marjeta doupona horvat (pedagoški inštitut)
DESCRIPTION
Kaj nam Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS pove o pismenosti slovenskih četrtošolk in četrtošolcev?. Marjeta Doupona Horvat (Pedagoški inštitut) Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev Organizator: Pedagoški inštitut 7. junij 2011. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Kaj nam Kaj nam Mednarodna raziskava Mednarodna raziskava bralne pismenosti bralne pismenosti PIRLS pove o PIRLS pove o pismenosti slovenskih četrtošolk pismenosti slovenskih četrtošolk in četrtošolcev?in četrtošolcev?
Marjeta Doupona Horvat (Pedagoški inštitut)
Posvet: Mednarodne raziskave znanja učencev in dejavnosti za izboljšanje pismenosti učencev
Organizator: Pedagoški inštitut
7. junij 2011
Aktivnosti v okviru projekta Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju – Evalvacija vzgoje in izobraževanja na podlagi
mednarodno priznanih metodologij omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.
Današnja predstavitevDanašnja predstavitev
Kaj merimo s PIRLS?Kakšni so dosežki slovenskih
učenk in učencevVelik napredek, toda za koga?Okoliščine, povezane z višjimi
bralnimi dosežkiPomembnost kulturnega kapitala
UvodUvod
PIRLS definicija bralne pismenosti: »sposobnost razumevanja in uporabe tistih pisnih jezikovnih oblik, ki jih zahteva družba in/ali so pomembne za posameznika.« Čemu naučiti otroke dobro brati? Branje različnih vrst besedil. Zakaj in čemu beremo literarna besedila?
Različni vidiki bralne Različni vidiki bralne pismenosti pri PIRLSpismenosti pri PIRLS
Namen branjaLiterarna izkušnja (pripovedna besedila)Pridobivanje in uporaba informacij (razlagalna besedila)
Ravni razumevanja (s pomočjo vprašanj, prosti ali izbirni odgovori)
Priklic eksplicitno navedenega podatkaIzpeljava preprostega sklepaInterpretacija in integracija idej in podatkovVrednotenje vsebinskih, jezikovnih in besedilnih elementov
Okoliščine branja (vprašalniki)Šolsko okolje Domače okolje
DOSEŽKI
Bralna pismenost raste:
PIRLS 2001: 502 točki PIRLS 2006: 522 točk
1 leto pomeni pri dosežku cca. 40 točk (1 leto starejši otroci v enem razredu višje, npr. Švedska v letu 2001: otroci iz 4. razreda, stari 10.8 let so dosegli 560 točk, otroci iz 3. razreda, stari 9.8 let pa 522 točk)Čemu pripisati boljši rezultat? Šolam, staršem, otrokom? Dosegli so ga otroci, toda njihov rezultat je preplet različnih dejavnikov. Odgovor iščemo v sekundarnih analizah podatkov, tudi primerjalno z ostalimi državami.
Bralni dosežkiBralni dosežkiBoljši bralci so:-otroci bolj izobraženih staršev,-otroci, kjer doma govorijo slovensko,-otroci, ki izven šole berejo za zabavo,-otroci, katerih starši več berejo,-otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo-deklice,-otroci, ki obiskujejo šolo, ki izkazuje visoka pričakovanja do vseh otrok.
Izobrazba starševIzobrazba staršev
Med otroki, katerih starši imajo končano univerzo, in tistimi, katerih starši imajo več kot srednjo šolo, je 40 točk razlike. Približno enaka je razlika med otroki, katerih starši imajo končano OŠ, in tistimi, katerih starši imajo končano SŠ – 43 točk. 40 točk je razlika 1 leta, kar pomeni, da je med skrajnima skupinama več kot 80 točk oziroma za več kot dve leti razlike, in to v starosti 10 let (povprečna starost otrok v PIRLS 2006 je bila 9.9 leta).
BD v primerjavi z izobrazbo staršev
563
533
510
467
440
480
520
560
600
univerza več kot srednjašola
končana srednjašola
končana OŠ
bra
lni d
os
eže
k
Koliko so napredovali otroci Koliko so napredovali otroci različno izobraženih starševrazlično izobraženih staršev
460
537
467
563
400420
440460480
500520540
560580
OŠ univerza
2001
2006
Vir: PIRLS 2001, 2006
Izobrazba staršev in Izobrazba staršev in predopismenjevalne predopismenjevalne spretnostispretnosti
583
562
547542
561
531
515 519
546
515
494485
498
477
461
423
400
420
440
460
480
500
520
540
560
580
600
univerza ali več več kot SŠ SŠ končana OŠ
branje stavkov pred vstopom v šolo
Slovensko povprečje
Vir: PIRLS 2006
Razlike med spolomaRazlike med spoloma
Tudi v letu 2006 se je pokazalo, da deklice berejo bolje od dečkov: deklice 532 točkdečki 512 točkV primerjavi z razlikami, povezanimi z izobrazbo staršev, je spol veliko manj pomembna kategorija. Poleg tega je to dejavnik, na katerega nimamo vpliva!
Deklice, dečkiDeklice, dečki
Vir: PIRLS 2006
Slovenija
Glasbena šolaGlasbena šola
Vir: PIRLS 2006
Dober dosežek v absolutnem merilu ni Dober dosežek v absolutnem merilu ni zagotovilo za učinkovito šolozagotovilo za učinkovito šolo
440
460
480
500
520
540
560
580
600
2 2.5 3 3.5 4 4.5 5 5.5
povprečna izobrazba
bra
lni d
os
eže
k
Vir: PIRLS 2006
Zaključek: kulturni kapitalZaključek: kulturni kapital
Kulturni kapital: sestavljen iz različnih dejavnikov, ki vplivajo na branje
Izpostavljenost dražljajem, situacijam, ki omogočajo in zahtevajo branje
Veliko možnosti za izboljšanje bralne pismenosti: poleg materialnih virov zlasti visoka pričakovanja do vseh otrok in osmišljanje pouka
Hvala!