica !!!) všeč.) Po poslušanju lahko besedilo tudi berejo skupaj z učiteljem/-ico. Med poslušanjem naj imajo svoje Mlinčke zaprte, da ne bodo preusmerili pozornosti na slike in naloge naslednjega besedila.Po drugem poslušanju odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, razlagajo pomene besed ipd. Otroci primerjajo svojo družino s Katjino. Člane njene družine urejajo po starosti. Poimenujejo sorodstvene odnose med člani družine. Razložijo besede starši, sestre, bratje, stari starši, babica, dedek, teta, stric, bratranci, sestrične. Usvojijo nove besede: vnuk, vnukinja in jih znajo uporabiti v povedih. V učbeniku rešijo nalogo in ob pomoči vprašanj opišejo Katjino družino.

S puščičnim diagramom predstavijo odnos med člani družine 'je starejši kot', 'je brat', 'je mlajši kot' … To lahko naredimo tako, da na tablo napišemo imena družinskih članov in nato s puščicami prikažemo odnos.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 15. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Družine učna tema: Družine učna tema: Družineučna enota: Glaskovanje učna enota: Zapisujemo števila do 6 učna enota: Družine so različneučni cilji:- Glaskujejo besede in preštevajo glasove.- Iščejo glas I v besedah in mu priredijo črko.- Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi


učni cilji:9. Štejejo in zapisujejo števila do 6.




sin, hči.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, Vadnica za matematikopojmi


Ponovimo: štetje zlogov določanje dolžine besed določanje prvega in zadnjega glasu v besedi

Vsak učenec dobi sličico. Poimenuje predmete na sliki in besedam določi število zlogov, prvi in zadnji glas ter ali je beseda dolga ali kratka. Sličice nato vrnejo. Potrebovali jih bomo zopet kasneje.

Učenci glasno izgovorijo svoje ime in ga glaskujejo. Povedo, ali je njihovo ime dolgo ali kratko.

Učbenik naloga 4, str.: Otroci imenujejo živali v paru in poskušajo ugotoviti, katera beseda je daljša. Učitelj/-ica vodi glaskovanje, saj je to ena izmed najtežjih nalog glasovnega zavedanja; morda te naloge ne bodo zmogli rešiti vsi. Ti otroci naj poskusijo besedo zlogovati s ploskanjem,

nato pa naj namesto glasov preštevajo zloge. Ostali otroci preštejejo glasove v besedi in preverijo, ali so pravilno določili daljšo besedo. Otroci nato v paru ali samostojno v prazne okvirčke za vsak glas narišejo piko, pike preštejejo in vpišejo število. Obkrožijo tisto žival v paru, ki ima več glasov. Daljša beseda ima več pik, kar je dobro izhodišče tudi za primerjavo števil po velikosti. Npr. miš je kratka beseda, ima 3 glasove, opica je daljša beseda in ima 5 glasov, 5 je večje od 3.

2. ura

V revijah ali katalogih poiščemo slike ali fotografije posameznih ljudi. Otroci jih sestavljajo v družine po svojih zamislih ali po navodilih. Izdelajo plakate, ki jih nato pritrdimo na razstavni pano.(Zgled: Sestavite družino, v kateri so oče in mama z dvema sinovoma in eno hčerko.) V tako sestavljenih družinah določijo sorodstvene odnose med člani v družini, izmišljajo si njihova imena, priimke, kje stanujejo, poklice odraslih, njihove najljubše dejavnosti.

Izdelajo papirnate lutke in pripravijo dialoge.

3. ura

Zapisujemo števila do 6: narek števil v karo zvezek. Vsakič narekujemo več številk. Učenci so med narekom tiho. Če se zmotijo, naj številko prečrtajo in nadaljujejo.

narek: 634152Posamezni učenci preberejo svoj zapis. Preverimo, če imajo vsi pravilno zapisane številke, nato nadaljujemo.

narek: 4361625Zopet učenci preberejo zapis. Preverimo pravilnost zapisanih številk.

narek: 61264523Preberejo zapis in preverimo pravilnost zapisanih številk.

Naloge za urjenje logičnega mišljenja:Vadnica za matematiko, stran 35, naloge 1, 2 in 3. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 15. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Družine učna tema: Družineučna enota: Črka I učna enota: Geometrijski liki in telesaučni cilji:- Glaskujejo besede in preštevajo glasove.- Iščejo glas I v besedah in mu priredijo črko.- Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi


učni cilji:10. Prepoznajo in poimenujejo geometrijske

like in telesa.



Črke v mojem imenu: učitelj/-ica vodi igro. Pred tablo naj pridejo učenci, ki imajo v svojem imenu glas A. Sedejo naj vsi tisti, ki imajo glas A na koncu besede. Roke naj dvignejo tisti, ki imajo glas A kot drugi glas v njihovem imenu. Na tla naj sedejo tisti, ki imajo v svojem imenu glas I. …

Učbenik naloga 5, str. 20: Otroci imenujejo predmete na slikah. Pri izgovarjavi besede so pozorni, ali slišijo glas I. Če v besedi slišijo zahtevani glas, sličico obkrožijo.

Učenci na stavnici poiščejo črko I. Iščejo besede, ki se začnejo oziroma končajo na ta glas.

Učbenik str. 21

Poslušajo uvodno besedilo, ki jim ga prebere učitelj/-ica, in ugotovijo, na kateri glas se začne oslovo oglašanje. Ta glas poskusijo najti še v drugih besedah v ritmiziranem besedilu. Učitelj/-ica glas I nekoliko glasneje in zelo razločno izgovarja, da otrokom olajša delo. Nato pokaže, kako se glas I zapiše. Otroci ponavljajo gib po zraku, po klopeh po kakšnem izbočenem vzorcu … Ko gib usvojijo z velikimi potezami, ga ponavljajo tudi na manjšem prostoru. Nato si črko ogledajo v učbeniku. Prevlečejo jo tako, kot kaže puščica.V besedah prevlečejo sivo črko I in besede globalno preberejo. Pri zadnji nalogi imenujejo predmete in žival, besede glaskujejo in označijo, kje v besedi slišijo glas I: na začetku, na koncu ali na sredi besede.Še sami poiščejo nekaj besed, kjer je glas I na različnih mestih.

2. ura

Ob pomoči modelov geometrijskih teles ponovimo poimenovanje geometrijskih teles. Ponovimo, kakšne lastnosti imajo posamezna telesa ter katere like dobimo z odtisom določene ploskve geometrijskega telesa.

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko, stran 36.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 15. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Družine učna tema: Družineučna enota: Grafomotorika: zanke, loki, vijuge, poševne črte

učna enota: Družinski člani

učni cilji:- Izvajajo grafomotorične vaje.




sin, hči.



Ob plakatih, ki smo jih izdelali pri eni od prejšnjih ur, se pogovorimo o družinskih odnosih med posameznimi družinskimi člani. Pogovorimo se o sorodstvenih razmerjih in, če je potrebno, razložimo posamezne pojme (teta, stric, snaha, zet, tašča …).

Učenci narišejo svojo razširjeno družino ter poimenujejo njene člane.

2. ura

Učenci se gibljejo po navideznih črtah – vijugajo, krožijo, hodijo v ravni črti, hodijo v osmici, spirali …

S telesom poskušajo oblikovati lok, ravno črto, krog …

Grafomotorične vaje: Vadnica za slovenščino, stran 33.

opombe

IGRAČE

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 16. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Igrače učna tema: Igrače učna tema: Igračeučna enota: F. Levstik: Cvilimož učna enota: Opis igrače učna enota: Geometrijska telesaučni cilji: Zbrano poslušajo umetnostno besedilo. Prepoznajo temo pesmi.

učni cilji: Poslušajo opis igrače ter besedilo

razčlenjujejo, obnovijo in vrednotijo, predstavijo svoje doživljanje besedila ter se pripravijo na tvorjenje podobnega besedila.

Pred govornim nastopom se v šoli ali doma pripravljajo po navodilih učitelja/-ice in ob pomoči navodil v učbeniku.

Govorno nastopajo ob pomoči vprašanj učitelja/-ice in slikovnega gradiva ali konkretnih predmetov.

Pripovedujejo, kako so sestavili igračo, in pri tem vadijo rabo časovnih prislovov najprej/potem/nazadnje.

Vadijo izražanje količine z glavnimi števniki ter rabo pravilne oblike samostalnika ob njih.

učni cilji:3. Prepoznajo geometrijska telesa v

okolici.4. Prepoznajo osnovne lastnosti

geometrijskih teles: se kotali oz. je okroglo.



Otroke povabimo, naj se nam pridružijo v kotičku v razredu. Posedejo se v krogu. Pokažemo jim platneno vrečo, v kateri imamo nekaj skrito. Učenci potipajo predmet skozi vrečo, pritisnejo … V vreči imamo gumijasto igračo, ki ob stisku zapiska. Otroci ugibajo, kaj se oglaša, in poskušajo poimenovati oglašanje tudi z nesmiselnimi besedami.Ko ugotovijo, kaj imamo v vreči, jim igračo pokažemo.

Učbenik str. 22

Pesem učitelj/-ica interpretativno prebere, lahko tudi večkrat. Z otroki se pogovorimo o besedilu. Ugotovimo, ali so razumeli naslov pesmi. Ob pomoči vprašanj v učbeniku opišejo cvilimožka. Izmišljajo si njegov način oglašanja.

Narišejo cvilimožka, kot si ga predstavljajo po branju pesmi.

Ogledajo si ilustracijo cvilimožka v učbeniku. Primerjajo svojo predstavo igrače z ilustratorjevo.

2. ura

Učenci v šolo prinesejo svojo najljubšo igračo (v šolo jo prinašajo vsak dan tega tedna.)Svojo igračo predstavijo sošolcem – povedo, kaj je to, kdaj so jo dobili, kdo jim jo je podaril, zakaj je to njihova najljubša igrača.

Učbenik naloga 11, stran 28: Otroci pozorno poslušajo besedilo: opis igrače. Po poslušanju besedilo ustno obnovijo in razčlenijo s pomočjo raznovrstnih nalog za razčlembo – iščejo temo besedila, namen besedila, bistvene podatke, razlagajo besede … Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, z njimi si pomagajo tudi pri pripravi na govorni nastop.

Na govorni nastop se pripravijo doma, vendar ne tako, da bi se besedilo naučili na pamet. Doma poiščejo podatke, iz česa je njihov predmet, kakšna je njegova zunanjost (velikost, barva, oblika) in za kaj in kako ga uporabljamo. Pomagajo si z navodili (vprašanji) v učbeniku, ki nakazujejo zgradbo opisa (Kaj je kalejdoskop, iz česa je …?). S seboj naj prinesejo predmet ali sliko predmeta, saj se počasi navajajo, da pri govornem nastopu uporabljamo ponazorila. Otroci govorno nastopajo ob pomoči vprašanj učitelja/-ice in konkretnega gradiva.

Po govornem nastopu sodelujejo v pogovoru o njem: poslušajo mnenja sošolcev in izražajo svoje (ne)strinjanje z njimi, predstavljajo svoje občutke, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja.Pri opisu igrače – kalejdoskopa izpostavimo tudi oblike, ki nastajajo, ko ga obrnemo proti svetlobi in obračamo. Ali opazijo trikotnike, kroge …? Katere like opazijo? Otroke ob tem spodbujamo tudi na ustrezno poimenovanje geometrijskih oblik.

Nadaljujejo barvna vzorca in si enega tudi sami izmislijo.

3. ura

Geometrijska telesa so različnih oblik. Pravimo, da so okrogla tista, ki se kotalijo. Pripravimo zbirko različnih geometrijskih teles in preizkušajmo, katera se kotalijo. To lahko naredimo na različne načine: spuščamo jih po klančini, pihamo vanje, prepoznamo s tipom, poslušamo zvok … Na osnovi dejavnosti razvrstimo telesa v dve skupini: na tista, ki se kotalijo, in na tista, ki se ne kotalijo. Z otroki lahko oblikujemo tudi pravilo, zakaj se nekatera kotalijo, druga pa ne. Otrokom dovolimo, da uporabijo nematematični jezik, s katerim razložijo, zakaj se npr. valj lahko kotali, lahko pa tudi ne.

Učbenik naloga 4, stran 24: V učbeniku po navodilu obkrožijo predmete, ki se kotalijo, in predmete, ki drsijo, če jih spustimo po klancu. Po klancu se kotalita žoga, valjasti šilček in delno tudi kapa – stožec. Ta se zakotali v eno smer. Drsita šatulja – kvader in kocka. Dejavnost izvedite po skupinah ali v paru. Preizkusite kotaljenje in drsenje še drugih predmetov. Spreminjajte površino, po kateri spuščajo predmete (valovita lepenka, debelejša tkanina, penasta guma …), in strmino klanca. Kako se bodo različni predmeti gibali na spremenjenem klancu, naj poskusijo napovedati.

Učbenik naloga 5, stran 25: Dejavnost izvedite v skupinah. Primerne so plastične posode, ki jih je mogoče zapreti in imajo obliko valja. Izidov poskusa ne moremo natančno napovedati v smislu: več ko je žlic mivke v lončku, daljšo pot po klancu naredi lonček. Pri določenem številu žlic mivke v posodi se mivka upira kotaljenju in posoda naredi krajšo pot kot posoda, v kateri je manj mivke. Polna ali skoraj polna posoda pa se zopet, zaradi večje teže, zakotali dlje. Otroci polnijo posode z mivko in pri tem štejejo število žlic mivke, ki je v tem primeru relativna merska enota. Po opravljenem poskusu naj uredijo lončke glede na dolžino poti, ki so jo opravili. Lončke lahko uredijo tudi po teži s težkanjem. O oceni se lahko prepričajo s pomočjo tehtnice. Spodbujajmo jih k razmisleku, kako bi s pomočjo tehtnice uredili 4 lončke mivke glede na težo.Otroci pri tem vadijo izrekanje stopnje iste lastnosti s celimi povedmi, npr. Lonček z rdečim pokrovom je najlažji. Lonček z modrim pokrovom je najtežji …

Učbenik naloga 6, stran 25: Otrok prepozna in nadaljuje vzorec iz števil in pri tem vadi zapis številk. Izmisli si naj tudi svoj vzorec in ga zapiše

v zvezek. Spodbudimo ga, da napiše niz števil, ki ne predstavljajo vzorca. Otrok naj pojasni, zakaj določen niz števil ni vzorec.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 16. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Igrače učna tema: Igrače učna tema: Igračeučna enota: Identifikacija prvega zloga v besedi

učna enota: Števila do 7 učna enota: Zgradba in delovanje tehnične igrače

učni cilji: Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi

glas in navajajo besede z enakim prvim glasom.

Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi glas v besedi in naštevajo besede, ki se začnejo z istim glasom.

učni cilji:5. Štejejo, berejo in zapisujejo števila do 7.6. Oblikujejo in nadaljujejo vzorce.

učni cilji: Spoznavajo zgradbo in delovanje

tehničnih igrač. Znajo sestaviti in razstaviti preprosto

tehnično igračo.



Igra: Potujemo v deželo M / A / I … Kaj tam vidimo, koga srečamo? Učenci naštevajo predmete, osebe, živali, rastline, kraje …, ki se začnejo na ustrezno črko.

Pogovarjamo se, da glasove zapisujemo z dogovorjenimi znaki – črkami. Učitelj/-ica obesi na steno abecedo ter otrokom pokaže stavnico, kjer je vsakemu glasu prirejena črka. Učenci se igrajo s stavnimi lističi, lahko sestavljajo besede, če že znajo ipd.

Konkretnim predmetom v razredu določajo prvi glas, nato na stavnici poiščejo črke A, M, N, I in imenujejo predmete v razredu, ki se začnejo na te glasove.

Učbenik naloga 7, stran 25: Imenujejo narisane predmete in jim določijo prvi glas. Z asociativno povezavo glas – črka in s pomočjo stenske stavnice poiščejo pravo črko za vsak glas in jo obkrožijo.

2. ura

Otroke seznanimo z zapisom števila 7. Podobno kot pri obravnavi vseh števil doslej izhajamo iz konkretnega preštevanja predmetov. Otroci naj na različne načine predstavljajo števila do 6. Število 7 je za ena več kot 6. Učitelj/-ica pripravi različne skupine predmetov, v nekaterih je predmetov 7. Pokaže jim tudi zapis števila 7 (predlagamo, da imajo otroci števila do 7 zapisana na kartončkih, ki jih prilagajo k skupinam predmetov glede na njihovo število). Skupine predmetov uredimo po številu, zraven priredimo števila in štejemo. Pogovarjajmo se, kje vse srečamo število 7 (npr. v pravljicah, 7 dni v tednu, otroci bodo dopolnili 7 let …). Izmislimo si pravljico, v kateri ima glavno vlogo število 7 … Iščemo tudi zapise števila 7: na uri, avtobusu, hišna številka, v telefonski številki, na avtomobilu …

Učbenik naloga 8, stran 26: Otroci preštejejo igrače in obkrožijo ustrezno številko. Pri tem v povedih izrazijo količino z glavnimi števniki in uporabijo pravilno obliko samostalnika in glagola, npr. Na polici so štiri plišaste igrače.

Učbenik naloga 9, stran 26: Otroci prevlečejo številko 7 ter jo zapišejo na črte in v okvirčke. Število 7 predstavijo tudi z barvanjem kvadratkov.Učitelj/-ica presodi, koliko različnih pomagal oz. kateri didaktični pristopi (pisanje na veliko, po zraku, oblikovanje števila iz različnih materialov …) so za otroke potrebni. Otroke spodbujamo k pravilnemu zapisu števila 7 na črte in v okvirčke. Pazimo na pravilno držo pisala in telesa.

Naloga 13, stran 29: Otroci prepoznajo in nadaljujejo vzorec iz števil ter utrjujejo pisanje številk.

3. ura

Otroci pripravijo zbirko različnih igrač in jih razvrščajo po različnih kriterijih (razstavljive, nerazstavljive; iz enakih delov, iz neenakih delov; igrače, ki se gibajo, ki se ne gibajo; na zunanji pogon, na notranji pogon). Sestavljivim igračam spreminjajo sestavo in opisujejo, kako se je spremenilo delovanje ali funkcija igrače. Opazujejo in naštevajo dele igrač, ki se premikajo. Igrače oz. njihovi deli se razlikujejo po obliki. Primerjajo kolesa različnih igrač. So vsa valjaste oblike? Poiščimo igrače, katerih deli so kvadraste oblike, kockaste … Kakšne oblike so domine, igralna kocka, leseni gradniki …?

Učbenik naloga 1, stran 23: Miš poganja vzmet, ki jo moramo najprej naviti. Avtomobilček poganja elektromotor. Tako miška kot avtomobilček

se premikata na notranji pogon. Vetrnico poganja veter, mlinček poganja vodni tok, konjička z vozom vlečemo. Vetrnica, mlinček in konjiček z vozom se gibljejo na zunanji pogon. Pri miški se vrtijo ključek in kolesca, po katerih se pelje. Pri avtu se vrtijo kolesa in nekateri deli elektromotorja in deli, ki gibanje prenašajo – teh delov ponavadi ne vidimo. Pri mlinčku se vrtita gred (palica, na kateri je nasajeno kolo) in kolo z lopaticami. Pri vetrnici se vrti vetrnica, pri konjičku z vozom se vrtijo kolesa na konjičku in kolesa voza.Otroci pri tej nalogi razvijajo svojo poimenovalno zmožnost, saj poimenujejo igrače na sliki, njihove dele, oblike, materiale, način gibanja (izglagolske izpeljanke) … Razvijajo tudi svojo upovedovalno zmožnost, saj tvorijo povedi.

Učbenik naloga 2, stran 23: S simbolno sliko na desni povežejo ustrezno sličico in pri tem uporabijo puščični diagram. Ko interpretiramo puščični diagram, otroke lahko sprašujemo tudi npr. česa ne povlečem, potisnem … Z besedami povlečem, potisnem in obrnem opisujejo odpiranje vrat, odpiranje in zapiranje vodovodne pipe, zastiranje oken, premikanje stolov in šolskih klopi, splakovanje v stranišču, odpiranje in zapiranje omare, predalov mize in drugo.

Učbenik naloga 3, stran 24: Otroci obkrožijo avto, ki se zapelje, če ga izpustimo. S puščico označijo, v katero smer se bo zapeljal.Zapeljali se bodo vsi avtomobilčki, ki niso na ravni površini. Nekateri naprej v smeri vožnje, drugi nazaj – vzvratno.

Otroci naj v skupinah izdelajo še druge površine in preizkušajo gibanje avtomobilčka. Preden izvedejo poskus, naj napovedo rezultat. Njihove napovedi lahko beležimo tudi v preglednici. Avtomobilček lahko spuščajo tudi po različno strmi klančini in napovedujejo, do kod bo pripeljal. Označimo napovedi in rezultat. Se naše napovedi glede dolžine poti vožnje avtomobilčka izboljšujejo? Vzemimo drug avtomobilček, npr. težjega. Kaj se zgodi v tem primeru?

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 16. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Igrače učna tema: Igrače učna tema: Igračeučna enota: L. Suhodolčan: Cepecepetavček učna enota: Prikaz z vrsticami učna enota: Celota in sestavni deliučni cilji:

V mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora.

Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed književnih oseb.

Upovedujejo domišljijskočutne predstave književnih oseb in pri tem upoštevajo podatke iz umetnostnega besedila.

Govorno obnavljajo zgodbo in odgovarjajo na vprašanja.

Razvijajo zmožnost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom.

učni cilji:7. Prikažejo in interpretirajo prikaz z vrsticami.

učni cilji: Razločujejo lastnosti sestavin od

lastnosti celote.



Na tablo narišemo rdečo majico in pod njo zeleno majico. Otrokom damo navodila, naj pogledajo sošolce in povedo, koliko otrok v razredu ima rdečo majico in koliko zeleno. Ob narisani majici nato narišemo vrstico s kvadratki in pobarvamo toliko kvadratkov v vsaki vrstici, kolikor majic so otroci našteli. Nato zapišemo še ustrezno število. Ugotovimo, ali ima več otrok oblečeno rdečo ali zeleno majico.

Podobno nalogo naredimo še s hlačami in krili / dolgimi in kratkimi lasmi …

Na tablo napišemo črki A in I. Učence vprašamo, imena katerih otrok v razredu se začnejo na glas A in katerih na glas I. Preštejemo imena na posamezni glas in pobarvamo toliko kvadratkov ob črki, kolikor je imen. Na koncu zapišemo še število, ki smo ga dobili s preštevanjem kvadratkov. Ugotovimo, ali se več imen začne na glas A ali I.

Učbenik naloga 10, stran 27: Otroci imenujejo igrače na sliki in besedam določijo prvi glas. Ustrezno povežejo črko in igračo. V drugem delu naloge preštejejo besede, ki se začnejo z enakim glasom ter število predstavijo z barvanjem kvadratkov in zapisom s številko. Tako oblikujemo prikaz z vrsticami in ga tudi interpretirajmo. Pri tem s celimi povedmi izrazijo količino in uporabijo pravilno obliko samostalnika (Pet besed se začne z glasom M. Štiri besede se začnejo z glasom N …). Na koncu zapišejo, s katerim glasom se začne največ besed na sliki.

2. ura

Uvod v poslušanje pravljice Leopolda Suhodolčana Cepecepetavček je pogovor o igračah. Učenci ob vprašanjih učitelja/-ice pripovedujejo o svojih igračah. Lahko jih prinesejo tudi v šolo, jih pokažejo sošolcem. Pred branjem odlomka učitelj/-ica pokaže polence. Otroci razmišljajo, kako bi dali polencu ime, ali je polence lahko igrača. Povedo, ali so se kdaj igrali z »igračo«, ki so jo našli na morju, v gozdu, na igrišču. So že kdaj naredili skupaj s starši igračo?

Učbenik, str. 30

Branje odlomka je motivacija za branje pravljice v celoti. Otroke na branje pripravimo, jih umirimo.Po branju odlomka sledi pogovor ob vprašanjih učitelja/-ice in razlaga manj znanih besed.Nato otroci pripovedujejo, kaj mislijo, da se bo v pravljici še zgodilo, nadaljujejo pravljico ali pogovor med Cepecepetavčkom in Polonco, lahko narišejo odlomek.

Branje pravljice v celoti.

Otroke povabimo v knjižnico. Pravljico beremo v več nadaljevanjih. Po vsakem nadaljevanju sledi analiza besedila, razlaga manj znanih besed, odgovori na vprašanja učitelja/-ice in nadgradnja besedila.Otroci si ogledajo knjigo, pripovedujejo pravljico ob slikah. Lahko zaigrajo odlomek pravljice z ročnimi lutkami ali poprosijo starše, da jim

izdelajo lutke iz lesa in pripravijo lutkovno predstavo z marionetami.

3. ura

Pred učence postavimo zbirko najrazličnejših igrač ter njihovih sestavnih delov. Igrače si ogledajo, jih poimenujejo ter nato poskušajo ugotoviti, kateri igrači sodi določen sestavni del. Razložijo, zakaj sodi določen sestavni del k določeni igrači.

Otrokom ponudimo različne tehnične igrače, ki jih je mogoče razstaviti in sestaviti. Učenci sestavljajo igrače ter nato opišejo, iz katerih delov so jih sestavili, čemu služi določen del in kako igrača deluje.

V zvezek narišejo igračo, ki so jo sestavili, in nato narišejo njene sestavne dele.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 16. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Igrače učna tema: Igračeučna enota: Uganke in dolge ter kratke besede učna enota: Reševanje preprostih problemov in

utrjevanjeučni cilji: Iščejo rešitve na uganke. Sami sestavljajo preproste uganke. Ločijo dolge in kratke besede.

učni cilji:8. S puščičnim diagramom prikažejo odnos med

elementi dveh skupin.9. Rešujejo preproste probleme in iščejo

posplošitve.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, Vadnica za matematiko, Vadnica za slovenščinopojmi


Uganke so priljubljena oblika umetnostnih besedil, pri katerih morajo otroci pozorno poslušati kratko besedilo, razumevanje poslušanega besedila pa dokažejo z razrešitvijo uganke. Kako bodo otroci povedali rešitev uganke, se skupaj dogovorimo; ali bo povedal tisti, ki uganko prvi reši, bodo počakali, da razmislijo o rešitvi še drugi, bodo z dvigom rok pokazali, da rešitev že vedo, bodo počakali, da poiščejo rešitev še drugi.Lahko pa učitelj/-ica prebere uganko, otroci pa rešitve ne povedo, ampak jo narišejo.

Učbenik, str. 31

Ko so vsi otroci narisali, učitelj/-ica prebere naslednjo uganko. Rešitev: balon, vetrnica, vlak.

Otroke spodbudimo, da poskušajo sami oblikovati uganko, za katero podamo rešitev. Npr. rešitev uganke je število 3. Uganke otrok si zapišemo

in nato obiščemo sosednji razred ter jim zastavimo otroške uganke.

Rešitve otroških ugank imamo že vnaprej pripravljene in jih pritrdimo na tablo. Po koncu igranja z ugankami sličice uporabljamo še za določanje dolgih in kratkih besed. Sličice so enake kot pri 1. nalogi v Vadnici za slovenščino na strani 34: zastava, sir, koruza, krt, gosenica, paprika, kobilica, lev in gol.Učenci prepoznajo dolge in kratke besede, ker oblikujejo dve skupini. Iz priloge nato sličice izrežejo ter jih prilepijo v ustrezen stolpec.

Vadnica za slovenščino, naloga 2, stran 35: Učenci poimenujejo sličice v vrsti in ugotovijo, ali so besede enako dolge ali ne. Obkrožijo sličico, ki ne sodi v posamezno vrstico.

Vadnica za slovenščino, naloga 3, stran 36: S kljukico označijo besedo, ki je v paru daljša.

2. ura

Uro namenimo reševanjem matematičnih problemov in utrjevanju snovi. Rešujemo naloge v Vadnici za matematiko na strani 37, 38 in 39.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 16. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Igrače učna tema: Igračeučna enota: Črki N in M učna enota: Kaj poganja igrače?učni cilji: Glasova N in M iščejo v besedah in jima

priredijo črki – črki prevlečejo. Razvijajo motivacijo za branje in pisanje,

tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo (risalno) pisanje.

učni cilji: Razvrščajo igrače po tem, kaj jih

poganja.



Učencem pokažemo slike različnih mlinov in mlinčkov. Pogovorimo se o pomenu mlinov nekoč ter kako se je njihova vloga spremenila do danes.

Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah o izdelavi mlinčkov na potokih.

Učbenik naloga 12, stran 29: Iz plastične embalaže (na sliki je uporabljena posoda za skuto) naredimo preprost mlinček. Trikotne lopatice (lopute) izrežemo z nožem za rezanje papirja. Skozi središče dna in pokrova potisnemo manjšo pletilko ali debelejšo žico. Mlinček preizkusimo pod curkom vodovodne pipe ali kanglice za zalivanje. Lopute lahko zapiramo ali odpiramo ter opazujemo spreminjanje vrtenja pri enakem curku vode, lahko pa spreminjamo moč curka. Pri spreminjanju števila lopatic naj otroci poskusijo napovedati, ali se bo mlinček vrtel hitreje ali počasneje. Po preizkusu vrtenja z različnim številom lopatic v učbeniku rešijo nadaljevanje naloge. Mlinčkom narišejo ustrezno število loput.

Otroci po praktičnem delu pripovedujejo o tem, kako so sestavili igračo. Ob pomoči učitelja/-ice (ki jih sprašuje o tem, kaj so naredili najprej, kaj potem/nato in kaj nazadnje) uredijo dejanja istega dogodka v pravilno zaporedje. Pri tem uporabljajo pretekli čas.

2. ura

Učbenik, str. 32–33

Čeprav si črki N in M sledita druga za drugo, si za vsako vzamemo dovolj časa. Otroci najprej prisluhnejo besedilu Tatjane Pregl in se ga po večkratnem poslušanju in ponavljanju naučijo na pamet.

Ugotovijo, kateri glas se v besedilu največkrat ponovi. Iščejo ga v vseh besedah uspavanke in ugotovijo, ali ga slišijo na začetku, v sredini ali na koncu. Nato tudi sami iščejo besede z glasom N. Učitelj/-ica pokaže, kako se glas zapiše s črko. Pri tem verbalizira poteze in poudarja smer pisanja.

Otroci črko rišejo po zraku, nato npr. še v mivki, potujejo s prstom po izbočenem ali hrapavem znaku …

Nato črko s prstom prevlečejo še v učbeniku. S pisalom prevlečejo sive črke in besede (globalno) berejo s pomočjo sličic.

Obkrožijo sličice, ki se začnejo na določen glas – najprej imenujejo predmete/bitje na sliki in jim določijo prvi glas. Ob pomoči stavnice ali samostojno prepoznajo črko na začetku vrstice in nato obkrožijo tisto sličico, ki se začenja na ta glas.

Nato poskusijo prebrati kratek strip. Bere lahko otrok, ki že zna brati, ali pa učitelj/-ica.

Po enakem didaktičnem postopku uvedemo tudi črko M. Potem ko otroci prevlečejo črko M s pisalom, glaskujejo besede na sliki in grafično prikažejo, kje se nahaja glas M – na začetku, v sredi ali na koncu.

opombe

NA CESTI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 17. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na cesti učna tema: Na cesti učna tema: Na cestiučna enota: Novica učna enota: Slušno razčlenjevanje besed učna enota: Prepoznavanje geometrijskih

likovučni cilji: Poslušajo novice, jih razčlenjujejo,

vrednotijo in obnavljajo. Predstavijo svoje doživljanje besedila in

poslušanja.

učni cilji: Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi


učni cilji: Prepoznajo geometrijske like. Poimenujejo geometrijske like.



Uro začnemo s pogovorom o preživelih praznikih. Po pogovoru pokažemo otrokom različne novice in jih preberemo. Izberemo take, ki so vezani na praznike in letni čas. Novice jim preberemo, se o njih pogovorimo.Kje beremo novice?Ali lahko novice tudi poslušamo? Kje?Kje se je dogodek zgodil?Kdaj se je zgodil?Zakaj se je zgodil in kaj se je zgodilo potem?

Otroci spoznajo pojem novica. To je kratko sporočilo, ki poslušalcem sporoča zanimivost ali dogodek. Ko prisluhnemo novici, izvemo, kdaj se je dogodek zgodil in kje, pa tudi vzrok ter posledice. Otroci povedo, kje beremo/slišimo novice, spoznajo različne oblike prejemanja oziroma oddajanja informacij: televizija, radio, časopis, računalnik – internet itd.

Učbenik naloga 1, stran 34: Učitelj/-ica prebere vsako novico posebej, vodi pogovor o prebranem besedilu in z vprašanji preverja razumevanje besedila. Otroci ugotovijo, kaj se je zgodilo, kdaj, kje, zakaj se je to zgodilo ter kdo je bil udeležen. Pri prvi novici obkrožijo prometni znak, ki so ga postavili na cestišču: delo na cesti. Otroci naj tudi izrazijo svoje mnenje o besedilih in svoje doživljanje besedil. Pri tem rešujejo naloge nižje (faktografske), srednje in višje ravni, kot je na primer razlaga stalne besedne zveze (sreča v nesreči).Otroci nato sami tvorijo novice iz njihove bližnje okolice oziroma novice, ki so jih slišali.

Za domačo nalogo poiščejo novico v časopisu, prinesejo jo v šolo in nalepijo v zvezek.

2. ura

Kviz: Kdo bo prej?

Učence razdelimo v dve skupini. V vsaki skupini odgovarjata sočasno le dva učenca, ostali so tiho. Učitelj/-ica najprej določi po enega učenca iz vsake skupine, ki bosta odgovarjala na vprašanje. Ostalim naroči, naj bodo tiho. Na tablo nariše razpredelnico, v katero bo vpisoval/-a rezultate.Vprašanja:Kateri je prvi glas v besedi ______________?Kateri je zadnji glas v besedi ______________?Koliko glasov ima beseda ______________?Katera beseda se začne na glas _____?…

Skupini, katere igralec je prvi odgovoril, damo točko. Ob koncu igre preštejemo točke in določimo zmagovalca. Igramo se, dokler so otroci motivirani.

Poslušaj in zaploskajOtrokom razložimo navodila igre. Med branjem pesmi/pravljice morajo dobro poslušati in če slišijo besedo, v kateri je glas M, morajo zaploskati. Učitelj/-ica bere počasi in razločno.

Kača besedPred otroke položimo sličice. Razporediti jih morajo v vrsto tako, da se zadnji glas leve besede ujema s prvim glasom besede, ki je za njo.

3. ura

Preberemo zgodbico Tomaž spoznava oblike (Gerard in Alain Gree, Mladinska knjiga)Pogovorimo se o vsebini.

Izdelamo plakat z različnimi geometrijskimi liki. Imena likov zapišemo z velikimi tiskanimi črkami. Obesimo ga na vidno mesto.

Iz kolaž papirja izrežemo različne like in jih ponudimo učencem. Iz likov izdela vsak izmed njih svojo sliko. Vsak učenec po končanem delu predstavi svojo sliko sošolcem in pove, katere like je uporabil, in jih tudi pokaže. Za vsako posamezno figuro pove, koliko posameznih likov je uporabil. Slike nato prilepijo v zvezek.

Otrokom razdelimo papirnate robčke, vsakemu po enega. Učenci s pregibanjem oblikujejo pravokotnik, kvadrat, trikotnik in nato poskušajo oblikovati še krog.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 17. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na cesti učna tema: Na cesti učna tema: Na cestiučna enota: Glas E učna enota: Risanje geometrijskih likov s šablono učna enota: Kdo je pešec?učni cilji: Iščejo glas E v besedah in mu priredijo črko

– črko prevlečejo. Globalno berejo. Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi



Vadijo vidno zaznavanje.

učni cilji:2. Uporabljajo šablono za risanje likov in črt.

učni cilji:20. Spoznajo za pešce pomembne

prometne znake v šolski okolici.



Na učnem sprehodu, na katerem utrjujemo tudi orientacijo v prostoru (levo, desno, nad, pod …), sledijo dogajanju na semaforiziranem križišču, opazujejo zaporedje prižiganja luči za voznike in za pešce. V bližnji okolici šole si ogledajo vse prometne znake. Določajo znake, ki so namenjeni pešcem, in znake, ki so namenjeni voznikom. Preštejejo trikotne, okrogle in kvadratne znake.Na kartončke različnih oblik narišejo prometne znake, kartončke prilepijo na paličice ali slamice in jih uporabijo na maketi naselja. Znake opišejo in povedo, kam so jih postavili, kaj pomenijo, in utemeljijo, zakaj so jih postavili na določeno mesto.

Učbenik naloga 4, stran 35: Prometni znak povežejo z ustreznim mestom na eni od treh slik. Trikotni znak je namenjen vozniku, okrogli in pravokotni sta namenjena pešcem. Eden označuje podhod za pešce, drugi površino, namenjeno pešcem. Čeprav je ta znak tudi okrogel, ne prepoveduje, ampak obvešča. Otroke opozorimo na posebnosti. Določijo in povedo, kateri znak je trikotne oblike.

Učbenik naloga 5, stran 36: Znake iz priloge najprej izrežejo, opozarjamo jih na čim bolj natančno izrezovanje in na pravilno uporabo škarij. Znake najprej razvrščajo po različnih kriterijih: oblika, na znaku so ljudje/jih ni …, nato jih razvrstijo tako, kot zahteva naloga. Po preverjanju pravilne razvrstitve znake prilepijo. Pripovedujejo o pomenu posameznega znaka in skupine znakov. Pri tej nalogi naj učitelj/-ica spodbudi otroke, da po zgledu ob prometnih znakih vadijo tudi izrekanje prepovedi, obvestil in opozoril. Učijo se, kako nekoga odvrnemo od nezaželenega dejanja (prepoved), kako mu sporočimo, da mu preti nevarnost (opozorilo), in kako ga o nečem obvestimo (obvestilo). Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob določenih znakih (zlasti za prehod za pešce, prepovedano za pešce/kolesarje, kolesarska steza …) in povedo, kako ravnajo, kadar zagledajo določen znak za prepoved, opozorilo ali obvestilo.

2. ura

Otroke seznanimo z uporabo šablone. Možnih je več različnih pristopov. Lahko jim damo priložnost, da orodje preizkusijo na svoj način, nato pa se z njimi pogovorimo, na kakšne težave so naleteli (šablona se premika, težko je narisati majhne oblike …). Na osnovi te izkušnje jim nato povemo, da moramo ravnilo trdno držati, da vlečemo črte od leve proti desni in da za risanje potrebujemo ošiljen svinčnik. Pogovorimo se tudi o oblikah oz. likih, ki jih lahko rišemo s šablono. Otroci naj nato poljubno ustvarjajo figure iz likov in črt ob pomoči šablone.

Učbenik naloga 8, stran 38: S šablono narišejo vlak in like ustrezno pobarvajo. Če želijo, risbo tudi dopolnijo.

Učbenik naloga 9, stran 38: Nadaljujejo vzorec iz likov in pri tem uporabijo šablono.

Reševanje nalog v vadnici za matematiko stran 43.

Risanje s šablono v zvezek.

3. ura

Učitelj/-ica prinese v razred prazno vrečko od kruha. Učenci povedo, kaj je to, in kaj pakirajo v take vrečke.Pogovor o kruhu.

Kdo peče kruh?Znate tudi vi speči kruh? Ste ga s starši ali starimi starši že kdaj pekli?Kaj potrebujete za peko kruha?Poznate kakšnega slavnega peka iz pravljice?Kako je on pekel kruh? Kdo mu je pomagal?

Učbenik, str. 39

Po uvodni motivaciji na temo pekarne učitelj/-ica prebere ritmizirano besedilo, otroci pa ugotovijo, na kateri glas se začne dečkovo ime, in ta glas iščejo tudi v drugih besedah. Ugotovijo, da se lahko izgovori na dva načina (ozko in široko), vendar obe različici zapišemo z isto črko.

Učitelj/-ica jo napiše na tablo, po zraku in učenci ponavljajo gib v isti smeri in po istem zaporedju. Kot pri prejšnjih črkah na različne načine vadijo zapis črke na večji in nato v manjši prostor. Nato s prstom potujejo tudi po večji črki v učbeniku. S pisalom prevlečejo sive črke E in besede preberejo. Pomagajo si s sličicami.

Nato učenci – bralci (lahko tudi učitelj/-ica) vodijo branje kratkega stripa. Tretjo sličico upovedo sami (Ema in Mina se igrata s kockami).Za konec poimenujejo predmete in živali na slikah in obkrožijo tiste, v katerih slišijo glas E.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 17. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na cesti učna tema: Na cesti učna tema: Na cestiučna enota: Polž Vladimir gre na štop učna enota: Štejemo do 8 učna enota: Semaforučni cilji:21. Poslušajo umetnostno besedilo.22. Odgovarjajo na vprašanja o besedilu.23. Ubesedijo svoje mnenje o besedilu.24. Razvijajo domišljijsko-čutno zaznavo

besedila.

učni cilji:3. Štejejo, berejo in poznajo števila do 8.


prometne znake v šolski okolici.26. Poznajo semafor za pešce.



Vpeljava števila 8 na konkretnem nivoju je podobna kot pri vpeljavi prejšnjih števil. Pomembno je, da otrok prešteva predmete v skupinah, priredi ustrezno številko za posamezno moč množice in velikosti skupin primerja med seboj. Zelo uporabni so prsti na rokah: otroci hitro pokažejo 6 prstov (5 in 1), 8 prstov (5 na eni roki, 3 na drugi) … Otroke spodbujamo, da prikazujejo večja števila od 5 tako, da pokažejo 5 prstov na eni roki in preostala na drugi. Štejemo od 1 do 8 in obratno. Zelo pomembno je, da otroci štetje in prepoznavanje zapisa števil avtomatizirajo. Spet lahko iščemo zapise števila 8 v različnih situacijah (s tem ko otrok prepozna število 8, pomeni, da ga loči od drugih zapisov števil).

Učbenik naloga 7, stran 37: Enako kot smo vpeljali zapis števil do 7, vpeljemo tudi število 8. Otroke spodbujamo, da števila pravilno zapišejo na črte in v okvirčke.


2. ura

Igra semafor: Ko kaže učitelj/-ica krog z rdečo človeško figuro, učenci stojijo, ko kaže krog z zeleno figuro, se premikajo.

Učbenik naloga 2, stran 35: Pobarvajo semafor za pešce. Utrjujejo poznavanje pomena semaforja za pešce. V čem se poleg barve še razlikujeta semaforja za pešce in voznike?

Učbenik naloga 3, stran 35: Semaforje pobarvajo v zaporedju prižiganja. Začnejo s tretjim semaforjem, kjer luč na dnu pobarvajo zeleno, nadaljujejo s četrtim semaforjem, kjer pobarvajo oranžno luč itd. Pobarvane luči povežejo. Nastane vzorec zaporedja prižiganja in ugašanja luči na semaforju za voznike. Zaporedje ubesedijo: rdeča, oranžna, zelena, oranžna, rdeča, oranžna, zelena …

3. ura

Pravljico Mojce Osojnik Polž Vladimir gre na štop uvedemo s pogovorom o potovanju, kam potujemo in s čim. Razložimo pojem: potovati na štop.

Učbenik, str. 40

Najprej učitelj/-ica prebere otrokom odlomek, nato poslušajo še pravljico v celoti.

Pripovedujejo, kaj je doživel polž Vladimir na potovanju, koga je srečal.

V okvirčke narišejo živali, ki jih je polž srečal na svoji poti in jih prosil za prevoz do zelenjavnega vrta. Ob svojih ilustriranih živalih jih spodbujamo, da razvijajo svojo pripovedovalno zmožnost.

Ogledajo si še izvirno slikanico, učitelj/-ica otroke spodbuja, da opazujejo slike v knjigi in povedo svoje mnenje o ilustriranem pravljičnem dogajanju. Pri tem nekaterim otrokom pomaga z vprašanji, druge pa spodbuja, da svoje mnenje povedo samostojno.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 17. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na cesti učna tema: Na cestiučna enota: Rime učna enota: Zbiranje in prikaz podatkovučni cilji: Iščejo rime.

učni cilji4. Zberejo, prikažejo in interpretirajo podatke z

različnimi prikazi in v preglednici.



Otroci lahko spremljajo promet v okolici šole in 30 min beležijo, katera vozila so pripeljala mimo. Prej se dogovorimo, katera vozila bomo beležili, in si pripravimo preglednico. Zbrane podatke prikažemo in jih interpretiramo: katerih vozil je mimo šole pripeljalo največ, najmanj, koliko je bilo koles … Pogovorimo se, zakaj je tovrstno zbiranje podatkov koristno. Koga bi ti podatki o prometu zanimali? Zakaj?

Učbenik naloga 6, stran 37: Črtični diagram prevedemo v stolpčni diagram in zapišemo številke. Otroke opozorimo še na legendo. Pogovorimo se o tem, zakaj je pomembna. Odgovorimo na vprašanja. Pri tej nalogi je število avtomobilov enako 8, kar pomeni, da se bomo posvetili tudi temu številu.

Reševanje v vadnici za matematiko stran 40.

2. ura

Učitelj-ica prebere otrokom zabavno pesmico, pri kateri je močno prepoznavna rima.

Po branju se z učenci pogovorimo o pesmici, povedo, kaj jim je bilo všeč pri pesmici. Čemu so se najbolj smejali. Pogovor napeljemo na rime.Kaj je to rima? Učenci poskušajo razložiti pojem rime.

Igramo se igrico Najdi par. Vsak učenec dobi sličico in na učiteljev znak, se morajo učenci postaviti v pare tako, da se njihove sličice rimajo. Rimane pare nato prilepimo na tablo.

Iščemo še nove rime in jih zapišemo oziroma narišemo.

Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino stran 37, 38 in 39.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 17. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Na cesti učna tema: Na cestiučna enota: Ponavljanje in utrjevanje učna enota: Prometni znaki za pešceučni cilji:27. Prepoznajo prvi in zadnji glas besede.28. Glaskujejo in zlogujejo besede ter

preštejejo število glasov in število zlogov.29. Razumejo krajše besedilo.


prometne znake v šolski okolici.



Znanje učencev utrjujemo ustno in pisno s pomočjo učnega lista.

2. ura

Učenci izdelajo mesto s hišami in cestami. Postavijo prometne znake, ki so jih izdelali pri prejšnjih urah tega tedna. Mesto sestavijo s pomočjo lego kock, lesenih kock in embalaže. Igranje z avtomobilčki in figuricami. Upoštevanje prometnih znakov.

opombe

IZ PAPIRJA IN GLINE

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 18. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in glineučna enota: Zaporedje dejanj učna enota: 'Branje' slikovnih navodil učna enota: Štejemo do 9učni cilji:- Sledijo opisu postopka, določijo zaporedje

dejanj in ga izrekajo s časovnimi prislovi najprej/potem/nazadnje.

- Poimenujejo slike dejanj.- Globalno berejo.

učni cilji:- Poimenujejo slike dejanj.- Globalno berejo.- Poročajo, kako so naredili izdelek –

uporabljajo preteklik in časovne prislove za zaporedje dogajanja.

učni cilji: Štejejo, prepoznajo in zapišejo število

9.



Pred učence položimo več kosov oblačil: kapa, srajca, rokavice, nogavica, hlače …, za vsakega učenca moramo imeti en kos oblačila.Vsak učenec si izbere svoje oblačilo in si ga obleče. Nato vsak pove, kako je potekalo njegovo oblačenje (npr. Prijel sem srajco za ovratnik. Najprej sem v rokav potisnil desno roko, nato še levo. Srajco sem si poravnal in začel spredaj zapenjati gumbe. Zapenjati sem jih začel zgoraj …).

Pogovorimo se, da vse kar počnemo, počnemo po nekem zaporedju. Če zaporedja ne upoštevamo, določenega dejanja ne moremo izvesti. Ustno pripovedujemo, kako delamo določene reči (npr. branje knjige: Knjigo odpremo, poiščemo želeno pravljico in začnemo brati pri naslovu in avtorju.). Poskušamo obrniti vrstni red dejanj in si izmišljamo humorne situacije (npr. Zjutraj vstanemo in si najprej oblečemo pulover ter hlače, nato še spodnje hlače in spodnjo majico …).

Učbenik naloga 1, str. 42: Po navodilu iz učbenika izdelajo kapo iz papirja. Najprej naj poskusijo sami, nato postopek vodi učitelj/-ica, vsak korak primerjamo s sliko v učbeniku. Opisujemo zaporedje izdelave: najprej naredimo to, potem … Ob pregibanju si ogledujemo in imenujemo like, ki nastajajo in se spreminjajo z nadaljnjim pregibanjem.

Učbenik naloga 2, str. 42: Postopek izdelave izrezanega vzorca iz papirja najprej demonstrirajmo. Papirnati trak večkrat prepognemo, na prvo stran narišemo vzorec in ga izrežemo, nato trak razpremo. Posamezne trakove lahko otroci zlepijo in dobijo daljši trak, pri tem je vsak del nekoliko drugačen. Ponovimo, kateri način obdelave papirja smo uporabili pri izdelovanju kape in katerega pri izdelavi vzorca. Vzorec v učbeniku otroci pobarvajo. Otroke pri nalogi spodbujamo, da nadaljujejo vzorec v obe smeri: v levo in desno.

3. ura

Prepoznavanje števil do 8: števila so zapisana na tabli, učenci jih berejo.Zapis števil po nareku.Dvigovanje ustreznega števila barvic.Igra Ptički: združevanje v gnezdu po 2, 3, 4 …Izdelava plakata: učence razdelimo v dvojice in vsaka dvojica izdela plakat, na katerem je 9 elementov (vsaka dvojica si izbere svojo množico elementov, npr. rastline, živali, morske živali, ljudje, vozila …).Oblikovanje števila 9 z različnim materialom (fižol, koruza, plastelin, vrv, žica …).Prikaz pravilnega zapisa števila 9.Zapis števila 9 v brezčrtni zvezek čez celo stran.

Število predstavimo konkretno, grafično, primerjamo število z znanimi števili in prepoznamo tudi zapis števila v različnih situacijah. Pomembno je, da otroci znajo šteti do 9 (poimenovati števila v ustreznem vrstnem redu, prirejati eden enemu, imeti številske predstave o številih do 9), kar lahko izkazujejo na različne načine: preštevajo elemente različnih skupin, štejejo od 1 do 9 in obratno …

Učbenik naloga 9, str. 45: Pri preštevanju bodic bodo otroci ugotovili, da je Adelisin ježek tisti na sredini. Zanj je porabila 9 zobotrebcev.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 18. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in glineučna enota: Pripovedovanje učna enota: Številski trak učna enota: Gnetemo, valjamo, režemoučni cilji: Učenec se sproščeno izraža. Uporablja ustrezen besedni zaklad. Tvori jasne in razumljive stavke ter

smiselno celoto.

učni cilji: Prikažejo števila od 1 do 9 na številskem traku.

učni cilji:- Znajo opisati predmet ali snov z nekaj

lastnostmi.- Preoblikujejo z gnetenjem, valjanjem,

rezanjem.- Povezujejo lastnosti snovi z načini

uporabe.- Uporabljajo orodja, postopke in

pripomočke za obdelavo gradiv.- Vedo, da se je treba za delo pripraviti in

da je treba po delu pospraviti.- Razlikujejo sestavne dele od celote.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, knjiga ugankpojmi


Učencem pokažemo več različnih lepljenk. Razložimo, kako poteka postopek izdelave lepljenke, nato jim ponudimo veliko različnih revij ter drugega slikovnega materiala, iz katerega nato sami izdelajo sliko – lepljenko.

Učbenik naloga 3, str. 43: Iz različnih barvnih papirjev izdelajo lepljenko. Preden začnejo delati, naj premislijo, kaj bo na sliki, nato s trganjem pripravijo sestavne dele in jih postavijo na kompozicijo. Sledi lepljenje. Opozarjamo jih na natančno trganje (drobni kosi) in lepljenje. Učenci

predvidijo postopek dela. Posamezne korake upovedujejo v prihodnjiku, in sicer tako, da povedo, kaj bodo naredili najprej, kaj potem/nato in kaj nazadnje. Zaporedje dogajanja torej izrekajo s časovnimi prislovi.

Ko je izdelava lepljenk končana in so učenci ubesedili potek izdelovanja, se posvetimo prizoru, ki so ga učenci izdelali. Damo jim čas, da si svojo lepljenko dobro ogledajo, nato pa povedo pravljico, zgodbico, ki bi sodila k lepljenki. Zgodbe zapišemo ter jih nato pritrdimo poleg lepljenke na razstavni pano.

Učence spodbudimo, da za svojo lepljenko sestavijo uganko.Učbenik naloga 4, str. 43: Otroci prisluhnejo uganki in jo dokončajo.

2. ura

Vsak učenec dobi kos papirja (časopisnega ali stran revije). Učencem damo nalogo, da poiščejo načine, kako ta papir preoblikovati. Kaj vse lahko naredimo s papirjem?

Učbenik naloga 5, str. 43: Kose papirja zgibajo, zvijajo, ravnajo, trgajo, režejo, mečkajo in lepijo med seboj. Dejavnosti s papirjem učitelj/-ica izvede vodeno, pri tem poudarja glagole, ki opisujejo dejavnosti s papirjem, nato naj otroci povedo, kaj so naredili s papirjem. Lahko jim posredujemo tudi navodilo, da izrežejo trikotnik, s trganjem poskušajo narediti kvadrat …

Učbenik naloga 6, str. 44: Izdelajo lepljenko iz geometrijskih likov. Postopek naj bo enak kot pri lepljenki. Opozorimo jih na natančno izrezovanje likov in na to, da ni treba uporabiti vseh likov iz priloge. Ko izdelajo lepljenko, preštejejo uporabljene like in podatke zapišejo v preglednico. Kdo v razredu je porabil največ trikotnikov pri oblikovanju figure? Je kdo, ki ni porabil nobenega kroga? … S tovrstnimi vprašanji otroke spodbujamo k štetju in poimenovanju geometrijskih likov.

3. ura

Z otroki vadimo narek številk: v zvezke po našem nareku pišejo številke. Ustrezno jim demonstriramo zapis števila 9. Pri tem smo pozorni na držo pisala in držo telesa. Njihovo držo po potrebi popravljamo.

Učbenik naloga 15, str. 47: Prevlečejo številko 9 in jo zapišejo na črte in v okvirčke. Število prikažejo z barvanjem kvadratkov.

Z otroki izdelamo številski trak od 1 do 9. Lahko ga narišemo tudi na tla v učilnici (pustimo dovolj prostorov praznih, da bomo lahko dopolnili številski trak s števili do 20) in naštevajmo (lahko se tudi premikamo) števila do 9. Določena števila prekrijemo, otroci pa naj ugotovijo, katero število je prekrito.

Učbenik naloga 16, str. 48: Vpišejo manjkajoča števila po vrsti. Pri tem si lahko pomagajo s številskim trakom.

Domača naloga: vsak učenec izdela svoj številski trak, ki naj bo dovolj dolg, da bodo lahko sproti vpisovali števila do 20.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 18. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in glineučna enota: Zlogovanje učna enota: Večje, manjše učna enota: Potek izdelaveučni cilji:- Učenci znajo pravilno zlogovati.- Preštejejo zloge določene besede.

učni cilji: Poznajo velikostne odnose med števili (večje,

manjše število).









Otroci izredno radi oblikujejo z glino ali katerokoli drugo vrsto gnetljive snovi (plastelin), zato je že sama najava dela učinkovita motivacija.

Učbenik naloga 7, str. 45: Za delo z glino pripravimo primerno delovno površino in pripomočke. Z gnetenjem, valjanjem, dodajanjem, odvzemanjem in vtiskovanjem spoznavajo lastnosti gline in načine obdelave. Svoja dejanja opisujejo. Z navajanjem ustreznih glagolov za poimenovanje dejavnosti razvijajo svojo poimenovalno zmožnost.

Učbenik naloga 8, str. 45: Za izdelavo skodelice potrebuje vsak otrok glino, leseno deščico, na kateri bo obdeloval glino, in plastični nož ali modelirko. Kos gline najprej zvaljajo v ravno površino, nato s kozarcem ali drugo posodo izrežejo dno skodelice. Manjše kose gline zvaljajo v tanjši valj in odmerijo dolžino oziroma obseg dna skodelice. Nato izdelajo več enako debelih in enako dolgih valjev. Ko so sestavni deli pripravljeni, začnejo oblikovati skodelice. Pred sestavljanjem naj dele gline, ki se stikajo, namažejo z vodo, tako se bodo kosi gline zlepili med seboj. Skodelice posušimo in razstavimo. Otroci, ki so pri delu spretnejši, naj oblikujejo še druge izdelke iz gline, na primer ježka (naloga 9). O svojem delu poročajo tako, da uporabljajo preteklik. Povedo, kaj so naredili najprej, potem in nazadnje.

2. ura

Delo s številskim trakom: štejemo naprej, nazaj iščemo števila na številskem traku določena števila prekrijemo, otroci pa naj ugotovijo, katero število je prekrito izberemo si število in nato iščemo števila, ki so večja/manjša

Števila, ki ležijo levo od izbranega števila, so manjša, števila, ki ležijo desno, so večja.

Učbenik naloga 18, str. 48: Če imajo otroci dobre številske predstave, bodo lahko obkrožili manjša oz. večja števila, kot to zahteva naloga. Pomembno je posplošiti, da so števila, manjša od 5, na številskem traku levo od 5, večja pa desno od 5. Če imajo otroci težave pri nalogi, števila predstavimo s konkretnimi predmeti in ugotavljamo, katerih predmetov je več, manj. Števila poiščemo na številskem traku in posplošimo položaj manjših števil od danega števila.

Učbenik naloga 19, str. 48: Naloga preverja poznavanje odnosov med števili: je večje, je manjše. Otrok se po poteh premika tako, da se na vsakem razpotju odloči za pot, na kateri je manjše število. Otrok si pri nalogi lahko pomaga s številskim trakom.

Dodatna naloga:Učbenik naloga 12, str. 46: Prepoznajo in nadaljujejo vzorec iz števil in pri tem utrjujejo zapis številk.

3. ura

Ugani besedo:

Učitelj/-ica pove prvi zlog besede, učenci ugibajo, katero besedo ima v mislih.

Štejemo zloge:Učitelj/-ica pove besedo, učenci preštejejo zloge. Pomagajo si s ploskanjem.

Iščemo besedo z največ zlogi:Učenci sami poskušajo najti besedo, ki ima največ zlogov. Učitelj/-ica vodi 'iskanje' in besede zapiše ali nariše na tablo ter spodaj s pikami označi število zlogov.

Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino stran 41, 42, 43 in 44.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 18. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in glineučna enota: Glas T učna enota: Predhodnik in naslednikučni cilji:- Iščejo glas T v besedah in mu priredijo črko.- Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi glas v besedi in naštevajo besede, ki se začnejo z istim glasom.

- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo (risalno) pisanje.

učni cilji: Določijo predhodnik in naslednik izbranemu

številu.



Učitelj/-ica izbere glas, ki ga lahko vleče (brez polglasnika – npr. ssss, šššš, aaaa, ooo, zzz …). Med vlečenjem otroke sprašuje, kaj mislijo, na katero besedo misli oz. kaj vse lahko rečem, če začnem s tem glasom. Otroci ugibajo in dajejo svoje predloge. Učitelj/-ica naj ima rešitve v obliki slik ali konkretnih stvari, da bodo otroci motivirani za delo in poslušanje. Ko začutijo najmanjši delček besede, tj. glas, lahko nadaljujejo delo z glasovi, ki se jih ne da vleči (b, c, d, t …). Ugotavljajo, kaj se lahko začne na ta glas. Nato postopek obrnemo in učenci ugibajo, na kateri glas se začne določena beseda.

Učbenik, str. 49: Prisluhnejo ritmiziranemu besedilu in v besedilu prepoznajo glas T. Opazujejo, kako glas T zapišemo in ponovijo zapis po zraku, hrbtu sošolca … Vzamejo pisalo in prevlečejo črke T, nato globalno preberejo napisane besede. Pomagajo si s sličicami nad njimi (berejo s predvidevanjem).

Imenujejo predmete na sliki in obkrožijo tiste, v katerih slišijo glas T.

2. ura

Delo s številskim trakom: štetje iskanje večjega in manjšega števila iskanje manjkajočega števila

Nato si izberimo določeno število na številskem traku in ga označimo. Povejmo, da število, ki je za ena manjše od označenega števila, imenujemo predhodnik, število, ki je za ena večje od danega števila, pa naslednik tega števila. Izbirajmo različna števila in postavljajmo vprašanja, katero število je predhodnik in katero naslednik danega števila. Pri dejavnosti ponavljamo izraza predhodnik in naslednik. Postavimo izziv: katero število je predhodnik števila 1? Katero je naslednik števila 9? Tu seveda ne pričakujemo nujno pravega odgovora, lahko pa pridobimo vpogled o številskih predstavah otrok.

Učbenik naloga 17, str. 48: Vpišejo predhodnike in naslednike danih števil.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 18. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Iz papirja in gline učna tema: Iz papirja in glineučna enota: Manjšalnice učna enota: Uporaba orodijučni cilji:- Učenci tvorijo manjšalnice.









Učencem pokažemo različna orodja. O njih se pogovorimo in jih opisujemo. Učenci ugotavljajo, za kaj se določeno orodje uporablja. Orodja potipajo (pazimo na varnost!) in nekatera tudi preizkusijo.

Učbenik naloga 10, str. 46: S plastičnim nožem ali z modelirko iz gline izdelajo kocko, kroglo, valj in kvader. Opisujejo, kako, s katerimi postopki so izdelali posamezen predmet, s katerim od njih so imeli največ ali najmanj dela. Izdelke posušimo in razstavimo. Pomembno je, da

učitelj/-ica geometrijska telesa ustrezno poimenuje. Skupaj z otroki lahko obnovimo pogovor o tem, katera telesa se kotalijo: kako se ta lastnost – 'kotaljivost' – povezuje z načinom oblikovanja geometrijskih teles.

Učbenika naloga 11, str. 46: V omari so izvijači (ploščati in križni), ključi (matični in imbus), klešče (ščipalke in kombinirane), dve merili (mizarsko in tračno), dve žagi (ena od njih je lisičji rep, druga je žaga za kovino), kladiva, nož, čopič, lopatica za kitanje in dve svori. Ob tem širijo besedišče, saj usvojijo veliko novih polnopomenskih besed.Otroci preštejejo posamezno orodje in število prikažejo z barvanjem prostorčkov v vrstičnem prikazu in zapisom ustrezne številke. Številka 9 je že vpisana, prikažejo jo grafično, z barvanjem. Količino posameznih kosov orodja izrekajo z glavnimi števniki, in to s celimi povedmi. Pri tem pazijo na ustrezno sklonsko obliko samostalnika ob števniku (npr. V omari je devet izvijačev, in ne devet izvijača ipd.) in na glagolsko število (V omari je, in ne v omari so devet izvijačev).

Učbenik naloga 13, str. 47: Povežejo snov z ustreznim orodjem za njeno oblikovanje. Nalogo lahko uporabimo za preverjanje znanja. Zopet lahko postavljamo vprašanja tipa: česa ne uporabljamo za glino (papir, les). Tako otroke spodbujamo, da interpretirajo puščični diagram tudi v obratni smeri, kot je potekalo oblikovanje diagrama (od materiala k orodju).

Učbenik naloga 14, str. 47: Imenujejo orodja in dele posameznega orodja. Pri tem razlikujejo med delom orodja, ki je namenjen snovi (materialu), katerega obdelujemo, in delom, ki je oblikovan za rokovanje. Ob tej nalogi širijo besedni zaklad, saj usvajajo nove polnopomenske izraze in vadijo globalno branje ter vidno razlikovanje – natančno morajo opazovati zapisane besede, da lahko obkrožijo tiste, ki so popolnoma enake (ročaj, rezilo).

2. ura

Preberemo znano pravljico, vendar besedilo spremenimo tako, da uporabljamo le manjšalnice. Po koncu branja otroke vprašamo, v čem se prebrana pravljica razlikuje od tiste, ki jo poznajo.Učencem razložimo pojem manjšalnica.Učenci tvorijo manjšalnice na dane besede.

Reševanje naloge v Vadnici za slovenščino stran 40.

opombe

TEDEN V ŠOLI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 19. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoliučna enota: M. Košuta: Mlinček melje teden in učenje pesmi

učna enota: Raba glagolskega časa učna enota: Predhodnik in naslednik števila

učni cilji: Podoživljajo pesem in se jo naučijo.

učni cilji: Napovedujejo dogajanje (delovni teden)

in pri tem uporabljajo prihodnjik. S pomočjo sličic opisujejo svoj delovni

teden. Vadijo rabo časovnih prislovov: danes,

včeraj, jutri.

učni cilji: Določijo predhodnik in naslednik

danemu številu.



Ogledamo si koledar. Poimenujemo mesece in nato dneve v tednu. Pogovarjamo se o posameznih dnevih, otroci pripovedujejo o dejavnostih, ki jih imajo posamezen dan. Pripovedujejo, kateri dan v tednu imajo najraje in zakaj. Primerjajo svojo izbiro z izbiro sošolcev. Vsakemu dnevu poskušajo najti ustrezno barvo in svojo izbiro razložijo. Otroci poskušajo opisati vsak dan na način, kot bi bil dan oseba. Če bi bil ponedeljek človek, kakšen človek bi bil?

Preberemo pesem Miroslava Košute Mlinček melje teden.

Učbenik, str. 50

Prisluhnejo pesmi. Po poslušanju skušajo ugotoviti, zakaj je sobota sirota. Primerjajo svoje odgovore, jih utemeljujejo.Odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.Se naučijo pesem na pamet. Naučijo se dneve v tednu, jih štejejo in zapišejo število.

2. ura

Na tabli oblikujemo razpredelnico s tremi stolpci – prej, sedaj, potem. V prvo vrstico stolpca prej narišemo dojenčka. Učenci poskušajo ugotoviti, kako se je dojenček spremenil in kakšen je 'sedaj'. Ugotovijo, da je sedaj otrok, šolar, prvošolček. Otroka tudi narišemo v razpredelnico. Učenci razmišljajo, kaj se bo zgodilo potem.

prej sedaj potem

dojenček prvošolček odrasel, študent …

gosenica buba metulj

seme kal rastlina

klobka volne pletenje na pletilkah končan pulover/šal…Učenci še sami razmišljajo in dodajajo nove primere, ki jih narišemo na tablo.

Učbenik naloga 3, str. 52: Z nalogo razvijamo predstavo o poteku dogajanja, kar pomeni o spremembi v določenem časovnem obdobju. Če iz pipe kaplja, pomeni, da se posoda enakomerno polni. Prej je bilo malo vode, sedaj je vode več in potem je bo še več. Podobno je s peščeno uro, le da je izhodiščni položaj za oceno peska v obeh delih posode, prej je bilo v zgornjem delu posode več peska, potem ga bo manj kot sedaj. V zadnji vrsti napišejo zaporedno število, če je bil včeraj ponedeljek 4, je danes torek 5 … Dneve na koledarju povežemo s pojmoma predhodnik in naslednik. Iščemo tudi druge situacije na koledarju in včeraj, jutri povežemo s predhodnikom in naslednikom.Pri tej nalogi otroci ugotavljajo zaporedje dogajanja in vadijo rabo časovnih prislovov ter ob tem uporabijo ustrezen glagolski čas (prej – preteklik, sedaj – sedanjik, potem – prihodnjik). Učitelj/-ica spodbudi otroke, da potek dogajanja upovedujejo s celimi povedmi.

3. ura

Otrokom ponudimo karte (npr. za igro Enka).- Večje, manjše ali je enako: učenci sedijo v parih, vsak ima pred seboj določeno število kart. Hkrati obrneta vrhnjo karto s kupčka. Kdor

ima višje število, pobere soigralčevo karto in igra se nadaljuje. Če sta na obrnjenih kartah enaki števili, obrneta naslednji karti.- Urejamo števila po velikosti. Vsak otrok napravi svojo zbirko števil od 1 do 9 in jo uredi po velikosti. - Katero število manjka: igramo se v parih tako, da eden od učencev vzame eno karto iz urejenih kart (drugi tega ne vidi), nato pa drugi

otrok v paru poskuša ugotoviti, katero število manjka. Nalogo lahko stopnjujemo tako, da otroci jemljejo po dve (tri) karte.

Postavitev kart od 1 do 9 je lahko tudi za spraševanje o predhodniku in nasledniku. Učitelj/-ica pove število, otroci pa mu določijo predhodnik in naslednik. Pomembno je, da otroci povežejo pojem predhodnik s številom, ki je za eno manjše od danega števila, in na enak način naslednik. Poznavanje predhodnika in naslednika je ključno pri seštevanju in odštevanju.

Učbenik naloga 6: Na karte vpišejo predhodnike in naslednike danih števil.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 19. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoliučna enota: Zlogovanje učna enota: Štejemo do 10 učna enota: Dnevi v tednuučni cilji:- Otroci zlogujejo in štejejo zloge.

učni cilji: Štejejo, berejo, uredijo in zapišejo števila do

10.

učni cilji: Usvajajo in uporabljajo nekatere izraze

za časovno opredeljevanje dogodkov: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu.

Spoznavajo pomen sporazumevanja (in načrtovanja dela).

Razvijajo sposobnosti za sporazumevanje.



Učitelj/-ica pripravi plakat in znake za različne dejavnosti v tednu (dobro je, če se ujemajo s sličicami iz priloge; sličice iz priloge lahko povečamo in jih uporabimo). Skupaj z otroki načrtujemo tedenske dejavnosti. Najprej si ogledamo sličice in se dogovorimo, katere dejavnosti predstavljajo: športna vzgoja, glasba, dejavnosti pisanja in računanja, likovna vzgoja, spoznavanje okolja (družboslovne in naravoslovne dejavnosti). Sličice nato lepimo na plakat. Dogovorimo se, katere dejavnosti bomo izvedli na kateri dan in kakšno bo njihovo zaporedje. Začnemo s ponedeljkom. Nekatere dejavnosti so predvidene v naprej, na primer uporaba telovadnice, zato na ustrezno mesto postavimo najprej te simbole.

Učbenik naloga 1, str. 51: Učenci nato rešijo enako nalogo še v delovni učbenik. Izrežejo simbole iz priloge, pri tem jih opozorimo na natančno izrezovanje. Nalepijo jih tako, kot smo se dogovorili. Pomagajo si s plakatom na tabli. V parih preverijo, ali so simbole nalepili po dogovoru.

Lahko pa preglednico uporabimo za pregled dejavnosti, ki smo jih opravljali. V tem primeru naj otroci samostojno prilepijo simbol dejavnosti na ustrezno mesto. Pregled dejavnosti nato skupaj pregledamo.

Otroci vadijo branje preglednice. Ko naštevajo dejavnosti, ki so jih oz. jih bodo opravili, uporabljajo ustrezen glagolski čas. Svoj delovni teden opisujejo oz. o njem poročajo tako, da tvorijo povedi. Učitelj/-ica jim pri tem pomaga s primeri, npr. V ponedeljek bomo najprej odšli v telovadnico oz. (če bodo otroci poročali o dejavnostih, ki so jih že opravili) V ponedeljek smo odšli najprej v telovadnico, nato …

Za dejavnosti, ki jih otroci opravljajo samostojno ali v manjših skupinah, pripravimo preglednico po imenih in dnevih v tednu ali datumih. Preglednica lahko služi za načrtovanje ali pa za pregled opravljenega dela. Otroci v ustrezno polje sami vnesejo znak za dejavnost, ki so jo ali jo bodo opravili na določen dan. Pri načrtovanju utrjujejo časovne izraze in imena dni v tednu, nekateri dnevi pa lahko dobijo svoja imena, na primer dan za igranje, je dan, ko otroci lahko prinesejo svoje igrače v šolo in se z njimi igrajo.

2. ura

Število 10 je v tem poglavju novo, zato mu posvetimo posebno pozornost. Otroci veliko preštevajo, na številski trak dodamo število 10 in ga prikazujemo na različne načine: na rokah imamo 10 prstov, s perlicami, z link kockami … Iz link kock izdelamo stolpce od 1 do 10, jih uredimo, priredimo ustrezne številke na kartončkih in se pogovarjamo, kako števila naraščajo oz. padajo. Umikamo stolpce, otroci ugotovijo, kateri stolpec manjka. Iz urejenih stolpcev iz link kock od 1 do 10 namreč zelo dobro vidimo povečevanje števil za 1. Pogovorimo se tudi o tem, da je številka 10 posebna tudi v tem, da jo zapišemo z dvema številkama (1 že poznajo, 0 pa še ne).

Učbenik naloga 7, str. 54: Ilustracija v učbeniku je precej kompleksna. Otroka spodbuja k natančnemu opazovanju, iskanju podrobnosti in seveda tudi k štetju. Učitelj/-ica lahko dano situacijo izkoristi za razgovor z otroki o tem, kaj se na sliki dogaja, za orientacijo v prostoru …Ob sliki opišejo dogajanje na igrišču in tribuni, odgovarjajo na vprašanja učitelja/-ice, se orientirajo na sliki, povedo, kaj je levo, desno, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj. Natančni so pri pravilni rabi pridevnika ob samostalniku. Utrjujejo pravilno rabo vprašalnih prislovov, od kod, kam, kje, kod. Opisujejo različno razpoloženje oseb, kar izražajo v celih povedih. Opazujejo osebe na sliki in ugotavljajo število/količino. Ponovijo pojem piktogram in ga ustno izrazijo.

Otroci nato preštejejo posamezne predmete in vpišejo števila. Plastenk z vodo je 10, kar smo že zapisali.

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko naloge 1, 2, 3 na str. 47 in 48.

3. ura

Otrokom razdelimo sličice. Vsak poimenuje svojo sličico in prešteje zloge besede. Učenci se združijo v skupine glede na to, koliko zlogov ima njihova beseda.

Učenci se razdelijo v skupine po tri. Vsaka trojica posebej pride po tri sličice. Vsak učenec dobi svojo. Ogleda si jo, pove, kaj je narisano in koliko zlogov ima narisana beseda. Nato se uredijo od leve proti desni od tistega, ki ima sličico z najmanj zlogi, do sličice z največ zlogi.

Vadnica za slovenščino str. 45, 46 in 47

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 19. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoliučna enota: Raba vrstilnih števnikov učna enota: Glavni in vrstilni števnik učna enota: Moj tedenučni cilji: S števko zapisujejo glavne in vrstilne

števnike po analogiji. Vadijo pravilno rabo vrstilnih števnikov.

učni cilji: Poznajo in zapišejo vrstilne števnike do 10. Ločijo med glavnim in vrstilnim števnikom.







Pogovor: kaj sem delal, kaj bom delal jutri. Učenci pripovedujejo in uporabljajo ustrezen glagolski čas.

Učbenik naloga 5, str. 53: Naloga spodbuja načrtovanje oziroma pregled opravljenega dela. V okvirčke narišejo dejavnost, ki so jo opravili včeraj, in dejavnost, ki jo bodo opravili jutri. O vrsti dejavnosti se pogovorimo z otroki. Lahko so to dejavnosti v šoli, organizirane dejavnosti po pouku ali druge dejavnosti (pomoč doma, igranje …).

Učenci pripovedujejo oz. napovedujejo svoje dejavnosti. Pri pripovedovanju torej uporabljajo preteklik, pri napovedovanju (jutri) pa prihodnjik.

Učitelj/-ica naj poda zgled za posamezen primer in dosledno popravlja morebitno nepravilno obliko prihodnjika – bom bil. Otroke popravi tako, da ponovi njegovo poved in pri tem uporabi pravilno obliko prihodnjika.

2. ura

Mnogi otroci obiskujejo po pouku še druge dejavnosti. Pogovarjamo se o njihovih zunajšolskih dejavnostih. Npr. pogovor začne eden izmed otrok. Pove, katero dejavnost obiskuje in kdaj. Povabi sošolca ob sebi, da nadaljuje pogovor. Vsak otrok opiše dejavnost, ki jo obiskuje, jo časovno opredeli, kdaj, in krajevno, kje dejavnost poteka, ter doda zanimivost o tej dejavnosti. Povabi sošolce, da se mu pridružijo pri njegovi interesni dejavnosti. Ko otroci opisujejo svoj delovni teden, uporabijo sedanjik, saj se njihove dejavnosti ponavljajo iz tedna v teden.

Učbenik naloga 2, str. 51: Otroci globalno berejo dneve v tednu. Povežejo dan in sličico. Narisani so simboli za glasbeno šolo, likovni krožek, pevski zbor in razne vrste športov. V prazen okvir otroci narišejo simbol za dejavnost, s katero se ukvarjajo, pa zanjo ni narisanega simbola. Povežejo ustrezen znak z dnevom, ko je na vrsti ta dejavnost.

3. ura

Štejemo od 1 do 10.Urejamo števila po velikosti.Iščemo števila na številskem traku.Določamo predhodnik in naslednik danim številom.

Učbenik naloga 8, str. 55: Otroci predstavijo števila iz link kock, vpišejo števila in pobarvajo ustrezno število kroglic. Utrjujemo štetje od 1 do 10 in obratno. Števila prikazujemo s prsti: npr. 7 pokažemo kot 5 prstov na eni roki in 2 na drugi … (pri številih, večjih kot 5, izhajamo iz prstov ene roke, s čimer otroke pripravljamo na seštevanje).

Učbenik naloga 9, str. 56: Otroke seznanimo z zapisom števila 10, ki sestoji iz dveh števk. Postopke zapisovanja sicer že poznamo, lahko pa ga, glede na znanje otrok, tudi skrajšamo. Otroci vpišejo številke na črte in v okvirčke.

Otroci se seznanijo tudi z vrstilnimi števniki. Pomembno je, da jih seznanimo z zapisom (številka in pika) in da ta zapis ustrezno preberejo (prvi, prva …). Igramo se lahko različne igre, kjer je poudarek na vrstnem redu, in na tablo zapišemo imena otrok v ustreznem vrstnem redu (kakor so npr. prišli do cilja). Ob imenih zapišemo še vrstilne števnike in jih ustrezno preberemo. Sprašujemo otroke, kateri po vrsti je bil Miha, katera Tina … Koliko otrok je tekmovalo? … Otroke o vrstilnih in glavnih števnikih sprašujemo v različnih dnevnih situacijah (ne nujno

matematičnih). Razumevanje glavnih in vrstilnih števnikov ni enostavno, zato je pomembno, da tudi pri naštevanju dnevnih situacij dosledno sprašujemo Koliko? za glavne števnike in Kateri po vrsti? za vrstilne. Cilj nikakor ni ločevanje dveh vrst števnikov, saj se to pri slovenščini naučijo v drugem triletju. Otroci naj le po zgledu obe vrsti števnikov zapisujejo s števkami.

Učbenik naloga 10, str. 56: Otroci v okvirčke vpišejo vrstilne števnike in odgovorijo na vprašanja.

Vadnica za matematiko str. 50, 51

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 19. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoliučna enota: Glas J učna enota: Časovno zaporedje dogodkovučni cilji: Iščejo glas J v besedah in mu priredijo črko. Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi



- Globalno berejo.

učni cilji: Uredijo dogodke v pravo časovno zaporedje. Poznajo dneve v tednu.



Učitelj/-ica prinese v razred več sličic, ki se začnejo na različne prve glasove. Učenci jih razvrščajo v skupine, glede na prvi glas. Ugotovijo, katera skupina je najštevilčnejša (naj bo skupina, ki se začne na glas J). Učenci na slikovni stavnici poiščejo črko J. Iščejo še druge besede, ki se začnejo na isti prvi glas.

Učbenik, str. 57

Prisluhnejo ritmiziranemu besedilu v učbeniku, globalno berejo z učiteljem/-ico. V besedilu poiščejo črko J in opazujejo, kako jo napišemo. Zapis lahko vadijo po zraku, na plakat, po tabli – pomembno je, da jo vadijo z velikimi potezami, šele nato preidejo na delo v delovnem

učbeniku. S pisalom prevlečejo črko J in pazijo na pravilno držo telesa in pisala. Besedam določajo prvi glas in ga zapišejo v okvirčke. Pomagajo si s stensko stavnico.

2. ura

Iz različnih otroških revij izrežemo sličice, ki prikazujejo dogajanje posameznih pravljic. Vsak učenec dobi svojo zbirko sličic, ki jih mora urediti glede na pravilno časovno zaporedje dogodkov.

Učenci si zbirke sličice med seboj zamenjujejo. Kakšno je časovno zaporedje mesecev v letu?Kako si sledijo dnevi v tednu?Kako si sledi izmenjevanje dneva in noči?Meseci, dnevi ali izmenjevanje dneva in noči tvorijo vzorec.

Učbenik naloga 4, str. 52: Prepoznajo in nadaljujejo vzorec in zaporedje. Vzorec sonce, luna, sonce, luna je tudi izhodišče za pogovor o vzorcu v naravi (dan, noč). Otroke vprašamo, ali poznajo še katere druge vzorce v naravi.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 19. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Teden v šoli učna tema: Teden v šoliučna enota: Tvorjenje povedi učna enota: Časovno opredeljevanje dogodkovučni cilji: Razvijajo poimenovalno zmožnost.

učni cilji: Usvajajo in uporabljajo nekatere izraze za

časovno opredeljevanje dogodkov: prej, potem, včeraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu.


Razvijajo sposobnosti za sporazumevanje.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. delpojmi


Na tablo pritrdimo sliko. Skupaj sestavimo zgodbico na dano sliko. Učitelj/-ica vodi in usmerja.

Pripravimo različne sličice z zelo bogato sporočilnostjo ter dinamiko.

Učenci si sličice ogledajo ter si izmislijo zgodbico, ki bi sodila k sličici. Vsak učenec nato svojo zgodbico pove.

2. uraUtrjevanje znanja in ponavljanje.

opombe

ZAJEC PRIDE NA OBISKSEŠTEVAMO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 20. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zajec pride na obisk učna tema: Zajec pride na obisk učna tema: Seštevamoučna enota: koroška ljudska: Mojca Pokrajculja učna enota: Dramatizacija pravljice učna enota: Združujemo skupineučni cilji:

- Otroci prisluhnejo znanim pravljicam oz. pesmi.

- Zaznavajo motive za ravnanje književnih oseb.

- Ob ilustracijah pripovedujejo znano pravljico.

- Prepoznavajo pravljične osebe.- Iščejo pravljice, v katerih nastopa zajec

kot osrednja književna oseba.- Ob didaktičnih igrah bogatijo besedni

zaklad in domišljijo.

učni cilji: Dramatizirajo znano pravljico.

učni cilji: Natančno opazujejo. Štejejo do 10.



Za uvodno motivacijo otroke odpeljemo v knjižnico, kjer jim predstavimo več knjig pravljic. Otroci jih prepoznavajo, poimenujejo naslove in pripovedujejo kratke vsebine. Predstavijo junake in izberejo med ponujenimi pravljicami tiste, v katerih nastopa zajec. Pogovorimo se o liku zajca v pravljicah.

Kakšen je? Katere lastnosti so značilne za zajca v pravljicah? Če bi lahko postali junak iz pravljic, ali bi postali zajec? Zakaj ja oz. zakaj ne?

Učbenik, str. 58–59

Najprej prisluhnejo odlomku koroške pripovedke Mojca Pokrajculja. Po branju odlomka odgovorijo na vprašanji: Kaj si je lisica zaželela sredi noči? Kateri izgovor si je izmislila?

Odlomek jih spodbudi, da poslušajo pravljico v celoti. Po branju celotne pravljice odgovorijo na vprašanje v učbeniku tako, da naštejejo živali, ki so pri Mojci iskale zavetje. Narisanim pravljičnim živalim pa določijo ustrezen poklic, ki je nakazan s sličicami. Z nalogo izbirnega tipa (kaj je res in kaj ni) izluščijo bistvene podatke o pravljici tako, da izberejo ustrezne trditve.

Znana pravljica omogoči tudi pripravo igrice. Otroci si razdelijo vloge in izdelajo kostume. Na kape (otroške zimske kape, s katerimi so prišli v šolo) pritrdimo ušesa, rogove … iz kartona. Izdelajo si tudi orodje (šivanko za lisico, sekiro za jelena, škarje za zajčka, nož za volka in kladivce za medveda). Zaigrajo igrico.

Domača naloga: v šolo prinesejo pravljice, slikanice, v katerih nastopa zajec.

3. ura

Računanje je za učence težko pričakovana snov. V uvodu delamo praktično. Pred tablo pokličemo dva učenca. Njun položaj ubesedimo: »Pred tablo stojita dva učenca.«Pokličemo še tri: »Pridejo še trije.«Koliko učencev je sedaj pred tablo? »Pred tablo je pet učencev.«

Podobne situacije ponavljamo, dokler ne pridejo na vrsto za prihod pred tablo vsi učenci.

Učence zberemo v krog okoli sebe. V škatli pred seboj imamo igrače. Polagamo jih pred določenega otroka, ki sproti opisuje situacijo.»Imam pet igrač.« … »Dobim še tri.« … Koliko igrač imaš? »Imam osem igrač.«Ponavljamo, dokler ne pridejo na vrsto vsi otroci.

Učbenik naloga 1, stran 62: Otroci natančno opazujejo sličice. Najprej opišejo vsako posebej ob pomoči vprašanj, ki jim jih postavlja učitelj/-ica, npr. Oglejte si prvo sličico. Koliko otrok je na hribu? Koliko otrok se jim pridruži na drugi sličici? Ali se jih drugi otroci razveselijo? Koliko otrok je na hribu na tretji sličici? Kaj delajo? Kdo je še na sliki poleg otrok? Kaj dela? …

Situacijo prikažejo tudi s števili in zapišejo račun.

Nato ob pomoči učitelja/-ice poskušajo sestaviti še pripoved ob slikah. Učitelj/-ica lahko začne, tako bodo otroci nadaljevali po pravilnem zgledu, tj. uporabljali bodo preteklik in različne časovne prislove in veznike (Ko so prišli na hrib, so …).

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 20. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zajec pride na obisk učna tema: Seštevamo učna tema: Moj tedenučna enota: C. Golar: Zajec in pes učna enota:

- Znak + in =učna enota: Tedenski projekt: Moj teden

učni cilji:- Otroci prisluhnejo znanim pravljicam

oz. pesmi.- Zaznavajo motive za ravnanje

književnih oseb.- Ob ilustracijah pripovedujejo znano

pravljico.- Prepoznavajo pravljične osebe.- Iščejo pravljice, v katerih nastopa zajec



učni cilji: Natančno opazujejo. Štejejo do 10. Seštevajo v obsegu do 10.





učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, zgoščenka pojmi


V uvodni motivaciji otroke spomnimo na zajca v pravljici Mojca Pokrajculja. Otroci predstavijo knjižnega junaka: je plašen, neiznajdljiv, skromen itd.Otroke usmerimo v razmišljanje, v kateri pravljici ali pesmi ima zajec drugačne lastnosti. Otroci prosto pripovedujejo o znanih pravljicah, kjer nastopajo zajci (pomagajo si s knjigami, ki jih pripravi knjižničarka in ki so jih prinesli od doma), in jih predstavijo.

Učbenik, str. 60

Prisluhnejo pesmi Zajec in pes. Predstavijo oba junaka in ju primerjajo. Povedo, kateremu bi bili radi podobni in zakaj. Odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Ogledajo si ilustraciji in poiščejo 10 razlik.

Poslušajo slovensko ljudsko pravljico Zakaj teče pes za zajcem.

Vsak otrok dobi silhueto zajca ter list papirja. Silhueto zajca dopolnijo in pobarvajo ter na papir narišejo zajčeve nove čevlje ter jih prilepijo na noge pobarvanemu zajcu.

2. ura

Na tablo pritrdimo magnetna znaka + in =.Učence vprašamo, kaj znaka pomenita in kje so ju že videli. Povemo, da je prvi znak PLUS in pomeni seštevanje, drugi pa je JE ENAKO in pomeni, da je število na levi in desni strani tega znaka enako.

Naredimo nekaj praktičnih primerov, pri čemer nato na tablo situacijo zapišemo in nato zapišemo tudi račun.

Pred tablo prideta dva otroka.Pridružijo se jima še štirje.Narišemo.

Kakšen bi bil račun?2 + 4 = 6

Domine so dobro izhodišče za seštevanje in zapisovanje računov. Otrokom lahko damo različne domine (ne tistih, na katerih ni pik) in jim posredujemo navodilo, da preštejejo pike na levi in desni strani domine. Vprašanje je, koliko je vseh pik na domini. V začetku bodo otroci pike preštevali, a jih spodbujamo, da število pik izračunajo in račun zapišejo. To je formalni matematični jezik, v katerega postopoma uvajamo otroka.

Učbenik naloga 2, stran 62: Zapišejo račune, s katerimi predstavijo število pik na domini. Rezultat dobijo tako, da preštejejo vse pike na posamezni domini.

Otroci lahko iz lego kock v dveh barvah oblikujejo različne oblike in zapisujejo račune za število porabljenih lego kock. Lahko uporabimo tudi link kocke ali druge predmete, s katerimi lahko prikažemo združevanje.

Učbenik naloga 3, stran 63: Otroci pri nalogi vpišejo števila. Vsoto dobijo tako, da preštejejo vse lego kocke v posamezni figuri.

3. ura

Učenci bodo cel teden spremljali potek svojih dni.Vsak dan si zapisujejo, kaj so počeli, kje so bili, ali so se udeležili katerega krožka ali zunajšolske dejavnosti, so šli na sprehod in kam. Izdelajo si knjižico, v katero rišejo in lepijo vse, kar je zaznamovalo njihove dni.Vsak dan pregledamo njihove zapiske in poslušamo pripovedovanje o doživljajih.V šoli ali doma s starši izdelajo načrt za naslednji dan, nato spremljajo ali so ga uresničili in v kolikšni meri.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 20. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zajec pride na obisk učna tema: Seštevamo učna tema: Moj tedenučna enota: ruska ljudska: Zajček in repa učna enota: Seštevamo do 10 učna enota: Tedenski projekt: Moj tedenučni cilji:

- Otroci prisluhnejo znanim pravljicam oz. pesmi.

- Zaznavajo motive za ravnanje književnih oseb.

- Ob ilustracijah pripovedujejo znano pravljico.

- Prepoznavajo pravljične osebe.- Iščejo pravljice, v katerih nastopa zajec



učni cilji: Natančno opazujejo. Štejejo do 10. Seštevajo v obsegu do 10.







Otroci iščejo besede, ki opišejo lastnosti ljudi: prijazni, nesramni, dobri, gostoljubni, klepetavi itd.Poiščejo dobre lastnosti zase in za sošolce. V Mojci Pokrajculji smo ugotovili, da je zajec plašen, skromen in neiznajdljiv, v pesmi Zajec in pes, da je prebrisan, iznajdljiv in hiter, kakšen je v pravljici Zajček in repa.

Učbenik, str. 61

Prisluhnejo odlomku pravljice Zajček in repa, odgovorijo na vprašanja in nato poslušajo pravljico v celoti. Sodelujejo v pogovoru o pravljici. Poimenujejo lastnosti glavnega junaka ter preostalih nastopajočih. Določijo kraj in čas dogajanja.

Primerjajo lastnosti junakov v vseh treh pravljicah. Izberejo zajčka, ki jim je najbolj podoben, ga opišejo in utemeljijo svojo izbiro.

2. ura

Račune prikazujemo tudi grafično. Otrokom povemo situacijo, npr. Tina ima 4 sličice, Zvone pa 2, koliko jih imata skupaj, in jim posredujemo navodilo, da naj narišejo, koliko sličic imata oba skupaj. Pomembno je, da narišejo oba seštevanca, ki ju združijo (npr. z obkroževanjem), ne rišemo pa še vsote posebej.

Učbenik naloga 4, stran 63: Račune povežejo z ustreznimi slikami in zapišejo rezultat, ki ga dobijo s preštevanjem rož v vazi. Posamezne situacije (račune in rože v vazah) tudi ubesedimo.

Rišejo svoje situacije in zapisujejo račune.Delo v parih: drug drugemu narišeta situacijo, nato si lista zamenjata in vsak mora rešiti nalogo sošolca.

Reševanje nalog v vadnici za matematiko stran 52.

3. ura

Učenci bodo cel teden spremljali potek svojih dni.Vsak dan si zapisujejo, kaj so počeli, kje so bili, ali so se udeležili katerega krožka ali zunajšolske dejavnosti, so šli na sprehod in kam. Izdelajo si knjižico, v katero rišejo in lepijo vse, kar je zaznamovalo njihove dni.Vsak dan pregledamo njihove zapiske in poslušamo pripovedovanje o doživljajih.V šoli ali doma s starši izdelajo načrt za naslednji dan, nato spremljajo, ali so ga uresničili in v kolikšni meri. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 20. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo učna tema: Seštevamoučna enota: Pripovedovanje ob sliki učna enota: Zapisujemo računeučni cilji:

- Ob ilustracijah pripovedujejo zgodbo.učni cilji: Natančno opazujejo. Štejejo do 10. Seštevajo v obsegu do 10. Zapisujejo račune seštevanja k danim

situacijam.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, Vadnica za matematikopojmi


Na tablo rišemo preproste situacije s kroglicami dveh barv. Učenci povedo račun ter ga izračunajo. Po njihovem nareku pišemo račune in rezultate.

Učbenik naloga 5, stran 64: Natančno si ogledajo sliko.

Najprej opišejo, kaj opazijo na njej. Ob pomoči in spodbudi učitelja/-ice odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih, povedo svoje mnenje o dogajanju na sliki (npr. ali se jim zdi zanimivo ali ne, kaj delajo osebe, si med seboj pomagajo, nagajajo itd.).

Nato poskušajo sestaviti pripoved (npr. Družina Potokar je prejšnjo soboto izkoristila za domača opravila. Očka se je lotil urejanja knjižnih polic, mama se je odločila, …).

Imenujejo predmete in bitja na sliki in obkrožijo tiste, kjer slišijo glas O v besedi. Za dane situacije zapišejo račune seštevanja. Z otroki se seveda prej pogovorimo, kaj posamezne situacije predstavljajo. Npr. v akvariju

je 7 rib, mama bo dodala še 3, koliko jih bo plavalo v akvariju. Otroci rezultat dobijo tako, da preštejejo ribe v akvariju. Spodbujajmo jih, da bodo sestavljali 'matematične' zgodbice, ki bodo narekovale račune seštevanja. Lahko se odločimo tudi za proti primer, npr. oče je s police vzel 4 knjige, koliko jih je še na polici. Je to tudi situacija, za katero lahko zapišemo račun seštevanja? Kako moramo oblikovati vprašanje? …


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 20. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema učna tema: Moj tedenučna enota: Vidno in slušno razločevanje: skrite besede in prvi zlog.

učna enota: Tedenski projekt: Moj teden

učni cilji: Učenci prepoznajo skrite besede. Slišijo prvi zlog. Iščejo besede na določen prvi zlog.







Vaje slušnega razločevanja:3. iskanje prvega glasu določene besede4. iskanje zadnjega glasu besede5. naštevanje besed, ki se začnejo na določen glas6. glaskovanje besed7. zlogovanje besed8. določanje prvega zloga

Vidno razločevanje besed: reševanje učnega lista

Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino stran 48, 49.

2. ura

Naredimo razstavo dnevnikov.Izdelamo preglednico dejavnosti, ki so se jih učenci udeležili v tem tednu. Na primer sprehod. Za vsak dan v tednu naredimo stolpec in nato barvamo kvadratke glede na to, koliko učencev je določen dan odšlo na sprehod.

Pogovorimo se, kaj najraje počnejo. Česa bi si želeli več? …

opombe

SEŠTEVAMOZAMENJAJMO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 21. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmoučna enota: A. Černejeva Ribice učna enota: Črka O učna enota: Zamenjamo seštevanca:

praktično deloučni cilji:- Poslušajo pesem.- Prepoznajo rimo.- Prepoznajo del v obeh kiticah, ki se ponovi.

učni cilji Poimenujejo bitja/predmete na sliki. Iščejo glas O v besedah in mu priredijo

črko.

učni cilji: Poznajo zakon o zamenjavi. Seštevajo v obsegu do 10. Rešujejo preproste probleme.



Učence motiviramo z igrico: lovimo ribice. Vsak otrok iz kartona izreže ribico, nato ji pri ustih pritrdimo kovinsko sponko. Na vrvico privežemo magnet in učenci s pomočjo magneta lovijo/pobirajo ribice s tal.

Na tablo projiciramo ilustracijo iz delovnega učbenika na strani 65.Kje so dečki?Kaj počnejo?Kaj imajo v rokah?Koliko rib so že ujeli?Kaj se pogovarjajo dečki v čolnu?Katero pesmico bi si vi peli, če bi bili z dečki v čolnu?

Poslušajmo, kaj si govorijo dečki:

Učbenik, str. 65

Otroci prisluhnejo pesmi Anice Černejeve Ribice. Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi. Ob poslušanju branja pesmi in poslušanju recitacije zaznavajo ritem pesmi.Recitirajo pesem, lahko jo ponazorijo tudi z gibi. Odzivajo se na čustvene sestavine besedila in ga označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju (je pesem vesela, žalostna ipd.).Odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.Ali poznate še katero pesmico o ribici? (Dekle je po vodo šlo)Kaj pa pravljico? (O zlati ribici)Kaj bi si vi zaželeli, če bi ujeli zlato ribico?V zvezek narišite ribico, ki izpolnjuje želje.

2. ura

Otroci si v knjižnici sposodijo in si ogledajo slikanice, abecedarije ter v njih poiščejo stran, kjer je predstavljena črka O. Prisluhnejo besedilom v slikanicah/abecedarijih in prepoznavajo besede, v katerih slišijo glas O.

Črko O izdelajo iz šib in okrasijo s pisanimi trakovi.

Učbenik, str. 67

Učitelj/-ica prebere ritmizirano besedilo v učbeniku. Otroci prepoznajo črko O v besedah. Prevlečejo sive črke O v besedah. Določijo mesto v besedi, kjer stoji črka O. Ob tem so pozorni na pravilno rabo in zapis vrstilnih števnikov s številko.

Učence spodbudimo k naštevanju besed, ki jih že znamo napisati – torej s črkami, ki jih že poznamo.Besede pišemo na tablo. Učenci jih nato berejo in prepišejo v zvezek.

3. ura

Učbenik naloga 3, stran 70: Naloga jasno nakazuje možno vpeljavo zakona o zamenjavi. Demonstriramo poskus in skupaj ugotavljamo, kaj se zgodi. Nastane simetričen odtis, zapis računa pa nakazuje zakon o zamenjavi seštevancev. Liste nalepimo v zvezek.

Učenci dobijo list A4. Prepognejo ga po daljši stranici na polovico in zopet razgrnejo. Tako dobijo dve enaki polovici. Na mizo jim damo kocke dveh barv. Na levo polovico lista položijo 3 rdeče kocke, na desno pa 2 modri. Povedo račun in ga izračunajo. Račun napišemo na tablo. Nato list zavrtimo tako, da sta modri kocki na levi polovici lista. Kaj se je spremenilo? Kakšen bi bil tokrat račun? Račun napišemo na tablo. Ali se je rezultat kaj spremenil? Zakaj menite, da se ni?Naredimo več podobnih vaj.

Učencem razdelimo domine. Damo navodilo, da sestavijo račune – seštejejo levo in desno stran domine. Nato domine obrnejo tako, da levo in desno stran zamenjajo. Zopet izračunamo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 21. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmoučna enota: V. Brest: Prodajamo za gumbe učna enota: Zamenjamo seštevanca: zapisujemo

računeučna enota: Tedenski projekt: Igramo se trgovino

učni cilji- Doživljajsko poslušajo sodobno pravljico.- Odgovarjajo na vprašanja o pravljici.- Predstavijo junake, ki nastopajo v pravljici.- Pogovarjajo se o izkušnjah pri

premagovanju težav.


učni cilji:- Razvijajo sposobnosti za

sporazumevanje.



Nadaljujemo s prejšnji dan začeto nalogo. Zopet si ogledamo liste z odtisom domine in ponovimo, kar že vemo. Nato na tablo narišemo pare domin (podobno kot v nadaljevanju naloge 3). Učenci narekujejo račune in jih nato izračunamo.

Rešimo nalogo v učbeniku na strani 70.Otroci naj čim bolj samostojno poskušajo odkriti zakonitost seštevanja. Zato pri tej nalogi nadaljujemo tako, da otrok zapiše račune (glede na zgled) in pove, kaj je opazil. Pravilo bo ubesedil po svoje. Zadnja dva primera, ki ju izpolni sam, bosta pokazala, kako je otrok situacijo z dominami razumel. Zakon o zamenjavi je namreč za otroke lahko zelo zahteven pojem.

2. in 3. ura

V uvodni motivaciji otrokom pokažemo lutko čarovnika in jih vprašamo, kaj bi si želeli, da bi jim pričaral. Otroci izgovarjajo čarovniške besede in izrekajo želje. Vprašamo jih, zakaj so izbrali prav te želje. Svojo izbiro utemeljijo.

Učbenik, str. 68

Preberemo ali pripovedujemo prvi del pravljice Prodajamo za gumbe do odlomka, ki je v učbeniku.Po poslušanju otroci razmišljajo, kako bi se lahko zgodba nadaljevala, odgovarjajo na vprašanja, opišejo junake v pravljici, kraj dogajanja in razmišljajo, kako bi sami razrešili podobno situacijo.Temu sledi branje odlomka v delovnem učbeniku. Po poslušanju otroci odgovorijo na vprašanja in povežejo pravljico s svojim resničnim doživljanjem, tudi otroci ne morejo vsega kupiti, kar si želijo.Nadgradnja besedila, risanje gumbov na karton in izrezovanje ter igra: prodajamo za gumbe, v kateri se domislijo, katere predmete lahko v igri zamenjujejo za gumbe.

Učbenik naloga 1, stran 69: Otroci poskušajo, izhajajoč iz pripovedi, rešiti problema s sklepanjem. Pomagamo si s konkretnim gradivom in s situacijami iz življenja. Če otroci zmorejo, naj besedilo tudi preberejo. Nalogo si lahko zamislimo tudi kot neke vrste cenik. Ne pričakujemo, da bodo vsi otroci znali rešiti nalogo sklepanja.

Učbenik naloga 2, stran 69: Otroci si ogledajo gumbe, lahko jih štejejo (spodbudimo jih, da ocenijo, če jih je več kot 10), opisujejo oblike … Z natančnim opazovanjem bodo določili pare – enake gumbe. Nato odgovorijo še na vprašanja in izdelajo slike iz gumbov, ki so jih poprej prinesli v šolo ali izdelali iz kartona ter jih uporabili za trgovino z gumbi. Tudi pri teh dejavnostih lahko izhajamo iz matematičnih navodil: uporabi 7 zelenih gumbov, 5 takih, ki imajo 4 luknje, 2 okrogla gumba …

Naloga: naslednji dan naj učenci prinesejo različne drobne predmete, ki jih bodo naslednji dan prodajali za gumbe.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 21. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmoučna enota: Vidno razločevanje učna enota: Računamo do 10 učna enota: Tedenski projekt: Igramo se

trgovinoučni cilji:

- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo (risalno) pisanje.


učni cilji:- Razvijajo sposobnosti za

sporazumevanje.



Iskanje delov besed je zahtevno, zato delamo postopoma, otroke spodbujamo in jih pri uspešnem delu tudi pohvalimo. Učitelj/-ica izgovori besedo, npr. raketa, rokavica, petelin, in otroci poskušajo ugotoviti, katera beseda se še skriva v tej besedi. Nato nadaljujejo iskanje besed v besedi, tako da sami iščejo dvojice takih besed.

Učbenik naloga 6, stran 66: Otroci imenujejo predmete in bitja na sliki in ustno iščejo besede v besedi, šele nato poskušajo najti besedo v besedi tudi pri zapisu. Primerjajo leve in desne zapise ter ugotavljajo, v čem so si podobni oz. kateri deli zapisov so enaki. Te dele obkrožijo. Otroci, ki že znajo brati, jih lahko preberejo oz. berejo globalno z učiteljem/-ico.

2. ura

Telovadimo:

9. 3 + 2 počepa10. 8 + 1 poskok11. 1 + 5 dotikov tal z iztegnjenimi nogami12. 1 + 2 predklona13. ...

Vadnica za matematiko str. 55, 56, 57

3. ura

Igra: Prodajamo za gumbe. Pogovorimo se o trgovini – kaj to je, kako poteka prodajanje, kupovanje ...Učenci postavijo svoje stojnice, nanje dajo predmete, ki so jih prinesli od doma. Predmetom določijo cene (do 10 gumbov za predmet). Vsak učenec dobi določeno število gumbov, s katerimi nato kupuje.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 21. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmoučna enota: Določanje prvega zloga učna enota: Utrjevanje

učni cilji Določijo prvi zlog.




Učenci imajo na mizah kupčke kock. Sledijo navodilom učitelja/-ice. Učitelj/-ica govori račun, učenci jemljejo iz kupa kocke ter jih urejajo pred seboj glede na račun, ki ga govori učitelj/-ica. Na koncu izračunajo rezultat.

3 + 2 =1 + 2=3 + 5=…1 + 2 + 3=...

Učbenik naloga 4, stran 71: Otrok za dane situacije zapisuje račune oz. obratno. Otrok naj račun najprej prikaže z barvanjem, nato pa prešteje kvadratke in zapiše rezultat. Zadnji primer je nalašč drugačen; otroka namreč želimo opozoriti, da pravilo velja le takrat, ko zamenjamo enaki

števili. Otrokom postane namreč matematično pravilo bolj jasno, ko se seznanijo s situacijami, ko pravilo ne drži.

Učbenik naloga 5, stran 71: Otrok naj poskuša izračunati račune brez ponazoril (seveda si lahko pomaga s prsti). Preden začne računati, se pogovorimo, kateri račun se mu zdi lažji in zakaj. Namen naloge je namreč, da otrok uporabi zakon o zamenjavi in ne računa dvakrat v posameznem računu. Ne pričakujemo, da bodo to zmogli vsi otroci.

2. ura

Določanje prvega zloga predmetom v razredu.Učencem razdelimo sličice. Ogledajo si jih, si izberejo 5 predmetov in jim nato določijo prvi zlog.Iskanje besed na določen prvi zlog. Vadnica za slovenščino stran 50

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 21. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Seštevamo, zamenjajmo učna tema: Seštevamo, zamenjajmoučna enota: Določanje zadnjega zloga učna enota: Tedenski projekt: Igramo se

trgovinoučni cilji

Določijo zadnji zlog.učni cilji:- Razvijajo sposobnosti za

sporazumevanje. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. delpojmi


Določamo zadnji zlog svojemu imenu, predmetom v učilnici, predmetom na sliki ...

Vadnica za slovenščino stran 51, 52

2. ura

Povežemo z likovno vzgojo ter izdelamo maketo tržnice iz kartona in odpadne embalaže.

opombe

STARA HIŠA

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 22. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hišaučna enota: Pripovedovanje učna enota: Opis hiše učna enota: Štejemo in računamo do 10učni cilji:

- Poslušajo pripoved o življenju nekoč.- Razumejo in pomnijo nove besede.- Vrednotijo učiteljevo pripovedovanje

ter utemeljujejo svoja mnenja.- Se pogovarjajo/sodelujejo v pogovoru.

Primerjajo slike starih in novih predmetov ter iščejo razlike.

učni cilji- Poslušajo pripoved o življenju nekoč.- Razumejo in pomnijo nove besede.- Vrednotijo učiteljevo pripovedovanje ter

utemeljujejo svoja mnenja.- Se pogovarjajo/sodelujejo v pogovoru.- Primerjajo slike starih in novih predmetov ter

iščejo razlike.- Opisujejo hiše.

učni cilji: Računajo v obsegu do 10. Natančno opazujejo in razlikujejo

predmete.



Odidemo na sprehod po bližnji okolici šole. Na sprehodu ugotavljamo, katere hiše so starejše, katere so najstarejše in katere so nove. Primerjamo, kako se nove hiše razlikujejo od starih, čeprav so obnovljene.Vrnemo se v razred.

Učbenik naloga 1, stran 72: Učenci opisujejo hišo na sliki. Opisovanje spodbujamo z vprašanji: iz česa je streha, kakšna so okna, kakšne so stene hiše, kje so bile take hiše (v mestu, na deželi), čemu je bila hiša namenjena, kdo naj bi v hiši stanoval in podobno. Na spodnji sliki opisujejo predmete, ki jih prepoznajo, čemu so namenjeni, ali so kje videli podobne predmete?

Preberemo uganko, otroci povedo rešitev.

3. ura

Metanje v tarčo:Na karton narišemo tarčo. Notranji krog je vreden tri točke, srednji dve in zunanji eno točko. Karton položimo na tla in stopimo nekaj korakov stran in se postavimo v kolono. Otrok, ki je prvi, prvi meče, nato se postavi na konec kolone. Na tarčo mečemo blazinico (10 x 10 cm), napolnjeno s fižolovimi semeni. Vsak učenec šteje in sešteva svoje točke. Kdor prvi osvoji 10 točk, je zmagovalec.

Vadnica za matematiko stran 58

Učenci narišejo vsak svojo nalogo/situacijo seštevanja na karton. Kartončke zberemo in nato vsak učenec izžreba svojega ter nalogo reši v zvezek. Pripravimo še več podobnih nalog, ki jih učenci rešujejo v karo zvezek.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 21. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hišaučna enota: Črka V učna enota: Zapisujemo in sestavljamo račune učna enota: Stari predmetiučni cilji

- V besedah iščejo glas V in mu priredijo črko.

učni cilji: Računajo v obsegu do 10. Natančno opazujejo in razlikujejo

predmete.

učni cilji: Spoznavajo, da je bilo življenje

ljudi v preteklosti drugačno.



Učenci prinesejo v šolo različne predmete, za katere menijo, da so stari. V razredu pripravimo manjšo »muzejsko zbirko«. Zbirko starih predmetov naj razvrščajo po različnih kriterijih: kje so jih našli, za kaj so jih uporabljali, kako so jih uporabljali, ali so še uporabni, iz česa so narejeni. Predmete uredimo po starosti.

Učbenik naloga 2, stran 73: Primerjajo novejše in starejše pare predmetov na slikah, predvsem njihovo obliko, material, iz katerega so narejeni, njihovo delovanje.

2. ura

Odidemo na sprehod v gozd, park. Opazujemo veje in iščemo tiste, ki so zraščene v črko V – rogovile. Vsak otrok poišče na tleh rogovilo in jo odnese v razred. V razredu rogovile očistimo in pobarvamo s tempera barvami.

Otroci iščejo besede, ki se začnejo na glas V, besede, ki imajo ta glas na sredini ali na koncu.

Ogledajo si črko na slikovni stavnici in so pozorni na pravilen zapis. Opazujejo, kako učitelj/-ica zapiše črko po zraku in na tablo, in to ponovijo z velikimi gibi.

Učbenik, str. 77, črka V: Prisluhnejo ritmiziranemu besedilu in prevlečejo sive črke. Iščejo čim več besed, ki se začnejo na črko V, O in J. Rešijo nalogo v učbeniku.Učitelj/-ica izgovarja besede tako, da izpusti prvi glas. Otroci ugotovijo, kateri glas manjka, in vpišejo manjkajočo črko zanj. Besede globalno berejo.

3. ura

Praktično delo: pred tablo pokličemo 3 učence. Učenci v klopeh preštejejo, koliko učencev je pred tablo. Število zapišemo na tablo. Nato pokličemo še 4

učence. Koliko učencev je še prišlo? Na tablo napišemo poleg števila 3 še število 4. Vmes pustimo prostor za matematični znak. Učencem povemo, da ko dodajamo, zapišemo v računu znak +. Dopolnimo račun na tabli: 3 + 4 =

Koliko otrok je pred tablo?Dokončamo račun: 3+4=7

Izvedemo več podobnih dejavnosti. Učenci postopno sami narekujejo račune in jih tudi izračunajo. Račune s table prepišejo v zvezek. Razdelimo slike z dvema množicama. Slike so dovolj velike, da jih učenec, ki stoji pred tablo lahko pokaže sošolcem. Učenec nato

prešteje elemente posamezne množice in pove račun. Zapiše ga na tablo. Na vrsto pridejo vsi učenci. Podobno nalogo nato izvajamo še individualno, vsak učenec sam v zvezek

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 22. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hišaučna enota: Poimenovanje predmetov na sliki učna enota: Zapisujemo in sestavljamo račune učna enota: Življenje nekočučni cilji:

- Prepoznajo in poimenujejo predmete na sliki.

učni cilji:- Računajo v obsegu do 10.- Natančno opazujejo in razlikujejo

predmete.

učni cilji: Spoznavajo, da je bilo življenje

ljudi v preteklosti drugačno.



Obiščemo knjižnico in s pomočjo knjižničarke poiščemo knjige, ki opisujejo življenje nekoč. Knjige odnesemo v razred. Učenci si jih ogledajo, nekaj besedil preberemo in se o njih pogovorimo.

Učbenik naloga 3, stran 74, 75: Otroci ob pomoči učitelja/-ice opišejo sliko. Ker je veliko neznanih besed, najprej predmete na sliki imenujemo. Na in ob odprtem ognjišču so kotli, lonci, mlinčki, kuhalnice in svečniki. Na polici nape so svečniki, mlinčki, petrolejka in peščena ura. Na koritu je vrč, cedilo in glinena posoda s kuhalnicami in zajemalkami. V skledniku, ki je obešen na steno, so sklede in lončki, na mentrgi je sito in lončeni model za potice, ob njej stoji pinja. V kuhinji so še miza in stoli, dve pručki, košara in sirkova in dve brezovi metli. Otroci tako razvijajo svojo poimenovalno zmožnost, saj pridobijo nove polnopomenske besede.

Besedam določijo prvi in zadnji glas, določijo dolžino besede ter število zlogov.

Otroci preštejejo posamezne predmete, zapišejo število ter račun seštevanja. Vsak račun naj tudi ubesedijo.

3. ura

Ogledamo si zbirko starih predmetov, ki jo imamo v razredu. O vsakem predmetu se pogovorimo. Morda so učenci prinesli še kak nov predmet ali so izdelali plakat o določenem starem predmetu, ki so ga videli v muzeju.

Beremo besedila, ki smo jih prinesli iz knjižnice.

Ogledamo si krajše posnetke o življenju nekoč.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 22. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hišaučna enota: Identifikacija prvega glasu učna enota: Računsko tekmovanjeučni cilji:- Določijo prvi glas.

učni cilji:- Učenci zanjo računati do 10.



Ilustracije v delovnem učbeniku uporabimo za poimenovanje predmetov (ponovitev) ter določanje prvega glasu, števila zlogov.Učencem razdelimo različne slike (povezane s temo življenje nekoč). Učenci natančno opazujejo slike, poimenujejo predmete in jim določajo prvi glas. Urijo se v natančnem opazovanju.

2. ura

Izvedemo razredno računsko tekmovanje.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 22. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša učna tema: Stara hišaučna enota: Igo Gruden: Jožek ima hiško učna enota: Obisk stare hišeučni cilji:- Podoživljajo pesem.- Zaznavajo rimo in povezujejo rimane

dvojice.- Iščejo podobnosti med književno osebo in

seboj.

učni cilji: Spoznavajo, da je bilo življenje ljudi v

preteklosti drugačno.



V uvodni motivaciji se pogovarjamo o življenju nekoč v kraju, kjer živijo otroci. Kako se je kraj spremenil, kaj je bilo prej, če je mogoče, pokažemo slike, fotografije.Pogovor napeljemo na življenje na deželi, v čem se razlikuje življenje v vasi in mestu. Otroci sodelujejo v pogovoru, izražajo svoja mnenja, trditve, utemeljujejo, poslušajo sogovorce.

Igo Gruden: Jožek ima hiško str. 78

Prisluhnejo pesmi. Po poslušanju razložimo besede, ki jih ne razumejo, otroci jih uporabijo v novih povedih. Sledi iskanje rim, obkrožijo rimane dvojice. Poiščejo temo besedila: življenje na kmetih, povezanost z naravo, veselje ob delu. Razvijamo pozitiven odnos do dela.Otroci pripovedujejo, ali je junak v pesmi vesel in dobre volje ali nezadovoljen.

Kaj vzbuja prijetne občutke pri ljudeh? Kdaj smo dobre volje? Otroci narišejo, kaj delajo, kadar so dobro razpoloženi.

2. ura

Če imamo možnost, obiščemo muzej ali muzejsko zbirko v kraju šole, ki prikazuje življenje in običaje v preteklosti. Večina predmetov v manjših, tudi zasebnih zbirkah je stara okoli sto let. Če gre za starejše obdobje, skušajmo otrokom ponazoriti, kaj je bilo prej in kaj kasneje, z urejanjem na časovnem traku.

Učbenik naloga 4, stran 76: Naloga zahteva nekaj sklepanja in primerjanja, kateri predmeti so nastali ali obstajali sočasno. Ko še ni bilo avtomobilov, tudi ni bilo avtobusov in sodobnih koles, torej je Tonček lahko šel na obisk le peš ali z vozom. Mikrovalovna pečica in električni štedilnik delujeta na elektriko, Anica je lahko kuhala na ognjišču ali na štedilniku na drva oz. premog. Predmete lahko uredimo po nastanku, najprej je bil kotel, nato štedilnik na drva, nato štedilnik na elektriko in nazadnje mikrovalovna pečica. Ko še ni bilo telefonov, tudi radia ni bilo, torej je Franci dobil obvestilo v pismu po pošti ali pa mu ga je prinesel sel na konju. Kateri telefon so prej uporabljali, žični ali brezžični?Ko še ni bilo kemičnih svinčnikov, tudi flomastrov ni bilo. Marija je pisala z nalivnim peresom ali s peresom. Pisala lahko uredimo po nastanku pero, nalivno pero, kemični svinčnik, flomaster.

Dejavnosti lahko nadaljujemo z vprašanji: kako so ljudje potovali na daljše razdalje, ko še ni bilo letal; kako so prali, ko še ni bilo pralnih strojev; kako so zvrtali luknjo v zid, ko še ni bilo električnih vrtalnih strojev in podobno.

opombe

STARA HIŠA ODŠTEVAMO V MAJHNI VASI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 23. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Stara hiša, Odštevamo učna tema: Odštevamo učna tema: Odštevamoučna enota: Črka L učna enota: Izražanje količine učna enota: Odštevamo: praktično deloučni cilji:- V besedah iščejo glas L in mu priredijo

črko.- Ob dani ilustraciji oblikujejo preproste

besedilne naloge seštevanja in odštevanja.

učni cilj:- Opisujejo slike in izražajo količino z glavnimi

števniki.

učni cilji:- Odštevajo v obsegu do 10.- Zapisujejo račune odštevanja k danim

situacijam.



Pogovor o tem, kako so preživeli čas ob koncu tedna. Učenci pripovedujejo (v pretekliku), kako so se imeli in kaj so počeli. Nato pripovedujejo o tem, kaj bodo počeli tisti dan popoldne (prihodnjik). Vsak od učencev tudi pove, kaj bi najraje počel v tistem trenutku (sedanjik).

Učbenik naloga 1, str. 80: Otroci opazujejo sličice in jih najprej opišejo – kaj je na prvi sliki, koliko ptic je na žici … (v sedanjiku). Nato tvorijo še kratko pripoved o tem, kaj se je zgodilo (v pretekliku). Pri tem uporabijo ustrezne časovne (najprej, potem …) in krajevne prislove ali druge izraze (stran, drugam; na jug, k svoji družini …). Situacijo prikažejo z računom odštevanja.

Otroci ponazarjajo situacije odštevanja z link kockami. Vzamejo stolpič kock ene barve, jih preštejejo, odvzamejo določeno število kock in

zapišejo račun. Odgovorijo na vprašanje, koliko kock je ostalo (le-te preštejejo).

Učbenik naloga 2, str. 80: Podobno rešujejo naloge v delovnem učbeniku. Opozorimo jih, da smo kocke, ki smo jih odvzeli, prikazali tako, da smo jih prečrtali. Rezultat računa dobijo tako, da preštejejo kocke.

3. ura

Učencem razdelimo reklamno gradivo (lahko pa prinesejo otroci od doma sličice besed, ki se začnejo na glas L). Otroci izrežejo sličice in jih razvrščajo glede na prvi glas v besedi.Izberejo skupino sličic, ki se začnejo na glas L, in iščejo še druge besede, ki se začnejo na ta glas.Na tablo zapišemo več črk L, nato jih otroci večkrat prevlečejo. Pozorni smo na pravilen zapis.Oblikujejo črko L iz plastelina ali s prstom rišejo v mivko.

Učbenik, str. 83, črka L: Otroci prisluhnejo ritmiziranemu besedilu, globalno berejo. V besedilu poimenujejo črke, ki jih že prepoznajo. Kdor zna, poskuša prebrati besedilo.Prevlečejo sive črke. Skupaj preberemo besede LOK, OČALA …, povežejo besede in slike.Izbirajo ime za čarovnico, začne se na glas L. Zapišemo ga na tablo. Otroci ga preslikajo v delovni učbenik. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 23. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Odštevamo učna tema: Odštevamo učna tema: Stara hišaučna enota: Črka L in tvorjenje vprašalnih povedi

učna enota: Znak – (minus) učna enota: Dedki in babice se spominjajo

učni cilji:- Tvorijo vprašalne povedi.- V besedah iščejo glas L in mu priredijo

črko.- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje,

tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje.

- Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi glas v besedi in naštevajo besede, ki se začnejo z istim glasom.


situacijam.

učni cilji:- Spoznavajo, da je bilo življenje ljudi v




Pripravljenih imamo več listov (dovolj velikih, da vidijo podrobnosti vsi učenci), na katerih so narisane situacije, iz katerih lahko oblikujemo račun odštevanja. Učenci opisujejo situacije in oblikujejo račune. Liste sproti pritrjujemo na tablo in poleg njih zapišemo račun odštevanja. Učenci si nato ogledajo račune in jih preberejo. Spoznajo nov znak, znak za odštevanje – to je znak minus.

V razredu položimo na tla 9 obročev (hulahop). Vanje položimo liste z zapisanimi števili od 1 do 9. Otrokom nato naključno razdelimo liste z

zapisanimi računi odštevanja. Učenci račune izračunajo in se postavijo v ustrezen obroč. (Če imamo v razredu veliko učencev, lahko položimo na tla več obročev in se ista številka večkrat ponovi.)Dejavnost večkrat ponovimo – vsakič zberemo vse lističe, jih premešamo ter zopet razdelimo učencem. Učbenik naloga 3, str. 80: Naloga preverja, kako otroci prevedejo grafični prikaz računa v simbolni zapis. Zelo pomembno je namreč, da usvojijo, da zmanjševanec predstavljajo vsi krogi, tudi prečrtani.

2. ura

Igrica: Zanima me...Z otroki se usedemo v krog. Podamo jim navodilo: vsak bo postavil vprašanje otroku, ki sedi na njegovi desni strani. Dejavnost začne učitelj/-ica, nadaljuje pa učenec, ki mu je učitelj/-ica postavil/-a vprašanje. Za začetek lahko predlagamo temo, na katero bomo postavljali vprašanja (na primer – barva oblačil (Kakšne barve so tvoje nogavice?), imena sorodnikov (Kako je ime tvoji mamici/stricu ...?), najljubše stvari (Katera je tvoja najljubša žival/pravljica/risanka/barva...?), v zadnjem krogu postavljanja vprašanj pa pustimo učencem, da si sami izmislijo vprašanje, ki jih zanima. Učbenik naloga 4, str 81: Otroke spodbudimo, da oblikujejo vprašanja. Pri tem jim pomagamo z vprašalnicami, nato samostojno tvorijo vprašanja. Kaj praznujejo otroci? Kdo ima rojstni dan? itd. Na vprašanja odgovarjajo sošolci. Postavljanje vprašanj je za otroke zelo zahtevna dejavnost. Sprva postavljajo predvsem odločevalna vprašanja (z vprašalnico ALI). Pri tem jih usmerjamo, da začnejo tvoriti tudi dopolnjevalna vprašanja, npr. Kdo je na sliki? Koliko svečk je na torti? … – tako da se vprašalne povedi začenjajo z vprašalnimi zaimki oz. prislovi (kdo, kaj, koliko, zakaj, kje, kdaj, kako …).Sprva otrokom pomagamo tako, da jim ponudimo vprašalnico, otroci pa dokončajo vprašanje. Nato poskušajo sami oblikovati vprašanje ob sliki v učbeniku.Igramo se igrico vprašaj/odgovori, otroci izmenično sprašujejo in odgovarjajo.Za dane situacije zapišejo račune odštevanja. Situacije najprej ubesedimo, npr. na mizi je bilo 8 kosov pic, 5 so jih otroci pojedli, ostali so še trije kosi, nato zapišemo ustrezen račun.

3. ura

V tem tednu nadaljujemo s temo Stara hiša. Učence spodbujamo k pogovoru s starimi starši in prastarimi starši. Zgodbe učenci pripovedujejo nato v šoli, povabimo pa tudi stare starše, da nas obiščejo v razredu in nam predstavijo zanimivo zgodbo, dejavnost ali karkoli iz svojega otroštva.

Prvo uro se pogovarjamo o starih starših in prastarih starših. Kje živijo?Ali še hodijo v službo in s čim se ukvarjajo?Ali se spominjate zanimivega dogodka, povezanega s starimi starši?Kaj najraje počnete z dedki in babicami?…

V zvezek narišejo svoje stare starše.

Preberemo pravljico o dedku/babici.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 23. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V majhni vasi učna tema: Odštevamo učna tema: Stara hišaučna enota: E. Peroci: Muca Copatarica- Poslušanje pravljice na avdio kaseti.

učna enota: Odštevamo v obsegu do 10 učna enota: Dedki in babice se spominjajo

učni cilji:- Poslušajo in razumejo

pripovedovanje/branje umetnostnega besedila.

- Po poslušanju odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja o bistvenih podatkih, kje in kdaj se je pravljica dogajala in kdo so književne osebe.

- Identificirajo se z eno izmed književnih oseb, pripoveduje, kako bi ravnali sami v podobni situaciji.

- Z ilustracijami nadgradijo svoja doživljanja besedila.

- Sodelujejo v skupinski dramatizaciji besedila.

- Ob dani ilustraciji oblikujejo preproste besedilne naloge seštevanja in odštevanja.


situacijam.





Otroke spodbujamo, da račune odštevanja predstavijo na različne načine. Na tablo napišemo račun, otroci pa ga ponazorijo s konkretnim materialom in pojasnijo, kako so to naredili. Lahko pa račun predstavijo tudi grafično. Do sedaj smo spoznali dva načina: odštevanec prečrtamo, račun odštevanja prikažemo s spremembo začetnega stanja tako, da iz končnega stanja sklepamo na spremembo. Otroke spodbujamo, da račun odštevanja prikažejo grafično na različne načine.

Učbenik naloga 5, str. 82: Otroci prikažejo račune odštevanja grafično. Spodbudimo jih še, da za vsak račun povedo preprosto besedilno nalogo.

Učbenik naloga 6, str. 82: Otroci izračunajo račune. Pri tem si lahko pomagajo s konkretnim materialom oz. s prsti. Če so pri seštevanju dobro usvojili prikaz števila s prsti (za števila, večja od 5, kot prsti ene roke in preostanek), potem ne bi smeli imeti težav s prikazovanjem zmanjševanca, npr. pri računu 7 – 4 =. Otrokom preberemo rime in jih spodbudimo, da si tudi sami izmislijo rime za npr. razlike, pri katerih sta odštevanec in razlika enaki (8 – 4 = 4, 6 – 3 = 3 …).

2. ura

Ker otroci poznajo pravljico Muca Copatarica, jim za uvodno motivacijo pokažemo nekaj predmetov iz pravljice, npr. copate in plišasto muco. Otroci poskušajo ugotoviti, katero pravljico bodo tokrat slišali.

Učbenik, str. 84

Otroci prisluhnejo pravljici v celoti. Po branju sledi analiza besedila, otroci obnovijo pravljico ob slikah, vsak otrok del pravljice. Povedo, kdo je glavni junak, kje se pravljica dogaja, kdaj.Odgovorijo na vprašanja. Ob ilustracijah v delovnem učbeniku pripovedujejo pravljico.Sošolcem postavljajo matematična vprašanja o slikah.Pripoveduje o svojih podobnih doživetjih. Pripovedujejo pravljico, kot bi sami doživeli dogodke.

Učbenik, str. 85

Otroci pripravijo skupinsko dramatizacijo besedila. Izdelajo naprstne lutke in zaigrajo vsaka skupina svoj prizor.Preberemo jim del povedi, nato poved dopolnijo s sličico.

3. ura

V razred povabimo stare starše. Pripravimo delavnico – npr. peka kruha, piškotov … skuhamo krhljevko.Učenci se ob dejavnostih pogovarjajo, navezujejo stike, spoznavajo življenje nekoč.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 23. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V majhni vasi učna tema: Odštevamoučna enota: O. Župančič: Pismo učna enota: Zapisujemo račune odštevanjaučni cilji:- Poslušajo in razumejo

pripovedovanje/branje umetnostnega besedila.

- Po poslušanju odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja o bistvenih podatkih, kje in kdaj se je pravljica dogajala in kdo so književne osebe.

- Z ilustracijami nadgradijo svoja doživljanja besedila.


situacijam.



V uvodnem delu se z otroki pogovorimo o njihovih najljubših pravljicah, kdaj jim starši berejo, katere pravljice jim berejo večkrat in kdaj se po pravljici zvečer odpravijo spat.Povedo, kakšne izgovore iščejo, ker bi radi še poslušali pravljice, ter kako jih starši prepričajo, da zaspijo.Nato jim pokažemo pismo. Otroci poskušajo uganiti, kaj piše v pismu. Pismo preberemo, v njem je pesem Pismo.Na tablo zapišemo besedo PISMO in otroci poskušajo samostojno najti pesem v učbeniku.

Učbenik str. 86

Po poslušanju poiščejo besedilo v delovnem učbeniku in pesem še enkrat poslušajo, tokrat sledijo branju učitelja/-ice. Pogovorijo se o pojmu: zamorski kralj, ob tem smo pozorni, da razložimo, da je izraz: »zamorski« literaren in ga v vsakdanjem življenju ne uporabljamo, ker je žaljiv. Po pogovoru sledi domišljijsko potovanje: otroci pripovedujejo, kaj bi storili, če bi dobili pismo od zamorskega kralja.

2. ura


Pri tej nalogi učence začnemo počasi uvajati v strategijo branja (poslušanja) besedilnih nalog, tj. da besedilo dvakrat poslušajo/berejo. Po drugem poslušanju obkrožijo oz. povedo, kateri podatki so pomembni. Pri tem jim pomagamo s podvprašanji. Tako pri prvi povedi označijo število 7 in glagol ima. Utemeljujejo, zakaj so ti podatki pomembnejši kot besedi Tina in jagode. Pri drugi povedi označijo število 4 in ob pomoči vprašanj ugotovijo, da je zelo pomembna tudi beseda poje, ker pomeni, da deklica nima več enakega števila jagod kot na začetku. Ko preberejo/poslušajo vprašanje, obkrožijo (ali ponovijo) vprašalnico in poiščejo še zadnji pomemben podatek – besedo ostane. Ob računu, ki je zapisan pod slikovnim prikazom, ugotovijo, kateri matematični znak je nadomestil besedo poje in besedo ostane.

V celotnem poglavju smo otroke uvajali v odštevanje prek smiselnih besedil. Pri tej nalogi besedilo 'prevedemo' v matematični jezik (začetno stanje, dogodek, končno stanje). Otroci izračunajo račun in dopolnijo odgovor. Narekujemo jim različna besedila, nato jih grafično prikažejo in zapišejo račun odštevanja.


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 23. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V majhni vasi učna tema: Stara hišaučna enota: Črka K in določanje prvega glasu učna enota: Dedki in babice se spominjajoučni cilji:- V besedah iščejo glas K in mu priredijo

črko.- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje,







Črko K uvedemo z igro. Otrokom preberemo poved. Besedilo je zapisano na tabli.KOKOŠ KOKODAKA.Otroci poved razčlenijo najprej na besede, besede razčlenijo na zloge, preštejejo število zlogov in nato besede razčlenijo na glasove, glaskujejo. Poskušajo ugotoviti, kateri glas se v teh besedah največkrat ponovi.Temu sledi razčlenjevanje še drugih povedi, npr.KLEMEN SE VOZI S KOLESOM.KLARA BERE KNJIGO.Na stavnici poiščemo črko K, zapišemo jo na tablo. Otroci jo zapisujejo po zraku, v mivki, na tablo, na list itd.

Učbenik str. 87

Preberemo ritmizirano besedilo, otroci prevlečejo sive črke in rešijo nalogo – povežejo pare, ki se začnejo z enakim glasom.

Vadnica za slovenščino str. 56, 57 ura

Ogledamo si risanko Heidi.

opombe

POSEBEN DANŠTEVILO NIČ

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 24. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Poseben dan učna tema: Poseben dan učna tema: Poseben danučna enota: F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajčico

učna enota: Pripovedovanje ob slikah učna enota: Vrstilni števniki

učni cilji:- Prisluhnejo pravljici.- Zavzamejo svoj zorni kot ob poslušanju in

opišejo svojo sodbo ter občutja ob poslušanju pravljice.

- Opišejo književne osebe. - Vrednotijo temo pravljice: pomoč,

prijateljstvo, solidarnost tudi glede na lastne izkušnje.

učni cilji:- Ob slikah pripovedujejo zgodbo. - Uporabljajo prislove najprej, potem, nazadnje.

učni cilji: Štejejo in zapisujejo števila do 10. Poznajo in zapišejo vrstilne števnike do

10.



Za poslušanje pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico otroke najprej motiviramo. V razred prinesemo ponošeno srajčico. Otroci si jo v krogu ogledajo, se jo dotaknejo in ob tem izrekajo svoje misli, mnenja, občutke, želje.

Učbenik str. 94

Preberemo odlomek. Po poslušanju otroci odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na odlomek.Tisti, ki pravljico že poznajo, sodelujejo v pripovedovanju celotne pravljice, nadaljujejo pripoved, vsak otrok pove delček pravljice, drugi nadaljuje.Nato preberemo pravljico v celoti.Po poslušanju v mislih oblikujejo domišljijskočutno predstavo književnih oseb, predstavijo književne osebe in povedo, na kakšen način so pomagale Vidku. Povedo, kaj je tema pravljice: prijateljstvo, pomoč, sočutje, solidarnost, in pripovedujejo o lastnih izkušnjah.

Učbenik str. 95

Pripovedujejo pravljico ob slikah in vpišejo vrstilne števnike, s katerimi pokažejo zaporedje dogodkov. Svoje doživljanje nadgrajujejo z izdelovanjem lutk in igranjem zgodbe.Ogledajo si ilustracije v slikanici Kdo je napravil Vidku srajčico in še enkrat obnovijo pravljico. Pri tem sodelujejo vsi učenci.

3. ura

Učencem razdelimo škatle različnih oblik in velikosti. Učenci škatle primerjajo, opisujejo.Za kaj uporabljamo škatle?Kaj je še podobne oblike, kot škatle, ki jih imate v rokah?Pogovor navežemo na darila.


Potrebujemo manjše škatle v obliki kvadra, ovojni papir, okrasni trak in lepilni trak. Otroci naj najprej dopolnijo navodilo za zavijanje z vrstilnimi števniki, nato zavijejo darilo po navodilu. Opozorimo jih na natančno pregibanje in na estetski končni videz darila. Pogovorimo se, kdaj se obdarujemo, kakšna darila so primerna in kdo jih izroča. Vprašanja se lahko navezujejo tudi na obliko darila. Darilo v delovnem učbeniku ima obliko kvadra. Katere oblike je lahko še darilo? Kako bi ga zavili? Otroci naj poskusijo zaviti žogo (jabolko, pomarančo). Jo tudi lahko gladko zavijemo? Prisluhnimo razlagam otrok.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 24. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Poseben dan učna tema: Poseben dan učna tema: Poseben danučna enota: Vabilo učna enota: Zbiranje in interpretacija podatkov učna enota: Prazniki po svetuučni cilji:- Otroci poslušajo neumetnostno besedilo –

vabilo ter ga pomensko in okoliščinsko razčlenijo.

- Ustno tvorijo vabilo, ga narekujejo učiteljici ali narišejo.

- Primerjajo različna vabila in ugotovijo, v čem so si podobna in v čem različna, poskušajo najti tudi pomanjkljivosti.

- Sodelujejo v pogovoru o sprejemanju daril.- Pripovedujejo o svojih občutjih ob

sprejemanju oz. dajanju daril.

učni cilji: Izvedejo preprosto raziskavo: zberejo podatke,

jih prikažejo in interpretirajo.

učni cilji:- Doživljajo in spoznavajo, da so nekateri

dnevi v letu posebno pomembni, ker so jim ljudje kot posamezniki ali v določenem okolju (državi) pripisali poseben pomen.



Otroci opisujejo svoja doživljanja praznikov. Katerih praznikov se spominjajo, kako so jih praznovali? Kateri se jim je najbolj vtisnil v spomin? Pogovorite se, katere praznike ste že praznovali skupaj v oddelku in kaj še nameravate praznovati. Pogovarjajte se o prihajajočem prazniku (mednarodni dan žena, pust, gregorjevo). Kaj otroci o njem vedo, kako ga bodo praznovali?

Ob državnem prazniku narišejo slovensko državno zastavo in poslušajo himno.

Pogovorimo se, kako si sledijo barve v slovenski zastavi od zgoraj navzdol. Povemo jim, kateri simboli so v slovenskem grbu in kaj pomenijo. Pogovorimo se, kdaj, ob katerih praznikih obesimo državno zastavo. So vse zastave pravokotne oblike? Obstaja za to kakšen poseben razlog? Z otroki lahko izpeljemo zanimivo raziskovanje zastav, kakšnih so oblik, barv, koliko različnih barvnih polj imajo in druge značilnosti.

Učbenik naloga 7, str. 92: Otroci pobarvajo slovensko zastavo. Drugi dve zastavi naj poskusijo narisati, ne da bi obračali učbenik. Najprej narišejo črte in nato pobarvajo razdeljena polja.

Ob slovenskem kulturnem prazniku zapojejo pesmico, recitirajo ali odigrajo igrico.Za pusta izdelujejo pustne maske in se udeležijo šolskega pustovanja.

Po ogledu kulturne ustanove, lutkovnega gledališča, muzeja, galerije … otroci pripovedujejo o svojih občutkih ob obisku. Poimenujejo kulturno ustanovo, ki so jo obiskali, pripovedujejo, kaj so tam videli, kaj doživeli. Predstavijo kulturne ustanove, ki jih že poznajo. Usvojijo ali ponovijo imena za kulturne ustanove (muzej, galerija, gledališče, knjižnica,opera …) ter naštejejo kulturne ustanove v svoji okolici (bližnji ali daljni). S celimi povedmi povedo, kaj delamo v teh ustanovah – si ogledujemo slike, poslušamo glasbo …

Učbenik naloga 6, str. 92: Ogledajo si kulturne ustanove na slikah in povedo, katere so že obiskali. Označijo jih z barvanjem krogcev.

2. ura

V razred prinesemo različna vabila. Skupaj si jih ogledujemo, prebiramo in ugotovimo, na katere prireditve vabijo (rojstni dan, pustno rajanje, prireditev za starše …). Opazujejo, kam so se tvorci podpisali. Če je vabilo napisano z velikimi tiskanimi črkami, prepoznajo znane črke (iz svojega imena ipd.).

Učbenik naloga 2, str. 89: Preberemo, kaj piše v vabilu. Odgovarjajo na vprašanja o sporočevalcu in naslovniku ter o bistvenih podatkih. Najpomembneje je, da iz besedila razberejo, kdo koga vabi, na katero prireditev vabi ter kdaj in kje bo ta prireditev potekala.

Preberemo tudi nekaj primerov pomanjkljivih navodil (manjka podatek, na katero prireditev vabi tvorec, ali podatek o kraju ali času, podatek o tvorcu). Otroci naj poskusijo ugotoviti, kaj manjka. Narišejo vabilo in preslikajo besedilo s table.

3. ura

Kdaj pišemo vabila? Komu pišemo vabila?Ste za rojstni dan že kdaj poslali prijateljem vabila na praznovanje?Kaj ste napisali na vabilo?Kdaj imate rojstni dan?

Učbenik naloga 4, str. 90: Otroci v razredu zberejo podatke o tem, v katerem letnem času so rojeni. Števila nato vpišemo v preglednico in oblikujemo prikaz s stolpci. Otroke opozorimo tudi na legendo. Nato odgovorijo na vprašanja. Prikaz lahko tudi vrednotimo z vprašanji, zakaj je tovrstno zbiranje podatkov zanimivo, kako je lahko za otroke uporabno, zakaj je prikazovanje s stolpci smiselno …Otroci stolpični prikaz ubesedijo, tako da s celo povedjo izrazijo količino z glavnimi števniki in ustrezno obliko samostalnika. Npr. Pozimi praznuje 9 sošolcev in NE Pozimi praznujejo 9 sošolci/sošolcev.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 24. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Poseben dan učna tema: Število 0 učna tema: Poseben danučna enota: Črka D učna enota: Število 0 učna enota: Slovenski praznikiučni cilji:- Vadijo zapis vrstilnih in glavnih števnikov s

številko. V besedah iščejo glas D in mu priredijo črko.

- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje.

učni cilji: Rešijo preproste besedilne naloge. Poznajo in zapišejo število 0. Odštevajo in seštevajo v obsegu do 10. Računajo s številom 0. Uredijo množico naravnih števil do 10.





Število 0 ni naravno število, predstavlja število prazne množice in rezultat pri odštevanju, če sta zmanjševanec in odštevanec enaki števili. Zapis števila 0 učenci že poznajo, saj ga uporabljajo pri zapisu števila 10. Otroci imajo različne izkušnje s številom nič (vsi pomeni niso nujno povezani s količino – npr. zunaj je 0 stopinj Celzija ne omeni, da temperature ni). Lahko zaigramo različne situacije in pokažemo oba načina vpeljave števila 0. Npr. v lončku ni nobene barvice ali v puščici smo imeli 5 barvic, vseh 5 uporabljamo, zato v puščici ni nobene.

Ilustracija s klovnom v delovnem učbeniku prikazuje število nič kot rezultat odštevanja. Če so otroci usvojili zapis odštevanja, potem bodo zapisali ustrezen račun. Pri obravnavi števila 0 se bodo učenci predvsem urili v odštevanju, grafičnem prikazovanju operacije odštevanja in računanju s številom 0. Slednje, predvsem za odštevanje, je praktično nemogoče grafično prikazati. Otroci naj poskušajo posplošiti, kaj se dogaja pri računanju s številom 0.

Učbenik naloga 1, str. 96: Otrok tvori kratko pripoved ob sličicah – pove, kaj se je zgodilo najprej, kaj potem in kaj nazadnje (na koncu). Nato zapiše ustrezen račun. Račun tudi prebere. Pozorni smo na izraz 'nič' in pravilno rabo samostalnika ob njem (nič balonov).

Učbenik naloga 2, str. 96: Otrok zapiše število 0 na črte in v okvirčke. Če je potrebno, pri vpeljevanju zapisa sledimo metodičnim postopkom, ki izhajajo iz pisanja po zraku, na veliko na tablo …

Učbenik naloga 3, str. 97: Otrok s številkami predstavi začetno in končno stanje krofov na pladnju. Spodbudimo jih, da pripovedujejo ob slikah oz. oblikujejo besedilno nalogo.

2. ura

Učbenik naloga 1, str. 88: Otroci drug drugemu opisujejo slike: kateri prazniki so prikazani, kdo jih praznuje, kdaj jih praznujemo in kako. Pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih s praznovanjem teh praznikov.Povedo, ob katerih praznikih, ki so na sliki, izrekamo voščila. Z igro vlog prikažejo izrekanje in sprejemanje voščil ob novem letu in za rojstni dan. Z znakom, ki je v legendi, označijo letni čas, v katerem je posamezen praznik.

Ob praznikih si ljudje podarjamo tudi darila. Učenci pripovedujejo, kaj podarimo ob določenem prazniku.

Z lutko odigramo pogovor ob prejemanju darila. Otroci ovrednotijo ravnanje glavnih oseb in povedo, kdo ravna prav in kdo narobe. Presojajo vljudnost izrekov in nebesedne govorice. Nevljudne povedi/izraze zamenjajo z vljudnejšimi. Ugotovijo, da hvaležnost za darilo izrazimo z besedo hvala. Prikažejo primerno nebesedno govorico telesa – očesni stik, rokovanje, nasmeh … Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob izročanju in prejemanju darila.Nato sami z lutkama zaigrajo prizore: izročanja oz. sprejemanja darila. Ostali ovrednotijo pravilnost ravnanja.

Učbenik naloga 5, str. 91: Otroci si ogledajo slike, preberemo jim besedila v oblačkih. Ovrednotijo posamezno ravnanje in izberejo tisto, ki je najprimernejše. Svojo izbiro utemeljijo in povedo, kaj je bilo narobe na drugih treh sličicah (nebesedna govorica, neprimeren besedni odziv …).

3. ura

Otrokom beremo zgodbe iz knjige Majde Koren, Ta knjiga ne grize (Oka, Jutro, Ljubljana 1997). V njej so pravljice na vsako črko abecede, ki otrokom omogočijo širjenje besedišča in učenje razumevanja poslušanega besedila. Tokrat prisluhnejo pravljici na črko D.Otroci po branju odgovarjajo na vprašanja in poskušajo poimenovati čim več besed, ki se začnejo na glas D.

Učbenik str. 93

Preberemo pesem v učbeniku. Otroci poimenujejo besede, ki se začnejo na glas D. Pri ponovnem poslušanju sledijo branju učitelja/-ice. V besedilu poiščejo besede, ki se začnejo na glas D. Prevlečejo sive črke in poimenujejo predmete in bitja ter jim določijo prvi glas. Tiste, ki se začnejo z glasom D, obkrožijo. Poiščejo rimo za besedo darilo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 24. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Število 0 učna tema: Število 0učna enota: Črka U učna enota: Preproste besedilne nalogeučni cilji:- Vadijo zapis vrstilnih in glavnih števnikov s

številko. V besedah iščejo glas U in mu priredijo črko.


učni cilji: Rešujejo preproste besedilne naloge. Poznajo in zapišejo število 0. Odštevajo in seštevajo v obsegu do 10. Računajo s številom 0. Uredijo množico naravnih števil do 10.



Ustno in na tablo rešimo nekaj računov seštevanja in odštevanja.

Učbenik naloga 4, str. 97: Otroci za dane ilustracije zapišejo račune odštevanja. Spodbudimo jih, da vsak račun oz. situacijo tudi ubesedijo. Grafične reprezentacije v učbeniku lahko prikažejo tudi z link kockami, z odvzemanjem.

Učbenik naloga 5, str. 98: Otroci računajo s številom 0. Seštevanje v množici naravnih števil do 10 že poznajo, zato bo računanje z 0 prikaz zakonitosti, da je pri seštevanju dveh števil, pri čemer je eno enako 0, vsota enaka drugemu seštevancu. Otroci naj račune prikažejo grafično (za število 0 ne pobarvajo nobenega kvadratka) in poskušajo ugotoviti pravilo za računanje z 0.

Učbenik naloga 6, str. 98: Otroci zapisujejo račune seštevanja. Izkaže se, da je število iztegnjenih prstov povsod enako, računi pa so različni.

Spodbudimo jih, da zapišejo čim več različnih računov za dan rezultat. Kasneje lahko uporabijo tudi račune odštevanja.

Učbenik naloga 7, str. 98: Odštevanje, kjer je odštevanec število 0, je praktično nemogoče grafično prikazati. Lahko pa račune smiselno ubesedimo, zaigramo in izračunamo. Ugotovimo, da je rezultat pri odštevanju enak zmanjševancu, če je odštevanec enak 0.

Učbenik naloga 8, str. 98: Otroci vpisujejo števila po vrstnem redu. Na številski trak v tem primeru še nismo dodali števila 0, lahko pa na traku, ki ste ga oblikovali skupaj z otroki, dodate tudi število 0. S tem bodo otroci usvojili položaj števila 0 na številskem traku. Opozorimo jih tudi na to, da se način preštevanja predmetov/oseb … ni spremenil; še vedno začnemo z 1.

Domača naloga: Vadnica za matematiko str. 62, 63, 642. ura

Učenci si ogledajo ilustracijo iz knjige Tatjane Kokalj Abeceda na potepu (Mladinska knjiga, Ljubljana 1997) pri črki U in poimenujejo predmete in bitja ter povedo, katere besede se začnejo na glas U in katere besede imajo glas U na sredini ali na koncu. Črko U poiščejo tudi na slikovni stavnici.

Učbenik str. 99

Prisluhnejo besedilu in povedo, na kateri glas se začenja beseda ura. Oponašajo kukavico in vlečejo glas U na koncu besede. Veliko črko U napišemo na tablo in jo rišemo po zraku, otroci sledijo zapisu v pravilni smeri. S prstom potujejo po črki U v delovnem učbeniku, nato jo poiščejo v ritmiziranem besedilu. Prevlečejo sive črke in pobarvajo črko U v besedah, nato poskusijo iz anagramov sestaviti besede. Pomagajo si s sličicami.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 24. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Število 0 učna tema: Poseben danučna enota: Pomurska pravljica: O povodnem možu

učna enota: Rojstni dan

učni cilji:- Otroci poslušajo pravljico.- Sodelujejo v pogovoru in utemeljijo svoje

mnenje.- Vživijo se v enega izmed književnih

junakov in utemeljijo njegov način razmišljanja in ravnanja.

- Primerja pozitivne in negativne književne junake.

- Išče pozitivne razloge za ravnanje književnih junakov.

- Povežejo ravnanje književnih oseb s svojim ravnanjem v podobni situaciji.





Motivacija za poslušanje pravljice O povodnem možu je pogovor, kaj je najvažnejše na svetu in česa otroci ne bi zamenjali za nič na svetu.Otroci sodelujejo v pogovoru, poslušajo mnenje drugih, utemeljujejo svojo izbiro.

Učbenik, str. 100

Ogledamo si pravljico v stripu. Preberemo odlomek, otroci prisluhnejo, nato odgovarjajo na vprašanja.Zatem jim pravljico v stripu preberemo v celoti. Otroci si ogledajo ilustracije.Poiščemo še druge knjižne izdaje te pravljice in preberemo besedilo v celoti. Otroci primerjajo, v čem sta si pravljici v stripu in vezani obliki podobni in v čem različni. Ovrednotijo ravnanje književnih oseb, se vživijo v eno izmed njih in pripovedujejo, kako bi ravnali sami v podobni situaciji. Odgovarjajo na vprašanja.Ločijo pozitivne in negativne junake ter poskušajo tudi v povodnem možu, čeprav je negativni junak, najti pozitivne lastnosti oziroma razloge za njegovo ravnanje: osamljenost.Pripovedujejo o medsebojnih odnosih, kako ravnajo in se obnašajo do sošolcev, ki so osamljeni. Izražajo svoje mnenje o odnosu do doma, domačega kraja in domovine.Narišejo, česa se ne da kupiti za noben denar.

2. ura

Pripravimo razredno zabavo za rojstni dan. Pogovorimo se, kakšna bi bila videti njihova naj rojstnodnevna zabava, ali pripovedujejo o zabavi, ki jim je bila najbolj všeč.Okrasimo razred.Imena vseh učencev napišemo na lističe, jih zložimo in damo v košarico. Otroci nato izžrebajo vsak eno ime. Tistemu sošolcu nato narišejo risbico in mu jo podarijo.Iz šolskega sadja naredimo sadno solato.Igramo se različne igre.

opombe

BRANJE V NADALJEVANJIH (Pet kužkov išče pravega)LUČKA GRE NA IZLET, MLINČEK, 3. DEL

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 25. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Lučka gre na izletučna enota: P. Kovač: Pet kužkov išče pravega učna enota: Identifikacija prvega glasu učna enota: Orientacija v prostoruučni cilji:1. Zbrano poslušajo umetnostno besedilo v

nadaljevanjih.2. Odgovarjajo na vprašanja.3. Pripovedujejo pravljico v nadaljevanjih.4. Razumejo vzroke za ravnanje književnih

oseb.5. Vživijo se v eno izmed književnih oseb in

pripovedujejo, kako bi ravnali sami v podobni situaciji.

6. Opišejo kraj in čas dogajanja.7. Ločijo realni svet od pravljičnega.8. Pri odgovarjanju na vprašanja oz.

sodelovanju v pogovoru zaupajo vase, v kar jih spodbuja in usmerja učitelj/-ica.

9. Sprejemajo drugačno mnenje od svojega in prisluhnejo utemeljitvam sošolcev.

učni cilji: Besedam določijo prvi glas, iščejo besede,

ki se začnejo z enakim glasom.

učni cilji:- Orientirajo se v prostoru in uporabljajo

izraze levo, desno, pred, za, ob, nad …

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del, 3. del, Vadnica za slovenščinopojmi


1. ura

Za motivacijo poslušanja pravljice v nadaljevanjih prinesemo več plišastih igrač/kužkov. Otroke prosimo za sodelovanje že dan prej in jih spodbudimo, da predstavijo svoje plišaste psičke. Vsak pes je drugačen, lahko je prijazen, napadalen, dobrodušen, nagajiv, prepirljiv, trmast, radoveden, odličen, ubogljiv, zaupljiv, pošten … Otroci razumejo pojme in jih razložijo oz. jih uporabijo pri predstavitvi svoje igrače. Svojo igračo predstavijo ob pomoči vprašanj učitelja/-ice. Nato sledi predstavitev kužkov iz knjige Pet kužkov išče pravega. Predstavimo vsakega junaka z imenom in njegovo značilnostjo.Otroci med svojimi plišastimi psički izberejo tistega, ki najbolj ustreza opisu. Nato na tablo zapišemo imena vseh pet kužkov in njihovo najbolj značilno lastnost.

Učbenik str. 102 in 103

Vsako zgodbo iz knjige beremo v enem delu ali v dveh. Po branju otroci odgovarjajo na vprašanja in povezujejo dogajanje v knjigi s svojimi izkušnjami.Sodelujejo pri analizi besedila, razvijajo in utrjujejo svoja literarna občutja, povedo, kaj jih je veselilo, kaj jezilo, žalostilo. Povedo, kateremu junaku bi bili radi podobni in zakaj.Predstavijo ravnanje književnih oseb, povedo, zakaj menijo, da je junak tako ravnal. Utemeljijo, zakaj bi tudi oni tako ravnali oz. zakaj ne bi. Izberejo junaka, ki bi mu bili radi podobni, in povedo, zakaj.Po poslušanju narišejo predstavljenega junaka. Na koncu lahko narišejo psička, ki jim je bil najbolj všeč, ter utemeljijo svojo izbiro.

2. ura

Igra: Potujemo v deželo A/B/C. Kaj tam vidimo, koga srečamo? Učenci naštevajo predmete, osebe, živali, rastline, kraje …, ki se začnejo na ustrezno črko.

Učenci se usedejo v krog. Na sredino položimo sličice predmetov, živali, rastlin, poklicev … Vse sličice pregledamo, poimenujemo, kaj je narisano, določimo prvi glas. Nato učenci razvrščajo sličice v skupine glede na prvi glas.

Učencem razdelimo liste velikosti A4 ter različno slikovno gradivo (revije, časopise, reklame …). Na vsakem listu je v zgornjem levem kotu napisana črka (ena izmed tistih, ki jih že poznamo). Učenci med slikovnim gradivom iščejo sličice, poimenovanje katerih se začne na določen glas oziroma je določen glas na sredini ali na koncu. Sličice lepijo na list ter zraven še grafično ponazorijo, kje se nahaja določen glas.

Vadnica za slovenščino, str. 58, 59, 603. ura

Igra vroče, mrzlo: iskanje skritega predmeta. Izbran učenec gre iz razreda. Medtem ostali skrijejo nek predmet. Učenec se vrne nazaj v razred in predmet išče. Ostali učenci ga usmerjajo z besedami vroče (če je blizu iskanega predmeta), mrzlo (če je daleč od iskanega predmeta).

Igra: vodi me. Učenci se razdelijo v pare. Eden miži, drugi ga vodi. Uporablja besede levo, desno, naprej, nazaj, stop. Ne sme ga usmerjati z roko. Vsak par ima določeno izhodišče in cilj. Nato se vlogi zamenjata.

Odidemo na igrišče.Igra: Zadeni.Otroci se razdelijo v skupine. Vsaka skupina nariše s kredo na tla igrišče krog. Otroci se nato postavijo okoli kroga. Od njega so oddaljeni 4 do 5 metrov. Nato v skladu z navodilom mečejo žogo tako, da pade zunaj, znotraj ali na rob kroga.

Igra: Mreža.Na tla igrišča narišemo mrežo kvadratov. Otroci se postavijo v kolono pri označenem začetnem kvadratu. Nato se gibajo po mreži po navodilih učitelja/-ice (npr. pojdi 3 polja naprej. Stopi eno polje v desno …). Vsak učenec si najde svoj prostor, s katerega bo začel igro. Učitelj/-ica daje navodila. Učenci naj mižijo, vendar hodijo z iztegnjenimi rokami, da se ne bi zaleteli. Opozorimo jih, naj ne hodijo sunkovito in naj upoštevajo navodila.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 25. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Lučka gre na izletučna enota: P. Kovač: Pet kužkov išče pravega učna enota: Merjenje dolžine z nestandardno

enotoučna enota: Moj kraj: opazovalni sprehod

učni cilji:10. Zbrano poslušajo umetnostno besedilo

v nadaljevanjih.11. Odgovarjajo na vprašanja.12. Pripovedujejo pravljico v

nadaljevanjih.13. Razumejo vzroke za ravnanje

književnih oseb.14. Vživijo se v eno izmed književnih oseb

in pripovedujejo, kako bi ravnali sami v podobni situaciji.




učni cilji:- Primerjajo in merijo dolžino z relativnimi in

konstantnimi nestandardnimi enotami.

učni cilji:- Spoznavajo osnovne pojme v zvezi s

površjem.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del in 3. delpojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1. in 2. ura (mat in spo)

Pred odhodom na opazovalni sprehod:Pogovor z otroki povežemo s športnim dnem ali z izletom na bližnji hrib, ko so z vrha hriba opazovali pokrajino. Kakšni občutki so se jim ob tem porajali? Kaj menijo, zakaj se veliko ljudi rado povzpne na vrhove vzpetin? Kaj ljudi navduši, ko so na vrhu hriba?So tudi sami občutili veselje ob razgledu v daljavo?

Pika-poka, str. 5: Pesnica Lili Novy je napisala radoživo pesem, ki jo je naslovila Pika-poka. Zakaj je izbrala tak naslov? Pesem večkrat preberemo, otroci jo poslušajo in si jo zapomnijo. Pogovarjamo se, o čem govori pesem, kaj nam sporoča. Kaj pomeni, da je svet poln prelepih slik? Usmerimo jih, da razmišljajo in sodelujejo v pogovoru, katere slike iz narave so lepe tudi zanje. V besedilu poiščemo rime: pok – visok, log – naokrog, pik – slik. Razložimo pojme: grič, gaj, log.

*Otroke odpeljemo na krajši izlet na bližnji hrib ali razgledno točko. Opisujejo naj razgled (vode, vzpetine, doline, vdolbine). Ocenjujejo, kaj je daleč in kaj blizu, opisujejo, kaj je pred njimi in kaj za njimi, ali je bila pot, ki so jo prehodili, strma ali položna, kakšna bo pot navzdol. Kaj so opazili na levi strani poti, kaj na desni …? Izberemo drevo v bližini in otroke sprašujemo, kako daleč je drevo od njih. Koliko njihovih korakov je oddaljeno? Koliko korakov odraslega? Najprej naj ocenijo, nato pa še izmerimo. Merimo dolžino storžev z dlanmi ali prsti.Pogovorimo se, zakaj odrasel nameri manj korakov kot otrok. Kaj bi uporabili za merjenje, da bi vsi dobili enako meritev? Lahko se odločimo za palico in izmerimo razdaljo do drevesa. Pogovorimo se o različnih pripomočkih merjenja in rezultatih različnih meritev.Po izletu naj narišejo pot od šole do razgledišča, pri risanju naj si pomagajo s sliko v učbeniku. Iz mivke ali gline izdelajo maketo površja (hrib ali več hribov in med njimi dolina in rečna struga). Če površje ni prezahtevno za izdelavo makete, naj izdelajo maketo površja od šole do razgledišča.

3. uraGlej ponedeljkovo pripravo za slovenščino: branje v nadaljevanjih.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 25. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Lučka gre na izletučna enota: P. Kovač: Pet kužkov išče pravega učna enota: Seštevanje in odštevanje v obsegu do

10učna enota: Na izletu

učni cilji:19. Zbrano poslušajo umetnostno besedilo








učni cilji:- Seštevajo in odštevajo v obsegu do 10.


površjem.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del in 3. del, Vadnica za matematikopojmi


Otroci zbirajo fotografije površij (pokrajin) in jih predstavijo na plakatih (plakat voda, plakat gora, plakat gozdov, plakat hribovij …).Od doma prinesejo različne razglednice. Spodbudimo jih, naj bodo različnih oblik. Razvrščamo jih lahko glede na to, od kod so poslane (s hribov, z morja, iz večjih mest …), lahko pa tudi glede na obliko. Lastnosti razvrščanja vsakič prikažimo s piktogramom. Razvrščamo pa lahko tudi v Carrollov oz. drevesni diagram. Z otroki se pogovorimo o oblikah razglednic in jih povežemo z liki, ki jih otroci poznajo.


Ogledajo si razglednice in sodelujejo v pogovoru: katere kraje je obiskala Maja, kdo je te kraje že videl, s kom je bil tam in kaj je zanimivega videl. Povedo, od kod pošiljajo razglednice, kdo jih napiše, se že sami podpišejo … Premislijo in povedo, kakšne slike (prvo stran) razglednic izberejo, če pišejo prijateljem ali domačim (lahko hudomušne), starim staršem, učitelju/-ici … Nato si ogledamo in preberemo Majine pozdrave babici. Otroci ločijo levo in desno stran razglednice. Na desni strani je napisan naslov.Povedo, zakaj napišemo naslov, komu je naslov namenjen in zakaj je naslov napisan čitljivo. Nato se pogovorimo, kaj vsebuje naslov: ime, priimek, ulico, hišno številko, poštno številko in ime kraja. Vse poimenovane elemente otroci pokažejo na razglednici v delovnem učbeniku.Preberemo Majino sporočilo na levi strani in otroci odgovorijo na vprašanja o tem, kako začnemo, kaj napišemo na koncu, kam se podpišemo, kam napišemo, kdaj smo pisali (brez strokovnih izrazov nagovor, podpis, sporočevalec, naslovnik). Nato skupaj sestavimo pozdrav z določenega kraja in ga napišemo na tablo, interaktivno tablo, plakat … Otroci ga lahko prepišejo v zvezek ali pa narišejo prvo stran razglednice. Kdor želi in zna, napiše svoj pozdrav iz določenega kraja (diferenciacija).Pomemben element pri pisanju pisma/kartice je tudi datum. Otroci razmišljajo, zakaj je datum pomemben. Vodimo razgovor o pisanju sporočil/razglednic z izletov in potovanj. Otroci sodelujejo v pogovoru in pripovedujejo, kam so šli na izlet, kaj so tam videli in komu so poslali razglednico.

Domača naloga: Učbenik naloga 4, str. 9: V dodeljen prostor nalepijo ali narišejo sliko domačega kraja. Kraj opišejo. Najprej poimenujejo glavne naravne danosti: ali so v bližini hribi, gore, gozd, ali leži na ravnini, ali skozi kraj teče reka, železnica, avtocesta, ali so v bližini kraja polja, travniki … Poimenujejo stavbe, njihovo lego, lastnosti … Pri opisovanju si pomagajo s fotografijo kraja.S kljukico označijo, kaj je v njihovem kraju.

2. ura

Na izlet se lahko peljemo tudi z avtobusom. Situacija nam ponuja povezovanje operacij seštevanja in odštevanja. Z otroki lahko v igralnici ali zunaj zaigramo vožnjo z avtobusom in štejemo potnike na avtobusu po vsakem postajališču. Sprašujemo otroke, koliko jih je vstopilo, koliko izstopilo, koliko jih je na avtobusu … Če se dogovorimo, da na določenih postajah lahko potniki le vstopajo, na določenih pa izstopajo, potem za posamezne situacije lahko zapišemo tudi račune. Vključimo tudi situacije, ko na 1. postaji vstopi enako število potnikov, kot jih na drugi izstopi. S tem bomo prikazali, da sta operaciji seštevanje in odštevanje nasprotni si operaciji (npr. 5 – 3 = 2, 2 + 3 = 5).

Učbenik naloga 2, str. 7: Ogledamo si ilustracije in za posamezne situacije zapišemo račune. Pogovorimo se, v čem sta zadnji dve situaciji z avtobusi različni od prejšnjih dveh. Po reševanju naloge naj otroci še sami zapišejo nekaj parov računov seštevanja in odštevanja tako, da bodo najprej zmanjševancu odšteli določeno število, nato pa dobljeni razliki prišteli odšteto število (zapišejo torej dva računa). Najprej jim podamo zgled. Pogovorimo se, v čem so ti pari števil posebni, kaj zanje velja.

Vadnica za matematiko str. 65, 66, 673. ura

Branje v nadaljevanjih: Pet kužkov išče pravega

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 25. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Lučka gre na izletučna enota: P. Kovač: Pet kužkov išče pravega učna enota: Vrstilni števniki in utrjevanjeučni cilji:28. Zbrano poslušajo umetnostno besedilo








učni cilji:- Prikažejo ureditev količin z vrstilnimi števniki.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 2. del in 3. delpojmi


1. uraVeščine merjenja si otroci pridobijo z vajo. Naloge v delovnem učbeniku otroci rešujejo po tem, ko opravijo merjenje; to nikakor ne sme izostati. Otroci naj merijo dolžino, npr. učilnice s koraki. Pred merjenjem naj vsak oceni, koliko korakov misli, da bo prehodil od enega do drugega roba igrišča. Kako bo hodil? Lahko hodi postrani? Z otroki se pogovorimo, da pri merjenju dolžine s koraki, ki je najkrajša razdalja med dvema točkama, hodimo naravnost. Vsak otrok izmeri dolžino, primerjajmo ocene in meritve posameznih otrok. Zakaj so rezultati različni? Lahko izdelamo tudi preglednici in vpišemo rezultate meritev (pazimo pri izbiri dolžine na obseg števil, do katerega znajo šteti otroci). Pogovorimo se o tem, s čim bi merili, da bi vsi dobili enak rezultat. Izmerimo še s tem pripomočkom in se zopet pogovorimo o rezultatih. Zakaj je pomembno, da pri merjenju enake razdalje vsi dobimo enake rezultate?Izvedemo lahko več meritev. Če se odločimo za merjenje dolžine klopi, bomo za relativno enoto najbrž uporabili ped in ne več korakov. Pogovorimo se z otroki, kako se odločimo za enoto merjenja. Izbrati ustrezno mersko enoto glede na količino, ki jo merimo, je pomembna veščina, ki jo spozna otrok, ko meri z relativno enoto oz. s konstantno nestandardno enoto.

Učbenik naloga 6, str. 10: V prvem delu naloge želimo otroke na intuitivni ravni seznaniti z obratnim sorazmerjem (tisti, ki ima najdaljši korak, je pri merjenju izbrane dolžine, napravil najmanj korakov), v drugem delu naloge pa se z otroki pogovorimo o ustreznih konstantnih nestandardnih enotah. Če otroci poznajo meter (standardno enoto za merjenje dolžine), se seveda lahko pogovorimo tudi o tem.

Učbenik naloga 7, str. 11: Pri nalogi izhajamo iz meritev, ki jih opravimo praktično. Otroci delajo v skupinah, izvedejo meritve in vpišejo rezultate. Vpišejo tudi meritev učitelja/-ice. Odgovorijo na vprašanja.

Otroci se v prvem razredu seznanijo tudi z velikostjo dvodimenzionalnih predmetov oz. s ploščino zgolj na ravni primerjanja. Lahko izhajamo iz razglednic, ki smo jih uporabili v tem poglavju, in jih poskušamo urediti po velikosti. Pri podobnih oblikah je naloga bistveno enostavnejša kot pri različnih oblikah. V prvem primeru problem lahko rešimo s prekrivanjem (z vrstilnimi števniki prikažimo ureditev), v drugem, ko so oblike različne, pa naj otroci predlagajo rešitve problema. Ni bistveno, da najdejo pravo ureditev, spodbudimo jih h kreativnemu razmišljanju in podajanju zamisli za urejanje razglednic različnih oblik po velikosti.

Učbenik naloga 8, str. 11: Otroci uredijo prtičke po velikosti in ureditev prikažejo z vrstilnimi števniki. Svojo ureditev naj utemeljijo in ubesedijo.

2. ura

Branje v nadaljevanjih: Pet kužkov išče pravega.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 25. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Lučka gre na izletučna enota: Opis poti učna enota: Skrbimo za okoljeučni cilji:37. Poslušajo opis poti. Razumevanje

podatkov pokažejo z označevanjem prave poti.

38. S pomočjo vprašanj tvorijo opis poti – opisujejo svojo pot v šolo.


površjem.



Pogovor: Moja pot v šoloOpišejo svojo pot v šolo. O tem smo se že pogovarjali, torej je sedaj to ponovitev.

Učbenik naloga 1, str. 6: Poslušajo predstavitev Lučkine poti in narišejo njeno pot od doma do planinskega doma. Natančno opišejo sliko in se orientirajo na njej. Odgovarjajo na vprašanja in določajo lego predmetov glede na druge predmete, npr. lovska opazovalnica je levo od jezera; avto pelje po desni strani ceste itd. Krajevna razmerja izrekajo z ustreznimi predlogi in pravilno obliko samostalnika ob njih.Ilustracijo lahko otroci pobarvajo po navodilih, npr. jezero je modro, cesta je siva itd., in ob tem utrjujejo barve. Sliko lahko tudi dopolnijo, npr. na levi strani jezera je koš za smeti, nad cerkvijo je sonce, med jezerom in opazovalnico je zajec itd. Ob pomoči vprašanj ob sliki povedo, kaj je Lučka storila najprej, kam je šla, ko je prečkala cesto, kam je prišla nazadnje. Predstavijo Lučkino pot in pri tem uporabljajo časovne prislove najprej, potem … Ob pomoči vprašanj lahko predstavijo svojo pot od doma do šole ali od šole do

razgledišča. 2. ura

Pogovarjamo se o tem, kaj otroci smejo in česa ne smejo delati v šoli. Otroci izrekajo prepovedi: Ne klepetamo. Se ne tepemo. Ne kričimo. itd. In zapovedi: Zalij rože! Pobriši tablo! Odprite zvezke! itd. Pogovorimo se, da zapovedi in prepovedi lahko povemo tudi bolj vljudno in prijazno. Najvljudnejši način zapovedovanja je posredni, z vprašanjem (Lahko zaliješ rože?), vljudno pa je tudi zapovedovanje z glagolom prosim in veznikom če (Prosim, če se ne prerivaš. Prosim, če zaliješ rože.).Tudi prepovedi lahko izrekamo vljudneje, npr. namesto Prepovedano trganje cvetja! – Hvala, ker ne trgate cvetja.Tudi na sprehodu lahko vidimo znake, ki sporočajo določene prepovedi.Pogovorimo se o pomenu piktogramov/slikovnih sporočil. Otroci povedo, zakaj je v parku, cesti in na drugih javnih površinah znak za določeno prepoved in zakaj ne pisno sporočilo.

Učbenik naloga 5, str. 9: Otroci si ogledajo piktograme in povedo, kaj pomenijo. Nebesedna sporočila pretvorijo v besedna. V povedih izrekajo prepovedi (neposredno – manj vljudno in posredno – vljudneje) in povedo, kako ravnajo ob teh piktogramih. Pripovedujejo o svojih izkušnjah s piktogrami in sami narišejo podobne piktograme, ki jih lahko vidijo v svojem kraju, npr. na vratih trgovin, v parku, na postaji …

opombe

LUČKA GRE NA IZLETPOMLAD

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 26. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Pomladučna enota: Zapisani pozdravi – razglednice učna enota: Opis kraja učna enota: Urejanje po dolžiniučni cilji:- Globalno berejo besede.- »Berejo« pozdrav na razglednici in ga

pomensko in okoliščinsko razčlenijo.

učni cilji:- S pomočjo vprašanj ustno opisujejo svoj kraj;

pri tem vadijo rabo sedanjika.

učni cilji: - Ocenijo in merijo dolžine z

relativnimi in konstantnimi nestandardnimi enotami.



V razred prinesemo več razglednic. Učenci si jih ogledajo, jih razvrščajo (po barvi, vsebini, velikosti, obliki, pošiljatelju …). Pogovarjamo se, kdo je pisal razglednico in zakaj pišemo razglednice. Preberemo nekaj sporočil. Ogledamo si razglednico in povemo, kam napišemo naslovnika in kam naše sporočilo.

Vsak učenec dobi prazen trši papir v velikosti razglednice. Na eno stran nariše poljubno sliko, na drugi strani pa razdeli razglednico na polovico. Na desni je prostor za naslov in znamko, na levi za sporočilo. Napišejo ali narišejo razglednico za starše in jo odnesejo domov.

Domača naloga: v zvezek nalepijo razglednico, ki so jo pred kratkim dobili na dom.

2. ura

Na tablo pritrdimo več fotografij, razglednic kraja, v katerem stoji šola. Učenci opisujejo fotografije ter določajo mesto v kraju, kjer je bil določen posnetek narejen. Nekatere fotografije in razglednice prikazujejo kraj, kot je bil nekoč. Pogovarjamo se, kaj se je spremenilo in zakaj.

Učenci s pomočjo fotografij in lastnih izkušenj opisujejo svoj domači kraj.

3. ura

Množica spomladanskih hitro rastočih rastlin je bila že od nekdaj vir za različne otroške igre in izdelke – izdelovanje cvetličnih venčkov (marjetice), verižic iz votlih stebel (regrat), stolčkov in košaric (trpotec), piščali (veje vrbe). Take dejavnosti oživljajo stare običaje in s tem razvijajo pozitiven odnos do narave, hkrati pa otroci pri tem spoznavajo raznolikost rastlin. Da ne bomo preveč posegali v okolje, se omejimo le na nekaj izdelkov.

Učbenik naloga 4, stran 19: Naloga podaja navodilo za izvedbo meritev dolžin regratovih stebel. Usmerjena je na opazovanje razlik znotraj posamezne vrste. Razlike nastanejo zaradi dednosti in zaradi okolja, zato vsa stebla regratov niso enako dolga. Otroci postopek merjenja že poznajo, saj smo se pri prejšnjem poglavju veliko posvetili merjenju dolžine. Pri tej nalogi bodo merili s konstantno nestandardno enoto (s sponkami) in vpisali meritve. Pogovorimo se, zakaj smo izbrali sponko za enoto merjenja in nato še o rezultatih merjenja. Zakaj ni dovolj dobro, če rečemo, da dolžina stebla meri 7? Pogovorimo se, da je pri opisovanju rezultatov meritev zelo pomembno povedati tudi mersko enoto, saj si drugače ne moremo predstavljati dolžine. Lahko si izmislimo nekaj napačnih primerov in se pogovorimo. Npr. dolžina mize meri 8, širina učilnice pa 10. Kako bi morali popraviti povedano, da si bomo znali predstavljati navedeni dolžini?

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 26. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pomlad učna tema: Pomlad učna tema: Pomladučna enota: Vidno razlikovanje, opis slik učna enota: Tekmovanje ladij učna enota: Spomladanske rastlineučni cilji:- Vadijo vidno razlikovanje. V besedah

prepoznavajo enake črke oz. dele besed.- Razvijajo motivacijo za branje in pisanje,


- Opisujejo slike in razvijajo poimenovalno zmožnost.

učni cilji: - Natančno opazujejo.- Poznajo in ločijo glavne in vrstilne

števnike do 10.

učni cilji:- Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave.- Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno

od drugih bitij in od nežive narave.- Spoznavajo lastnosti žive narave.- Razlikujejo sestavne dele od celote.- Doživljajo in spoznavajo, da so nekateri

dnevi v letu drugačni, ker so jim ljudje v določenem okolju pripisali poseben pomen.



Učbenik naloga 1, stran 16, 17: Pri ogledovanju in opisovanju dogajanja na sliki usmerimo pogovor na opisovanje vremena in dolžino dneva (veter, temperatura, padavine spomladi); cvetoče rastline na travnikih (vrste rastlin, razlike v cvetovih, listih in steblih); grmovnice in drevesa (cvetovi in listi grmovnic in dreves); sajenje in rast rastlin na vrtu (sejanje in sajenje, skrb za mlade rastline); žuželke in druge drobne živali, ki jih lahko opazimo spomladi; rastline in živali v vodi. Po opisovanju slike, kjer otroci pridobijo znanje, kje in kaj opazovati, pripovedujejo o svojih izkušnjah s spomladanskimi spremembami. Nekaj novih izkušenj lahko pridobijo tudi z organiziranim učnim sprehodom v naravo.

Ob ilustraciji pomladi otroci najprej natančno opazujejo sliko in nato odgovarjajo na vprašanja. Ob tem si bogatijo besedni zaklad, saj ob ilustraciji spoznavajo nove besede: imena rož, npr. podlesna vetrnica, vijolica, mačice, tulipani, narcise.Spoznavajo barve cvetov: npr. cvetovi podlesne vetrnice so beli, cvetovi breskve so rožnati …Poimenujejo dejavnosti, ob tem lahko osebam na sliki dajo imena: npr. Tilen spušča zmaja. Metka sadi rože. Ob sliki burijo domišljijo. Npr. Kaj bi se zgodilo, če bi veter preveč zapihal? Ustvarjajo dialoge: Kaj se pogovarjata mama in Metka? Kaj Tilen in Gaja? Oblikujejo načrt, kako je Miha sestavil mlinček.Nadaljnja naloga je, da otroci zaprejo učbenik in po spominu odgovarjajo na vprašanja: npr. Katere rože cvetijo? Kako je oblečen deček, ki spušča zmaja? Kdo stoji ob njem? itd.Tudi sami naj ob pomoči učitelja/-ice tvorijo vprašanja. Ilustracijo lahko uporabimo tudi za štetje, npr. česa je na sliki 3, 6 …Pri spodnji nalogi obkrožijo, kar vidijo na sliki.

Učbenik naloga 9, stran 14: Otroci vadijo vidno razlikovanje. Prvi primer rešimo skupaj. Najprej skupaj globalno preberemo besede (s pomočjo sličic), nato jih usmerimo v natančno opazovanje črk na levi in na desni strani. Ogledajo si črke in njihovo zaporedje v levem stolpcu ter poiščejo isto zaporedje črk še v desnem stolpcu. Naloga je lahko tudi dobro izhodišče za ustvarjanje, iskanje ali izmišljanje besed tudi za druga števila. Skupaj npr. poiščemo besede, v katerih se skriva osem.

3. ura

Lahko izdelamo ladjice iz papirja, jih oštevilčimo in spustimo v bližnjem potoku. Katera po vrsti je ladjica s številko 5? Pogovorimo se, da ni nujno na 5. mestu. Koliko je vseh ladjic? Katera je na 1. mestu? … Če v bližini nimamo potoka, ladjice postavimo v poljubnem vrstnem redu na blago, s katerim ponazorimo potok, in si izmišljamo vprašanja, s katerimi utrjujemo ordinalni in kardinalni pomen števil.

Učbenik naloga 6, stran 21: Otroci odgovorijo na zastavljena vprašanja. Osnovni cilj naloge je prepoznati in ločiti glavne in vrstilne števnike. Lahko dodamo še druga vprašanja, lahko jih zastavijo tudi otroci. Ponovimo zapis vrstilnih števnikov do 10.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 26. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Pomlad učna tema: Pomladučna enota: T. Pavček: Juri Muri v Afriki učna enota: Iskanje napak učna enota: Cvetenje sadnega drevjaučni cilji:- Ob poslušanju sodobne pravljice si v

domišljiji naslikajo podobo dogajalnega prostora.

- Govorno opisujejo dogodke, ki jih je doživel književni junak.

- Vživijo se v vlogo glavnega književnega junaka.

- Globalno berejo besede.

učni cilji: Natančno opazujejo.

učni cilji:- Otroci sledijo spreminjanju žive in

nežive narave.- Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno

od drugih bitij in od nežive narave.- Spoznavajo lastnosti žive narave.- Razlikujejo sestavne dele od celote.- Doživljajo in spoznavajo, da so nekateri




Uvodna motivacija za sprejemanje pravljice v verzih Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki je lahko poslušanje pravljice na zgoščenki Andraža Hribarja in Patrika Grebla, ki sta Pavčkovo pravljico uglasbila za večmedijski muzikal Juri Muri v Afriki. Avtorji glasbe so Pavčkovo pripoved razdelili na več tem oz. pesmic, ki so jih zapeli pevci različnih zvrsti zabavne glasbe. Druga mogoča motivacija je, da se z otroki podamo na domišljijsko potovanje po Afriki in se igrajo »afriške živali«, tako da posnemajo njihovo gibanje, oglašanje in obnašanje, ter živali poimenujejo.

Učbenik, str. 12

Otroci si ogledajo ilustracijo Jurija Murija in prisluhnejo odlomku pravljice v verzih. Po poslušanju odlomka odgovorijo na vprašanja in nato poslušajo pravljico v celoti. Po poslušanju se pogovarjajo o zgodbi in pripovedujejo, v čem so si podobni z Jurijem Murijem in po čem se razlikujejo od njega. Spodbujamo odzive po doživljajskem poslušanju pravljice z vprašanji: Zakaj hoče deček od doma? Česa se boji?Kam jo je popihal?Česa ti ne maraš? Kam bi ti rad/-a odpotoval/-a sam/-a, da bi se izognil/-a določenim dolžnostim?Kako si predstavljaš deželo, v katero je odpotoval Juri Muri? Opišejo glavno književno osebo (dečka Jurija Murija) na začetku in na koncu pravljice.

Str. 13: Narišejo zanimivo Jurijevo dogodivščino. 2. ura

Ogledajo si cvetoča sadna drevesa v bližini šole in primerjajo cvetove. Opazujejo, katere žuželke obletavajo cvetove. Narišejo eno od žuželk, ki so jo opazili.

Učbenik naloga 2, stran 18: Ob pomoči ali samostojno opišejo jablano na sliki. Pri opisu uporabljajo besede (korenina, deblo, veja, cvet, list). Opisujejo od spodaj navzgor, tj. povedo, da ima jablana korenine, deblo … Najprej naštejejo njene sestavne dele, nato opišejo še lastnosti posameznih delov (barva debla, debelina, duplo v njem; barva in količina cvetov …).

Naberejo nekaj spomladanskih rastlin, jih poimenujejo in primerjajo podzemni del, stebla, liste in cvetove. Na travniku spoznavajo cvetove trav. Primerjajo cvetove trav s cvetovi travniških cvetnic. Nekaj cvetov in listov različnih rastlin narišejo in pobarvajo.

Učbenik naloga 3, stran 18: Opišejo rastline na slikah, ločijo med steblom, cvetom in listom ter delom, ki raste pod zemljo. Tako kot pri jablani najprej naštejejo sestavne dele in jih potem natančno opišejo (kakšne oblike so listi, ali so hrapavi, nazobčani, gladki …; kako veliki so cvetovi, kakšne barve in oblike so itd.). Pri tem jim pomagamo z vprašanji. Skupaj preberemo besede, ki poimenujejo dele rastlin. Poiščejo enake besede, npr. cvet, steblo itd. in jih obkrožijo z različnimi barvami.

3. ura

Uro namenimo ponavljanju in preverjanju znanja.

Učbenik naloga 7, stran 21: Otroci natančno opazujejo ladjo in njen odsev na vodni gladini ter poiščejo 5 napak na odsevu.

Vadnica za matematiko: stran 68

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 26. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Lučka gre na izlet učna tema: Pomladučna enota: Črka R, prvi glas učna enota: Utrjevanjeučni cilji:- Vadijo vidno razlikovanje. V besedah

prepoznavajo enake črke oz. dele besed.- Vadijo zapis vrstilnih in glavnih števnikov s

števko. V besedah iščejo glas R in mu priredijo črko.


- Opisujejo slike in razvijajo poimenovalno zmožnost.


učni cilji: Natančno opazujejo. Poznajo in ločijo glavne in vrstilne

števnike do 10. Znajo seštevati in odštevati do 10.



Otroke navajamo na uporabo slikovne stavnice. Sestavljajo naj različne besede, sprva svoje ime, nadaljujejo s sestavljanjem lažjih enozložnih ali dvozložnih besed. Črke že sestavljene besede nato pomešajo in poskušajo ponovno sestaviti besedo.

Učbenik naloga 10, stran 14: Iz danih črk sestavijo besedi.Sestavimo več podobnih nalog, ki jih učenci rešujejo.

Poimenujemo besede (lahko jih tudi slikovno podkrepimo), v katerih se skriva glas R. Glas R poudarimo. Otroci poskušajo ugotoviti, kateri glas je v vseh danih besedah.Nato sami iščejo besede, ki se začnejo z glasom R. Na slikovni stavnici poiščejo črko R.Črko R zapišemo na tablo in učenci vadijo pisanje črke po zraku in po tabli.

Črka R, str. 15

Prisluhnejo ritmiziranemu besedilu in v njem obkrožijo črke R. Nato prevlečejo črke R v besedah. Poimenujejo predmete in določijo mesto, kjer slišijo glas R.

2. ura

Ura namenjena preverjanju znanja.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 26. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pomlad učna tema: Pomladučna enota: Opis običaja učna enota: Pomladni praznik: gregorjevoučni cilji:

Poslušajo opis običaja in ga pomensko in okoliščinsko razčlenijo.

učni cilji: Doživljajo in spoznavajo, da so nekateri


učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gregorjevohttp://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/gregorjevo-slovensko-valentinovo/191418http://www2.arnes.si/~osceifb1s/valentin.htmpojmi


Otrokom predstavimo ljudski običaj gregorjevo. Spodbudimo jih, da aktivno sodelujejo v pogovoru. Otroci povežejo razumevanje neumetnostnega besedila Gregorjevo z lastnim doživljanjem praznovanja pomladi, ki v različnih krajih Slovenije različno poteka. Usmerijo se na običaje domačega okolja.

Učbenik naloga 5, stran 20: Otroci poslušajo opis običaja. Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja o besedilu. Nato naj poskusijo tudi sami zastaviti kakšno vprašanje o besedilu. Pripovedujejo o svojem doživljanju določenega ljudskega praznika.

Izdelamo gregorčke. Vsak otrok izdela svojo ladjico.opombe

http://www2.arnes.si/~osceifb1s/valentin.htm

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/gregorjevo-slovensko-valentinovo/191418

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gregorjevo

BILI SMO MAJHNI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 27. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhniučna enota: Črki C in Č učna enota: T. Pregl: Uspavanka učna enota: Števila do 10učni cilji:

5. V besedah iščejo glasova C in Č in jima priredijo črko.

6. Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje.

učni cilji:31. Otroci poslušajo umetnostno besedilo.32. Zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi.33. Iščejo besede, ki se rimajo.34. Bogatijo besedni zaklad.

učni cilji: Določijo predhodnik in naslednik danih

števil. Uporabljajo številski trak pri reševanju

nalog. Seštevajo v obsegu do 10. Rešujejo preproste besedilne naloge.



Otrokom razdelimo kartončke, na enem je napisana črka Č in na drugem črka C.Izgovarjamo besede z glasom Č ali C, otroci s pravilno dvignjenim kartončkom pokažejo, ali razločujejo glasova. Črki zapisujejo na tablo, mivko, izdelujejo ju iz plastelina, iščejo besede, ki se začnejo s tema glasovoma.

Učbenik str. 28: Prisluhnejo ritmiziranemu besedilu in poiščejo črko C ter jo obkrožijo. Prevlečejo sive črke C in globalno preberejo besede. V spodnji nalogi vstavijo manjkajočo črko C in globalno preberejo besede. Obkrožijo besedo, ki nima slike.

Učbenik, str. 29: Preberemo besedili, poiščejo in obkrožijo črko Č. Prevlečejo sive črke Č in globalno preberejo besede. Napisane besede prepišejo na pravo mesto in jih preberejo. Preberemo poved in otroci v zvezek narišejo njen pomen.

2. ura

Uvodna motivacija. Otroci sedijo v krogu in nizajo asociacije na besedo: noč. V rokah držimo igračko dojenčka in spodbudimo otroke, da poiščejo asociacije na besedo uspavanka. Nato pestujejo dojenčka in si izmišljajo besede, ki bi dojenčka uspavale.Ugotovijo, da je najpogostejša beseda: nina nana in aja tutaja.Zapojejo uspavanko, ki so se jo naučili pri glasbi.

Učbenik str. 30

Preberemo pesem Uspavanka Tatjane Pregl. Otroci prisluhnejo pesmi, odgovarjajo na vprašanja ob pesmi, izražajo svoje vtise, občutja in podobna doživljanja. Pesem še večkrat skupaj preberemo.

3. ura

Otroci imajo izdelan številski trak do 10, s katerim si lahko pomagajo pri reševanju naloge. Pogovorimo se, kaj je predhodnik in kaj naslednik danega števila. Lahko se igramo igro tako, da vsakemu otroku določimo eno število od 1 do 10. Nato izgovorimo število in vstanejo tisti otroci, ki 'so predhodnik/naslednik' izgovorjenega števila.

Učbenik naloga 3, str. 25: Otroci vpišejo v polja manjkajoča števila in odgovorijo na vprašanja. Vpišejo še predhodnik in naslednik števila.

Izhodišče za matematične dejavnosti so lahko različne družabne igre, npr. Človek, ne jezi se. Ko pri seštevanju uporabljamo številski trak, je pomembno, da štejemo premike in ne mesta (1 na številskem traku pomeni 1 premik). Z otroki se lahko igramo tako, da na številskem traku, ki ga narišemo na tla, s poskoki nakazujemo premike. Npr. stojimo na polju številka 2, vržemo kocko, npr. 5, in se premaknemo tako, kot bi se pri igri 'Človek, ne jezi se' – naredimo 5 poskokov. Ob tem zapišemo tudi račun. Pri odštevanju je enako. Lahko se igramo igro tako, da se premikamo nazaj za število pik, ki jih vržemo. Tudi v tem primeru zapišemo račune za posamezne situacije.

Učbenik naloga 4, str. 25: Otroci za reševanje naloge potrebujejo igralno kocko. Vržejo kocko in se premaknejo za toliko mest, kolikor pik so vrgli, in napišejo ustrezen račun.


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 27. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhniučna enota: Zaporedje dejanj učna enota: Računamo v obsegu do 10 učna enota: Kako rastemo?učni cilji:

Otroci določijo zaporedje dejanj (na sliki) in ga izrekajo s časovnimi prislovi najprej/potem/nazadnje oz. z veznikom ko.

Globalno berejo povedi. Vadijo zapis vrstilnih in glavnih

števnikov s števko.

učni cilji: Uporabljajo številki trak pri reševanju


učni cilji:- Primerjajo živa bitja in okolja, v katerih

živijo.- Spoznavajo, da se živali razmnožujejo in

imajo mladiče.- Razlikujejo preteklost in sedanjost v

svojem življenju.



Otroci pripovedujejo o svojih izkušnjah z mladiči živali, kako se hranijo, kako se gibajo, ali se igrajo, v čem se razlikujejo od staršev. Na ogledu živalskega vrta ali kmetije posvetimo nekaj časa tudi opazovanju mladičev in njihovih staršev.Iz knjig izvedo, kako se razvijajo mladiči različnih živali. Za izbrane živali pripravijo plakate, na katerih so mladiči v različnih razvojnih fazah in njihovi starši. Na plakatih prikažejo, kako posamezni starši skrbijo za svoje mladiče. Odkrivamo otroške predstave, povezane z razvojem živih bitij, na primer kako zraste piščanec v jajcu, kako velik je piščanec v jajcu …

Učbenik naloga 1, str. 22–23: Iz priloge izrežejo sličice in jih razvrstijo v ustrezne vrstice. V posamezni vrstici jih uredijo v pravilno časovno zaporedje. To zaporedje izrekajo v povedih, in sicer tako, da povedo, kaj je bilo najprej, kaj potem in kaj nazadnje. Tvorijo tudi povedi z veznikom ko (Ko je bil ptiček majhen, mu je mama v kljunu prinašala hrano.). Pri tem uporabljajo preteklik. Lahko pa uporabijo tudi t. i. splošni

oz. brezčasni sedanjik. Zaporedje izrekajo z istimi prislovi (oz. veznikom ko), vendar tako, da izrazijo neko brezčasnost (npr. Najprej teliček pri kravi pije mleko, potem zraste in ne je več pri materi. Nazadnje odraste v bika ali kravo.). Primerjajo, kako se razvijajo človeški otroci in mladiči drugih živalskih vrst, kateri mladiči prej odrastejo in so samostojni, kako zanje skrbijo starši in drugo.

Domača naloga: učbenik naloga 5, str. 26: Starši naj otrokom povedo, kdaj se je kaj zgodilo, otroci pa povežejo oblaček z oznako na časovnem traku. Pogovorimo se, da številski trak v tem primeru predstavlja leta, ki 'enakomerno tečejo', po vrsti in jih predstavimo s števili. Spomnimo se, koliko smo bili stari pred enim letom, koliko bomo naslednje leto … Najprej smo bili stari 1 leto, nato 2, 3, 4 … Poskušajmo jim približati situacijo, da število 7 na številskem traku tokrat pomeni 7 let. Če želijo, pripovedujejo smešne ali zanimive zgodbe iz svojega ranega otroštva, ki so jim jih povedali starši.

Doma pripravijo krajši govorni nastop s plakatom na temo: BIL SEM MAJHEN.

3. ura

Pogovor o starosti njihovih bratov in sester.Koliko je stara tvoja sestra? Za koliko let je starejša od tebe? Koliko bo stara prihodnje leto? Ali bo še vedno starejša od tebe? Ali bo kdaj mlajša?

Učbenik naloga 6, str. 26: Z zgornjimi vprašanji (in drugimi podobnimi) poskušamo otroke vpeljati v nalogo, ki ni najbolj enostavna in je najbrž ne bodo razumeli vsi otroci v razredu. Presodimo, kateri otroci nalogo lahko rešujejo, drugi jo lahko tudi izpustijo. Reševanje naloge: Otrokom preberemo besedilno nalogo, nato jo rešijo ob pomoči časovnega traku.


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 27. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhniučna enota: S. Pregl: Enkrat smo bili vsi ljudje majhni

učna enota: Reševanje preprostih besedilnih nalog učna enota: Razmnoževanje živih bitij

učni cilji Identificirajo se s književno osebo. Razmišljajo o prebranem/poslušanem

besedilu in to tudi vrednotijo. Oblikujejo domišljijskočutne predstave

književnih oseb, prostora in dogajanja.

učni cilji: Uporabljajo številski trak pri reševanju





svojem življenju. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za matematikopojmi


Igra iskanja parov: odrasla žival in mladič. Med iskanjem parov smo pozorni na pravilno poimenovanje živali. Ob koncu igre ponovimo vsa poimenovanja za odrasle živali in mladiče posameznih vrst.

Učbenik naloga 2, str. 24: V ustrezno polje narišejo odraslo žival in mlajšo rastlino. Povedo, kaj je bilo prej in kaj potem. Tvorijo povedi po vzoru: Iz paglavca se razvije žaba. Iz gosenice se razvije metulj. Piščanec zraste v kokoš. Opisujejo razlike med mladiči in odraslo živaljo ali rastlino. Paglavec in gosenica se precej razlikujeta od odraslih – razvitih primerkov. Piščanec in mlade kače pa so podobne odraslim živalim. V nasprotju z živalmi, ki v določenem obdobju nehajo rasti, nekatere rastline – drevesa lahko rastejo vse življenje. Večina otrok bo najbrž narisala manjše drevo, nekateri pa najbrž tudi majhno rastlino, iz katere je zraslo mogočno drevo.

2. ura

V uvodu se pogovarjamo o zgodnjem otroštvu. Otroci pripovedujejo, kdo je skrbel zanje, kaj se iz zgodnjega otroštva spominjajo. Nadaljujemo pogovor o mlajših bratcih in sestrah. Kdaj so dobili novega člana v družini? Se spominjajo tega dogodka? Kako so sprejeli bratca/sestrico? Kako mati/oče skrbita za dojenčka? Kako skrbijo za svoje mlajše bratce/sestrice?

Učbenik str. 27: Otroci prisluhnejo besedilu. Odgovarjajo na vprašanja, sodelujejo v pogovoru, se identificirajo z junaki iz besedila. Iščejo sopomenke za manj znane besede: zibati, zibka, nenadoma, zamisliti …Igra vlog: igramo se socialne igre – pogovor med babico in vnukinjo, mamico in sinom, očkom in dedkom.Poznajo izraze za medsebojne sorodstvene odnose.Za zaključek lahko zaigrajo družino po skupinah. Pogovore med babico in vnukom, dedkom in vnukom … V šolo prinesejo igrače – dojenčke in prikažejo skrb za najmlajše.

3. ura


Utrjevanje in preverjanje znanja

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 27. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhniučna enota: V. Jeraj: Uspavanka učna enota: Sestavljamo preproste besedilne

nalogeučni cilji:

Poslušajo umetnostno besedilo. Zaznavajo in doživljajo zvočnost

pesmi. Iščejo besede, ki se rimajo. Bogatijo besedni zaklad.

učni cilji: Uporabljajo številki trak pri reševanju




Učence spomnimo na pesem Uspavanka, ki smo jo brali v začetku tedna. Še enkrat jo preberemo. Spodbudimo jih, da zapojejo uspavanke, ki jim jih pojejo starši ali stari starši. Prisluhnemo uspavankam iz drugih držav (zgoščenka Uspavanke, priloga Cicibana)

Učbenik str. 31: učenci prisluhnejo pesmi Uspavanka Vide Jeraj. Primerjajo pesmi, iščejo rime, odgovarjajo na vprašanja.Eno pesem se naučijo na pamet.

2. ura

Učenci sestavljajo svoje preproste besedilne naloge. Za vsako nalogo narišejo sličico, ki si jo nato v paru zamenjajo in rešijo v zvezek.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 27. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Bili smo majhni učna tema: Bili smo majhniučna enota: Identifikacija zadnjega glasu učna enota: Bil sem majhenučni cilji:

Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo zadnji glas v besedi in naštevajo besede, ki se končajo z istim glasom.




svojem življenju. učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za slovenščinopojmi


Vadnica za slovenščino str. 63, 64, 652. ura

Predstavitev govornih nastopov s plakati.

opombe

DAN IN NOČ

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 28. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in nočučna enota: Opis slike učna enota: Protipomenke učna enota: Nasprotjaučni cilji:

Otroci opisujejo slike in pri tem razvijajo svojo poimenovalno zmožnost – povedo, kje je kaj in pri tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij s predlogi.

Opazujejo gibanje bitij/predmetov in povedo, od kod se je kaj kam premaknilo.

učni cilji: Iščejo protipomenke.

učni cilji:- Rešujejo problemske situacije in

iščejo zakonitosti med izbranima spremenljivkama.



Pogovor o tem, kaj so delali konec tedna. Učenci pripovedujejo, kaj so počeli, kje so bili, kaj so delali čez dan, kaj, ko je padel mrak in se je znočilo. Pripovedujejo, kateri del dneva jim je najbolj všeč in zakaj.

Učbenik naloga 1, str. 32: Opisujejo dogajanja na sliki »dan« in na sliki »noč«. Pozorno naj opisujejo dejavnosti ljudi in živali.

Nato pripovedujejo o svojih izkušnjah v naravi in v naselju – mestu ponoči. Kdo je ponoči dejaven in kdo počiva? Otroci se urijo v rabi predlogov: za, v, na, pred, pod …

Iščejo protipomenke v povedih: delajo v parih, kar pove en otrok, drug otrok v paru izrazi s protipomenko, npr. Zjutraj vstanem. Zvečer grem spat. Podnevi na nebu sveti Sonce. Ponoči na nebu sveti Luna.

2. in 3. ura

Otroci sedijo v krogu. Pokažemo jim pare slik z nasprotnim pomenom. Otroci ob slikovnem gradivu poimenujejo lastnost določenega predmeta ali bitja (visok – nizek, velik – majhen, jezen – vesel …) in poimenujejo nasprotja. Nato v dvojicah dobijo pomešane kartončke s sličicami. Med njimi iščejo pare protipomenk.Npr. star, mlad; velik, majhen; lep, grd; tih, glasen; debel, suh; velik, majhen; zdrav, bolan; vesel, žalosten; bogat, reven; zanimiv, dolgočasen …

Učbenik naloga 4, str. 34: Ogledajo si sličice, jih poimenujejo ter iščejo protipomenke. Povežejo ustrezne pare.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 28. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in nočučna enota: Afriška pravljica: Zajčkov strah učna enota: Teden in dan učna enota: Dan in nočučni cilji:

4. Prisluhnejo pravljici.5. Pravljico čustveno doživljajo, jo

obnovijo in povedo svoje vtise.6. Pripovedujejo o svojem doživljanju

strahu.

učni cilji: Poznajo časovni enoti teden in dan. Razvijajo predstave o času.


nežive narave.- Primerjajo živa bitja in okolja, v katerih

živijo, in spoznavajo sebe kot del narave.

- Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave.

- Usvajajo in uporabljajo nekatere časovne izraze za opisovanje dogodkov: prej, potem, danes, včeraj, jutri, teden, dnevi v tednu.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delhttp://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/dayandnight.asphttp://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/sunrisesunset.asphttp://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/sunmoonearth.asp

pojmi


Pogovor o dnevu in noči. Kdaj rečemo, da je dan in kdaj noč? Kaj je značilnost noči in kaj dneva? Zakaj nastaneta noč in dan? Učenci opisujejo

http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/sunmoonearth.asp

http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/sunrisesunset.asp

http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/dayandnight.asp

svoje razumevanje dogajanja v vesolju.

Učbenik naloga 3, str. 33: Utrdimo, da je dan sestavljen iz svetlega in temnega dela, da bo jutri šele, ko bomo preživeli današnji dan in prespali noč. V nalogi ugotovimo, da ima teden 7 noči in 7 juter. Najbrž bo ugotovitev za otroke presenečenje, saj je število enako. Otroke vprašamo, koliko juter in koliko noči imajo 4 dnevi. Kaj pa 10 dni? Skupaj izpeljemo posplošitev, da je število juter in noči pri danem številu dni vedno enako.

Ogledamo si prikaz vrtenja Zemlje (internetna povezava: http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/dayandnight.asp)

Iz papirnatih krožnikov učenci izdelajo sonca. Pobarvajo jih rumeno in nalepijo rumene trakove za žarke. Obesimo jih pod strop.

2. ura

Otroci naj zbirajo slike, na katerih so različna dnevna in nočna dogajanja. Izrezujejo jih iz različnih revij in časopisov, ki jih imamo pripravljene v razredu. Slike razvrščajo po različnih kriterijih (z ljudmi, brez ljudi; delo, zabava, narava …). Uporabimo različne diagrame razvrščanja, ki jih otroci že poznajo, in lastnosti predstavimo s piktogramom.

Učbenik naloga 5, str. 35: Povežejo ustrezno sliko s simbolom za noč in za dan (svetli del dneva). Povedo, kaj delamo podnevi in kaj ponoči. Vadijo izrekanje s celimi povedmi. Povedi tvorijo po zgledu. Uporabljajo sedanjik. Poudarimo pomen spanja za zdravje, uspešno učenje in igranje.

3. ura

V uvodu se pogovarjamo o strahu. Otroci pripovedujejo, česa jih je strah, kateri del dneva jih je bolj strah, podnevi ali ponoči, zakaj ponoči, kakšen je strah, kaj strah prežene, jih je strah, če so skupaj s starši ali ko so sami … Otroci sodelujejo v pogovoru.Učbenik, str. 37Po pogovoru preberemo pravljico Zajčkov strah. Otroci pripovedujejo o svojih vtisih in podobnih doživetjih. Opišejo zajčka in strah. Odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku in narišejo zajčkov strah. Ogledajo si risbe sošolcev, jih primerjajo, povedo, v čem so si podobne in v čem različne.

opombe



MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 28. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema:Dan in noč učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in nočučna enota: Črka P učna enota: Računamo do 10 učna enota: Svetilaučni cilji:

5. V besedah iščejo glas P in mu priredijo črko.

6. Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje

učni cilji: Seštevajo in odštevajo v obsegu naravnih

števil do 10.








Pogovarjamo se, kaj sveti oz. kaj potrebujemo za gledanje v temi. Kaj vse oddaja svetlobo? Zakaj podnevi ne potrebujemo svetil, ali je v oblačnem vremenu svetleje ali temneje kot v jasnem, kdaj imamo tudi podnevi prižgane luči? Primerjajo naj stara preprosta svetila (sveče, bakle, petrolejke, oljenke) z novejšimi.

Učbenik naloga 2, str. 33: Naloga je namenjena primerjanju različnih svetil. Spoznavajo, da je Sonce najmočnejše svetilo. Svetila uredijo po moči

osvetljevanja. K ustreznemu znaku narišejo svetilo (Sonce, električni svetilki, sveča). Z otroki se pogovorimo tudi o »žarnicah«, kako smo v nalogi prikazali vrednosti spremenljivke (moč osvetljevanja).

Večkrat na dan v daljšem časovnem obdobju opozorimo otroke na to, kje je Sonce na nebu. Pri tem jih opozorimo, da je nevarno gledati v Sonce. Z rokami ponazorimo, kako potuje Sonce od vzhoda do zahoda. Otroci ponovijo pot. Ustavijo se v položaju, ko je Sonce najvišje na nebu. Opisujejo lego Sonca. »Sonce je nizko, nato višje, nato najvišje …«

Učbenik naloga 7, str. 36: Na sliko narišejo Sonce. Če so sledili ponazoritvam in opazovanjem, bodo Sonce narisali visoko nad obzorjem na sredini slike.

2. ura

Otrokom preberemo kratko besedilo, v katerem se vse besede začnejo na glas P.PETER POJE PA PRIDE PRED POSTAJO. POGLEDA PO POTI PA PADE. PEPE PRITEČE PA POMAGA. PETER PA PEPE POJETA PRED POSTAJO. Otroci poskušajo ugotoviti, katera je glavna značilnost besedila. Poskusijo ga nadaljevati.Na tablo napišemo črko P. Otroci so pozorni na pravilen zapis. Iščejo čim več besed, ki se začnejo na glas P.

Izdelajo P iz 34 cm dolgega papirnatega traku. Prepognemo ga na dolžini 20 cm. Na koncu naredimo zavihek, kjer s spenjačem pritrdimo lok na navpičnico. Črke obesimo v razredu kot mobil.

Učbenik, str. 39

Prisluhnejo pesmici in obkrožijo črke P v besedilu. Zapisujejo črko P na tablo ali v zvezke.Rešijo naloge v učbeniku. Skupaj preberemo strip. Otroci poskušajo sestaviti besedilo, v katerem se vse besede začnejo s črko P.

ura

Seštevanje in odštevanje v obsegu do 10.

Ponovimo:Vadnica za matematiko stran 72, 73.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 28. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in nočučna enota: Slušno razločevanje prvega in zadnjega glasu

učna enota: Reševanje problemov

učni cilji: Razvijajo motivacijo za branje in

pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje

Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi in zadnji glas v besedi.

učni cilji:4. Seštevajo in odštevajo v obsegu do 10.5. Rešujejo problemske situacije in iščejo

zakonitosti med izbranima spremenljivkama.



Otroci si na stavnici ogledajo črke, ki jih že poznajo. Črke poimenujejo in iščejo besede, ki se začnejo na te glasove.

Učbenik naloga 9, str. 38: Skupaj preberemo besede, otroci povežejo po dve črki, ki sta enaki. Ustrezno črko vpišejo v okvirček. Dobijo rešitev: METULJ.

Utrjujemo: poimenovanje slike in določanje prvega glasu predmeta/živali/rastline, iskanje besed na določen prvi glas, določanje zadnjega glasu, izdelovanje 'vlaka' iz besed (vsak naslednji vagon se začne na tisti glas, kot se konča predmet na vagonu pred njim – kača-ananas-sonce-ekran-nogavica-avto-opica- …).

2. ura

Učbenik naloga 10, str. 38: Otroci izračunajo račune in ustrezno pobarvajo polja. Če pri računanju potrebujejo pomoč, si lahko pomagajo s ponazorili.

Učbenik naloga 11, str. 38: Naloga je nekoliko zahtevnejša. Osnovni cilj je otroke ozavestiti o pomenu vseh znakov v računu (otroci so namreč veliko bolj pozorni na števila, kot na znake za operacije in relacije). Pri posameznem primeru se pogovorimo, kaj zapisu manjka, da bi nastal račun. Nalogo bodo lahko rešili tisti otroci, ki so že v določeni meri avtomatizirali računanje v obsegu do 10. Za nekatere otroke bo naloga prezahtevna, zato jo lahko izpustijo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 28. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dan in noč učna tema: Dan in nočučna enota: Utrjevanje učna enota: Kaj delamo podnevi in kaj

ponočiučni cilji:

- Otroci opisujejo slike in pri tem razvijajo svojo poimenovalno zmožnost – povedo, kje je kaj in pri tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij s predlogi.

- Iščejo protipomenke.- V besedah iščejo določene glasove.- Razvijajo motivacijo za branje in


- Vadijo razločujoče poslušanje – iščejo prvi in zadnji glas v besedi.






učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za slovenščinohttp://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/shadows.asppojmi


Vadnica za slovenščino str. 66, 67, 68, 69

http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/shadows.asp

2. ura

Učbenik naloga 6, str. 35: Opišejo mačko, netopirja, nočnega metulja in sovo. Povedo, kaj jim omogoča gibanje – dejavnosti pri šibki svetlobi, katera čutila še uporabljajo poleg vida, ki je omejen na svetlobo. Pri tem uporabljajo splošni sedanjik.Pripovedujejo tudi o svojih doživetjih oz. izkušnjah z živalmi, ki so dejavne ponoči. Pri tem uporabljajo preteklik.

Naredijo plakat o nočnih živalih. Poslušajo posnetek nočnih zvokov iz gozda. Ugibajo, katere živali se oglašajo na posnetku in katere živali so sami slišali ali videli ponoči na počitnicah, izletu in podobno.

Večkrat opazujemo svoje sence, sence objektov ali dreves. Poskusimo ozavestiti, da se lega in oblika sence neprestano spreminjata in da je to povezano s potovanjem Sonca. Opazujejo naj, kje nastane senca, zlasti glede na lego Sonca, lego telesa in senco. Učenci naj stopnjujejo pridevnik kratek in dolg. Povedo, kdaj je senca najdaljša, najkrajša … Povedo, kdaj je Sonce najvišje, najnižje … Stopnje lastnosti izražajo v celih povedih.

Učbenik naloga 8, str.36: Pobarvajo Sonce, ki naredi senco. Preverijo lahko tako, da od Sonca do otroka in naprej potegnejo ravno črto – žarek. Na tej črti mora biti tudi senca. http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/shadows.asp

opombe

http://www.childrensuniversity.manchester.ac.uk/interactives/science/earthandbeyond/shadows.asp

DAN IN NOČPRAVLJIČNO ŠTEVILO SEDEMŠTEJEMO DO 20

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 29. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Števila do 20učna enota: brata Grimm: Sneguljčica učna enota: brata Grimm: Sneguljčica učna enota: Štejemo do 20učni cilji:

Pripovedujejo o dogajanju v pravljici, predstavijo junake.

Opišejo dogajalni prostor. Razumejo motive in vzroke za ravnanje

književnih oseb. Pripovedujejo pravljico, odgovarjajo na

vprašanja. Poznajo pravljični števili 3 in 7.

učni cilji:1. Pripovedujejo o dogajanju v pravljici,

predstavijo junake. 2. Opišejo dogajalni prostor.3. Razumejo motive in vzroke za ravnanje

književnih oseb.4. Pripovedujejo pravljico, odgovarjajo na

vprašanja.5. Poznajo pravljični števili 3 in 7.

učni cilji: Štejejo, berejo in zapišejo števila do

20.



Otrokom pokažemo lističe s tremi barvami: bela, rdeča in črna. Poskušajo ugotoviti, v kateri pravljici srečamo te tri barve.Nato na tablo napišemo številko 7 in otroci poskušajo ugotoviti, v kateri pravljici nastopa to število. Če ne uganejo naslova pravljice, pokažemo še tri predmete: jabolko, glavnik in pas. Otroci ugibajo, v kateri pravljici so te predmete že srečali in kakšno vlogo so imeli.

Če še ne uganejo, katero pravljico imamo v mislih, jim na tablo napišemo tri asociacije: mačeha, palčki, ogledalo. Ker pravljico o Sneguljčici otroci povečini že poznajo, verjetno ne bodo imeli težav pri ugotavljanju, o kateri pravljici govorimo.

Učbenik, str. 40 in 41

Prisluhnejo odlomku pravljice in odgovorijo na vprašanja iz delovnega učbenika. V pravljici Sneguljčica nastopa zrcalce s svojimi čarobnimi lastnostmi.Povedo, katere pravljične predmete še poznajo, v katerih pravljicah nastopajo in kakšne čarobne lastnosti imajo. Obkrožijo predmete, ki so jim znani. Pogovarjamo se, da v pravljicah velikokrat nastopata pravljični števili 7 in 3. Naštejemo nekaj pravljic, v katerih srečamo ti dve števili.Narišejo, kateri čarobni predmet bi si želeli imeti in kaj bi z njim pričarali.

Po prvem poslušanju (do drugega obiska mačehe) obnovijo pravljico in opišejo čudežni predmet: ogledalo.Predstavijo književne junake: Sneguljčico, mačeho, lovca, palčke, in kraj dogajanja: grad, gozd, bivališče palčkov. Obnovijo del pravljice, ki so ga slišali.

Po drugem branju v nadaljevanju poskušajo razložiti simbole.Barve: bela (sneg), rdeča (kri) in črna (lasje). Število 7: sedem palčkov.Predmeti: pas, glavnik in jabolko je prinesla mačeha, da bi premamila Sneguljčico in jo umorila.Poskušajo razširiti svoja odkrivanja in iščejo, ali v pravljici nastopa še kakšno število.Ugotovijo, da je v pravljici pomembno tudi število 3.V snegu so bile tri kapljice krvi, mačeha je trikrat prišla k Sneguljčici, trikrat se je preoblekla, prinesla je tri predmete.V nadaljevanju predstavijo junake, ki nastopajo v pravljici. Povedo, katere osebe so dobre in katere slabe. Primerjajo junake in njihova dejanja.Obnovijo zaključek pravljice. Kako se je pravljica končala za Sneguljčico in kako za mačeho?Povedo, zakaj je Sneguljčica nagrajena in zakaj mačeha kaznovana.Vživijo se v enega od junakov v pravljici in predstavijo njegova doživljanja.

3. ura

Namen prve ure obravnave števil do 20 je, da si otroci pridobijo številske predstave števil do 20, in sicer v odnosu do števila 10 (11 je za eno več kot 10, 12 je za 2 več kot 10 …). * Na mizo postavimo 11 kock in jih z otroki preštejemo. Ugotovimo, da jih je 11, zapišemo s številko in utrjujemo štetje do 11 z različnimi

predmeti.* Pred otroke postavimo stolpec iz 10 link kock in dodamo še 1. Predstavimo, da nam to predstavlja število 11 (štejemo do 11). Na tak način so prikazana tudi števila v delovnem učbeniku.

Pogovorimo se, kje srečamo dana števila, zakaj potrebujemo večja števila … Sproti oblikujmo tudi številski trak oz. nadaljujemo številski trak, ki smo ga izdelali za števila do 10. Otroke opozorimo, da obstajajo števila, večja od 20. Predvidevamo, da nekateri prvošolci ta števila tudi poznajo.Z otroki se pogovorimo tudi o tem, zakaj je bolj smiselno predstaviti npr. število 13 s stolpcem iz 10 kock in tremi prostimi kot s 13-imi prostimi link kockami. Kaj nam je lažje prešteti? Je potrebno sploh šteti? Otroci naj poskušajo ugotoviti, da je število prostih kock ob desetici (ob 10-ih kockah) tisto, ki določi dvomestno število v obsegu do 20.

Ko otroci že poznajo števila, lahko izvajamo različne dejavnosti: prilagamo kartončke s številkami k ustreznim številom kock in obratno (preberemo številko na kartončku in nastavimo ustrezno število kock), pišemo narek števil, izvajamo gibalne vaje z določenim številom ponovitev, štejemo od 1 do 20, na številskem traku prekrivamo določena števila, ki jih otroci ugotovijo …

Otroci nastavijo števila iz link kock.

Učbenik 1. naloga, str. 44: Pobarvajo ustrezno število prostorčkov in preberejo zapisana števila.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 29. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Števila do 20 učna tema: Dan in nočučna enota: Slušno razločevanje glasov v besedi

učna enota: Zapisujemo števila do 20 učna enota: Nočne živali

učni cilji:- Besedi določijo prvi in zadnji glas.

učni cilji:Štejejo, berejo in zapišejo števila do 20.Uredijo števila do 20.

učni cilji: Otroci sledijo spreminjanju žive in

nežive narave. Primerjajo živa bitja in okolja, v katerih


Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za slovenščinohttp://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=6

pojmi


Ponovimo: štejemo do 20 beremo števila do 20 prikazujemo števila do 20 z link kockami

Učbenik 2. naloga, str. 45: Otroci preštejejo narisane predmete in zapišejo številko. Po reševanju naloge jih vprašamo, kaj so ugotovili (pri vseh

http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=6

primerih je število 10 prikazano kot neke vrste desetica – na veji je npr. 10 listov, na jopici 10 gumbov …). Spodbudimo jih, da še sami predstavijo dvomestna števila do 20 na tak način. Najprej naj izvedejo konkretno, nato pa naj situacijo še narišejo.

2. ura

Ustno določamo prvi in zadnji glas besedam.Vsak učenec izžreba karto, poimenuje, kaj je na njej narisano, besedi določi prvi in zadnji glas.Iščemo besede na določen prvi oz. zadnji glas.

Vadnica za slovenščino str. 70, 71

3. ura

Na tablo nalepimo nekaj fotografij različnih nočnih živali (netopir, sova, jazbec, jež, vešča, polh, medved)Učenci povedo, kaj vedo o določeni živali. Učenci povedo, s čim se žival hrani, kaj je njena glavna prepoznavna značilnost, kako se premika, kje živi …Nato se učenci razdelijo v skupine. Vsaka si izbere eno nočno žival in izdela plakat. V plakat vključi vse informacije, ki smo jih o živali povedali med pogovorom. Pri izdelavi plakata si pomagajo z različnim slikovnim materialom iz revij, časopisov, zbornikov …

Predstavitev plakatov.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 29. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Števila do 20 učna tema: Dan in nočučna enota: brata Grimm: Volk in sedem kozličkov

učna enota: Urejamo števila do 20 učna enota: Potovanje Sonca in sence – praktično delo

učni cilji: Pripovedujejo o dogajanju v pravljici,

predstavijo junake. Opišejo dogajalni prostor. Razumejo motive in vzroke za ravnanje


vprašanja. Poznajo pravljični števili 3 in 7. Poslušajo radijsko igro. Primerjajo pravljico in radijsko igro. Ugotavljajo, v čem se je besedilo

spremenilo in v čem je ostalo enako.

učni cilji: Štejejo, berejo in zapišejo števila do 20. Uredijo števila do 20. Poznajo predhodnike in naslednike števil

do 20.


nežive narave. Primerjajo živa bitja in okolja, v katerih


Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave.

Usvajajo in uporabljajo nekatere časovne izraze za opisovanje dogodkov: prej, potem, danes, včeraj, jutri, teden, dnevi v tednu.



Pomembno je, da otroci poznajo pravi vrstni red števil do 20 (poleg številskih predstav za posamezna števila). Pri vrstnem redu števil do 20 otrokom lahko pomagamo z analogijo: če uredimo števila od 1 do 10 in jih primerjamo z urejenimi števili od 11 do 20, bomo ugotovili, da sta vrstna reda praktično enaka. Enice pri dvomestnih številih obarvajmo in s tem poudarimo podobnost ureditve v obsegu

števil do 10 z ureditvijo števil od 11 do 20.

Učbenik 3. naloga, str. 46: Otroci povežejo pike od 1 do 20 v pravilnem vrstnem redu. Pomagajo si lahko s števili na številskem traku. Nastalo figuro pobarvajo.

Fotografija ob nalogi ponuja predlog izdelave številskega traku, na katerem lahko pomikamo različne oblike in na ta način prekrivamo določeno število (lahko tudi dve ali več). Otrok na številskem traku prekrije izbrano število, drugi ugotovi, katero število je prekrito. Otroci se seznanijo tudi s pojmom 'med'. Števila, ki so med 7 in 12 so: 8, 9, 10, 11.

Učbenik 4. naloga, str. 46: V okvirčke vpišejo števila, ki so skrita na številskem traku. Vpišejo še števila med 9 in 16 po vrsti.

Učbenik 5. naloga, str. 47: Otroci rešujejo nalogo s šablono. Z njo narišejo ustrezno število likov in jih pobarvajo tako, da bo nastal vzorec. Vzorec naj glasno predstavijo in pojasnijo, zakaj pobarvano predstavlja vzorec. Pri tem je bistvena matematična komunikacija, razlaganje, pojasnjevanje, uporaba matematičnega jezika.


2. ura

Otroke motiviramo z ročno lutko volka. Iz katere pravljice si, volk?Volk odgovarja na otrokova vprašanja.Si prijazen ali hudoben? Si v gozdu srečal deklico? Si prašičkom odpihnil hišo? Si kuhal živalim čaje? Si si pobarval taco z belo moko? …Poskušajo ugotoviti, iz katere pravljice je volk.

Učbenik, str. 42

Otroci prisluhnejo odlomku pravljice in odgovarjajo na vprašanja v delovnem učbeniku.

Ker učenci pravljico po večini poznajo, jih spodbudimo, da sami povedo celotno zgodbo.

3. ura

Na dvorišču pred šolo poiščemo primeren dobro osončen prostor, kjer v tla zapičimo palico ter spremljamo premikanje sence skozi ves dan.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 29. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Števila do 20učna enota: brata Grimm: Volk in sedem kozličkov

učna enota: Predhodnik in naslednik

učni cilji: Pripovedujejo o dogajanju v pravljici,

predstavijo junake. Opišejo dogajalni prostor. Razumejo motive in vzroke za ravnanje


vprašanja. Poznajo pravljični števili 3 in 7. Poslušajo radijsko igro. Primerjajo pravljico in radijsko igro. Ugotavljajo, v čem se je besedilo

spremenilo in v čem je ostalo enako.

učni cilji: Štejejo, berejo in zapišejo števila do 20. Uredijo števila do 20. Poznajo predhodnike in naslednike števil

do 20.



Pred reševanjem naloge v delovnem učbeniku lahko izvajamo podobne dejavnosti, kot smo jih izvajali pri prejšnjih urah, npr. vsak otrok dobi izbrano številko in vstane takrat, ko npr. izrečemo 'predhodnik tega števila'.

Učbenik 6. naloga, str. 47: Otroci vpišejo predhodnike in naslednike števil. Pomagajo si lahko s številskim trakom. Opozorimo jih na analogijo s števili v obsegu do 10.

Učbenik 7. naloga, str. 47: Otroci preštevajo različne like. Naloga ni enostavna (oblike so si podobne in precej jih je), zato se je lotimo sistematično. Kako bomo poskušali preprečiti napake pri štetju? Bomo pri štetju sproti označevali (z različnimi barvami) like? Otroke spodbudimo, da vsak prešteje zase, nato pa se pogovorimo o številih, ki so jih dobili.

Naloga je lahko spodbuda za to, da otroci v svoje karo zvezke narišejo podobne situacije in jih dajo rešiti sošolcu/sošolki.2. ura

Branje pravljice Volk in sedem kozličkov v celoti. Po branju otroci opišejo dogajanje, dogajalni prostor (Kje so živeli kozlički? Kam je šla mama? Kje je hodil volk? …), junake (Koliko je bilo kozličkov? Kako se je vedel volk? S katerimi besedami bi lahko opisali volka, mamo in kozličke?), predstavijo motive za njihovo ravnanje (Kaj je naročila mama kozličkom? Kaj se je zgodilo, ker je niso ubogali?).

Poslušanje radijske igre, ki jo je priredila Svetlana Makarovič: Volk in sedem kozličkov.Po poslušanju otroci sodelujejo v pogovoru, primerjajo radijsko igrico in pravljico.Ob pomoči vprašanj obnovijo pravljico. Predstavijo razlike, kaj so slišali v pravljici in ne na zgoščenki in obratno.Povedo, katera pravljica jim je bolj všeč in zakaj.Spoznajo avtorja besedila, ilustratorko ter avtorico radijske igre.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 29. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Pravljično število 7 učna tema: Dan in nočučna enota: Določanje prvega glasu in zadnjega glasu

učna enota: Sonce in oblaki

učni cilji:- Besedi določijo prvi in zadnji glas.


nežive narave. Odkrivajo, da je življenje bitij odvisno

od drugih bitij in od nežive narave. Spoznavajo vremenske pojave.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za slovenščinohttp://sl.wikipedia.org/wiki/Soncehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Oblakhttp://www.pro-vreme.net/index.php?id=104

pojmi


Pogovor:Kaj je Sonce?Kaj so oblaki?Kako nastane oblak?

Izvedba eksperimenta: Oblak v plastenki

http://www.pro-vreme.net/index.php?id=104

http://sl.wikipedia.org/wiki/Oblak

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sonce

Potrebujete prozorno plastenko (1,5 l ali 2 l)

Potek:14. Odstranite etiketo s plastenke in jo dobro sperite, da bo čista.15. V plastenko zlijte manjšo količino tople vode. Zaprite in močno stresite, da se kapljice razpršijo po stenah. Odvečno vodo odlijte.16. Previdno prižgite vžigalico in jo vržite v plastenko, ki mora nato ugasniti. Dim je ena od ključnih sestavin pri nastanku oblakov.17. Takoj privijte zamašek in stresite plastenko 2- do 3-krat. Pri tem se po njej premikajo vodne kapljice, ki so prav tako sestavni del oblakov.18. Z obema rokama močno stisnite plastenko na sredini. Nato sprostite stisk. S tem ste v plastenki ustvarili spremembo temperature in

pritiska.19. Po nekaj stiskih bi se v plastenki moral oblikovati oblak. Če ga ne vidite, pridržite plastenko pred temnejšim ozadjem.

Pogovorimo se o rezultatih poskusa in kaj smo se novega naučili.

2. ura

Ustno določamo prvi in zadnji glas besedam.Vsak učenec izžreba karto, poimenuje, kaj je na njej narisano, besedi določi prvi in zadnji glas.Iščemo besede na določen prvi oz. zadnji glas.

Vadnica za slovenščino str. 72, 73opombe

VREME SE SPREMINJA

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 30. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminjaučna enota: Črki S in Š, Glas - črka učna enota: T. Kokalj: Najraje imam veter učna enota: Veter in vetrnicaučni cilji:

V besedah iščejo prvi glas. V besedah iščejo glasova S in Š in

jima priredijo črko. Razvijajo motivacijo za branje in


učni cilji:11. Globalno berejo slikopis.

učni cilji: Uredijo in merijo z relativnimi

enotami količino tekočine (prostornino tekočin).

Uredijo števila do 20. Ocenijo število elementov množice

(do 20 elementov). Uporabijo matematično znanje v

vsakdanjem življenju (uporaba števil, preglednic, znakov, likov …).

Seštevajo in odštevajo v obsegu do 10.

Štejejo, berejo, zapišejo in uredijo števila do 20.

Rešujejo preproste probleme.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi


Z otroki se pogovarjamo, kaj oblečemo, ko dežuje, ko piha veter, ko je toplo ali mraz. Pokažemo slike otrok pri različnih dejavnostih in slike razvrščamo v dve skupini glede na to, ali je otroku toplo ali ne. Glede na otroška oblačila ugotavljamo, kateri letni čas je.

Učbenik str. 51

Preberemo besedilo, otroci sledijo branju. Pri drugem branju beremo skupaj tako, da otroci »preberejo« sličice. Poiščejo črke, ki jih že poznajo, poskusijo prebrati krajše besede (in, ko, na, leti). Odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila. Po zgledu v celih povedih povedo, katero vrsto vremena imajo najraje, in svojo izbiro utemeljijo.V zvezek narišejo, kako so v tem vremenu oblečeni, ali pa (kdor že zna) prepišejo zadnji dve povedi. Če želijo, samostojno napišejo, katero vreme imajo najrajši (kdor že bere in piše.)

2. ura

Izgovarjamo besede, v katerih sta črki S in Š. Otroci jih poslušajo in povedo, v katerih besedah slišijo glas S ali Š (npr: Saša, Špela, smreka, sova, slikar, sveča, srce, škrat, gosenica, strah, hiša, škaf, štorklja, šoja, šiba, koš, pas, nos, miš itd). Otroci po dogovoru pri glasu S npr. dvignejo levo roko, pri glasu Š pa desno, ali vstanejo in sedejo.Težava nastane, ko ima beseda oba glasova, takrat opravijo obe zahtevani nalogi. Besede še enkrat pozorno poslušajo in povedo, ali slišijo glas S/Š na začetku, v sredini ali na koncu. Razdelimo jim sličice, nato jih v paru razvrščajo glede na to, na katerem mestu slišijo glas S oz. Š. Dobiti morajo tri kupčke. Nato skupaj preverijo rešitve.Ogledajo si črki S in Š na slikovni stavnici. Iščejo besede, ki se začnejo na ta dva glasova, rišejo sličice za te besede, vadijo zapis črke in pazijo na pravilno držo svinčnika in telesa, pravilni zapis od zgoraj navzdol in od leve proti desni.

Črka S, str. 58

Poslušajo kratki pesmici, v besedilu poiščejo črko S in jo obkrožijo. Prevlečejo sive črke S in besede globalno preberejo. Kratke povedi bodo nekateri otroci morda že znali prebrati samostojno, drugi naj berejo ob pomoči učitelja/-ice, tako da poimenujejo sličico, ki zamenjuje besedo.

Črka Š, str. 59

Preberemo besedilo, otroci poiščejo in obkrožijo črko Š. Prevlečejo sive črke in besede preberejo. Povedi preberejo samostojno ali ob pomoči in jih povežejo z ustrezno sličico.


Otroci poimenujejo sličice, besedam določijo prvi glas in izločijo vsiljivca. Vsiljivcu določijo prvi glas, poiščejo na slikovni stavnici črko za ta glas in jo zapišejo.Vse zapisane črke dajo rešitev: JASNO.Otroci razložijo, kdaj je vreme jasno in v čem se jasno vreme razlikuje od sončnega.Jasno je lahko podnevi in ponoči, ko na nebu ni oblakov, sončno pa le podnevi.

3. ura

Opazujejo učinke vetra: drevesa, dim, listje, zastave, oblake v vetru … Na daljšo palico privežejo nekaj pisanih trakov in palico zunaj zapičijo v tla. Opazujejo, kako se gibljejo trakovi v vetru, v katero smer jih nosi veter. Po plapolanju trakov sklepajo, kdaj je veter močnejši, kdaj šibkejši in v katero smer piha. Na tla narišejo puščico, ki označuje smer, v katero piha veter.


S puščico označijo smer vetra. Po potrebi pred reševanjem naloge utrdimo pojma levo in desno, najprej na njihovem telesu, in kako narišemo puščico.


Po navodilih naredimo vetrnico. Potrebujemo papir, leseno paličico, plutovinasti zamašek in tanjši žebljiček ali buciko. Pri izdelavi moramo biti natančni. Poimenujemo snovi in predmete, s katerimi bomo naredili vetrnico. Uporabimo trši papir in vetrnico preizkusimo s pihanjem in na vetru. Obračamo jo v različne smeri glede na smer vetra in opazujemo učinke na vrtenje. Pri opisovanju postopka izdelave vetrnice uporabljajmo matematične izraze za oblike oz. like (kvadrat, pravokotnik, trikotnik).

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 30. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminjaučna enota: Vremenska napoved učna enota: Dežuje (več, manj, enako) učna enota: Znak za vreme in vremenska

napovedučni cilji:

12. Otroci poslušajo vremensko napoved ter jo pomensko in okoliščinsko razčlenijo.

13. Poznajo znake za vreme in jih znajo razložiti.

14. Pripovedujejo o svojih izkušnjah in doživetjih ob teh znakih.

učni cilji: Uredijo in merijo z relativnimi enotami

količino tekočine (prostornino tekočin).

učni cilji:- Spoznavajo vremenske pojave. - Opisujejo in doživljajo vremenske

pojave.- Ugotavljajo vpliv vremena na dejavnosti

ljudi, življenje rastlin in živali.



Na tablo narišemo znake za vreme: JASNO, DELNO OBLAČNO, OBLAČNO, DEŽ, SNEG. Pogovorimo se, kaj posamezen znak pomeni. Učenci povedo, kje so že srečali podobne znake.


Otroci narišejo k vsaki sliki znak, ki opisuje vreme. O vsakem znaku se najprej pogovorimo, kaj predstavlja. Tako usvojijo nekatere nove besede in razvijajo svojo poimenovalno zmožnost ter zmožnost branja slikovnih sporočil.Zelo zanimivo izhodišče za pogovor je lahko znak za jasno vreme. Kaj pomeni, da je vreme jasno? Je lahko jasno tudi ponoči? Čeprav je narisano

sonce, je jasno lahko tudi ponoči, zato tega znaka ne smemo enačiti s sončnim vremenom. Uporabijo znake, ki so v legendi. Najbrž bodo vsaj nekateri imeli težave z označevanjem vremena ponoči. Opozorimo jih, da je dan sestavljen iz dneva in noči ter da isti znak lahko uporabljamo za opisovanje vremena, tako podnevi kot ponoči. Globalno berejo uganko, povedo rešitev in tvorijo podobne vremenske uganke.

Otroci opazujejo in opisujejo vreme. Razlikujejo jasno nebo od oblačnega in delno oblačnega. Opazujejo naj obliko in barvo oblakov ter njihovo gibanje in spreminjanje oblik. Nekaj oblakov narišejo.Otroci se najprej seznanijo z vremensko napovedjo v časopisu. Spoznajo znake za določene vremenske situacije, nato si ogledajo zemljevid Slovenije v časopisu in ob pomoči učitelja/-ice na zemljevidu določijo svoj domači kraj ter iz slikovnega znaka razberejo, kakšno vreme bodo imeli naslednji dan.Poslušajo/gledajo posnete vremenske napovedi in prepoznavajo bistvene podatke, presojajo razumljivost in pripovedujejo o svojih doživetjih z različnimi vremenskimi situacijami. V razredu se igrajo igrico: napovedovalec vremena. Uporabijo kartonsko škatlo, ki ponazarja televizijo, in igrajo vlogo napovedovalca vremena. Pogovorijo se o manj znanih besedah: temperatura, stopinje Celzija …


Vremensko napoved v učbeniku poslušajo dvakrat, nato odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih. Na zemljevid Slovenije narišejo ustrezen znak iz vremenske napovedi. Narišejo naj več znakov, tako da bo z znaki za vreme označena vsa Slovenija. Vprašanje o temperaturi ni enostavno, nanj bodo najbrž znali odgovoriti le nekateri otroci. Ko rečemo, da bodo temperature od 2 do 6 stopinj, pomeni, da bo temperatura lahko 2, 3, 4, 5, 6 stopinj, kar ni identično pojmu 'števila med 2 in 6', saj v slednjem primeru ne upoštevamo 2 in 6. Bolj kot pravilen odgovor je pomembno, da otroci razmišljajo in ponujajo odgovore na vprašanja.Ugotavljajo, kako vreme vpliva na dejavnost ljudi. Kako so ljudje oblečeni, ko je mraz, ko dežuje, ali ko piha močan veter? V kakšnem vremenu se igrajo zunaj?Poimenujejo predmete na sliki, nato pobarvajo oblačila za deževen dan. Pogovorimo se, kakšni so deževni dnevi jeseni ali pozimi in kakšni poleti.

3. ura


Otroci že poznajo postopek merjenja dolžine, v tem poglavju pa bomo merili količino tekočin (prostornino posod). Dejavnost, ki je opisana v

delovnem učbeniku, izvedemo ob primernem vremenu. Otroci pred poskusom napovedujejo, v kateri posodi bo največ vode in v kateri najmanj. Svoje napovedi naj tudi utemeljijo. Nato izvedemo poskus in odgovorimo na vprašanja. Dodatna vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje, so: Kaj bi se zgodilo, če bi dodali še manjšo plastenko, večji vrč …? Napovedi preverimo s poskusom.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 30. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema:Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminjaučna enota: Stalne besedne zveze učna enota: Štejem, urejam in računam do 20 učna enota:Opazujemo vremeučni cilji:

Razložijo stalne besedne zveze oz. frazeme.

učni cilji: Uredijo in merijo z relativnimi enotami

količino tekočine (prostornino tekočin). Uredijo števila do 20. Ocenijo število elementov množice (do 20

elementov). Uporabijo matematično znanje v




ljudi, življenje rastlin in živali.



Otrokom preberemo zgodbo iz knjige Lilijane Praprotnik - Zupančič: Jezične zgodbe, Mladika, Ljubljana 2009, v kateri avtorica prenesene pomene, npr. beseda mu gre težko z jezika; ne vem, kje se me glava drži; k srcu mu je prirasel; iz muhe dela slona itd., uporablja v dobesednem pomenu in iz tega nastane šaljiva zgodba.Otroci pazljivo poslušajo zgodbo, npr. Zgodba o človeku, ki je iz vsake muhe delal slona, in povedo, kaj se je v zgodbi zgodilo. Človek je delal iz muh slona, muha je padla na tla in se tam nemočna poskušala premakniti, enkrat je slon, ki je nastal iz muhe, padel na človeka in zgodba se ni dobro končala.Nato otroci poskušajo razložiti, kaj je pravilni pomen tega izraza: iz muhe delati slona pomeni, da iz majhnih reči delaš velike.Poskušajo razumeti pomene še drugih izrazov.


Ogledajo si sličice in poskušajo razložiti stalne besedne zveze oz. frazeme, npr. moker kot miš – da si do kože moker.Poskušajo se spomniti, ob katerih priložnostih uporabljamo takšne zveze oz. frazeme, kot npr. zaprositi za roko, pasti v glavo, mu ne gre v glavo, imeti dolg jezik, laž ima kratke noge itd. (Učitelj/-ica si lahko pri tem pomaga s frazeološkim slovarjem – poskusni zvezek je pri Inštitutu Frana Ramovša izšel leta 2003 – ali s frazeološkim gnezdom v SSKJ, ki je pri posameznem geselskem članku označen s • .)S podobnimi nalogami si učenci bogatijo besedni zaklad.


Otroci poskušajo razložiti pomen besede muhast. Najprej jo razložijo pri opisovanju aprilskega vremena. Ugotovijo, da se aprilsko vreme ves čas spreminja. Nato jih spodbudimo, da iščejo še druge primere: Kdo vse je lahko muhast? Muhast človek – ljudje spreminjajo svoje mnenje/odločitve, muhast osel – osel je neubogljiv, muhasta zima – zima je nepredvidljiva).

2. ura


Sledijo vremenu v enem tednu. Za dnevno označevanje uporabijo simbole iz legende, ki jih že poznajo. Najbolje, da vsak dan opazujejo in označijo vreme ob istem času. Preštejejo, koliko dni v tednu je bilo sončnih, koliko deževnih … in izpolnijo preglednico tako, da vpišejo števila. Naloga ne bi smela povzročati težav, saj bodo v preglednici števila do 10, ki jih že znajo primerjati po velikosti. Situacija ponuja tudi poglobitev znanja o številu 0, saj se bo verjetno zgodilo, da v enem tednu ne bo vseh vremenskih situacij, ki so navedene v preglednici.Vadijo »branje« seznama. To pomeni, da se znajdejo v seznamu in poiščejo določen podatek (npr. kakšno vreme je bilo v torek). Vadijo tudi globalno branje.

Na sprehodu v različnem spomladanskem vremenu opazujemo tudi živali. Otroci ugotavljajo, kako vreme vpliva na dejavnosti živali. Kdaj opazimo deževnike in polže? Kje so metulji, ko dežuje? Kdaj prilezejo martinčki iz svojih skrivališč?


Živali povežejo z ustreznim simbolom. Znak za dež povežemo z deževnikom, močeradom in polžem, ker je večja verjetnost, da jih bomo videli po dežju, ko je prst še namočena in rastline še mokre.

Za metulje in čebele pa je večja verjetnost, da jih bomo videli takrat, ko ne dežuje, čeprav ni nujno, da ravno sije sonce.


Otroci si ogledajo sličice letnih časov, poimenujejo letne čase in jih opišejo. Pomagamo jim z vprašanji. Slike povežejo z besedami, ki jih preberemo skupaj.

3. ura

V razred prinesemo različne posode. Ugotavljamo, v kateri je največ vode, v kateri najmanj, v katerih enako … Nato postavimo pred učence različne lončke, kozarce … Zopet poskušamo ugotoviti, kje je največ, kje najmanj.


Količino tekočine lahko merimo tudi z relativnimi enotami. Pri tej nalogi naj bodo to požirki, ki se bodo od otroka do otroka razlikovali. Preden izvedemo dejavnost, naj otroci napovedo, koliko požirkov bodo napravili, da bodo popili vso vodo, nato naj pitje vode izvedejo in štejejo požirke. Pogovorimo se, zakaj se rezultati razlikujejo, kdo je delal največje požirke, kdo najmanjše, požirki katerih otrok so bili enaki …?


Otroci določijo, kako si sledijo posode glede na količino vode v njih. Naloga za otroke ni enostavna, saj gre za povezovanje dveh spremenljivk (gladina vode in širina posode). Ker je v vseh posodah gladina vode enaka, naj bodo otroci pozorni na širine posod. Nalogo bo rešilo in utemeljilo najbrž le nekaj otrok in še to na intuitivni ravni. Prostornina tekočine je namreč zelo kompleksen pojem. Pravilno rešitev naloge preverimo s prelivanjem v štiri enake posode. V prvi posodi, kjer je najmanj vode, bi bila gladina najnižja.


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 30. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Vreme se spreminja učna tema: Vreme se spreminjaučna enota: Uganke učna enota: Berem in zapisujem števila do 20učni cilji:

Otroci razvijajo sposobnost poslušanja umetnostnega besedila.

Razvijajo zmožnost razumevanja lirike.

učni cilji: Uredijo števila do 20. Ocenijo število elementov množice (do 20

elementov). Uporabijo matematično znanje v


Seštevajo in odštevajo v obsegu do 10. Štejejo, berejo, zapišejo in uredijo števila

do 20. Rešujejo preproste probleme.



Za ocenjevanje števila predmetov lahko izvedemo naslednje dejavnosti: otrok v peščico zajame nekaj kamenčkov, drugi poskuša ugotoviti, ali jih je več/manj kot 10; zajame večje kamne z obema rokama in spet oceni število kamnov; z obema rokama zajame link kocke in spet oceni število (ocena lahko temelji zgolj na več/manj kot 10, lahko pa poskušamo z ugibanjem pravega števila predmetov) … S tovrstnimi dejavnostmi bodo otroci dobili izkušnjo, da nas velikost predmetov ne sme 'zanesti' pri oceni števila predmetov oz. da je naša uspešnost ocenjevanja povezana s predmeti, katerih število ocenjujemo (če vedno ocenjujemo število link kock, bomo pri tem lahko zelo uspešni, pri ocenjevanju števila zrn riža pa nam ocenjevanje števila link kock ne pomaga prav dosti).


Otroci najprej ocenijo, kje je nanizanih manj kot 10 kroglic, in te nize kroglic označijo. Nato kroglice preštejejo in vpišejo števila.

Z otroki štejemo do 20 na različne načine: npr. s številskim trakom, na katerem so prekrita posamezna števila; s števili na kartončkih, ki jih uredijo v pravilen vrstni red, npr. števila od 7 do 18; z zapisovanjem števil v zvezek, npr. števila med 8 in 12 …


V kvadratke vpišejo manjkajoča števila. Otroci, ki imajo težave s številskimi predstavami, si pomagajo s številskim trakom. Opozorimo še, da bodo nekateri otroci še vedno potrebovali konkretno ponazarjanje števil do 20 in štetje.


Pri tej nalogi otroci utrjujejo računanje do 10. Opozorimo jih, da rezultat npr. 7 lahko dobimo tako pri seštevanju kot pri odštevanju. Otroci si lahko pri računanju pomagajo s ponazorili (seveda lahko tudi s prsti), če to potrebujejo. Za dane situacije lahko zapišejo račune v zvezek.

Vadnica za matematiko: stran 77, 78

2. ura

Uganke, str. 57

Otrokom preberemo uganko, nato povedo rešitev in jo narišejo. Rešitev uganke uporabijo v povedih. Te lahko tvorijo samostojno ali ob pomoči učitelja/-ice, ki jih lahko zapiše na tablo. Delo diferenciramo tako, da otroci v okvirčke bodisi narišejo bodisi napišejo rešitev, lahko pa napišejo oz. prepišejo celo poved. Rešitve: dežnik, gora, zvezde, sonce.

Ponavljanje in utrjevanje:Vadnica za slovenščino str. 74, 75opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 30. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Mačje zgodbe učna tema: Vreme se spreminjaučna enota: S. Makarovič: Črni muc, kaj delaš? učna enota: Kje izvemo novice?učni cilji:

Otroci razvijajo sposobnost poslušanja umetnostnega besedila.

Razvijajo zmožnost razumevanja lirike. Spoznajo avtorje besedil. Spoznajo književne junake in jih

predstavijo. Ob pomoči vprašanj povzamejo

vsebino in povezujejo dogajanje v pravljici/pesmi s svojimi izkušnjami.



ljudi, življenje rastlin in živali.- Spoznavajo delovanje tehničnih igrač.- Poznajo različne načine prenosa

informacij.- Razvijajo sposobnost za grafično

komuniciranje. - Poznajo pomembne telefonske številke.



Domače in gozdne živali so pogosta tema otroške lirike, ki je upesnjena tudi z besednimi in zvočnimi igrami. Svetlana Makarovič se je otrokom tokrat približala z igro in humorjem. Že z naslovom nakazuje vprašanje in pot v besedno igro, ki razvname domišljijo otrok. Otroci ob poslušanju in ponavljanju pesmi lahko izvajajo dejavnosti, ki jih pripoveduje pesem. Vse to vodi v izvirno rabo jezika v otroških pesmih in v sprejemanje lirike v zgodnjem šolskem obdobju.Igramo se igrico Pokaži, kar pravim.

Otroke razporedimo po razredu, kjer se prosto sprehajajo. Ko omenimo neko dejavnost, jo otroci naredijo: zdaj skačem, ležim, sedim, se pretegujem … Nato izberemo enega izmed otrok, ki vodi dejavnost.

Učbenik, str. 60

Otroci se usedejo v krog in poslušajo pesem. Prvemu branju in pogovoru sledi drugo branje, takrat otroci izvajajo dejavnosti, ki jih dela muc v pesmi: spi, se prebuja, preteguje, zajtrkuje, zapleta z volno, prah pometa in se skrije. Povežejo svoje doživljanje pesmi z resničnimi občutji; si že videl muca pri igri, kako se je zapletel v volno, se je razrešil, s čim se še rad igra itd.Skupaj s sošolci poskušajo ustvariti nadaljevanje pesmi.

2. ura

Z učenci se pogovarjamo, kje izvemo novice. O tem smo se pogovarjali že pri eni prejšnjih tem, zato sedaj ponovimo.

Uro namenimo tudi ponavljanju in utrjevanju.

opombe

MAČJE ZGODBEDOBER TEK

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 31. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Mačje zgodbe učna tema: Mačje zgodbe učna tema: Dober tekučna enota: Novice potujejo učna enota: B. Š. Žmavc: Mucasta pesem učna enota: Vrstni redučni cilji:

Spoznavajo, kako si ljudje posredujemo sporočila, kako in s čim vse lahko sporočamo.

učni cilji: Razvijajo sposobnost poslušanja

umetnostnega besedila. Razvijajo zmožnost razumevanja lirike. Spoznajo avtorje besedil. Ločijo realni in pravljični svet. Ob pomoči vprašanj povzamejo vsebino

in povezujejo dogajanje v pravljici/pesmi s svojimi izkušnjami.

učni cilji:39. Razvrščajo in urejajo.40. Nadaljujejo in oblikujejo

vzorec.



Učiteljica ali eden izmed učencev prinese v šolo plišasto igračko: muco. Otroci pripovedujejo, kakšna je in kakšne občutke jim vzbuja, ko jo gladijo, držijo v naročju, pestujejo.Otroci, ki imajo doma mačko, pripovedujejo, kaj se rada igra, kdaj jo imajo ob sebi, zakaj jo imajo radi itd.Pred branjem pesmi otroci poimenujejo dele telesa mačke in jih opišejo: šapice so kot volna, vata, smrček je topel, rep je dolg, bel, puhast itd.

Učbenik, str. 61Preberemo pesem, otroci v njej iščejo rimo in odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku. Povedo, kako je pesnica opisala muco, njene šapice in smrček. In kako so jih opisali sami? Svoje doživljanje pesmi nadgradijo: kaj sanja pesnica, ko zaspi z muco, kaj sanja muca, kaj sanjaš ti …

2. ura

Učencem razdelimo kratek strip, ki smo ga razrezali na posamezne sličice. Učenci sličice uredijo v pravilno zaporedje, nato vsak pripoveduje zgodbo.

Učbenik naloga 2, str. 67: Otroci si ogledajo sličice in ugotovijo vrstni red dogajanja. Dogajanje oštevilčijo z vrstilnimi števniki. Nato pripovedujejo o dogajanju na slikah. Postavljamo jim vprašanja. Kaj je delala gospa na sliki? Kje je bil pes? Kaj jo je odvrnilo od dela, kam je odšla? Kaj je med tem naredil pes? Zgodbi lahko sledi nadaljevanje. Kaj se je zgodilo, ko se je gospa vrnila? Otroci nadaljevanje zgodbe narišejo, lahko v eni ali dveh slikah.

3. ura

Izdelava razrednega časopisa: tedenski projekt. Učenci cel teden zbirajo različne novice, povezane s šolo, razredom, krajem, jih urejajo, ilustrirajo in zberejo v časopis, ki ga nato konec tedna uredimo v končno obliko in zvežemo. Razredni časopis je nato shranjen na vidnem in dostopnem mestu, da si ga lahko otroci in starši ogledajo in preberejo.

Priprava in izdelava razrednega časopisa zahteva nekoliko več časa. Ker otroci še ne pišejo samostojno, je časopis predvsem poln otroških likovnih izdelkov, vključimo pa lahko tudi fotografije.Otroci si najprej ogledajo različne otroške revije, časopise, šolski časopis in naredijo načrt, kaj bo vseboval njihov razredni časopis.Izberejo naslov časopisa in narišejo naslovnico.V časopisu predstavimo dejavnosti, ki smo jih izvedli v prvem razredu: kulturne, naravoslovne, športne in tehnične dneve, izlete, ekskurzije, obiske znanih ljudi v razredu … Otroci pripravijo ilustracije, učiteljica doda fotografije in komentarje, lahko kar v obliki stripa.Vsak časopis opremimo tudi s številkami strani. Z otroki se pogovorimo, zakaj je to smiselno. Zakaj so oštevilčene strani v delovnem učbeniku, v knjigah …? Oglejmo si številčenje strani.Časopis izdamo v enem izvodu in ga predstavimo staršem na roditeljskem sestanku.

Učbenik naloga 1, str. 64: Otroci v kvadratke vpišejo številke strani. Vse naloge izpeljemo na konkretni ravni s časopisi oz. knjigami. Ob tem

otroci utrjujejo ureditev števil do 20 oz. štejejo do 20.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 31. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Mačje zgodbe učna tema: Dober tek učna tema: Dober tekučna enota: Maček Muri učna enota: Besedilne naloge učna enota: Prenos informacijučni cilji:- Razvijajo sposobnost poslušanja

umetnostnega besedila.- Razvijajo zmožnost razumevanja lirike.- Spoznajo avtorje besedil.

učni cilji:41. Štejejo, berejo in zapišejo števila do

20.42. Računajo v obsegu do 20.43. Uporabijo računski operaciji

seštevanja in odštevanja pri reševanju besedilnih nalog.

učni cilji: Poznajo različne načine prenosa

informacij. Razvijajo sposobnost za grafično

komuniciranje. Poznajo pomembne telefonske številke.



Učbenik, str. 62

Otroci prisluhnejo uvodni pesmi z zgoščenke Nece Falk Maček Muri. Odprejo delovni učbenik in opišejo mačka Murija na sliki: kakšne barve je, kaj dela. Preberemo besedilo in razložimo manj znane besede: krčma, točajka, suknja, jedača, poglobiti se, odpraviti se, vejice, pike.V besedilu poiščejo pike in vejice, jih preštejejo in poskušajo ugotoviti, zakaj jih je treba zapisati.Opišejo, kaj vse je opravil maček Muri, preden se je odpravil v krčmo, nato pripovedujejo, kaj je delal v krčmi.Izmislijo si nadaljevanje pesmi: kaj se je zgodilo mačku Muriju v mestu.

Prisluhnejo pravljici v celoti in poslušajo pesmi na zgoščenki. Ogledajo si slikanico, ob njej pripovedujejo zgodbo, predstavijo glavnega junaka

mačka Murija in spoznajo pojem glavni in stranski junak. Naštejejo še druge junake v pravljici. Opišejo kraj in čas dogajanja. Povedo, kje v pesmi je opisan realen svet in kdaj se ta spremeni v pravljičnega.Poskušajo se spomniti, v kateri ljudski pravljici še nastopa maček. Otroci ob konkretnih primerih iščejo razlike med ljudsko in umetno/avtorsko pravljico.

2. ura

Učbenik naloga 2, str. 64: Naloga ni najbolj enostavna, saj ne moremo uporabiti računa odštevanja (tega sicer od otrok tudi ne pričakujemo), ker moramo šteti tudi strani 12 in 19. Otroci naj nalogo rešijo ob pomoči knjige s preštevanjem.

Otroci pripovedujejo, kako nekaj sporočimo, na primer novico o tem, da je razred zmagal na tekmovanju ali da je sošolka izgubila rokavice, da je ušel ptič iz kletke in podobno. V skupinah izdelajo plakat z novico. Ta je lahko zapisana ali naslikana. Vsaka skupina izbere drugačno novico, nato plakate razobesimo. Spoznajo telefonsko številko 113 (sporočila o nevarnostih in nesrečah).

Učbenik naloga 3, str. 65: Povežejo oddajanje sporočil z medijem in načinom, kako sprejmemo tako sporočilo. En primer je že narejen. Po telefonu sporočamo z govorjenjem in sprejemamo s poslušanjem. Povezave naj komentirajo in utemeljijo.

3. ura

Učbenik naloga 11, str. 71: Otroci pri tej nalogi rešujejo besedilne naloge. Spodbudimo jih, da s svinčnikom podčrtajo pomembne podatke, tj. npr. 4 piškote, 3 piškote, saj so naloge v obliki slikopisa. Tako se začnejo navajati na specifično bralno strategijo za besedilne naloge. Piškote lahko oblikujemo iz plastelina in jih nato uporabimo kot konkretno ponazorilo za reševanje nalog. Otrokom preberemo besedilo, nato pa ga ponazorijo s piškoti iz plastelina. Za posamezne situacije zapišejo račun in vpišejo rezultat pri odgovoru. Odgovor naj glede na vprašanje tudi ubesedijo. Opozorimo jih, da je odgovor pomemben del pri reševanju takih nalog, ki se razlikujejo od računa. Lahko se tudi pogovorimo, kaj je račun, ki ga izračunamo, in kaj besedilo, ki nas po nečem sprašuje.

Otroci lahko iz piškotov iz plastelina oblikujejo svoje naloge in jih posredujejo drugim v reševanje v ustni obliki.

Učbenik naloga 12, str. 72: Otroci preštejejo piškote in vpišejo število. V drugem delu naloge nadaljujejo vzorec.

Učbenik naloga 13, str. 72: Otroci narišejo ustrezno število piškotov in iz njih oblikujejo vzorec. Situacijo lahko prej nastavijo iz piškotov iz

papirja ali plastelina, ki smo jih uporabili pri nalogi 11. Preštejejo vse piškote.

Učbenik naloga 14, str. 73: Z otroki izvedemo raziskavo o tem, katero sadje imajo najraje. Skupaj izpolnimo preglednico tako, da otroci z dvigom rok pokažejo svojo odločitev glede najljubšega sadja. Vpišemo ustrezna števila. Lahko izdelamo še prikaz s stolpci oz. z vrsticami. Odgovorimo na zastavljena vprašanja in podatke upoštevamo pri pripravi sadne kupe. Pri obdelavi podatkov je namreč pomembno tudi to, da so pridobljeni podatki uporabni, da imajo smisel.Otroci določijo zaporedje korakov za izdelavo sadne kupe. Povedo, kaj naredimo najprej, kaj potem/nato in kaj nazadnje. Oštevilčijo zaporedje korakov z vrstilnimi števniki. Nato ob sličicah opisujejo postopek dela.Če boste v razredu pripravljali sadno kupo, najprej za delo primerno pripravite delovne površine in otroke. Pri pripravi in rezanju sadja naj opazujejo notranjost sadja, kakšna je barva, ali je sadje treba olupiti in zakaj, kako sočno je sadje. Ali ima semena – pečke, koščice? Koliko semen ima? Primerjajo naj trdoto različnega sadja. Opisujejo in naštevajo, s čim ga režemo, ribamo, ožemamo in podobno.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 31. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dober tek učna tema: Dober tek učna tema: Dober tekučna enota: Slovenska ljudska: Kuha-kuha-kuhala

učna enota: Preglednica učna enota: Hrana je potrebna za rast in razvoj

učni cilji: Poslušajo umetnostno besedilo. Naučijo se pesem na pamet.

učni cilji:1. Rešijo problem iz obdelave podatkov (zberejo,

prikažejo in interpretirajo podatke).

učni cilji: Spoznavajo, da je hrana potrebna za

rast in delovanje. Razvrščajo predmete in snovi po eni

spremenljivki. Spoznavajo, da živali (ljudje) jedo

rastline, druge živali ali oboje. Znajo našteti nekaj lastnosti teles in

snovi.



Učbenik, str. 66

Slovenska ljudska pesem otroke motivira za sestavljanje nadaljevanja pesmi. Otroci po večkratnem poslušanju in ponavljanju nadaljujejo pesem. Vsak otrok lahko pove del pesmi: … kuhala je za enajst, a prišlo jih je dvanajst.Pesem govorijo ob rajanju, vsak naslednji otrok, ki se pridruži skupini in se prime zadnjega sošolca za roke, ponovi svoj del pesmi.Otroci ob ponavljanju besedila utrjujejo štetje do dvajset.

2. ura

V šolo prinesemo različno zelenjavo. Učenci naj jo imajo priložnost prijeti, povonjati in poskusiti. Pogovorimo se o zelenjavi, jo poimenujemo, primerjamo …

Učbenik naloga 5, str. 69: Zelenjavo na sliki najprej poimenujejo. Na sliki je peteršilj, koromač, por, česen, čebula, jajčevec, krompir, bučke, kumare in redkvice. Povedo, ali del rastline, ki je na sliki, raste pod zemljo ali nad zemljo; ali uporabljamo nadzemni ali podzemni del rastline. Pogovorimo se o piktogramih, s katerima je označena lastnost razvrščanja. Otroci ju ubesedijo. V diagram nato razvrstijo, kateri del rastline uporabimo za hrano.

Oblikujemo lahko podobno situacijo za razvrščanje sadja: zberemo slikovni material, odločimo se za lastnost (npr. raste na drevesu, ne raste na drevesu – izogibajmo se lastnostim, ki so za otroke trivialne, npr. je rdeče/ni rdeče), oblikujmo piktogram za prikaz lastnosti (predlagajo naj ga otroci) in razvrstimo slikovni material glede na izbrano lastnost. Prikaz interpretirajmo in otrokom ponudimo še dodaten slikovni material, ki naj ga ustrezno umestijo v diagram.

3. ura

Tudi pri tej uri se ukvarjamo z lastnostmi snovi – v prejšnji uri je bila to zelenjava, tokrat tekočine.

Učbenik naloga 8, str. 70: Pri nalogi spoznavajo eno od lastnosti tekočin, to je vodoravnost gladine. Vodoravnost je zahteven pojem in se razvija postopno. Vodoravnost povezujejo z dnom in zato pogosto rišejo gladino vzporedno z dnom, čeprav je steklenica v poševni legi. Zato najbrž vsi otroci ne bodo narisali gladine vodoravno.

Naredimo poskus s plastenko, v kateri je tekočina. Plastenko naj obračajo v različne lege in opazujejo, kaj se dogaja z gladino vode.

Povezovanje lastnosti snovi z njeno uporabo ali načinom priprave oziroma obdelave je ena od ključnih dejavnosti, ki vodi k spoznavanju snovi. Maslo je dovolj mehko, a mazavo, zato ga lahko mažemo. Naštejejo naj, kaj še lahko mažemo ali razmažemo (kreme). Orehi so dovolj trdi, da jih lahko meljemo. Ali bi lahko mleli maslo? Jabolko je bolj trdo od masla, lahko ga režemo, ne moremo pa ga mazati. Tekočo zmes ali zmes iz drobnih delcev lahko mešamo. Ali lahko mešamo kruh, kdaj ga lahko mešamo in kdaj ga ne moremo več mešati? Kaj uporabljamo za mazanje, rezanje, mletje in mešanje?

Učbenik naloga 9, str. 70: Preberemo povedi (lahko jih berejo otroci, ki že znajo brati), otroci poiščejo sličice in jih povežejo z ustrezno povedjo.

Pri ponovnem poslušanju oz. branju iščejo dele besed. V posamezni povedi določijo del povedi, kjer slišijo zlog ŽE: maže, reže; oziroma ME: melje, meša. Nalogo nadgradimo tako, da otroci iščejo nove besede, v katerih slišijo zlog ŽE, npr. liže, žemlja, želod … oz. ME, npr. medved, melona, metla …Določene besede iz besedila razčlenjujejo na zloge: ma-ma, re-že, ni-na, ma-že, me-ša …Tej analizi besed sledi iskanje delov besed ŽE in ME, ki jih obarvajo z ustrezno barvo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 31. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dober tek učna tema: Dober tekučna enota: Nadpomenke in podpomenke učna enota: Računamo do 20učni cilji:- Iščejo nadpomenke in podpomenke.

učni cilji:2. Štejejo, berejo in zapišejo števila do 20.3. Računajo v obsegu do 20.4. Uporabijo računski operaciji seštevanja in

odštevanja pri reševanju besedilnih nalog.



Igramo se igrico Kdo bo prej: vsak dobi 5 sličic. Na tla razreda razgrnemo pet listov, na katerih je napisano ZELENJAVA, SADJE, ŽIVALI, OBLAČILA, IGRAČE. Na vsakem listu je že nalepljena po ena slika, ki sodi v skupino.Učenci sličice razvrstijo v ustrezne skupine. Zmaga tisti, ki prvi pravilno odloži vse sličice.Po končani igri se pogovorimo o posameznih skupinah, si ogledamo vse nalepljene slike in ugotavljamo, zakaj je določena slika v določeni skupini. Napačno prilepljene slike nalepimo na ustrezna mesta. Učbenik naloga 1, str. 67: Otroci poimenujejo hrano in besedam iščejo nadpomenke: sadje, zelenjava, kruh in pecivo, mlečni izdelki, meso in mesni izdelki. Iščejo še druge primere (npr. zvezek, svinčnik, ravnilo … – šolske potrebščine).V vsaki vrsti izberejo najljubše živilo. Pogovarjamo se o pestri in uravnoteženi prehrani. S hrano so povezani okusi. Živilom na sliki naj pripišejo okus. Opisovanje okusov razširimo in nadaljujemo pri skupnih obrokih, na primer pri malici in kosilu.

Učbenik naloga 3, str. 68: Pri 1. nalogi so otroci iskali skupno ime ali nadpomenko, pri tej nalogi pa iščejo podpomenke in jih narišejo v okvirčke. V zadnji okvir sami (ali ob pomoči učitelja/-ice) vpišejo skupno ime, na primer sladice, mesni izdelki, pecivo, mlečni izdelki, in narišejo nekaj primerov podpomenk.

Učbenik naloga 4, str. 68: Poimenujejo posamezne sličice, kdor zna, lahko besede prebere. Poiščejo nadpomenko, besedo PIJAČE napišemo na tablo in otroci jo preslikajo v učbenik. Pogovarjamo se o pomembnosti uživanja prave količine tekočine in primernih pijač, pa tudi o tem, zakaj niso narisane le tekočine, ampak tudi posode.Tudi nadpomenko ZAČIMBE zapišemo na tablo in otroci jo preslikajo v delovni učbenik.Opisujejo, za kaj uporabljamo začimbe, za katere jedi so značilne določene začimbe, kakšen okus in vonj imajo; pri tem uporabimo zbirko začimb.

2. ura


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 31. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dober tek učna tema: Dober tekučna enota: Recept učna enota: Kuhamoučni cilji:- Poskušajo prebrati oz. poslušajo povedi.- Poslušajo ali berejo recept in ga razčlenijo –

odgovarjajo na vprašanja o besedilu.- Dele recepta (sličice) uredijo v pravilno

zaporedje. Ob sličicah pove, kaj moramo storiti najprej/potem/nato/nazadnje.

učni cilji: Povezujejo lastnosti snovi z načini

uporabe. Uporabljajo orodja, postopke in

pripomočke za obdelavo gradiv.



V razred prinesemo veliko različnih kuharskih knjig. Učenci naj si jih ogledajo, primerjajo, ugotavljajo, katere so namenjen otrokom in katere odraslim, izbirajo naj si recepte, se pogovarjajo o svojih najljubših jedeh, pripovedujejo o tem, kaj znajo sami pripraviti, komu radi pomagajo pri kuhi …

Učbenik naloga 10, str. 71: Preberemo recept, otroci sledijo branju ob gledanju sličic. Poimenujejo sličice, torej sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo piškotov.Po poslušanju razčlenijo besedilo: odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih. Nato znova preberemo besedilo, vendar nekaj korakov namerno zamenjamo. Otroci povedo, kateri korak je bil na napačnem mestu, in ugotovijo, da morajo biti pri receptu koraki nujno v določenem zaporedju in da tega zaporedja ne smemo spreminjati. Ponovijo zaporedje korakov in si pri tem pomagajo z vprašanji: Kaj naredimo najprej, kaj potem … kaj nazadnje?

Iz sestavin pripravijo testo za piškote. Opisujejo lastnosti sestavin, lastnosti zmesi (testa) in lastnosti piškotov, ko so pečeni. Kako se je zmes spremenila, katere lastnosti zmesi so drugačne? Kako merimo količino snovi, zakaj sladkorja ne moremo šteti, jajca pa lahko? Spomnimo jih na poglavje o snoveh (Kaj je, iz česa je?, Mlinček, 1. del), v katerem smo že obravnavali števnost predmetov. Otroci bodo tokrat merili količino snovi s konstantnimi nestandardnimi enotami (z žlico) in ob tem seveda šteli. Peko zvezdic izvedemo v celoti, od priprave delovnih površin, pripomočkov, osebne priprave (predpasniki, umivanje rok) do pospravljanja in pomivanja na koncu. Uporabimo učilnico za gospodinjski pouk.

opombe

DOBER TEKMARJETICA IN SLONMOČ, DOBROTA IN MODROST

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 32. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dober tek učna tema: Dober tek učna tema: Marjetica in slonučna enota: Branje, Glas - črka učna enota: Vidno razločevanje besed in delov

besedučna enota: Velikost, dolžina, širina in višina

učni cilji: V besedah prepoznajo črke in

posamezne dele ter jih dopolnijo. Razvijajo motivacijo za branje in

pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje.

Določijo prvi in zadnji glas besede. Glaskujejo, zlogujejo in ločijo med

dolgimi in kratkimi besedami.

učni cilji: Razvijajo motivacijo za branje in pisanje,


učni cilji: Ločijo velikost, dolžino, širino in višino

pri različnih objektih.



Ponovimo: prvi glas besede zadnji glas besede

zlogovanje in štetje zlogov glaskovanje določanje dolžine besed iskanje besed na določen prvi glas natančno poslušanje besed, če je v njih določen glas (ki ga prej poimenujemo), dvignejo roko/se primejo za uho …

Vadnica za slovenščino: stran 76, 77, 78

2. ura

Učencem položimo na mize sestavljanke besed (izdelamo jih po vzoru naloge 15 na strani 74, in sicer tako, da na kartončke nalepimo sliko predmeta/živali/rastline in pod njo napišemo ime slike. Nato kartončke razrežemo na polovico tako, da je na eni polovici kartončka polovica slike in prvi zlog besede, na drugi polovici kartončka pa druga polovica slika in zadnji zlog. Izbiramo kratke dvozložne besede.) Učenci sestavljajo in berejo besede. Kartončke si zamenjujejo med seboj.

Učbenik naloga 15, stran 74: Učenci imenujejo predmete in bitja na slikah. Določijo prve in zadnje zloge v besedah. Iščejo besede z enakim prvim zlogom, npr. KO: koza, kosa, kokoš, kokošnjak, kolesar … Natančno opazujejo sličice in besede ter povedo, kateri del besede (prvi ali drugi) manjka. Poiščejo ga v besedah, ki so napisane na sredini, in ga preslikajo oz. prepišejo. Ta naloga zahteva dobro razvito vidno razlikovanje.Dokončajo ilustracijo. Iščejo simetrične slike. Obkrožijo tiste, ki niso iz dveh enakih delov. Pri tej nalogi seveda ni poudarek na pojmu simetrija, ampak na iskanju enakosti dveh delov. Tudi pri računu je leva stran računa enaka desni strani, če je račun pravilen, a se to v samem zapisu ne vidi na enak način kot lahko vizualno prepoznamo enakost dveh sličic.

3. ura

Učenci usvajajo pojme: velikost, dolžina, širina in višina.Velikost pri dvodimenzionalnih objektih predstavlja ploščino, pri tridimenzionalnih pa prostornino. Višino vedno merimo navpično navzgor, za širino in dolžino pa se pri posameznih objektih dogovorimo sproti. Ponavadi je dolžina večja od širine. Debelina sicer ni matematičen pojem, jo pa v vsakdanjem življenju uporabljamo kot dimenzijo (poenostavljeno rečeno premer) pri okroglih predmetih.

Učence zberemo v krogu na tleh. V sredino položimo več različnih predmetov, geometrijskih teles … Pogovorimo se o velikosti predmetov, o dolžini, širini in višini. Predmete sproti pri vsaki količini tudi uredimo od največjega do najmanjšega ali najmanjšega do največjega. Sproti razrešimo morebitne dileme in vprašanja.

Podobno dejavnost izvedemo še s sličicami, izrezanimi iz revij.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 32. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Dober tek učna tema: Marjetica in slon učna tema: Dober tekučna enota: Črka G učna enota: Urejanje učna enota: Ponavljamo in utrjujemoučni cilji: V besedah iščejo glas G in mu določijo

črko.

učni cilji: Ločijo velikost, dolžino, širino in višino pri

različnih objektih. Uredijo objekte glede na izbrano količino in

ureditev predstavijo z vrstilnimi števniki.

učni cilji: Spoznavajo, da živali (ljudje) jedo

rastline, druge živali ali oboje. Znajo našteti nekaj lastnosti teles in

snovi. Povezujejo lastnosti snovi z načini

uporabe.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi


Ponovimo:- učencem pokažemo slike različnega sadja in zelenjave. Učenci poimenujejo in povedo (iz svojih izkušenj), ali lahko sadež jemo surov ali

le kuhan. Povedo, ali raste užitni del rastline nad ali v zemlji, na drevesu ali grmu …- Z uživanjem sestavljenih jedi dobi človeško telo različne snovi, ki jih potrebuje za rast, gibanje, delo, učenje in igro. Čeprav so živila

lahko različna po izvoru, načinu priprave, videzu in okusu, vsebujejo iste snovi, ki so pomembne za človeški organizem. Po teh snoveh, na primer ogljikovih hidratih, beljakovinah, maščobah ali vitaminih, živila združujemo v skupine. Otroci spoznavajo, da iz istega živila, na primer moke ali mleka, z različnimi dodatki lahko pripravimo različne jedi ali izdelke. Iz mesa dobimo mesne izdelke, iz mleka mlečne izdelke, iz moke kruh, pecivo in podobno. Človeški organizem potrebuje za preživetje tudi vodo. Pijemo pa tudi druge pijače; v njih najdemo poleg koristnih snovi (vitamini, minerali) tudi veliko odvečnih, na primer sladkor. Zato otroke opozorimo, da pretirano pitje sladkih pijač ni dobro za njihovo telo in razvoj.

- Učencem pokažemo prehransko piramido. Z njihovo pomočjo jo razložimo. * Prehranska piramida je grafični prikaz živil ter količine, ki naj bi jo zaužili vsak dan. Pri tem velja upoštevati, da višje kot so na prehranski piramidi uvrščena živila, manj jih moramo na dan pojesti. Na dnu prehranske piramide so škrobna živila (testenine, kruh …). Večina teh živil so žita v naravni obliki. Dnevno jih potrebujemo največ. Blizu dna so tudi sadje in zelenjava. Višje v piramidi so pretežno živila živalskega izvora (mleko, jogurt, sir, meso – beljakovine). Živila v tej skupini je priporočljivo zaužiti v manjši količini. Pomembna so zaradi vsebnosti beljakovin, kalcija … Na vrhu prehranske piramide so (nasičene) maščobe, olja, sladkor. Živil iz te skupine se moramo čim bolj izogibati, saj škodujejo našemu zdravju.

vir slike: http://www.e-informacije.com/wp-content/uploads/2008/06/prehrambena-piramida1.jpg

Učbenik naloga 6, stran 69: Pogovarjamo se, da v mlekarnah in sirarnah iz mleka izdelujejo različne izdelke. Tudi pri pripravi sladoleda je glavna surovina mleko. V prazna okvirčka lahko narišejo: kislo mleko, kefir, sladko in kislo smetano, različne druge vrste sira, skuto, maslo … Če je potrebno, se pogovorimo tudi o tem, kako dobimo mleko.

http://www.e-informacije.com/wp-content/uploads/2008/06/prehrambena-piramida1.jpg

Učbenik naloga 7, stran 70: Pogovarjamo se o sestavinah, ki jih potrebujemo za pripravo sladoleda ali za pripravo kruha. Katere od teh sestavin so tekoče, katere trdne in katere v drobnih delčkih, zakaj so nekatere v posodah, kaj lahko režemo, katere zmesi lahko mešamo z mešalcem, kakšno zmes lahko sejemo, zakaj sejemo in podobno?

2. ura

Črka G, str. 75

Otroci poslušajo slovensko ljudsko pesem in poiščejo rime. Nato ugotovijo, na kateri glas se začne beseda godec. Naštevajo besede, ki se začnejo na ta glas oz. ga imajo v sredini. Predstavimo jim pravilen zapis črke G. Črko G si ogledajo na slikovni stavnici in jo oblikujejo iz plastelina, gline, rišejo s prstom v mivko, pišejo na tablo.V pesmi obkrožijo črke G. Preštejejo, koliko G-jev je v besedilu.V naslednji nalogi jih prevlečejo.Poslušajo navodilo za reševanje naloge Potujemo v Gorico. Poimenujejo besede na sličicah (pomagamo jim pri besedi gašper). Povedo, katere besede imajo glas G in se lahko odpravijo na pot.Pri zadnji nalogi poimenujejo sličice, poiščejo prvi glas in mu priredijo črko ter jo zapišejo v okvirček. Pomagajo si s slikovno stavnico. Besedo GORAN zapišemo na tablo.

3. ura

Urejamo najprej praktično: učence po višini knjige po debelini igrače po velikosti trakove po dolžini ...

Učbenik naloga 4, stran 84: Na slikah so leska, vijolica, vrtnica in hrast. Otroci najprej povedo, ali poznajo rastline, kje so jih videli v naravi. Nato jih uredijo po višini. Ureditev predstavijo z vrstilnimi števniki. Ponovimo, kateri del rastline je steblo. Nato samostojno napišejo ureditev po debelini stebla. Ureditvi po višini in debelini stebla se ujemata. V tem primeru lahko izpeljemo preprosto posplošitev, da ima višja rastlina debelejše steblo. Otroci utrjujejo stopnjevanje pridevnika: debel,

debelejši, najdebelejši.Nato poimenujejo živali in jih uredijo po velikosti. Opozorimo jih, naj primerjajo velikosti resničnih živali, ne živali na slikah. Nato živali na sliki razvrstimo na sesalce in ne sesalce. Muha ni sesalec. Ugotavljamo, kaj imajo vsi sesalci skupnega (dlaka – razen morskih sesalcev, mladiči se hranijo z materinim mlekom …).Odgovorijo na zastavljena vprašanja, s katerimi utrjujejo odnos med glavnimi in vrstilnimi števniki.

Učbenik naloga 5, stran 84: Pri tej nalogi je z vrstilnimi števniki prikazano zaporedje sličic, ki jih mora otrok ustrezno narisati. Odločimo se, ali bo 1. roža najvišja ali najnižja. Otroci si lahko pomagajo s konkretnim materialom, npr. s paličicami. Če otroku ponudimo paličico določene dolžine, lahko izdela krajšo ali pa daljšo, ki jo postavi kot 1. v vrsto. Nato izbere še 3. in 4. Število paličic na začetku je lahko 3.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 32. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Moč, dobrota in modrost učna tema: Marjetica in slon učna tema: Marjetica in slonučna enota: F. Bevk: Peter Klepec učna enota: Štejemo, zapisujemo, beremo in

računamoučna enota: Živa narava

učni cilji: Otroci poslušajo pravljico. Ob poslušanju besedilo v mislih

dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami.

Pravljico povezujejo s svojim izkustvenim in čustvenim svetom.

Opišejo motive za ravnanje književnih oseb in jih povežejo z lastnimi izkušnjami.

Opišejo glavne in stranske književne osebe.

učni cilji: Štejejo, berejo in zapišejo števila do 20.

učni cilji. Spoznavajo lastnosti žive narave. Spoznavajo, da obstajajo zelo

majhna in zelo velika bitja. Razlikujejo sestavne dele od celote. Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave.



Razumevanje živega in lastnosti organizmov se pri otrocih razvija postopno. Znaki živega so zanje predvsem gibanje in hranjenje, nekoliko v ozadju pa sta še rast in razmnoževanje. Zato so za otroke žive predvsem živali in še najbolj tiste živali, ki so vsaj do neke mere podobne ljudem – da imajo okončine, usta, oči, ušesa … Ker rastline nimajo vseh naštetih lastnosti, jih otroci le pogojno uvrščajo med živa bitja. Vedo, da so rastline žive, vendar drugače kot živali. Najpomembnejša lastnost živega pri rastlinah, ki je tudi najbolj opazna, je njihova rast in cvetenje in

kasneje rast plodov, kar pa otroci ne povezujejo z razmnoževanjem.Zadrego pri uvrščanju med živa bitja in razvrščanju med rastline in živali pogojuje tudi raznolikost rastlinskega in živalskega sveta, ki se kaže v velikosti, obliki, zgradbi, barvi, načinu prehranjevanja, načinu razmnoževanja in rasti, gibanju, življenjskem prostoru, zaznavanju oklice in mnogih drugih lastnostih. Težave pri razvrščanju med živali in rastline nastanejo tudi zaradi zunanje podobnosti, ki jih imajo nekatere živali z rastlinami. Tako med rastline pogosto otroci uvrščajo morsko vetrnico, ki je na zunaj podobna rastlini. S spoznavanjem raznolikosti živali in rastlin razvijamo odnos do raznolikosti, pri tem spoznavajo pomen, ki ga ima raznolikost za življenje na Zemlji.

Odidemo na sprehod, opazujemo naravo, poimenujemo živa bitja, ki jih vidimo, jih opišemo …

2. ura

Utrjevanje in ponavljanje: štejemo do 20 s pomočjo žoge: otroci si jo podajajo in vsakdo, ki jo ulovi, pove naslednjo številko. Kdor se zmoti izpade. računamo s pomočjo žoge: povemo račun in vržemo žogo enemu od učencev. Ta mora izračunati račun, povedati nov račun in podati

žogo enemu od sošolcev. narek števil do 20, branje števil

Igramo se trgovino. Vsak učenec prinese nekaj majhnih igrač (iz čokoladnih jajc in podobno). Pripravimo 'denar' in ga razdelimo učencem tako, da vsak dobi enako število bankovcev in kovancev. Svojim igračam in drugim predmetom postavijo cene in prodajajo.

Reševanje nalog v vadnici za matematiko stran 83 in 84.

3. ura

Otroke spodbudimo, da pripovedujejo, kaj bi spremenili na svetu, če bi bili zelo močni.Otroci prosto pripovedujejo.

Učbenik, str. 76

Preberemo odlomek, nato otroci odgovorijo na vprašanji: Kako je Peter Klepec obvaroval vilo pred soncem? Kaj si je zaželel za nagrado? Otroci, ki poznajo zgodbo, povedo, kaj se je zgodilo v pravljici pred srečanjem Petra Klepca in vile.Po pogovoru preberemo del pravljice pred odlomkom. Otroci ovrednotijo ravnanje pastirjev, opišejo kraj dogajanja in glavnega junaka.

Otroci razmišljajo, kako je Peter Klepec izkoristil svojo moč. Nato poslušajo še zadnji del pravljice. Sodelujejo v pogovoru, opišejo motive za ravnanje književnih oseb: Zakaj si je Peter Klepec želel postati močan? Zakaj so mu pastirji nagajali? Zakaj mu je vila uresničila željo?

Učbenik str. 77

Otroci v kači besed preberejo besede iz pravljice in jih obkrožijo.Rešijo književno uganko. Poimenujejo predmete, ki sodijo v pravljico, in poiščejo vsiljivca. Tej besedi določijo prvi glas in zapišejo črko. Preberejo novo besedo.Rešitev: BEVK. Obiščejo knjižnico, si sposodijo pravljico in jo obnovijo ob slikah.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 32. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Marjetica in slon učna tema: Marjetica in slonučna enota: Opis rastline, opis živali učna enota: Lastnosti učni cilji:

Poslušajo/berejo opis živali/rastline in jo poiščejo med sličicami.

Vadijo se v preprostem opisovanju rastline oz. živali po zgledu.

učni cilji: Natančno opazujejo in prepoznajo skupne

lastnosti objektov.



V razred prinesemo slike različnih predmetov/bitij in otroke sprašujemo, kateri predmet/bitje je npr. velik, kateri je večji in kateri je največji, katera žival je hitra, katera je hitrejša in katera najhitrejša … Otroci tako po analogiji (po primeru) vadijo stopnjevanje pridevnika z obrazili in nato še sami iščejo podobne primere za stopnjo iste lastnosti. Sličice lahko na tablo urejajo v pravilno zaporedje.Ob pomoči različnih virov (revije, internet) naj skupina otrok predstavi na plakatu različnost znotraj skupine, na primer vrste konjev, vrste kač, vrste psov, metuljev …

Učbenik naloga 1, stran 80, 81: Najprej opišejo in primerjajo tri rastline in nato še tri živali na slikah. Rastline se razlikujejo po obliki krošnje, po debelini stebla (debla), po obliki listov, po cvetovih, po življenjski dobi, po uporabi in seveda v velikosti. Skupaj preberemo povedi pod sličicami. Nato imenujejo živali in jih uredijo po višini, npr. kaj je visoko, višje, najvišje, in v povedih izrekajo stopnjo iste lastnosti, tj. stopnjujejo pridevnike. Nato opisujejo živali. Povedo, kaj o njih že vedo, primerjajo jih med seboj v isti vrsti, pa tudi slučajno, na primer hrošča in kravo. Spodbujamo tudi uvrščanje posamezne živali v večje skupine, na primer raco med ptiče, hrošča med žuželke, konja med sesalce in podobno.

Zbirke predmetov, ki jih najdemo v naravi, npr. semena, storži, drevesne gobe, suhi plodovi, hišice polžev, lupine školjk, ptičja peresa, ostanki ali deli organizmov (klešče raka, rog srnjaka …), razvrščajo po različnih kriterijih. To so lahko: rastlinski ali živalski izvor, okolje, v katerem je rastlina ali žival živela (morje, kopno), kateri del organizma je, kakšno ima funkcijo in podobno.

Učbenik naloga 2, stran 82: Otroci samostojno rešujejo nalogo. Ogledajo si sličice in obkrožijo tiste, za katere mislijo, da so rastline. Obkrožene slike preštejejo in število zapišejo v okvirček. Skupaj pregledamo odgovore. Imenujemo predmet, rastlino ali žival na slikah. Eden od kriterijev za rastlino je tudi barva, večina rastlin je zelenih ali pa imajo vsaj zelene dele. Na sliki je morska zvezda, morska vetrnica, meduza in školjka, to so živali. Na sliki sta jurček in lisička, ki ju uvrščamo med glive. To je poleg rastlin in živali tretja velika skupina bitij. Kapnik in pajčevina sodita v neživo naravo, čeprav tudi kapnik raste, pajčevino pa je spletel pajek. Vendar je pajčevina le izloček in izdelek živega bitja, sama pa ni živa.Preberemo opis rastline. Otroci ugotovijo, katera rastlina je opisana, in jo obkrožijo.Izberejo si eno od narisanih rastlin in jo opišejo po zgledu besedila v delovnem učbeniku. Sošolci ugotavljajo, katero rastlino so opisali.Narisanim predmetom in bitjem določajo prve in zadnje glasove. Izberejo tiste, ki se začnejo na določen glas, npr. poiščite besede, v katerih slišite glas O.

Učbenik naloga 3, stran 83: Tudi to nalogo otroci rešujejo samostojno. Obkrožijo tiste slike, za katere menijo, da so živali. Obkrožene slike preštejejo in število zapišejo v ustrezen prostor. Težavo bodo imeli z manj znanimi živalmi in živalmi, ki nimajo na zunaj prepoznavnih lastnosti, kot so okončine ali čutila. Taka žival je na primer morska kumara. Nato skupaj poimenujemo predmete in bitja na slikah in izločimo tiste, ki se sodijo v skupino živali. To so kostanjeva ježica, jurček, želod in plišasti medvedek. Pogovorite se, zakaj to niso živa bitja in zakaj niso živali. Preberemo opis živali, otroci pa ugotavljajo, katera žival je opisana, in jo obkrožijo.Izberejo si žival in jo opišejo po zgledu opisa v delovnem učbeniku, sošolci ugotavljajo, katero žival so opisali. Ob sličicah utrjujemo iskanje prvega in zadnjega glasu, zlogovanje in določanje prvih črk v besedah, te lahko otroci tudi zapišejo.

opombeOtroke prosimo, da naslednji dan v šolo prinesejo svojo najljubšo pravljico in jo predstavijo sošolcem.

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 32. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Moč, dobrota in modrost učna tema: Marjetica in slonučna enota: Prekmurska pravljica: Janček Ježek

učna enota: Bitja se razlikujejo

učni cilji: Otroci poslušajo pravljico. Ob poslušanju besedilo v mislih

dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami.

Pravljico povezujejo s svojim izkustvenim in čustvenim svetom.

Opišejo motive za ravnanje književnih oseb in jih povežejo z lastnimi izkušnjami.

Opišejo glavne in stranske književne osebe.

učni cilji: Spoznavajo lastnosti žive narave. Spoznavajo, da obstajajo zelo

majhna in zelo velika bitja. Razlikujejo sestavne dele od celote. Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave.



Ponovimo snov včerajšnjega dne. Dokončamo naloge, ki jih morda nismo uspeli.

V razred prinesemo različne knjige o živalih. Učenci si jih ogledajo, primerjajo živali, ugotavljajo, kako so se prilagodile na različna življenjska okolja, v čem se na primer beli medved razlikuje od našega rjavega, zakaj so tigri progasti in leopardi pikasti …

2. ura


Preberemo odlomek pravljice Janček Ježek, nato odgovorijo na vprašanja v delovnem učbeniku.Po poslušanju odlomka razmišljajo, kako se pravljica nadaljuje.Nato prisluhnejo celotni pravljici.Ob slikah v učbeniku pripoveduje pravljico, predstavijo glavnega in stranskega junaka, razložijo motive za ravnanje književnih oseb.Narišejo prizor iz pravljice.

Predstavitev najljubše pravljice: Povedo, zakaj jim je pravljica všeč, zakaj so si jo izbrali za svojo najljubšo pravljico, povedo, kdo jim jo je prebral, kako ocenjujejo junake v pravljici, kaj zaplete njegova ravnanja, kje se pravljica dogaja in kdaj. Predstavijo pisatelja in ilustratorja.opombe

MARJETICA IN SLONKJE ŽIVIJO, KJE RASTEJO?

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 33. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Marjetica in slon učna tema: Marjetica in slon učna tema: učna enota: Stopnjevanje pridevnika učna enota: Pomanjševalnice učna enota: Natančno opazujemučni cilji:

Razvrščajo živali in rastline po velikosti.

Uporabljajo različne pridevnike v povedih in jih stopnjujejo.

učni cilji: Iščejo manjšalnice za živali, rastline,

osebe in predmete.

učni cilji:- Natančno opazujejo.- Berejo preglednice.



Pri tej uri bomo poglobili in nadgradili znanje, ki smo ga pridobili pri reševanju naloge 4 s strani 84.

Otrokom razdelimo lističe z geometrijskimi liki in telesi. Po trije lističi za eno telo, na vsakem lističu je druge velikosti (velik, večji, največji / majhen, manjši, najmanjši / visok, višji, najvišji …). Učenci se najprej združijo v trojice, nato se uredijo po velikosti. Vsaka trojica nato pove, kateri lik oz. telo imajo in kako so se uredili. Stopnjujejo pridevnik.

Igramo se igro – ugani žival. Igro začne učitelj/-ica. Povemo žival in nato vprašamo, katera žival je večja. Učenci odgovorijo in nato vprašamo še, katera je največja. Ne gre za to, da bi morali učenci uganiti točno določeno žival, temveč, da povedo žival, ki je po velikosti v realnosti večja (ali manjša, daljša, višja, glede na naše vprašanje) od prvotno imenovane. Igro nato nadaljuje izbrani učenec.

Vsak učenec sestavi po en primer stopnjevanja s pomočjo slik iz revij. Svojo trojico predstavi sošolcem. Učenci vadijo stopnjevanje pridevnikov (dolg, daljši, najdaljši) in tvorijo priponski primernik in presežnik (npr. hitrej-ši, naj-hitrej-ši). Primernik tvorimo s priponskimi obrazili -ši, -ji in -ejši. Slednjega uporabimo običajno pri večzložnih osnovah (glasen – glasnejši). Otroci stopnjujejo pridevnike po zgledu (analogiji). Pomagamo jim pri besedah, v katerih prihaja do različnih sprememb osnove (dolg – daljši, visok – višji …).

2. ura

Učence vprašamo, kaj je manjšalnica. Kdaj uporabljamo manjšalnice oziroma zakaj. Ali njihovi straši kdaj uporabljajo manjšalnice? Vsak pove manjšalnico svojega imena. Ali jih starši kličejo po teh imenih? Npr. Matica vprašamo, kdaj ga mamica pokliče Matiček in kdaj Matic. Vsak učenec pove svojo izkušnjo.

Učenci povedo manjšalnice svojih imen. Učbenik naloga 7, stran 86: Poimenujejo narisane predmete in bitja ter iščejo ustrezne manjšalnice. Pomagamo jim z vprašanji: Kaj je majhna žaga? Povežejo ustrezne dvojice.Sami tvorijo manjšalnice po analogiji.

3. ura

Učbenik naloga 6, stran 85: Pri tej nalogi se igramo igro po navodilih. Navodila učencem preberemo, se o njih pogovorimo, da razrešimo vse morebitne negotovosti ali nejasnosti. Nato se otroci igrajo samostojno, mi pa sledimo igri in učence spomnimo na pravila, če je potrebno. Otroke lahko ob koncu igranja vprašamo, koliko pik so vrgli največkrat, kolikokrat so vrgli 2 piki, 3 pike … S tovrstnimi vprašanji bomo utrjevali branje preglednic.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 33. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Marjetica in slon učna tema: učna tema: Marjetica in slonučna enota: Črka B učna enota: Orientacija v prostoru učna enota: Spreminjanje narave učni cilji:

V besedah iščejo glas B in mu priredijo črko.

Razvijajo motivacijo za branje in pisanje, tako da opazujejo, kako se posamezni glasovi zapišejo, in vadijo risalno pisanje.

učni cilji:- Orientirajo se v prostoru.

učni cilji: Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave.



Črka B, str. 87

Otroci prisluhnejo pesmici. V besedilu poiščejo črko B in jo obkrožijo. Prevlečejo sive črke in preberejo besede. Iščejo besede, ki se začnejo na glas B oz. imajo B na začetku ali v sredini besede. Opozorimo jih na pravilen zapis črke, od zgoraj navzdol. Črko oblikujejo iz plastelina, rišejo v mivko …Poimenujejo sadje, poiščejo črko B v besedah in jo pobarvajo.Ob pomoči ali (tisti, ki znajo) samostojno preberejo povedi in jih dopolnijo. Povedi napišemo na tablo, otroci jih prepišejo v zvezek.

2. ura

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko stran 85 in 86: štetje do 20 natančno opazovanje (razločevanje barv pik) reševanje problemov iskanje predhodnika in naslednika orientacija na mreži in zapis poti prepoznavanje likov in orientacija na ravnini

3. ura

Sprehod po okolici šole. Opazovanje in pogovor o spreminjanju narave. Opisovanje sprememb, ki so jih opazili – spremembe na travniku, spremembe na vrtu, spremembe na polju, spremembe v sadovnjaku …

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 33. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kje živijo, kje rastejo?učna enota: A. Rozman Roza: Balon velikan učna enota: Zapisujem in berem števila do 20 učna enota: Mlakaučni cilji:

Poslušajo umetnostno besedilo. Predstavijo čas dogajanja in kraj,

določijo književne osebe, čas in prostor.

učni cilji:- Štejejo, berejo, primerjajo, uredijo in zapišejo

števila do 20.

učni cilji: Primerjajo bitja in okolja, v katerih

živijo, in spoznavajo sebe kot enega izmed njih.

Odkrivajo, da so bitja odvisna drug od drugega in od nežive narave.

Spoznavajo, da obstajajo zelo velika in zelo majhna bitja.

Spoznavajo, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno pomagajo pri varovanju in ohranjanju naravnega okolja in pri urejanju okolja, v katerem živijo.



Motivacija za poslušanje pravljice Balon velikan je lahko vrečka presenečenja. Pripravimo vrečko, v kateri je naloga. Otroci rešijo nalogo, npr. preštej, koliko dreves vidiš na šolskem dvorišču, povej, kako se oglaša žaba itd. Naloga je kratka. Ko otroci opravijo nalogo, se pogovarjamo, kakšno presenečenje bi še lahko bilo v vrečki.

Balon velikan, str. 92

Otroci prisluhnejo odlomku iz pravljice. Po poslušanju odgovorijo na vprašanja, ki so v delovnem učbeniku, in nadgradijo pravljico: pogovarjajo se o vrstah strojev, ki delajo na travniku, o spreminjanju kraja, ko gradijo nove hiše, trgovine, ceste itd. Nato z vprašanji spodbudimo otroke, da sodelujejo pri izmišljanju nadaljevanja pravljice. Npr. Kaj se je zgodilo na travniku, ko so se pripeljali nenavadno veliki stroji?Kaj sta dečka dobila v vrečki presenečenja? Kako je nenavadna reč iz vrečke vplivala na dogajanje v pravljici?Igramo se igro vlog: Kaj se dečka pogovarjata, ko odpreta vrečko presenečenja?Prisluhnejo pravljici v celoti. Po poslušanju obnovijo pravljico, tvorijo smiselne povedi in opišejo junake.Pripovedujejo o domačem kraju, kje se igrajo, kakšno igrišče bi si želeli, kako se pri njih spreminja pokrajina …Likovno ali ustno ustvarijo nadaljevanje pravljice. Narišejo dogodivščine Oskarja in Egona na poti z balonom.

2. uraUčencem pripravimo učni list.

3. ura

V okolici šole ali na izletu in v šoli v naravi raziskujemo »mini« okolja. Demonstriramo, kako varno ulovimo manjšo žival in kako jo opazujemo. Otroci naj bodo pozorni, kako so živali zgrajene, ali imajo noge, koliko nog imajo, kako se gibljejo, ali imajo krila, ali imajo tipalke, s čim je pokrito njihovo telo, kakšne barve so. Če je le mogoče, katero od lastnosti povežemo z okoljem (varovalna barva). Živali in rastline, ki jih opazujemo, poimenujemo in jih po opazovanju varno vrnemo nazaj v okolje. Podatke o najdenih živalih zapisujejo v preproste preglednice (število nog, krila, velikost, barva …) in živali narišejo.

Učbenik naloga 1, stran 88: Na slikah je kot življenjsko okolje prikazana mlaka ali manjši ribnik z značilnimi rastlinami (rogoz, lokvanj, vodne lilije) in rob gozda. Od živali vidimo na sliki race (dveh spolov), žabo, kačjega pastirja, vodnega drsalca, polža, čapljo in ptico. Otroci najprej sami opazujejo in primerjajo obe sliki ter obkrožijo živali, ki jih je opazovalec videl oba dneva, čeprav na drugih mestih. Za posamezne živali naj opredelijo njihov položaj na prvi in drugi sliki. Po preverjanju odgovorov razvijemo pogovor o rastlinah in živalih na sliki oz. v mlaki. S čim se hranijo, kako se razmnožujejo, kaj se zgodi z živalmi in rastlinami v jeseni in pozimi?Opisujejo prvo sliko: povedo, kdo je na sliki, kje se nahajajo bitja, koliko jih je ipd. Na enak način opišejo drugo sliko.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 33. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kje živijo, kje rastejo?učna enota: Sestavljanje povedi učna enota: Računam do 20učni cilji:

Opazujejo dogajanje v naravi in na slikah, opisujejo in tvorijo smiselne povedi.

Razvijajo besedni zaklad. V povedih izražajo količino z glavnimi

števniki ter rabo samostalnika in povedkovega izraza ob količinskem izrazu.

učni cilji:- Štejejo, berejo, primerjajo, uredijo in zapišejo

števila do 20.



Odidemo na šolsko igrišče. Učencem damo navodilo, da se ozrejo okoli sebe, opazujejo dogajanje ter povedo eno poved o tem, kaj vidijo, slišijo … Opozorimo jih na tvorjenje smiselnih povedi. Po tem uvodnem delu se vsak otrok osredotoči na določeno mesto na igrišču ali v okolici (še vedno ostanemo na igrišču, otroci opazujejo). Po določenem času, naj učenci opišejo, kaj se je zgodilo, kaj so opazili, kaj so videli … S smiselnimi povedmi opišejo nek utrinek z opazovanja. Otrokom, ki niso tako vešči opazovanja in opisovanja, pomagamo z vprašanji. Sprva bo verjetno vsakega učenca treba spodbuditi z vprašanjem, kasneje, pa jim bo opisovanje lažje steklo.

2. ura

Tudi drugo uro ostanemo zunaj. Na tla igrišča narišemo s kredami progasto kačo z dvajsetimi prostori. V polja napišemo števila od 1 do 20. Učenci urijo štetje naprej in nazaj v okviru do 20.

Narišemo veliko tarčo. V sredini zapišemo število 20, osrednji krog prinese 15 točk in zunanji 10 točk. Učenci mečejo kamenčke in tekmujejo, kdo bo večkrat vrgel najvišje število.

Narišemo krožno progo z dvajsetimi polji. Polja oštevilčimo s števili od 1 do 20, vendar števila zapisujejo mešano. Dva učenca se postavita na poljubno polje. Nato na znak 1, 2, 3, zdaj pokažeta vsak poljubno število prstov (uporabita obe roki) prste nato preštejeta (ali izračunata, če sta oba pokazala število le s prsti ene roke) in se pomakneta naprej za toliko mest. Ugotovita, ali je številka, na kateri sta se ustavila, večja ali manjša od števila premikov.

Učenci zapisujejo števila na tla igrišča. Uporabljajo različne barve.

Dvojice pišejo po tri števila na tla. En iz para določi tri števila od 1 do 20 drugi pa jih zapiše. Števila zapiše od najmanjšega do največjega. Najmanjše število zapiše tudi po velikosti števil najmanjše, največje pa največje.

Narišemo ristanc, vendar uporabimo druga števila (od 1 do 20) in tudi vrstni red števil zamešamo. Učenci morajo nato metati od najmanjšega do največjega. Po poljih se premikajo tako, kot pri običajnem ristancu.

Glede na število otrok prilagodimo tudi število posameznih aktivnosti. Otroke nato razporedimo na različne dejavnosti in skrbimo, da se vsak preizkusi pri vsaki 'igri'.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 33. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kje živijo, kje rastejo?učna enota: Vidno razlikovanje in preprosti anagrami

učna enota: Gozd in travnik

učni cilji: Vadijo vidno razločevanje – v nizu

besed prepoznavajo iste besede in jih primerjajo po številu znakov.

Iz premešanih črk sestavljajo besede.

učni cilji: Primerjajo bitja in okolja, v katerih

živijo, in spoznavajo sebe kot enega izmed njih.

Odkrivajo, da so bitja odvisna drug od drugega in od nežive narave.

Spoznavajo, da obstajajo zelo velika in zelo majhna bitja.

Spoznavajo, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno pomagajo pri varovanju in ohranjanju naravnega okolja in pri urejanju okolja, v katerem živijo.



Reševanje nalog v Vadnici za slovenščino stran 80, 81 in 82: iskanje besed v črkovni mreži poimenovanje sličice in iskanje besede

sestavljanje besed iz pomešanih črk štetje črk prepis

2. ura

Z otroki gremo na opazovalni sprehod v gozd. Opazovanje usmerimo na gozdna tla, na podrast, na drevesna debla in na drevesne krošnje. Opazujemo svetlobo in sončne žarke, ki prodirajo skozi krošnje, in poslušamo zvoke gozda. Imenujemo rastline in živali, ki smo jih opazili. Pomagamo si s priročnikom za določanje rastlin in živali.

Učbenik naloga 2, stran 89: Po vrnitvi v šolo otroci dopolnijo sliko in narišejo živali in rastline, ki so jih videli na sprehodu.

Učbenik naloga 3, stran 89: Naloga je namenjena spoznavanju nekaterih značilnih cvetočih rastlin in urjenju v opazovanju. Otroci najprej poimenujejo posamezne cvetlice in ob pomoči (globalno) preberejo besede pod njimi. Nato natančno opazujejo in povedo, katere od naslikanih cvetlic na desni strani so v šopku in koliko je cvetlic posamezne vrste. Pri tem količino izražajo z glavnimi števniki in pravilno obliko samostalnika.

Podrobneje se bomo z gozdom in travnikom ukvarjali še v juniju, zato je sedaj dovolj, če ju spoznamo in povemo glavne značilnosti.

opombe

KJE ŽIVIJO, KJE RASTEJO?KAKO ŽIVIJO, KAJ POTREBUJEJO?

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 34. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kje živijo, kje rastejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo?učna enota: Opis slike, iskanje informacij v knjigah

učna enota: Črka H učna enota: Drevesni diagram

učni cilji: Otroci opišejo slike. V knjigah poiščejo ustrezna poglavja. Poznajo imena za različne morske

živali ter jih opišejo.

učni cilji: Prepoznajo glas H v besedah. Iščejo besede , ki se začnejo na glas H.

učni cilji: Razvrščajo v drevesni diagram.



Nekateri otroci že imajo izkušnje z opazovanjem sveta pod morsko gladino in se bodo lahko vživeli v narisano okolje. Pripovedujejo, kako so opazovali pod vodo, kaj so potrebovali. Pogovor navežemo na življenjsko okolje in razmere v njem. Ali je vodni svet primeren za življenje ljudi? Kako so na vodo prilagojene ribe?

Učbenik naloga 4, stran 90:Na sliki lahko določijo morskega konjička, morsko zvezdo, lignja, morskega ježka in tri različne vrste rib. Ježke in ribe preštejejo in povedo, katerih rib je največ oziroma katera jata rib je najštevilčnejša.

Prek knjig in drugih virov spoznavajo življenje v morju. Opazujejo lupine školjk, hišice morskih polžev in druge ostanke organizmov, ki jih lahko naberemo na morski obali (posušene spužve, sipine kosti, skelete morskih konjičkov …), in iščejo podobne primere v knjigah. Učbenik naloga 5, stran 90:Spoznavajo še druge morske organizme. V zgornji vrsti so raki, mednje ne sodi morski konjiček. V srednji vrsti so živali z lovkami (lignji in sipa), mednje ne sodi riba. V zadnji vrsti so hišice polžev, mednje ne sodita lupini školjk. Poimenujejo vse morske živali na sličicah in ugotavljajo, katere besede so dolge, katere kratke, ter jim določijo prve in zadnje glasove.

2. ura

V razred prinesemo več abecednih slikanic, ob katerih otroci prepoznavajo že znane črke. Avtorji: Oton Župančič, Niko Grafenauer, Majda Koren, Eva Škofič Maurer, Tatjana Kokalj … Otroci si ogledajo stran v knjigi s črko H in iščejo besede, ki imajo črko H na začetku, na koncu ali na sredi.

Črka H, str. 91

Učenci poslušajo slovensko ljudsko pesem in se o njej pogovorijo. Ugotovijo, katera beseda se ponavlja (hop), in ji določijo prvi glas. Naštevajo besede s tem glasom na začetku, v sredini in na koncu. Prisluhnejo pravljici Herminina hiša (Koren, Majda; Ta knjiga ne grize, Jutro, 1997, Ljubljana). Po poslušanju se poskušajo spomniti čim več besed, v katerih so slišali glas H.Zapis črke prikažemo na tablo, otroci pa poteze vadijo po zraku, po mizi ipd. Prevlečejo sive črke in preberejo besede, nato poimenujejo sličice, besedam določijo prvi glas in rešijo nalogo po navodilu.

3. ura

Otroke lahko z izbranim primerom (npr. razvrščanje živali glede na to, ali so domače ali ne) spomnimo na razvrščanje v drevesni diagram oz. ga na tak način obnovimo. Izberemo slikovni material in izvedemo razvrščanje.

Učbenik naloga 9, stran 100:Otroci poznajo že skoraj vse črke, pri matematiki pa smo tudi že obravnavali krive in ravne črte. Naloga povezuje oboje: črte in črke. Otroci v drevesni diagram razvrstijo črke po dani lastnosti. opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 34. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo?učna enota: Opis postopka učna enota: Napovedovanje in urejanje dogodkov učna enota: Kaj potrebujejo rastline za ras? učni cilji:

Otroci opišejo dejavnosti na slikah.učni cilji:

Natančno opazujejo in napovedujejo dogodke glede na dano stanje.

Uredijo dogodke v pravo časovno zaporedje in ureditev predstavijo z vrstilnimi števniki.

učni cilji: Spoznavajo, da rastline potrebujejo

za življenje vodo in svetlobo, mnoge tudi prst.

Spoznavajo, da je hrana nujna za rast in delovanje.


POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1., 2. in 3. ura

V razredu skozi celo leto skrbimo za lončnice, otroci prinašajo manjše šopke cvetlic, ki jih opazujemo, šopek spomladanskih mačic je v enem tednu naredil v vodi korenine, o tem smo se pogovorili takrat, sedaj otroke spomnimo na to. Na sprehodu otroke opozarjamo na rastline, jeseni so na sprehodu nabirali semena, spomladi pihajo regratove lučke …

Učbenik naloga 1, stran 94:Pripravimo zbirko različnih semen. Otroci posamezna semena opazujejo in opisujejo, izberejo svoje seme in pripravijo vse za kalitev. Ravnajo po navodilu v delovnem učbeniku. Navodilo preberemo, nato otroci ob pomoči vprašanj obnovijo zaporedje korakov in povedo, kaj naredimo najprej, potem in nazadnje. Povedo, kaj bi nastalo, če bi postopek izvedli v obratnem vrstnem redu ali če bi korake med seboj pomešali.Prst dnevno vlažijo in opazujejo, kaj se dogaja s semenom. Naredijo skupno preglednico, v katero napišejo datum, ko so začeli s kalitvijo, datum, ko je pognal kalček, in datum, ko je rastlina pognala prve liste. Podatke primerjajo in ugotavljajo, katera semena so prej vzkalila, ta imajo kratko kalilno dobo, in katera semena imajo dolgo kalilno dobo. Dogajanje po prvem in po drugem tednu narišejo v zvezek. Tudi če ni sprememb,

narišejo, kar so opazili.

Učbenik naloga 2, stran 95:Ogledajo si sličice. Spodbudimo jih, da premislijo, kaj je pri saditvi drevesa treba storiti najprej, kako naj si koraki sledijo in kaj naredimo nazadnje. Otroci v okvirčke zapišejo zaporedje korakov s številkami. Nato ob pomoči tvorijo opis postopka – vsak učenec naj pove eno poved. Večkrat ponovijo.

Če je le mogoče, sajenje sadik izvedemo na šolskem vrtu ali v šolskem parku. Drevesa lahko vzgojimo tudi iz semen. Spodbudimo otroke, da naberejo semena hrasta, javorja, platane, lipe, oreha ali drugih, jih dajo kaliti in jih nato posadijo. Nekaj časa tudi drevesa lepo uspevajo v lončkih.

Učbenik naloga 3, stran 95:Poskus o pomenu svetlobe za rastlino izvedemo z rastlino, ki smo jo prej vzgojili, na primer s fižolom ali sončnico, lahko pa uporabimo tudi manjše lončnice. Pri pripravi upoštevamo zakonitosti izvedbe poštenega poskusa. Uporabimo isto vrsto rastline, sadike naj bodo približno enako velike in vse tri redno zalivamo. Rastlini pokrijemo s kartonsko škatlo enake velikosti. Skupaj z otroki dnevno opazujemo rastline. Po desetih dneh otroci vpišejo rezultat v delovni učbenik.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 34. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo?učna enota: B. Jurca: Katka in Čopka učna enota: Seštevamo in odštevamo do 20 učna enota: Kaj potrebujejo živali za rast?učni cilji:

Doživljajsko poslušajo zgodbo. Poiščejo podobnosti med književno

osebe in seboj.

učni cilji: Računajo v obsegu do 10. Štejejo, berejo in zapisujejo števila do 20.

učni cilji: Spoznavajo, da je hrana nujna za

rast in delovanje. Spoznavajo, da se živali

razmnožujejo in imajo mladiče.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi


Za seznanjanje, s čim se hranijo različne živali, uporabimo vsako priložnost, ki se ponudi ob srečanju ali pogovoru o določeni živali. Tudi v delovnem učbeniku je bilo že kar nekaj nalog, povezanih s to vsebino. Otroke spomnimo na različne zgodbe in basni o živalih. Tako bodo lažje rešili nalogo.

Učbenik naloga 4, stran 96:Povezave so lahko različne. Zajec in koza sta rastlinojeda, lisica mesojeda, sinica in riba sta vsejedi, kobilica je rastlinojeda, muha sesa z ostankov, ki so lahko rastlinskega ali živalskega izvora.

Učbenik naloga 5, stran 96:Namen naloge je posplošitev, da vse živali dihajo, se hranijo in imajo mladiče. Pravilna rešitev so odkljukana vsa polja v tabeli. Pes podobno kot človek diha s pljuči. Ribe dihajo s škrgami, žuželke prejemajo zrak skozi majhne odprtine ob strani oprsja in zadka, imenovane dihalnice. Za psa in ribo otroci vedo, s čim se hranita. Čebele se hranijo z medičino, ki jo nabirajo na cvetovih. Psica mladiče skoti, mladiči pijejo materino mleko;

ribe se razvijejo iz ribjih jajčec – iker; prva stopnja v razvoju čebel so prav tako jajčeca.

Učbenik naloga 6, stran 97:Naloga je namenjena preverjanju znanja. Otroci naj bi že vedeli, da živali potrebujejo hrano, vodo in primerno okolje, rastline pa vodo, sončno svetlobo in primerno okolje. Zato naj bi bila pri konju narisana trava ali seno in posoda z vodo, pri drevesu pa sonce za svetlobo, dež za vodo in prst, iz katere drevo srka vodo, ki pade na površje.

2. ura

Motivacija za obravnavo besedila je lahko obisk kmetije, kjer otroci sodelujejo pri hranjenju živali (tabor). Pripovedujejo, kako skrbijo za domače živali, če jih imajo.

Katka in Čopka, str. 99

Prisluhnejo zgodbi. Po poslušanju sodelujejo v pogovoru, odgovarjajo na vprašanja in obnovijo zgodbo.Manj znane besede uporabijo v novih povedih. Predstavijo glavno junakinjo zgodbe in vzroke za njeno ravnanje, npr. zakaj je bila jezna na putko. Opišejo književni prostor, kmečko dvorišče, pripovedujejo o kmečkem dvorišču, ki so ga že videli.

Otrokom lahko preberemo še druge zgodbe iz knjige Branke Jurca Čuj in Katka (Mladinska knjiga, Ljubljana 1976).

3. ura

Seštevanje z link kockami: učenci to dejavnost že dobro poznajo. Razdelimo jim link kocke (če jih nimamo dovolj, lahko uporabimo lego kocke ali katere druge barvne kocke). Vsak učenec dobi kocke dveh barv (10 kock vsake barve). Govorimo račune, učenci jih prikažejo s kockami, nato izračunajo.

Učbenik naloga 10, stran 100:Za otroke je pomembno, da dobro poznajo pare seštevancev, katerih vsota je enaka 10 (to znanje je pomembno pri računanju s prehodom čez desetico). Otroci naj z link kockami dveh barv oblikujejo stolpce z desetimi kockami. Poskušajo naj najti čim več možnosti, izločijo naj take, ki so enaki (upoštevamo zakon o zamenjavi – dejansko dva stolpca, ki sta iz enakih seštevancev lahko obrnemo tako, da ju 'prekrijemo', in ugotovimo, da sta enaka), nato pa naj jih poskušajo urediti, da dobijo neko zaporedje (pravilo) oz. sistematično ureditev parov. Slednje seveda ni najbolj

pomembno. Pare, ki so jih izdelali iz link kock, narišejo v delovni učbenik in zapišejo račune. Predstavijo svoje rešitve in jih dopolnijo s primeri, ki jih sami niso našli. Otroci lahko nalogo izvedejo tudi v parih.

Učenci gibalno uprizarjajo svoje najljubše število. Ostali ugibajo, katero je to število. Način izražanja z gibanjem prepustimo učencem.

Učence razdelimo v dve enako številčni skupini. Na znak si začnejo učenci iste skupine podajati žogo med seboj ter pri tem glasno štejejo podaje. Doseči skušajo 10 zaporednih podaj brez padca žoge na tla. Skupina, ki prva doseže 10 podaj, je zmagovalka.

Učenci se postavijo v kolono drug za drugim, korakajo po razredu in pojejo pesmico Jurčku bomo pomagali. Na naš znak se ustavijo in prenehajo peti. Učitelj/-ica nato postavi zahtevo po razporejanju otrok v koloni (npr. Peti v koloni naj gre na čelo kolone. Osmi v koloni naj gre na rep kolone. Deseti v koloni naj zamenja drugega.). Ko rešijo nalogo, nadaljujejo korakanje in petje.

Imamo toliko balonov, kolikor je otrok v razredu. Na balone zapišemo števila od 0 do 20 (ni nujno, da uporabimo vsa števila). Otroci se gibajo po razredu in si podajajo balone, pri tem igra glasba. Ko glasba utihne, naj vsak otrok zadrži en balon. Njihova naloga je, da se z baloni razporedijo po velikosti števil, zapisanih na balonih.Druga možnost: ko glasba utihne, imenuje učitelj/-ica neko število. Učenec s tem številom se postavi pred tablo, levo in desno od njega pa stopita učenca s predhodnikom in naslednikom tega števila.

Zapisovanje števil v karo zvezek po nareku. Branje števil.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 34. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo?učna enota: Črka F učna enota: Seštevamo in odštevamo do 20učni cilji:

Prepoznajo glas F v besedah.učni cilji:- znajo brati števila do 20- znajo zapisati števila do 20- se urijo v zapisovanju števil- s preštevanjem izračuna račun v obsegu do 20.



Učencem zastavljamo različne matematične uganke (učenci si pri reševanju lahko pomagajo s številskim trakom): katero število je večje od 13 in manjše od 15? katero število je predhodnik števila 17? katero število dobimo, če številu 8 prištejemo 2? …

Preverimo ali imajo še vedno vsi učenci številski trak s števili do 20. Kdor ga nima, si ga izdela.Premikamo se po številskem traku in rešujemo matematične uganke.

Učencem narekujemo števila od 0 do 20 in jih zapisujejo v karo zvezek. Števila nato preberejo.Izberemo učenca, ki je imel vsa števila pravilno zapisana in nato on narekuje naslednjih 5 števil. Postopek ponavljamo, dokler so učenci motivirani.

Računamo z žogo: povemo račun in izbranemu učencu vržemo žogo. Žogo ujame, izračuna račun in žogo vrne učitelju/-ici.

Računamo z dominami: v vrečki imamo več domin (izberemo tiste, pri katerih vsota pik ne presega 10). Učenec iz vrečke izžreba domino, prešteje pike, pove

račun in ga zapiše na tablo. Ostali račun prepišejo.

Računamo s prsti: učenci delajo v parih (tako kot sedijo). Na znak: En dva tri, pokaži prste zdaj ti! iztegneta poljubno število prstov na eni roki. Preštejeta

prste, povesta račun in ga zapišeta v zvezek. Ob koncu dejavnosti učenci berejo račune.

Računamo s prsti:20. učenca na znak iztegneta poljubno število prstov obeh rok,21. račun zapišeta in nato preštejeta prste ter zapišeta še rezultat,22. po koncu dejavnosti učenci berejo zapisane račune,23. račune z rezultati, večjimi od 10, učitelj zapiše na tablo in se o njih nato pogovorimo. Učenci jih prikažejo tudi na številskem traku.

2. uraČrka F, str. 101

Poslušajo ritmizirano besedilo, in po ustaljenem postopku identificirajo glas F. Iščejo besede s tem glasom na začetku, v sredini ali na koncu (dobrodošlo je slikovno gradivo), nato opazujejo zapis in vadijo poteze črke na veliki površini. Na slikovni stavnici poimenujejo črke, ki so jih že spoznali. Preštejejo tiste, ki jih še ne poznajo. Pozorni so na črko F. V učbeniku vadijo zapis črke in rešijo nalogo. Poskušajo prebrati rešitev.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 34. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo? učna tema: Kako živijo, kaj potrebujejo?učna enota: Tvorjenje in zanikanje učna enota: Skrb za okoljeučni cilji:

Tvorijo velelne povedi, zapovedi in prepovedi.

Zanikajo povedi.

učni cilji: Sledijo spreminjanju žive in nežive

narave. Odkrivajo, da so bitja odvisna drug

od drugega in od nežive narave. Spoznavajo, kako sami in drugi

ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno pomagajo pri varovanju in ohranjanju naravnega okolja pa tudi pri urejanju okolja, v katerem živijo.



O onesnaževanju smo se z učenci že veliko pogovarjali. Za pogovor o tej problematiki izrabimo vsako priložnost na sprehodu, ob ogledu knjig, revij, posnetkov …

Učbenik naloga 7, stran 97:Otroci obkrožijo onesnaževalce. Pogovarjamo se, kaj resnično ogroža življenje in kaj so le odpadki, odvrženi na neprimerno mesto. Nevarna je posoda s tekočino, ki je lahko detergent, umetno gnojilo, insekticid ali kaj drugega, in plastična vrečka. Vanjo se lahko zapletejo živali ali pa jo

del zaužijejo, kar je prav tako nevarno, saj se v organizmu ne razgradi. Obudimo izkušnje s piktogrami, o katerih so že velikokrat govorili. Otroci premislijo, s katerim naslikanim znakom ali napisom bi nevestnemu vozniku, ki pere avtomobil, prepovedali pranje ob reki. Nato skupaj ustno oblikujemo prepoved, ki jo izrekamo na več načinov (Prepovedano pranje avtomobilov; Tukaj ne peremo avtomobilov; Hvala, ker ne perete avtomobilov …).

Učbenik naloga 8, stran 98:Ogledajo si slike ter komentirajo in ovrednotijo dogajanje. Poudarek naj bo na razvijanju odgovornega in naklonjenega odnosa do organizmov in naravnega okolja. Za to izkoristimo vse situacije v šoli in zunaj nje: na sprehodih, izletih, ekskurzijah in v šoli v naravi.

opombe

KAKO SI KAJ?V ČAROBNI DEŽELI PRAVLJICMATEMATIČNI OREHI

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 35. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako si kaj? učna tema: V čarobni deželi pravljic učna tema: Kako si kaj?učna enota: Črka, zlog in beseda učna enota: Češka pravljica. Pravljica o drevesu

pravljicučna enota: Reševanje matematičnih problemov

učni cilji: Iščejo prvi in zadnji glas. Globalno berejo.

učni cilji: Doživljajsko poslušajo zgodbo in se

identificirajo z literarnimi junaki.

učni cilji: Prikazujejo relacije med elementi

skupin. Prikazujejo lastnosti in dogodke s

simboli. Utemeljujejo in napovedujejo

dogodke. Računajo v obsegu do 10. Rešujejo matematične probleme, ki

vključujejo pojme različnih matematičnih vsebin 1. razreda (števila, geometrijski liki in telesa, vzorci, diagrami, logično sklepanje).



1. ura

Prepoznavanje črk:Uporabimo stavnico (velik format), pri kateri je na eni strani črka, na drugi pa črka z ustrezno sliko. Učencem pokažemo črko, povedo, katera črka je to, nato pokažemo sličico, da preverimo pravilnost odgovora. Učenci nato povedo še nekaj besed, ki se začnejo na to črko. Ponovimo vse črke, ki smo jih spoznali.

Pripravimo parne lističe po vzoru 7. naloge iz vadnice za slovenščino. Na enem lističu so zapisane pomešane črke, na drugem pa je narisan predmet, žival ali rastlina. Učenci, ki imajo črke, morajo ugotoviti, za katero besedo gre, učenci s sliko, pa poimenovati narisano. Učenci nato poiščejo vsak svoj par. Igro večkrat ponovimo.

Rešimo nalogi 7 in 8 v Vadnici za slovenščino na strani 83.

Učencem položimo na mize kartončke z zapisanimi zlogi. Učenci sestavljajo besede (MA-JA, JA-KA, MI-HA, MA-MA, JA-MA, KA-JA …).

Rešimo naloge 9, 10 in 11 v Vadnici za slovenščino na strani 84.Učbenik naloga 8, stran 105: Otroci vadijo globalno branje in vidno razlikovanje. Besede preberejo samostojno, če znajo, sicer jih preberemo skupaj, nato jih preslikajo na spodnje črte. Besede morajo najprej natančno opazovati, njihovo pozornost usmerimo na kombinacijo črk – na njihovo zaporedje. Ko se učenci lotijo prepisovanja oz. preslikovanja, jih opozarjamo na pravilno držo pisala in telesa.

2. ura

Učbenik, str. 112

Po poslušanju kratke zgodbice otroci odgovarjajo na vprašanja.

Učbenik, str. 113

Z nalogo preverjamo poznavanje pravljic: otroci poimenujejo naslove pravljic ob ogledu njihovih naslovnih strani. Povedo, kdo v teh pravljicah nastopa, predstavijo kratko vsebino knjige. Povedo, kateri del teh pravljic se jim je najbolj vtisnil v spomin. Zakaj prav ta?Povežejo naslove pravljic z zapisanimi naslovi.

3. ura

Reševanje nalog v Vadnici za matematiko stran 88, 89 in 90.

Učbenik naloga 9, str. 105:Otroci izračunajo račune in zapišejo prvi glas števila (rezultata). Iz dobljenih črk sestavijo besedo in jo preberejo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 35. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako si kaj? učna tema: Matematični orehi učna tema: Kako si kaj?učna enota: Prvi zlog učna enota: Reševanje matematičnih problemov učna enota: Skrb za zdravjeučni cilji:

Določijo prvi zlog.učni cilji:

Prikazujejo relacije med elementi skupin. Prikazujejo lastnosti in dogodke s simboli. Utemeljujejo in napovedujejo dogodke. Računajo v obsegu do 10. Rešujejo matematične probleme, ki

vključujejo pojme različnih matematičnih vsebin 1. razreda (števila, geometrijski liki in telesa, vzorci, diagrami, logično sklepanje).

učni cilji:- Spoznavajo, da jim uživanje različne

hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje.

- Spoznavajo, da so nekatere snovi, ki jih dobijo v telo iz okolja, lahko škodljive.

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. del, Vadnica za slovenščino, Vadnica za matematikopojmi


Ustno določanje prvega zloga besedam.Iskanje besed na določen prvi zlog.

Vadnica za slovenščino stran 85.

2. ura

Skrb za zdravje: o tej temi se pogovarjamo vedno, ko je priložnost. Otroke opozarjamo, da uživanje preveč istovrstne hrane (na primer sladkarij) ni dobro za njihovo telo in razvoj, zato jo lahko jedo le občasno in v omejenih količinah. Poleg zdrave prehrane je pomembno gibanje. Otroci naj se vključujejo v različne športne dejavnosti in otroška druženja zunaj, na svežem zraku in naj čim manj presedijo pred televizijo in računalnikom. Skrbeti morajo za počitek, saj so le spočiti in naspani lahko naslednji dan zbrani pri pouku. Pomembna je tudi osebna higiena, zlasti pogosto umivanje rok. Otroci naj postopno prevzamejo tudi navade preventivnega ravnanja, kako ravnamo pri kašljanju, kihanju in smrkanju, da ne ogrožajo zdravja drugih. Navajamo jih na zaznavanje lastnega počutja, da odkrito povedo, kaj in kje jih boli ali kako se počutijo. Vedeti morajo, da je treba ležati in jemati zdravila, če je tako predpisal zdravnik.

Učbenik naloga 2, stran 102

Slike različnih situacij naj bodo izhodišče za pogovore in razlage o zdravem načinu življenja. Otroci povedo, ali si redno umivajo zobe, si jih radi umivajo, kako pogosto obiščejo zobozdravnika; koliko časa vsak dan gledajo televizijo, se igrajo računalniške igrice; kaj naredijo, ko zbolijo; ali se ukvarjajo s kakšnim športom in katerim …

Pripovedujejo o boleznih, ki so jih preboleli. Z igro vlog odigrajo obisk pri zdravniku, pri tem naj čim natančneje opišejo težave, kaj jih boli, kdaj so začutili bolečino. Merijo naj si temperaturo … V knjigah poiščemo informacije o drobnih bitjih, ki povzročajo ali prenašajo bolezni.

3. ura

Naloge na strani 108 in 109:

1. nalogaOtroci si ogledajo like, ki so nanizani na vrvico, in odgovorijo na vprašanja. Dodatna vprašanja lahko postavijo tudi otroci.

2. nalogaOtroci razvrstijo like na šabloni v drevesni diagram glede na izbrano lastnost. Lahko izdelamo še druge diagrame, npr. razvrstimo like na šabloni v Carrollov diagram glede na določeno lastnost, ki jo izberemo skupaj z otroki.

3. nalogaOtroci rišejo različne razporeditve krogov tako, da jih ustrezno pobarvajo. Vseh razporeditev je sicer 6, a ne pričakujemo, da bodo vsi otroci našli

vse. Po reševanju naloge individualno ali v parih se pogovorimo o številu razporeditev, ki so jih našli otroci, in na tabli predstavimo vse razporeditve. Na enak način lahko rešujemo nalogo z liki.

4. nalogaOtroci preštejejo kvadrate. Ker bodo rešitve najbrž različne, se pogovorimo in skupaj poiščimo pravo število kvadratov (6). Naloga ponuja tudi priložnost za pogovor o tem, da so liki lahko v različnih legah.

Učbenik naloga 5, str. 109Otroci prepoznajo in nadaljujejo vzorec v obeh smereh. Pri tem uporabijo šablono.

Učbenik naloga 6, str. 110Skupaj z otroki si ogledamo 'matematične stroje', ki like spreminjajo na določen način. Naloga je precej zahtevna, zato ne pričakujemo, da jo bodo znali rešiti vsi otroci. Pogovorimo se o tem, kako 'stroj' spreminja like, in nato narišemo like, ki iz stroja izstopijo. Pri prvem primeru bodo morda problematični zeleni liki – nanje namreč 'stroj' ne vpliva in zato tudi zeleni izstopijo. Pri zadnjem primeru otroci poiščejo, kako v tem primeru deluje 'stroj' na like. Tovrstne stroje lahko tudi narišemo na karton in jih izrežemo in pustimo prosto pot domišljiji.

Učbenik naloga 7, str. 111Naloga je logična uganka, ki nas hitro lahko zavede. Izvedemo tek ali prikažemo situacijo in se pogovorimo, kateri po vrsti je tekmovalec v cilju, ko prehiti drugega.

Učbenik naloga 8, str. 111Otroci naj na podlagi opisov poskušajo ugotoviti, katero telo je opisano. Pomagamo jim tako, da imajo pred seboj modele geometrijskih teles, s katerimi lahko rokujejo in preverjajo rešitve. Otroci lahko tudi sami oblikujejo podobne uganke in s tem razvijajo opisovanje geometrijskih teles.

Učbenik naloga 9, str. 111Pri tej nalogi bodo otroci najbrž intuitivno in na podlagi izkušenj prišli do prave rešitve. Če izvedemo poskus iz verjetnosti na konkretnem nivoju, ne pozabimo, da je pri verjetnosti pomembno veliko število ponovitev, če želimo izpeljati ustrezen sklep.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 35. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako si kaj? učna tema: Seštevamo in odštevamo do 20 učna tema: Kako si kaj?učna enota: Črki Z in Ž učna enota: Seštevamo do 20 učna enota: Nega telesaučni cilji:

Iščejo besede na določen glas. Globalno berejo. Znajo zapisati črki Z in Ž. Iščejo besede, ki vsebujejo črki Z in Ž.

učni cilji. s preštevanjem izračunati račune

seštevanja do 20.

učni cilji:- Spoznavajo, da so nekatere snovi, ki jih

dobijo v telo iz okolja, lahko škodljive.- Spoznavajo pomen redne nege telesa.- Vedo, da umivanje rok in zob zmanjša

količino nevarnih snovi in drobnih bitij, ki pridejo v telo ali da se te lahko prenesejo na druge ljudi.



Seštevamo učence:pred tablo pokličemo določeno število učencev (med 10 in 20). Preštejejo se in število zapišemo na tablo. Nato pokličemo še toliko učencev, da je skupno število vseh pred tablo manjše ali enako 20. Ugotovimo, koliko učencev je še prišlo in to zapišemo na tablo v obliki računa seštevanja. Račun nato s preštevanjem učencev še izračuna in zapišemo rezultat.Dejavnost nekajkrat ponovimo.

Seštevamo link kocke dveh barv in račune zapisujemo.

Reševanje naloge 1: preštejemo kamne, zapišemo račune seštevanja in jih izračunamo.

Z link kockami predstavim račun 6 + 3 =Učenci preštejejo in izračunajo.Nato predstavim račun 16 + 3 =Učenci primerjajo ob predstavitvi, ubesedijo svoja opažanja, račun zapišemo. V čem je razlika med prvim in drugim računom. Za koliko se razlikujeta rezultata? Reševanje naloge 2 in 3.

Igra z link kockami. Učenci prikazujejo račune in vsaki predstavitvi zapišejo ustrezen račun.Reševanje nalog 4 in 5.

Domača naloga: naloga 6, 7 in 8.

2. ura

Črka Z, str. 106

Preberemo pesmico, v besedilu poiščejo črke Z in jih obkrožijo. Prevlečejo sive črke in besede preberejo, lahko jih tudi prepišejo v zvezek. Pri tem smo pozorni na pravilen zapis črke. Imena prepišejo na črto in preberejo povedi.

Črka Ž, str. 107

Pri črki Ž izvedemo podobne dejavnosti. Pri dopolnjevanju povedi iz premetenih črk sestavijo besedo in jo napišejo na črto. Če zmorejo, preberejo povedi.Izpolnjevanko bodo nekateri otroci že lahko rešili samostojno, čeprav od njih tega še ne pričakujemo. Lahko pa jo tudi preslikamo na tablo in jo rešimo skupaj.

3. ura

Učbenik naloga 4, stran 103:

Za zdravje skrbimo tudi tako, da se redno gibamo. Z otroki se pogovorimo, kaj predstavljajo določene sličice v nalogi, kakšno gibanje nakazujejo. Z otroki izvedemo toliko ponovitev, kot zahteva naloga. Spodbudimo jih, da še sami narišejo simbole za gibanje in zapišejo število ponovitev.

Vsak otrok lahko izdela eno gibalno nalogo in jo nato v primernem prostoru tudi izvedemo.


Naloga se navezuje na osebno higieno in na pomen in pogostost umivanja različnih delov telesa. Hkrati je tudi poskus prikazovanja pogostosti v simbolnem jeziku, s prirejanjem, kjer večja pogostost ustreza večjemu številu temnih pik. Največkrat na dan si umijemo roke, večkrat na dan si umijemo zobe in običajno le enkrat na dan se kopamo ali tuširamo. Pomembno je, da se z otroki pogovorimo, kaj pomenijo pike v posameznih krogih. Simbol, ki smo ga uporabili pri nalogi, ni najbolj enostaven. Otroke spodbudimo, da še sami predstavijo stopnjevanje lastnosti na podoben način, npr. umazan, zelo umazan, najbolj umazan; moker, zelo moker, najbolj moker … Na tak način bomo otroke seznanjali z matematičnim načinom prikazovanja stopnjevanja lastnosti – ne z besedami, kot je to značilno pri jeziku, ampak s simboli.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 35. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Kako si kaj? učna tema: Seštevamo in odštevamo do 20učna enota: Vljudno sporazumevanje učna enota: Odštevamo do 20učni cilji:

Opazujejo in opisujejo sličice. Razvijajo besedni zaklad. Ob slikah izrekajo prepovedi in

vrednotijo vljudnost in predvidijo odziv.

učni cilji: s preštevanjem izračunati račune

odštevanja do 20.



Igramo se s kamenčki: naloga 9.

Igra s številskim trakom: pomikamo se nazaj.15 – 3 =17 – 2 =in podobno.

Igramo se z link kockami. Reševanje nalog 10, 11 in 12 v delovnem učbeniku.

Domača naloga: naloge 13, 14 in 15.

1. ura

Kaj je vljudno sporazumevanje?Zakaj je pomembno, da poznamo pravila vljudnega sporazumevanja?Kaj je vljudno? (zaigramo nekaj primerov)

Učbenik naloga 1, stran 102

Ob slikah in besedilu, ki ga skupaj preberemo, se pogovarjamo o primernih in neprimernih odgovorih na vljudno vprašanje »Kako si?«. Otroci presojajo in vrednotijo posamezne odzive. Utemeljujejo svoje mnenje. Po igri vlog (eden od otrok je bolan; eden od otrok je slabe volje, ker je izgubil …; eden od otrok je vesel, ker gre jutri na …) analiziramo pogovore. Otroci presojajo primernost odzivnih replik.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 35. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V čarobni deželi pravljic učna tema: Kako si kaj?učna enota: Po kitajski pravljici: Štrbunk učna enota: Poskusi z detergentiučni cilji:

Doživljajsko poslušajo zgodbo in se identificirajo z literarnimi junaki.

učni cilji:- Otroci izvajajo poskuse z detergenti.- Napovedujejo dogodke.- Razlagajo rezultate.




Naloga ni neposredno povezana z vsebino zdravega življenja, pač pa povezuje te vsebine z naravoslovnimi dejavnosti s pomočjo sredstev, ki jih uporabljamo pri negi. Poznavanje sredstev in pripomočkov za nego je seveda tudi del učnega načrta. Dejavnost naj izvedejo individualno. V manjše plastenke nalijejo toliko vode, kot je prikazano v delovnem učbeniku, nato dodajo detergent za posodo, zobno pasto in detergent za perilo ter stresajo in primerjajo višino pene v plastenkah. Višino pene označijo v delovnem učbeniku. Pri tem smo pozorni na pošteno izveden poskus. Količina vode in količina sredstva za umivanje ali pranje je določena, določiti je treba še način stresanja, da bo poskus pošten.

2. ura

Štrbunk, str. 114 in 115

Preberemo dramatizirano igrico, pri tem skušamo spreminjati glas glede na nastopajoče. Otroci povedo, kdo nastopa v zgodbi. Odgovarjajo na vprašanja o dogajanju v pravljici.Opredelijo ravnanje junakov in razloge za tako ravnanje. Poiščejo temo pravljice: strah; kraj dogajanja: gozd; čas dogajanja: ko zorijo kutine. Otroci izdelajo lutke (na kartonu, ki ga pritrdijo na paličico) in zaigrajo igrico. Pogovorimo se o gledališki predstavi: Katero so že videli? Povedo naslov, kratko vsebino igrice in predstavijo nastopajoče.Kakšne vrste lutkovnih predstav so že videli: ročne, marionete, senčne lutke itd.Kdo sodeluje pri nastajanju igrice: igralci, pisatelj, režiser, izdelovalci kostumov (kostumograf), tehnično osebje, ki skrbi za sceno (scenograf), luč. Otroci opišejo dvorano, del, kjer nastopajo igralci – oder, in del, kjer sedijo gledalci – dvorana.Pogovarjamo se o pravilih obnašanja na predstavi.Opišejo še ostale prostore: garderoba …Povedo, zakaj moramo kupiti karte za gledališko predstavo, kje jih kupimo …

opombe

KAKO SI KAJ?MATEMATIČNI OREHIV ČAROBNI DEŽELI PRAVLJIC

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 36. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: To že znamučna enota: Abeceda učna enota: Seštevanje in odštevanje do 20učni cilji:

Pozna abecedo. Prepozna prvi glas v besedi. Išče besede na določen prvi glas.


seštevanja in odštevanja do 20.



Utrjevanje seštevanja in odštevanja do 20 s preštevanjem.

2. in 3. ura

Poznamo vse črke abecede. Ponovimo njihov zapis. Učenci berejo črke, zapisane na tabli, oz. pokažejo določeno črko.

Učence razdelimo v trojice. Vsaka trojica dobi velik list papirja, na katerem je narisana mreža z 25. prostori. V mrežo zapišejo črke abecede po vrsti, nato k vsaki črki narišejo ali nalepijo sličico predmeta, živali ali rastline, ki se začne na ustrezen glas.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 36. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: V čarobni deželi pravljic učna tema: To že znam učna tema: učna enota: M. Koren: Mici iz drugega A učna enota: Seštevanje in odštevanje do 20 učna enota: Skrbimo za varnostučni cilji:- Doživljajsko poslušajo zgodbo in se




učni cilji: Poznajo pojem nevarnosti. Vedo, da so določene dejavnosti

nevarne. Vedo, kako se zavarovati pred

nevarnostmi.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi



2. ura

Pogovor o nevarnosti:24. Kaj je nevarnost?25. Kaj je nevarno?26. Kaj je nevarno početi npr. v gorah/na cesti/ob vodi …?27. Česa vam starši ne dovolijo početi in zakaj?


Ob slikah pripovedujejo, kakšne so nevarnosti v določeni situaciji. Otroci se bodo glede na svoje izkušnje najbrž različno odzvali. Opozorimo jih na dejanja, kjer je ogrožena njihova varnost in so potrebni dogovori in omejitve, ki jih sklenejo skupaj s starši ali učitelji. Sem sodijo tudi prepovedi.

V skupinah izdelajo plakat o nevarnosti in posledicah, ki jo je neko nevarno dejanje povzročilo, ali plakat z opozorilom na nevarnost.

3. ura

Majda Koren je izdala že dve knjigi o Mici iz drugega a, v pripravi je že tretja. Zgodbe o Mici so izhajale naprej v Cicibanu.Pisateljica se dotika otrokove stvarnosti: dogajanje v šoli. Otrok se z junaki v zgodbi lahko identificira, saj je Šimen prav tak kot oni.


Po poslušanju zgodbe Gostilna za krokodile sledi pogovor ob vprašanjih, ki jih lahko postavljajo tudi otroci: Kdo je Mici? Komu je podobna? Zakaj se imenuje pošast?Otroci odgovarjajo na vprašanja o razumevanju besedila, ki so v delovnem učbeniku.Besedilo nadgradimo z risanjem pošasti Mici ter igranjem podobnih družabnih iger, kot se jih igra Mici v pravljici.Pogovorimo se tudi o počitniškem branju: otroci pripovedujejo, katere knjige bodo vzeli s seboj na počitnice.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 36. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: To že znam učna tema: Kako si kaj?učna enota: Besede učna enota: Seštevanje in odštevanje do 20 učna enota: Poskusi – sušenjeučni cilji:Globalno berejo.



učni cilji: Izvajajo poskuse sušenja. Napovedo potek. Spremljajo potek poskusa. Razložijo rezultate poskusa.



Dejavnost izvedemo na topel sončen dan, ko bodo rezultati sušenja hitro vidni.Potrebujemo.3 enake brisačekuhinjsko krporobecnogavicospodnjo majicokvačkan prtič

poskus:Zmočimo vse tri brisače in jih damo sušiti:

10. eno brisačo zvijemo ter jo pustimo na soncu

11. drugo razgrnemo po tleh12. tretjo obesimo, da visi

Učenci predvidevajo, katera se bo prva posušila. Svoje trditve tudi utemeljujejo. Spremljamo potek poskusa in ugotovimo, katera brisača se najhitreje suši in zakaj.

poskus:Zmočimo kuhinjsko krpo, robec nogavic, spodnjo majico in kvačkan prtič. Vse obesimo na stojalo ali vrv za sušenje. Učenci predvidevajo, kaj se bo prvo posušilo, in utemeljijo. Po koncu poskusa ugotovimo, ali smo pravilno napovedali, in razložimo, zakaj je tako.


S sušenjem imajo otroci že nekaj izkušenj in se bo najbrž večina otrok odločila, da se najprej posuši brisača, obešena na vrvico, saj običajno tako tudi sušimo perilo. Odgovor naj otroci poskušajo utemeljiti. K razumevanju zveze med izhlapevanjem in površino sodijo tudi odgovori, kot so: zato, ker je brisača vsa na zraku, ker je brisača cela razprostrta, ker brisača ni zvita, ker se suši le na zgornji strani in podobno. Otroci z vrstilnimi števniki predstavijo vrstni red sušenja.

Poskus sušenja različnih tkanin izvedemo v skupinah. Rezultate naj vsaka skupina predstavi s plakatom. Pogovorimo se o izidih poskusov. Poudarimo, kako je čas sušenja odvisen od površine tkanine, ki je odprta proti zraku.

2. ura


3. ura

Poimenujemo predmete v učilnici in njihova imena zapišemo na liste. Liste prilepimo na ustrezen predmet v učilnici. Pri vsaki besedi določimo prvi in zadnji glas, število zlogov, število črk. Povemo, ali je beseda dolga ali kratka.

Učencem pripravimo učne liste, na katerih je narisana žival ali predmet, pod njo pa je njeno poimenovanje. Učenci berejo besede. Pri vsaki sličici povedo prvi in zadnji glas besede ter naštejejo še nekaj besed, ki se začnejo na isti glas. Vse sličice, ki jih imamo, poskušamo postaviti v pare. V vsakem paru se ena beseda konča, druga začne na isti glas. Sličice urejamo po dolžini besed.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 36. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: To že znamučna enota: M. Koren: Mici učna enota: Seštevanje in odštevanje do 20učni cilji:- doživljajsko poslušajo zgodbo in se


učni cilji:- s preštevanjem izračunati račune

seštevanja in odštevanja do 20.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: pojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1.ura

Izberemo eno izmed zbirk o dogodivščinah male pošasti Mici.

Učenci Mici že poznajo. Ponovimo, kaj smo o Mici izvedeli pri prejšnjem branju. Kakšna je? Kaj rada počne? Ali bi oni imeli podobno malo pošast? Zakaj? Izmislimo si nekaj situacij ter učence vprašamo, kako mislijo, bi Mici odreagirala.

Pripravimo se na branje.Branje ene ali dveh prigod.Pogovor po branju.

Vsak si izdela svojo malo pošast iz starega blaga narezanega na trakove ali iz volne (vsak učenec izdela večji cof, na katerega pritrdimo oči). Učenci predstavijo svoje pošasti: kako jim je ime, kaj imajo rade, njihova posebna lastnost, česa se bojijo, kaj se najraje igrajo...

2. ura


opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 36. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Kaj čutimučna enota: M. Koren: Mici učna enota: Travnikučni cilji:- doživljajsko poslušajo zgodbo in se


učni cilji:- učenec razvija čute

učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: pojmi

POTEK UČNIH DEJAVNOSTI1.ura

Branje prigod o mali pošasti Mici in njenem prijatelju Šimnu.Pogovor o besedilu.

2. ura

Učenci si v razredu pripravijo kartone, ki jih razdelijo na 4 enake dele- zgoraj desno narišejo oko, v ta razdelek bodo vrisovali, kar bodo na travniku videlizgoraj levo narišejo uho, v ta razdelek bodo vrisovali, kar bodo na travniku slišalispodaj desno narišejo nos, v ta razdelek bodo vrisovali, kar bodo vonjali spodaj levo narišejo klicaj, v ta razdelek bodo vrisovali, kar bodo zanimivega začutili, otipali

Odidemo na travnik in otroke pustimo, da samostojno raziskujejo.Ob povratku v razred poročajo.

opombe

TO ŽE ZNAMSEŠTEVAMO IN ODŠTEVAMO DO 20

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 37. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: (2 uri) Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: To že znamučna enota: Abeceda učna enota: Utrjevanjeučni cilji:

Poznajo abecedo. Prepoznajo prvi glas besede. Iščejo besede na določen prvi glas.

učni cilji: Poznajo geometrijske like in

telesa. se orientirajo v prostoru in na

ravnini.



Utrjevanje znanja s pomočjo učnih listov in didaktičnih iger.

2. in 3. ura

Ponovimo: prvi glas, zadnji glas zlogovanje glaskovanje dolga/kratka beseda

Na tablo pritrdimo sliko. Učenci jo opišejo. Prepoznavajo predmete, živali in rastline. Iščejo elemente slike, ki se začnejo na določen glas/vsebujejo določen glas/so dolge besede …Učitelj piše imena predmetov in živali, ki jih učenci prepoznajo, na tablo. Besede nato poskušamo glasno prebrati.

Učencem razdelimo različne sličice. Vsak si jo tiho ogleda, nato poskuša zapisati imena elementov slike. Če je to prezahtevno, naj kasneje le ustno našteje, kaj je na sliki. Sposobnejši učenci naj preberejo besede, ki so jih zapisali.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 37. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Zgodbe učna tema: Računamo do 20 učna tema: Okoljaučna enota: Pripovedujemo zgodbe učna enota: Seštevanje do 20 učna enota: Gozdučni cilji:- Ob zaporedju sličic znajo pripovedovati

zgodbo.

učni cilji: S preštevanjem seštevajo in odštevajo do

20.

učni cilji: Ločijo listavce in iglavce. Poznajo nekaj tipičnih gozdnih

živali. Prepoznajo in poimenujejo gozdne

plodove.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi


Na tablo pritrdimo različna zaporedja sličic, ki prikazujejo zgodbo. Skupaj sestavljamo zgodbo posameznega zaporedja. Učence spodbujamo z vprašanji. Opozorimo jih na ustrezen začetek in zaključek zgodbe.

Učencem razdelimo preproste stripe – zaporedje štirih ali petih sličic, ki prikazujejo zgodbo. Učenci si sličice ogledajo, samostojno sestavijo zgodbo in jo nato povedo sošolcem.

2. ura


3. ura

Odidemo na sprehod v gozd. Če imamo možnost, povabimo gozdarja ali lovca. Z učenci poimenujemo drevesa, ki jih vidimo, pod drevesi poiščemo plodove ter jih poimenujemo. Povemo, katera žival se hrani z določenimi plodovi. Pozorni smo na morebitne dokaze, da je bila tam žival (obgrizen lešnik, ostanek storža, objedena goba …). Učencem povemo, katere rastline so užitne tudi za ljudi (borovnice, jagode, smrekovi vršički …) in kako jih uporabljamo ter zakaj (sadne solate, čaji, sirupi …).Poslušamo okolico in poimenujemo, kaj slišimo (kukavica, šumenje vetra, pokanje vej, oglašanje drugih ptic …).

Na sprehodu in ogledu otroke ves čas navajamo na spoštljiv odnos do narave, s seboj vzamemo vrečko za smeti, v katero učitelj/-ica pobira smeti, ki jih najdemo na poti. Smeti kasneje pri šoli vržemo v zabojnik.

V gozdu lahko postavimo napis, da se tukaj ne sme odlagati odpadkov. Učenci lahko sestavijo mnogo različnih opozorilnih tabel in jih pritrdimo na poti.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 37. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Abeceda učna tema: To že znam učna tema: Okoljaučna enota: Tombola učna enota: Utrjevanje učna enota: Gozdučni cilji: Poznajo črke abecede.

učni cilji: seštevajo in odštevajo do 20, upoštevajo pravila didaktičnih iger.

učni cilji: Ločijo listavce in iglavce. Poznajo nekaj tipičnih gozdnih

živali. Prepoznajo in poimenujejo gozdne

plodove.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: Mlinček 3. delpojmi


Učencem razdelimo kartončke z zapisanimi osmimi različnimi črkami abecede. Izdelajo si jih lahko tudi sami:

13. razdelimo jim ustrezno velike kartončke14. z ravnilom in svinčnikom narišejo na sredini po dolžini in širini črti

15. nato narišejo še dve navpični črti, da dobijo dve vrstici s štirimi približno enakimi prostorčki

v vsak prostorček napišejo poljubno črko abecede (8 različnih)

Vsak učenec si pripravi tudi 8 okroglih lističev, s katerimi bo pokrival izžrebane črke.

Učitelj ima v vrečki kartončke z vsemi črkami slovenske abecede. Ko so učenci pripravljeni, izžrebamo prvo črko. Pokažemo jo učencem. Ti jo prepoznajo, poimenujejo ter tisti, ki imajo to črko na kartončku, jo s krogcem prekrijejo.Igro nadaljujemo, dokler vsi učenci ne prekrijejo vseh črk.

Če so učenci motivirani, lahko igro ponovimo, določimo učenca, ki bo žrebal črke.

2. ura

Ponavljanje in utrjevanje znanja s pomočjo didaktičnih iger.

3. ura

Izdelamo plakat. Uporabimo različne revije in drugo slikovno gradivo, posušene liste in plodove, ki smo jih prinesli iz gozda. Učenci uporabijo informacije in znanje, ki so si ga pridobili na sprehodu skozi gozd ter v pogovoru z gozdarjem ali lovcem.Plakat lahko predstavimo drugim razredom.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 37. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: To že znamučna enota: Abeceda učna enota: Matematični kvizučni cilji:

- Poznajo abecedo.- Prepoznajo prvi glas besede.- Iščejo besede na določen prvi glas.

učni cilji:- poimenujejo geometrijske like in telesa- se orientirajo v prostoru,- poznajo barve- štejejo, zapisujejo, berejo števila do 20- računajo do 20- rešujejo matematične probleme.



Uporabimo vrečko s črkami, ki smo jo imeli pri tomboli prejšnjo uro: učenec izžreba določeno črko, jo poimenuje in pove besedo, ki se začne na izžrebano črko učenec pove besedo, ki se konča na določeno izžrebano črko učenec pove besedo, ki vsebuje določeno črko

Igra s stavnico.2. ura

Učence razdelimo v 2 ali več skupin. Skupine med seboj tekmujejo v matematičnem kvizu, na katerem preverimo znanje.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 37. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje na deževen dan učna tema: Okoljaučna enota: Beremo zabavne zgodbe učna enota: Travnikučni cilji:- Zbrano poslušajo umetnostno besedilo.- Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja o

besedilu.- Se identificirajo s književnim junakom.

učni cilji:- Poznajo travniške rastline.- Poznajo živali, ki jih najdemo na

travniku.- Poznajo pomen travnika.



Z učenci obiščemo knjižnico.Učencem pustimo nekaj časa, da si ogledajo knjige, jih berejo, se o njih pogovarjajo …Knjižničarko prosimo, da nam priporoči zabavno knjigo (npr. P. Suhodolčan, P. Kovač. L. Suhodolčan …).Vrnemo se v razred in knjigo preberemo ter se nato o njej pogovorimo. Izdelamo lahko tudi plakat o knjigi in ga odnesemo v knjižnico, kjer ga razstavimo.

2. ura

Z učenci odidemo na travnik. Poimenujemo travniške rastline, ločimo travniške cvetlice od zdravilnih zelišč. Iščemo živali na travniku.

Uro povežemo z likovno vzgojo in rišemo travnik na prostem.opombe

TO ŽE ZNAMSEŠTEVAMO IN ODŠTEVAMO DO 20BEREMO

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 38. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Natančno poslušanje učna tema: To že znam učna tema: Števila do 20učna enota: Poslušanje krajših nepravilnih besedil

učna enota: Glaskovanje in prvi glas učna enota: Zapis, branje, urejanje in primerjanje števil do 2

učni cilji: Prepoznajo napake v krajšem

besedilu. Razvijajo logično mišljenje. Razvijajo slovarske in slovnične

zmožnosti.

učni cilji: Glaskujejo. Vsakemu glasu priredijo črko. Poiščejo besedo na določen prvi glas.

učni cilji: Zapisujejo, berejo, urejajo in

primerjajo števila do 20.



Učencem povemo, da se bomo poigrali z znano pravljico. Izberemo pravljico, ki smo jo brali v šoli, in jo dobro poznajo vsi učenci. Podamo jim navodilo, da kadar zaslišijo napako v besedilu, dvignejo in spustijo roko. Npr. izberemo Rdečo kapico: besedilo spremenimo tako, da ima deklica na glavi slamnik in ne kapice, zboli ji dedek, v gozdu sreča lisico, ki jo pošlje nabirat jagode namesto rož …

Po branju pravljice z napakami damo učencem možnost, da tudi sami povedo znano pravljico z napakami. Na primer Volk in sedem kozličkov, Lonček kuhaj, Sneguljčica …

Učence po dejavnosti umirimo in jim povemo, da bomo brali narobe besedila, ki jih bodo oni popravljali.Počasi in razločno beremo besedila z eno napačno besedo.Učenci povedo, kaj je narobe, in nato popravijo besedilo in ga povedo, kot je prav.

Primeri nepravilnih besedil: Poletje prihaja. Medved se pripravlja na zimsko spanje. Mama je kuhala zelenjavno juho. V vodo je narezala korenje, kolerabo, cvetačo, marelice in por. Na kmečkem dvorišču se sprehaja veliko domačih živali. Miha ima najraje kokoši in ježe. Moj kuža Reksi ima rad kosti. Mama mu jih kupi v cvetličarni. Komaj čakam poletje. Na vrtu bomo postavili sneženega moža in se kopali v njem. V šolo se vozim z avtobusom. Pred odhodom si obujem copate in odidem od doma. Včeraj sem v parku srečal prijatelja Jureta. Na vrvici je imel privezanega purana. ...

2. ura

Ponovimo glaskovanje besed in iskanje besed na določen prvi glas.

Učencem razdelimo učne liste.Na njih so naloge sestavljene po vzoru naloge 15, stran 87 v Vadnici za slovenščino. Učenci prepoznajo žival, predmet ali rastlino, glaskujejo ter za vsak glas narišejo predmet, žival ali rastlino.Izbiramo krajše, enostavnejše besede.

3. ura

Pripravimo karte (Enka – obdržimo le karte s številkami, ostale izločimo) in jih primemo v roko, da so razprte kot pahljača, vendar tako, da otroci ne vidijo, kaj je na njih. Učenec pride in izvleče dve karti. Pove, katera je manjša in katera večja. Poskusi izračunati, za koliko je večja.Na vrsto pridejo vsi učenci.

Učenci pripravijo karo zvezke. Narekujemo števila od 1 do 20. Učenci jih zapisujejo, nato jih glasno preberejo in nato uredijo od najmanjšega do največjega ali od največjega do najmanjšega.

Aktivnost večkrat ponovimo.

Učencem razdelimo več zavojčkov kart Enka in jih pustimo, da se igrajo.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 38. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Natančno poslušanje učna tema: To že znam učna tema: Okoljaučna enota: Poslušanje krajših nepravilnih povedi.

učna enota: Števila do 20 učna enota: Morje

učni cilji:- Prepoznajo nepravilne povedi in odpravljajo

napake.- Razvijajo logično mišljenje.- Razvijajo slovarske in slovnične zmožnosti.

učni cilji: Številom določijo predhodnik in

naslednik. Berejo števila do 20. Natančno poslušajo. Rešujejo preproste matematične

probleme.

učni cilji: Poznajo morska bitja. Vedo, kako so se morska bitja

prilagodila na življenje v morju. Vedo, da je morska voda slana. Vedo, kako izkoriščamo morje.



Učence vprašamo, kaj se jim zdi smešno. Morda poznajo kakšno smešno šalo.Čez čas otroke umirimo in jim povemo naslednji stavek: Roža je priletela na čebelo. Učence vprašamo, ali se jim zdi poved smešna. Zakaj?Učencem povemo, da bomo brali podobne smešne povedi, ki jih bodo oni sami popravili.

Pred branjem povedi lahko z metanjem žogice določimo učenca, ki bo popravil poved.

Primeri nepravilnih povedi: Psiček Muri pelje Jakca na sprehod. Juha je skuhala mamo.

Šal je spletel babico. Na jabolku je dozorela jablana. Ponoči sije sonce. Stric Tone ima v hlevu nosoroga. Ovca pije mleko in daje vodo. Mladič krave je žrebiček. Moja mamica je mlajša od mojega brata. Avto vozi šoferja. Zvezek piše v Tino. V mesariji sem kupil hruške. ...

2. ura

Učencem razdelimo kartončke s števili. Vsak učenec dobi svoje število. Sedejo na svoja mesta. Podamo navodila: učenci morajo natančno poslušati in ko je odgovor na vprašanje število, ki ga drži v rokah, vstane in pokaže.

28. Iščemo število, ki je večje od 15 in manjše od 17.29. Katero število je predhodnik števila 13?30. Koliko je 6 + 4?31. Mama je spekla 10 kolačkov. Tri smo pojedli. Koliko jih je ostalo?32. …

Rešitev našega vprašanja je lahko tudi več števil: Katera števila so večja od 10 in manjša od 15? Iščemo števila, ki so večja od 17.

3. ura

Pogovor o morju.

Učenci se počitnic že zelo veselijo. Morje predstavlja nek simbol počitnic in poletja.Pripovedujejo o svojih izkušnjah, doživetjih.

Vsak učenec izdela doma plakat na temo morja:16. morski promet17. morske živali18. slovensko morje19. ribolov20. morske rastline21. ...

Plakate bodo učenci predstavili pri naslednjih urah. Ob njih se bomo pogovorili o različnih temah: izkoriščanje morja onesnaževanje nevarnosti v morju skrb za okolje turizem ...

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 38. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Beremo učna tema: Računamo do 20 učna tema: Okoljaučna enota: Branje ljudskih pravljic učna enota: Seštevanje do 20 učna enota: Morjeučni cilji:

Poslušajo brana besedila. Sodelujejo v pogovoru po branju. Identificirajo se s književnim junakom.

učni cilji: S preštevanjem seštevajo do 20.





V knjižnici si izposodimo zbirko ljudskih pravljic. V razredu preberemo nekaj pravljic in se o vsaki pogovorimo. Ilustriramo.

2. ura

Reševanje matematičnega učnega lista, ki ga sestavi učitelj/-ica.Učenci računajo s pomočjo ponazoril.

3. ura

Predstavitev plakatov. Ob njih se pogovorimo o različnih temah: izkoriščanje morja onesnaževanje nevarnosti v morju skrb za okolje turizem ...

V razred prinesejo tudi različne knjige na temo morja. Knjige si ogledamo in nekatere zanimive odlomke preberemo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 38. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: Štejemo učna enota: Abeceda učna enota: Igranje družabnih igeručni cilji:

- Poznajo abecedo.- Prepoznajo prvi glas besede.- Iščejo besede na določen prvi glas.

učni cilji:- Upoštevajo pravila družabnih iger.- Štejejo.



Uporabimo vrečko s črkami, ki smo jo imeli pri tomboli prejšnji teden. Učenec izžreba določeno črko, jo poimenuje in pove besedo, ki se začne na izžrebano črko. Učenec pove besedo, ki se konča na določeno izžrebano črko. Učenec pove besedo, ki vsebuje določeno črko.

Igra s stavnico.

2. ura

Učencem razdelimo različne družabne igre, pri katerih je potrebno šteti – Človek ne jezi se, Štiri v vrsto, druge.Pri nekaterih igrah lahko učenci mečejo dve kocki in morajo pred premikom figurice sešteti ali odšteti število pik. Namesto kocke lahko iz vrečke žrebajo domine, pri katerih zopet seštevajo ali odštevajo število pik na levi in desni.

Med igranjem otroke opazujemo, jih usmerjamo in vodimo, če je potrebno.Po določenem času si skupine igre med seboj zamenjajo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 38. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje na deževen dan učna tema: Okoljaučna enota: Beremo zabavne zgodbe učna enota: Morjeučni cilji:- Navajajo se na zbrano poslušanje

umetnostnega besedila.- Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja o

besedilu.- Identificirajo se s književnim junakom.





Predstavitev plakatov. Ob njih se pogovorimo o različnih temah: izkoriščanje morja onesnaževanje nevarnosti v morju skrb za okolje turizem ...

V razred prinesejo tudi različne knjige na temo morja. Knjige si ogledamo in določene zanimive odlomke preberemo.

2. ura

Z učenci obiščemo knjižnico.Pustimo jim nekaj časa, da si ogledajo knjige, jih berejo, se o njih pogovarjajo …Knjižničarko prosimo, da nam priporoči zabavno knjigo (npr. P. Suhodolčan, P. Kovač. L. Suhodolčan …).Vrnemo se v razred in knjigo preberemo ter se nato o njej pogovorimo. Izdelamo lahko tudi plakat o knjigi in ga odnesemo v knjižnico, kjer ga razstavimo.

opombe

BRANJE V NADALJEVANJIH (Anča Pomaranča)RAČUNAMO DO 20SOCIALNE IGRE

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPONEDELJEK, 39. tedenpredmet: SLO predmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Natančno poslušanje učna tema: Natančno opazovanje učna tema: Števila do 20učna enota: Poslušanje navodil učna enota: Opis slike in branje učna enota: Zapis, branje, urejanje in

primerjanje števil do 20učni cilji:

Razumejo govorjena navodila. Razvijajo fizično koordinacijo.

učni cilji: Natančno opazujejo. Širijo besedni zaklad. Znajo se izražati jasno in razumljivo. Znajo sliki prirediti besedo.

učni cilji: Zapisujejo, berejo, urejajo in

primerjajo števila do 20.



Učence spodbudimo, da nam pokažejo, kako vstopajo v avto, avtobus, zlezejo v posteljo, kako si umijejo zobe … Učenci pripovedujejo. Razložimo jim potek dela pri uri – morali bodo natančno poslušati navodila in jih upoštevati.

Učencem dajemo navodila, ki jih pozivajo h gibanju. Pazimo na to, da so navodila razumljiva in da so se učenci sposobni ravnati po njih.

Primeri navodil: Odpri usta.

Zapri levo oko. Naredi tri poskoke. Zaploskaj. Pobožaj sošolca. Stisni pesti. Naredi en poskok na desni nogi. Po mizi potrkaj s kazalcem desne roke. V zrak dvigni modro barvico. Na glavo si postavi šilček. Nariši rjavo muco. Sedi za sošolca na tvoji desni. Iz puščice vzemi svinčnik. …

Učenci se razporedijo v pare. Sami tvorijo navodila za sošolca. Izmenično si dajejo navodila in jih izpolnjujejo.

Po večkratnih vajah poslušanja navodil lahko učenci navodila zanikajo (npr. Zapri vrata. – Ne zapri vrat.)

2. ura

Na tablo pritrdimo veliko sliko – npr. kmečko dvorišče, gozd, travnik … Na sliki naj bo veliko predmetov, gibanja, tako da imajo vsi učenci priložnost povedati en stavek, s katerim opisujejo sliko.

Poimenujemo vse predmete na sliki.

Učencem nato pokažemo več lističev z napisanimi imeni za posamezne predmete, ki so na sliki. Besede skupaj preberemo. Nato jih prilepimo na sliko zraven ustreznega predmeta, živali ali rastline. Učenci, ki že znajo brati, naj sami preberejo besedo in jo prilepijo, drugim pomagamo.

Učenci še sami izdelajo sliko ter napišejo besede nanjo. Delajo lahko samostojno, v parih ali skupini.

3. ura

Pripravimo karte (Enka – obdržimo le karte s številkami, ostale izločimo) in jih primemo v roko, da so razprte kot pahljača, vendar tako, da otroci ne vidijo, kaj je na njih. Učenec pride in izvleče dve karti. Pove, katera je manjša in katera večja. Poskusi izračunati, za koliko je večja.Na vrsto pridejo vsi učenci.

Učenci pripravijo karo zvezke. Narekujemo števila od 1 do 20. Učenci jih zapisujejo, nato jih glasno preberejo in nato uredijo od najmanjšega do največjega ali od največjega do najmanjšega.Dejavnost večkrat ponovimo.

Učencem razdelimo več zavojčkov kart Enka in jih pustimo, da se igrajo.opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKTOREK, 39. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Družabne igre učna tema: Socialne igreučna enota: B. Jurca: Anča Pomaranča učna enota: Igranje družabnih iger učna enota: Igre za opazovanje in percepcijoučni cilji:

Zbrano poslušajo. Odgovarjajo na vprašanja o besedilu po

branju. Narišejo svojo domišljijsko-čutno

predstavo besedilne stvarnosti. Obnovijo zgodbo.

učni cilji: Določijo vrstni red slik. Prepoznajo like in jih poimenujejo. Štejejo. Upoštevajo pravila iger.

učni cilji: Znajo narisati nekaj zunanjih

značilnosti o posameznem članu. Prepoznajo spremembe. Člana skupine skušajo prepoznati z

dotikom. Opazujejo neverbalne komunikacije.



Motivacija: Vsak pove rimo na svoje ime. Izmišljamo si čim bolj smešne, nenavadne rime. Pazimo, da nismo žaljivi, to preprečimo tudi s tem, da vsak pove rimo na svoje ime. Povemo, da bomo brali knjigo o deklici Anči Pomaranči.

Branje knjige Branke Jurca Anča Pomaranča.

Pogovor o književnih junakih, obnova zgodbe, ilustriranje zgodbe, dramatizacija.

2. ura

Učencem ponudimo različne družabne igre. Sami se razporedijo v skupine ali dvojice. Po določenem času igre zamenjamo.

Igre:33. spomin34. domine35. Črni Peter36. Človek, ne jezi se37. Enka38. Liki39. Uredi sličice v pravilen vrsti red40. različne didaktične igre, ki jih imamo na šoli

3.ura

Socialne igre: vir: Jožica Virk-Rode, Jasna Belak-Ožbolt. Razred kot socialna skupina in socialne igre

OPISOVANJECILJ: Narisati nekaj zunanjih značilnosti o posameznem članu skupine.POTEK: Enega od članov skupine pošljemo iz sobe. Ostali člani morajo narisati, kako natančno je videti: višina, barva las, oči, kako je oblečen, obut itd.OPOMBA: Vodja lahko opazuje, zakaj so nekateri člani opisani bolj natančno in zakaj drugi bolj površno. Ugotavlja lahko tudi, kdo opazuje bolj natančno in kdo bolj površno. Člane lahko opozori, da je doživljanje zunanjosti pogosto močno povezano z doživljanjem osebnosti posameznega človeka.

KAJ JE SPREMENJENOCILJ: Namen je prepoznati, v čem se je sošolec ali sošolka spremenil.

POTEK: Skupina se razdeli v dve podskupini, ki se postavita v vrsti ena proti drugi. Vsak član ima eno minuto časa, da skrbno opazuje tistega, ki mu stoji nasproti. Nato se vsi v obeh vrstah obrnejo tako, da si kažejo hrbte in se ne morejo videti. Vsak v vsaki vrsti v tem času na sebi spremeni tri stvari. Nato se obrnejo zopet drug proti drugemu in skušajo ugotoviti.

IGRA Z RUTOCILJ: Člana skupine skušamo prepoznati z dotikom.POTEK: Člani skupine sedijo v krogu in enemu od njih z ruto zavežemo oči. Vodja ga prime za ramena in ga enemu posadi na kolena. Vsi člani so popolnoma tiho in imajo roke ob telesu. Tisti z ruto se ne dotika ničesar. Ta, pri katerem sedi, se tistega z ruto dotakne glede na občutek, ki ga ima do njega.OPOMBA: Igra traja toliko časa, dokler ta, ki ima zavezano ruto, ne prepozna vsaj enega v skupini. Grobi dotiki niso dovoljeni.

ELEKTRIČNI IMPULZCILJ: Opazovanje neverbalne komunikacije.POTEK: Člani sedijo v krogu. Nekdo gre v sredo in zapre oči. Med ostalimi v krogu začne teči električni impulz. To je tako, da vodja določi, kdo s svojo desno roko stisne levo roko svojemu sosedu. V tem zaporedju teče ta stisk (impulz) po skupini. Tedaj vodja reče članu v sredi kroga, naj odpre oči in skuša ugotoviti, kje teče impulz.OPOMBA: Otrok, ki je odkrit, gre na sredo in zapre oči. Igra poteka tako dolgo, dokler je članom zabavna. Dobro je uporabiti, ko se skupina po nekaj vajah zopet sreča. Stisk roke ponovno zbliža člane med seboj. Tisti, ki je v sredi kroga, mora biti zelo pozoren na impulz, ker poteka zelo hitro.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKSREDA, 39. tedenpredmet: SLO predmet: MAT predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Branje v nadaljevanjih učna tema: Računamo do 20 učna tema: Socialne igreučna enota: B. Jurca: Anča Pomaranča učna enota: Seštevanje do 20 učna enota: Samoopazovanjeučni cilji:

Zbrano poslušajo umetnostno besedilo. Sodelujejo v pogovoru po branju. Identificirajo se s književnim junakom.

učni cilji: S preštevanjem seštevajo do 20.

učni cilji: Predstavijo se s pomočjo slik,

fotografij. Razumejo, da jih drugi vidijo

drugače, kot se vidijo sami.učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, reševanje problemov, delo s slikovnim gradivom, metoda slikovno-grafičnih izdelkovučne oblike: individualna, skupinska, frontalnadidaktični pripomočki in viri: pojmi


KOLAŽCILJ: Samoopazovanje.POTEK: Skupina ima na voljo veliko slikovnih revij. Iz revij izrezujejo slike, s katerimi skušajo posamezniki prikazati sebe tako, kot mislijo, da jih vidijo drugi. Te slike nalepijo na eno stran risalnega lista. Na drugo stran risalnega lista nalepijo izrezane slike, s katerimi skušajo prikazati svojo notranjost. To je tisto, česar drugi ne vidijo (npr.: svoje želje, pričakovanja …). Po končanem delu vsak predstavi svoj kolaž.OPOMBA: Ni primerno »drezati« v nekoga, če ne želi predstaviti svojega kolaža. Če je skupina povezana in se člani čutijo varne, tudi dokaj podrobno prikažejo svoj zunanji in notranji jaz.

2. ura

Reševanje matematičnega učnega lista, ki ga sestavi učitelj/-ica.Učenci računajo s pomočjo ponazoril.

3. ura

Branje knjige Branke Jurca Anča Pomaranča.

Pogovor o književnih junakih, obnova zgodbe, ilustriranje zgodbe, dramatizacija.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKČETRTEK, 39. tedenpredmet: SLO predmet: MATZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: To že znam učna tema: Štejemo učna enota: Abeceda učna enota: Igranje družabnih igeručni cilji:

Poznajo abecedo. Prepoznajo prvi glas besede. Iščejo besede na določen prvi glas.

učni cilji: Upoštevajo pravila družabnih iger. Štejejo.



Uporabimo vrečko s črkami, ki smo jo imeli pri tomboli prejšnji teden: Učenec izžreba določeno črko, jo poimenuje in pove besedo, ki se začne na izžrebano črko. Učenec pove besedo, ki se konča na določeno izžrebano črko. Učenec pove besedo, ki vsebuje določeno črko.

Igra s stavnico.

2. ura

Učencem razdelimo različne družabne igre, pri katerih je potrebno šteti – Človek ne jezi se, štiri v vrsto, druge.Pri nekaterih igrah lahko učenci mečejo dve kocki in morajo pred premikom figurice sešteti ali odšteti število pik. Namesto kocke lahko iz vrečke žrebajo domine, pri katerih zopet seštevajo ali odštevajo število pik na levi in desni.

Med igranjem otroke opazujemo, jih usmerjamo in vodimo, če je potrebno.Po določenem času si skupine igre med seboj zamenjajo.

opombe

MEDPREDMETNA PRIPRAVA NA POUKPETEK, 39. tedenpredmet: SLO predmet: SPOZaporedna ura: Zaporedna ura:učna tema: Počitnice so tu! učna tema: Počitnice so tu! Okoljaučna enota: Načrti za počitnice učna enota: Načrti za počitniceučni cilji:

Pripovedujejo, kaj bodo počeli med počitnicami.

Izražajo svoje želje, strahove, misli. Izdelajo načrt počitnic.

učni cilji: Pripovedujejo, kaj bodo počeli

med počitnicami. Izražajo svoje želje, strahove,

misli. Izdelajo načrt počitnic.



Z učenci se pogovorimo o počitnicah. Pripovedujejo o svojih načrtih, željah. Pozorni smo, da se nihče ne počuti odrinjenega. Tudi počitnice doma so lahko zelo prijetne in zabavne. Otrokom dajmo občutek vrednosti in posebnosti ne glede na to, kje bodo počitnikovali.

Ob koledarju se pogovorimo o dolžini počitnic. Poimenujemo mesece počitnic. Spodbudimo jih, naj med počitnicami pišejo počitniški dnevnik.Osnovo naredimo v brezčrtni zvezek ali v obliki miselnega vzorca na risalni list:

MOJ POČITNICE

kje sem bil s kom sem bil

kaj sem delal kaj sem zanimivega videl, slišal, vonjal zanimiv dogodek, ki mi bo ostal v spominu fotografija s počitnic spomin s počitnic (pero galeba, list evkaliptusa, nalepijo školjko ali posušeno algo …) …

opombe

medpredmetna priprava

Documents