management nekurantnih zalog v gorenju d.d. – … · 2.3 konkuren Čne prednosti ... 1.2 metode...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

MANAGEMENT NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU D.D. – PROGRAM HLADILNO

ZAMRZOVALNIH APARATOV Mentor: izr. prof. dr. Anton Čižman Kandidat: Damjan Timošek

Kranj, junij 2010

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. pr. dr. Antonu Čižmanu, za vso pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi vsem članom tima za nekurantne materiale HZA, za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala podjetju Gorenje, d. d., ki mi je omogočilo izdelavo diplomskega dela.

POVZETEK V današnjem času, ko se svet nahaja v primežu recesije kot posledice svetovne gospodarske krize, je za vsako podjetje pomembno zmanjševanje stroškov. S kvalitetnim obvladovanjem stroškov lahko podjetje omili negativne posledice recesije. Pomembno področje, kjer se da stroške občutno zmanjšati so zaloge, še posebej področje nekurantnih zalog. Diplomsko delo prikazuje področje nekurantnih zalog v podjetju Gorenje, d. d. Prvi del je namenjen splošni predstavitvi zalog, z bolj podrobnim vpogledom v nekurantne zaloge. V drugem delu je poudarek na nekurantnih zalogah v proizvodnem sistemu, iskanju vzrokov za nastanek le-teh, ter rešitev, ki bi zmanjšale ali preprečile nastanek nekurantnih zalog. Del diplomskega dela je namenjen predstavitvi tima, ki se ukvarja s problematiko reševanja nekurantnih zalog. S pravilno selekcijo članov takšnega tima, je možno na področju nekurantnih zalog storiti marsikaj koristnega. Prikazane so možnosti za reševanje nekurantnih zalog, ki se jih poslužujemo v okviru tima. Poseben poudarek je namenjen posameznim področjem reševanja nekurantnih zalog, pri katerih je možno izvesti še dodatne izboljšave. Nekurantne zaloge so pereč problem, s katerim se bo v prihodnosti potrebno še bolj intenzivno spopasti. Tega se zavedamo tudi v podjetju Gorenje, zato smo temu področju namenili še posebno pozornost, z uvajanjem različnih aktivnosti pa skrbimo, da nam nekurantne zaloge ne uidejo iz nadzora. KLJUČNE BESEDE

- Gorenje, d. d.; - Program hladilno-zamrzovalne tehnike; - nekurantne zaloge; - vzroki za nastanek nekurantnih zalog; - tim za nekurantne materiale.

ABSTRACT Today when the world is facing the recession as the consequence of global economic depression, the reduction of costs is an important factor for each company. By means of good cost management process a company can remedy the negative consequences of the recession. An important area where costs can be considerably reduced is the area of stock, especially the area of non-saleable stocks. Graduation thesis deals with the area of non-saleable stocks in the company Gorenje, d.d. The first part is dedicated to general presentation of stocks with a more detailed insight into non-saleable stocks. The other part focuses on non-saleable stocks in the production system, on searching causes for the occurrence of it and solutions which could reduce or prevent the appearance of non-saleable stocks. One part of graduation thesis is dedicated to the presentation of the team which deals with the troubles and solution of non-saleable stocks. By an accurate selection of the members of such team it is possible to realize a lot of advantageous measures in the area of non-saleable stock. Possibilities which the team uses for the purpose of solution of non-saleable stocks are presented in the thesis. Special attention has been dedicated to individual areas of non-saleable stocks solving where additional improvements can still be carried out. The problem of non-saleable stocks is an urgent problem which we will have to cope with even more intensively in the future. We are well aware of this fact also in the company Gorenje therefore we dedicated a special attention to this issue and with introduction of different measures we are trying to keep this problem under control. KEYWORDS

- Gorenje, d. d.; - Cooling appliances factory; - non-saleable stocks; - causes for the occurrence of non-saleable stocks; - team for non-saleable materials.

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1

1.2 METODE DELA ......................................................................................... 1

2 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE, d. d. .................................................. 3

2.1 DEJAVNOSTI PODJETJA ......................................................................... 3

2.2 VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE ..................................................... 4

2.3 KONKURENČNE PREDNOSTI .................................................................. 4

2.4 ZGODOVINA PODJETJA .......................................................................... 5

3 PREDSTAVITEV IN OPREDELITEV ZALOG .................................................... 6

3.1 VRSTE ZALOG .......................................................................................... 6

3.2 VRSTE ZALOG V PODJETJU GORENJE, d. d. ......................................... 8

3.3 STROŠKI ZALOG .................................................................................... 10

3.4 GOSPODARJENJE Z ZALOGAMI ........................................................... 11

4 NEKURANTNE ZALOGE MATERIALOV ........................................................ 13

4.1 NEKURANTNE ZALOGE MATERIALOV V GORENJU, d. d. ................... 14

4.2 SPREMLJANJE NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU, d. d. .................. 14

4.2.1 KRITIČNE SKUPINE NEKURATNIH MATERIALOV ......................... 18

4.3 VZROKI ZA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV ........................ 20

4.3.1 NABAVA MATERIALOV .................................................................... 20

4.3.2 IZVAJANJE SPREMEMB .................................................................. 21

4.3.3 OPUŠČANJE IZDELKOV .................................................................. 24

4.3.4 SELITEV PROIZVODNJE IZDELKOV NA DRUGE LOKACIJE ......... 24

4.3.5 NAROČANJE VZORCEV .................................................................. 25

5 OBVLADOVANJE NEKURANTNIH ZALOG V PROGRAMU HZA ................... 26

5.1 TIM NEKURANTNIH MATERIALOV HZA ................................................ 30

5.1.1 PORABA NEKURANTNIH MATERIALOV V PROIZVODNJI ............. 32

5.1.2 ODPRODAJA ALI ODPIS NEKURANTNIH MATERIALOV ............... 34

6 AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE STANJA NA PODROČJU NEKURANTNIH ZALOG ................................................................................................................... 36

6.1 PREPREČEVANJE NASTANKA NEKURANTNIH MATERIALOV ............ 36

6.1.1 ZMANJŠANJE VPLIVA OPUŠČANJA IZDELKOV NA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV....................................................................... 37

6.1.2 ZMANJŠANJE VPLIVA IZVAJANJA SPREMEMB NA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV....................................................................... 40

6.1.3 ZMANJŠANJE VPLIVA NABAVE NA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV ................................................................................................. 42

6.1.4 ZMANJŠANJE STROŠKOV PREDELAV NEKURANTNIH MATERIALOV ................................................................................................. 47

6.1.5 ZMANJŠANJE VPLIVA SELITVE PROIZVODNJE NA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV....................................................................... 49

6.2 IZBOLJŠANJE MESEČNEGA POROČILA ........................................... 50

7 OCENA KORISTI ............................................................................................ 52

8 ZAKLJUČEK ................................................................................................... 53

9 LITERATURA IN VIRI ..................................................................................... 54

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Damjan Timošek: Management nekurantnih zalog v Gorenju d.d. – Program hladilno zamrzovalnih aparatov stran 1

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Za vsako podjetje je pomembno zniževanje stroškov, kar pa ne sme vplivati na kakovost proizvodov in na zadovoljstvo kupcev. Pomembno področje, kjer se da stroške občutno zmanjšati, so zaloge. V zalogah je vezan velik del sredstev podjetja, zato je ravnanje z njimi ena od pomembnih operativnih funkcij podjetja. Posledica slabega ravnanja z zalogami je neustrezen denarni tok, neustrezna strategija podjetja pri naročanju materialov pa lahko pomeni celo zmanjšanje dobička ali izgubo. Za podjetje je še posebej pomembno področje nekurantnih zalog, ki predstavlja zalogo materialov, ki je že dlje časa brez gibanja in nima pripadnosti v aktualne izdelke. 1.2 METODE DELA V diplomskem delu bomo predstavili področje zalog, s poudarkom na nekurantnih zalogah materialov. Predstavljen bo način obvladovanja nekurantnih zalog v Programu HZA, ki je eden od obratov podjetja Gorenje, d. d., za proizvodnjo bele tehnike. Nekurantne zaloge so tiste zaloge, ki jih ne potrebujemo več in jih v dogledni prihodnosti tudi ne bomo potrebovali. Te zaloge le redko nastanejo iz objektivnih vzrokov, največkrat so posledica nepravilnih odločitev v preteklosti. Ko ugotovimo, da je zaloga nekega materiala nekurantna, se pojavi vprašanje, kaj z njo storiti. Največkrat ta material predstavlja neko vrednost, zato ga je škoda zavreči. Dejansko bi morali reči, da je pričakovana vrednost vsakega materiala, katerega nekurantnost smo ugotovili, stvarno enaka nič. Vse kar zanj iztržimo predstavlja izreden prihodek. Z namenom reševanja nekurantnih zalog materialov, smo v Programu HZA ustanovili tim za nekurantne materiale. Gre za skupino, v kateri so združeni sodelavci iz ključnih področij Programa HZA, ki se ukvarjajo s problematiko nekurantnih materialov. Opredelitev ciljev diplomskega dela Glavni cilj je poiskati možnosti za zniževanje nekurantnih zalog. Poseben poudarek v nalogi je na vzrokih za nastanek nekurantnih materialov. Marsikdaj je nastanek nekurantnih materialov možno preprečiti, če se pravilno in pravočasno ukrepa. Tiste materiale, ki dejansko postanejo nekurantni, pa je potrebno čim prej rešiti, saj se s tem rešimo tudi dodatnih stroškov, kot je strošek skladiščnega poslovanja, inventur … Pri reševanju nekurantnih materialov je potrebno iskati najbolj racionalne možnosti, tiste, ki za sabo ne potegnejo nobenih ali čim manj dodatnih stroškov. Predvideni rezultati:

• predstavitev potrebnih aktivnosti, s katerimi je možno zmanjšati nekurantne zaloge materialov;

• poudarek na kritičnih skupinah materialov, ki vrednostno predstavljajo največji delež nekurantnih materialov;

• prikaz sistema obvladovanja nekurantnih zalog materialov;



• zmanjšanje stroškov predelav iz naslova nekurantnih materialov. Pri izdelavi diplomskega dela bomo uporabili metodo analize vsebine, obstoječo literaturo in vire ter znanja pridobljena v okviru delovanja tima nekurantnih materialov v Programu HZA. Za izdelavo naloge bomo uporabili:

• osnovna računalniška orodja; • informacijski sistem SAP.



2 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE, D. D. Skupino Gorenje sestavlja krovna družba Gorenje gospodinjski aparati, d. d., ali skrajšano Gorenje, d. d., in 88 odvisnih družb, od tega 66 v tujini, ki so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih deležev. Vse družbe v zadnjih letih beležijo dinamično rast, ki je rezultat neprestanega razvoja izdelkov, širjenja proizvodnih zmogljivosti, uspešne prodaje in osvajanja večjih tržnih deležev. Gorenje je kljub nenaklonjenim tržnim razmeram uspelo ohraniti svoj položaj med osmimi največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v Evropi. Skupina Gorenje uresničuje 90% delež prodaje na trgih izven Slovenije. Za uspešnost je zaslužna tudi razvejana mreža lastnih podjetij in predstavništev v svetu. Podjetja Skupine Gorenje v tujini so v večini trgovska podjetja, ki imajo organizirano potniško mrežo, skladiščenje, transport in servis proizvodov, podjetji v Avstriji in na Češkem pa izdelujeta tudi kuhinjsko pohištvo. Največji trg Skupine Gorenje predstavljajo države Evropske unije, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah sveta. Delež prodaje pod lastno blagovno znamko znaša 85 %. Podjetje Gorenje, d. d. na trgu nastopa z naslednjimi blagovnimi znamkami: Gorenje, Sidex, Körting, Mora, Etna, Pelgrim, Atag. Letna proizvodnja in prodaja znaša preko 3,5 milijona velikih gospodinjskih aparatov. Povprečno število zaposlenih je 10.907.

Slika 1: Blagovne znamke s katerimi podjetje Gorenje nastopa na trgu 1

2.1 DEJAVNOSTI PODJETJA Dejavnost Skupine Gorenje je razdeljena na tri poslovna področja:

• divizija Aparatov za dom, ki obsega proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov lastne proizvodnje, prodajo izdelkov dopolnilnega programa gospodinjskih aparatov drugih proizvajalcev, prodajo dokupnega programa zabavne elektronike in malih gospodinjskih aparatov, ter proizvodnjo in prodajo toplotne ogrevalne tehnike; v divizijo aparatov za dom spada še dejavnost orodjarstva, strojegradnje in proizvodnje mehanskih komponent;

• divizija Notranje opreme obsega proizvodnjo in prodajo kuhinjskega, kopalniškega pohištva, sanitarne opreme in keramičnih ploščic;

• divizija Ekologije, energetike in storitev; pod to divizijo spada energetika in varstvo okolja, trgovina, inženiring, zastopstva, gostinstvo, turizem.

Gorenje, d. d. ima razvejano mrežo podjetij in predstavništev v tujini. Predstavništva so v mnogih državah, med njimi tudi v Rusiji, Ukrajini, Grčiji, Kazahstanu, na Kitajskem ter v Črni gori za Kosovo in Albanijo. Vrednostna struktura prihodkov od prodaje po divizijah:

• Gospodinjski aparati – 78 %; • Notranja oprema – 4 %;

1 Vir: http://www.gorenjegroup.com/si/skupina_gorenje (8. 9. 2009)



• Trgovina in storitve – 18 %.

Slika 2: Proizvodnja pralnih strojev v Gorenju, d. d. 2

Geografska vrednostna struktura prodaje velikih gospodinjskih aparatov: • EU – 60 %; • vzhodna Evropa 36 %; • ostale države – 4 %.

2.2 VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE Vizija Skupine Gorenje je postati najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu. Poslanstvo Skupine Gorenje je ustvarjati izvirne, tehnično dovršene, vrhunsko oblikovane ter uporabnikom in okolju prijazne izdelke za prijeten dom. Osredotočeni smo v povečevanje zadovoljstva potrošnikov, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjamo vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnike družb Skupine Gorenje. Vrednote Skupine Gorenje – POLKA – poštenost, odprtost, lojalnost, kreativnost, ambicioznost. 2.3 KONKURENČNE PREDNOSTI

Gorenje, d. d. s svojo pretežno dejavnostjo posluje v panogi, ki je močno globalizirana in beleži nizke stopnje rasti. Vse to terja potrebo po neprestanem izboljševanju konkurenčne sposobnosti v zreli in globalizirani panogi. Gorenje, d. d. ima v teh tržnih razmerah naslednje prednosti:

• tradicija izdelovanja gospodinjskih aparatov; • aktivno ter dolgoletno delovanje na mednarodnih trgih; • dobro in tesno sodelovanje s ključnimi kupci; • dobro izgrajena prodajna in po-prodajna mreža v Evropi; • dobro pozicionirana blagovna znamka na ključnih trgih; • moderna oblika aparatov ter dobro razmerje med kakovostjo in ceno; • fleksibilnost in sposobnost hitrega odziva na zahteve in potrebe trga; • pripadnost zaposlenih in dobro strokovno usposobljen kader.

2 Vir: http://www.gorenjegroup.com/si/za_medije/fotogalerija/proizvodne_lokacije (8. 9. 2009)



2.4 ZGODOVINA PODJETJA Podjetje je nastalo v vasi Gorenje, kjer so izdelovali kmetijske stroje in pridobivali gradbeni material. V letu 1958 je pričelo s proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Prelomnica v zgodovini Gorenja, d. d. je selitev iz lesenih barak v vasi Gorenje v proizvodno halo Rudnik Velenje. V šestdesetih letih je Gorenje, d. d. razširilo proizvodnjo še na pralne stroje in hladilnike in v letu 1961 že izvozilo prve aparate v Nemčijo. Svoj program je širilo v izdelavo kuhinjskega pohištva, keramike, medicinske opreme, telekomunikacij, zabavne elektronike in televizorjev. V letu 1997 se je organiziralo kot delniška družba po končanem lastninskem preoblikovanju. Za zadnja leta je značilno uvajanje novih tehnoloških in okoljevarstvenih standardov ter vračanje na trge nekdanje Jugoslavije. To je tudi obdobje intenzivnih vlaganj v povečanje kapacitet, nove trge, okolju prijaznejše sodobne tehnologije in nove linije proizvodov, ki jih odlikuje visoka kakovost, sodoben dizajn ter prijaznost do potrošnika in okolja.



3 PREDSTAVITEV IN OPREDELITEV ZALOG Kot navaja Kaltnekar (1983, str. 256), predstavljajo zaloge zelo pomembno področje gospodarjenja za vsako delovno organizacijo. Zaloge razumemo kot sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev. V zalogah je investiran pomemben del vseh sredstev. Zaloge predstavljajo veliko finančno breme za vsako podjetje, zato je pomembno, da z njimi dobro gospodarimo, saj bomo s tem bistveno vplivali na dobro poslovanje celotnega podjetja, kot tudi uspešno delovanje posameznih funkcij znotraj njega (Nabava, Prodaja, Proizvodnja). 3.1 VRSTE ZALOG Zaloge lahko delimo na več načinov. Lahko jih delimo glede na velikost zaloge, lahko pa jih delimo tudi glede na funkcijo, ki jo opravljajo. Ko govorimo o zalogah po velikosti, govorimo o normativih zalog, ki se uporabljajo za kontrolo zalog. Kot navaja Kaltnekar (1985, str. 254–255), delimo zaloge po velikosti na:

• varnostna zaloga, ki je lahko imenovana tudi minimalna zaloga, železna oziroma zlata rezerva, lahko pa srečamo tudi naziv alarmna zaloga; varnostna zaloga je najpomembnejša takrat, ko se nam v materialni preskrbi pojavijo nepričakovani dogodki, kot so zamude v dobavi materiala, ali pa nepričakovane povečane potrebe porabnikov materiala; s pomočjo varnostne zaloge lahko te težave uspešno premostimo, saj gre za neko rezervo, ki jo lahko porabimo le pod posebnimi pogoji in po posebnem postopku; o uporabi varnostne zaloge mora biti obveščena tudi služba Nabave, v mnogih primerih pa je prav služba Nabave tista, ki lahko odobri porabo varnostne zaloge;

• signalna zaloga je lahko včasih poimenovana tudi minimalna zaloga; signalna zaloga je tista višina zaloge, pri kateri moramo dobavitelju izdati novo naročilo za dobavo materiala; signalno zalogo moramo določiti tako, da bo nova količina materiala prispela takrat ko bo dosežena višina varnostne zaloge;

• maksimalna ali največja zaloga je tista višina zaloge, do katere je še gospodarno uskladiščevati material; v principu naj to mejo ne bi prekoračili, saj bi v nasprotnem primeru po nepotrebnem povečevali skladiščne stroške, povzročili pa bi tudi prenatrpanost v skladišču; prekoračitev maksimalne zaloge je dovoljena le ob posebnih oziroma nenormalnih pogojih, kot so pričakovano povišanje cene dobavnih materialov, ali posebni popusti in podobno;

• povprečna zaloga se uporablja za kontrolo skladiščnih stroškov, ter za ugotavljanje koeficientov obračanja zalog; dobimo jo tako, da izračunamo aritmetično sredino med najvišjo in najnižjo zalogo;

• aktivna zaloga, pri kateri gre za dinamičen del zaloge, ki se stalno spreminja, v nasprotju z varnostno zalogo, ki je statična; aktivna zaloga je enaka polovici razlike med maksimalno in varnostno zalogo oziroma polovici naročilne količine;

• optimalna naročilna količina je tista velikost naročila, pri kateri bodo skupni stroški naročanja in skladiščenja minimalni; izračun optimalne naročilne



količine je pomembna naloga, ki lahko bistveno pripomore k bolj ekonomičnemu poslovanju podjetja.

Kot navaja Rusjan (1999, str. 23–24, 133), lahko zaloge delimo tudi glede na funkcijo, ki jo opravljajo:

• razbremenilne zaloge, ki so značilne predvsem za montažne linije; bistvo razbremenilnih zalog je, da z njimi omogočimo neodvisnost posameznih delovnih mest od dogajanj na drugih delovnih mestih;

• sezonske zaloge se oblikujejo zaradi sezonskih nihanj v povpraševanju; pomembne so takrat, ko je sezonsko povpraševanje največje, podjetje pa nima dovolj zmogljivosti, da bi proizvedlo potrebne količine;

• varnostne zaloge preprečujejo nastanek stroškov izčrpanja zalog ter varujejo pred negotovostjo v ponudbi in povpraševanju; če se zgodi, da je povpraševanje večje od pričakovanega, lahko povečani del povpraševanja pokrijemo z varnostno zalogo;

• špekulativne zaloge so pomembne takrat, ko so na trgu pričakovane večje spremembe, kot je pomanjkanje določenega materiala v prihodnosti, ali pa povišanje cen nabavnih materialov;

• tranzitne zaloge nastanejo, ker je potrebno polizdelke prevažati do enega delovnega mesta do drugega, ali od enega obrata do drugega, končne izdelke pa je potrebno prevažati od podjetja do kupca; te zaloge so odvisne od lokacije proizvodnih obratov in od načina transporta;

• serijske zaloge se oblikujejo zaradi naročanja večjih količin kot je potrebno, s tem pa znižamo stroške naročanja, saj se le-ti razporedijo na večje število enot.



3.2 VRSTE ZALOG V PODJETJU GORENJE, D. D. Gorenje, d. d. je razdeljeno na več poslovnih področij. Vsako poslovno področje se srečuje s posameznimi vrstami zalog, ki jih je potrebno spremljati in analizirati glede na potrebe in strategijo na posameznem poslovnem področju. V Gorenju, d. d. je vodenje zalog urejeno preko informacijskega sistema SAP. Ker gre za proizvodno podjetje, srečujemo več vrst zalog:

• zaloge namenjene proizvodnemu procesu; • zaloge polizdelkov; • zaloge končnih izdelkov.

Pri zalogah, ki so namenjene proizvodnemu procesu gre za materiale, ki se nahajajo v skladišču, dodelavi in predelavi, ter na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Sem spadajo reprodukcijski materiali, režijski materiali in rezervni deli za vzdrževanje in servisiranje. Pri reprodukcijskem materialu gre za materiale in predmete, ki so opredeljeni v kosovnici končnega izdelka, nabavljeni na trgu in namenjeni preoblikovanju, predelavi oziroma vgradnji. Pri režijskem materialu gre za potrošni material, ki je nabavljen na trgu in ni namenjen za porabo v gotovih izdelkih, predvsem je to pisarniški material, zaščitna sredstva, pripomočki za delo. Rezervni deli se uporabljajo v procesu vzdrževanja opreme, ali pa za popravilo in servisiranje aparatov. Največji poudarek v proizvodnih procesih je prav na teh zalogah, katere je potrebno redno spremljati in analizirati. Lokacijsko so te zaloge v razporejene po posameznih proizvodnih programih:

• Program kuhalnih aparatov (KA); • Program pralno-pomivalnih aparatov (PPA); • Program hladilno-zamrzovalnih aparatov (HZA); • Program Mekom, kamor sodi tudi obrat Plastika, obrat Rogatec za

uparjalnike in kondenzatorje, ter maloserijska proizvodnja v Šoštanju.

Slika 3: Avtomatsko skladišče v Programu HZA (Timošek, 2009)

Pri zalogah polizdelkov gre za nedokončano proizvodnjo in polizdelke, ki lahko obsegajo tudi opravljanje storitev, ki so do konca obračunskega obdobja dokončane, od naročnika pa še neprevzete. Polizdelek je predmet lastne proizvodnje v Gorenju, d. d. ali proizvodnje pri enem od kooperantov Gorenja, d. d. in je opredeljen v kosovnici končnega izdelka ter namenjen nadaljnji vgradnji oziroma prodaji.



Slika 4: Zalogovnik izoliranih ohišij (Timošek, 2009)

Zaloge končnih izdelkov so zaloge, ki so namenjene prodaji in zajemajo dokončane proizvode in trgovsko blago v skladišču ter količine na poti do dobavitelja, če jih je kupec pri njem že prevzel. Končni izdelek je predmet lastne proizvodnje v Gorenju, d. d., katerega stopnja vgradnje je dokončana in je namenjena prodaji oziroma preizkušanju. Sem štejemo tudi proizvedene vzorce izdelka. Pri trgovskem blagu gre za proizvode, ki jih podjetje Gorenje, d. d. kupi na trgu z namenom nadaljnje prodaje. Ti proizvodi so LCD televizorji, pomivalni stroji, sesalni stroji, tehtnice … Gorenje, d. d. ima doma in po svetu 22 skladišč. V Velenju se nahaja avtomatsko visoko regalno skladišče Navis, ki je namenjeno skladiščenju gospodinjskih aparatov lastne proizvodnje. V Navisu je prostora za 120.000 gospodinjskih aparatov, ki so skladiščeni na 21.000 sistemskih paletah. Njegova neposredna povezava s poslovno-informacijskim sistemom Gorenja, d. d. omogoča hitro in enostavno obvladovanje procesov. Nedolgo nazaj smo izdelke dokupnega in dopolnilnega programa skladiščili v Celju, sedaj pa je na lokaciji v Velenju izdelano še skladišče za izdelke dokupnega in dopolnilnega programa.

Slika 5: Avtomatsko visoko regalno skladišče Navis 3

3 Vir: http://www.gorenjegroup.com/si/za_medije/dogodki/novi_proizvodni_obrati (15. 9. 2009)



3.3 STROŠKI ZALOG Vsaka zaloga nekaj stane in s seboj prinaša določene stroške. Poznamo več vrst stroškov zalog, najpomembnejši pa so:

• nabavni stroški – so stroški delovanja same nabavne funkcije in pa stroški, ki nastajajo pri posameznih nabavnih akcijah; lahko jih delimo na stalne stroške nabavne službe, ki niso odvisni od posameznih naročil in spremenljive stroške posameznih nabavnih akcij; stroške nabavne dejavnosti običajno zajemamo po skupinah izvirnih stroškov; tako tudi pri nabavi ločimo stroške materiala, stroške storitev, stroške amortizacije, vračunane osebne dohodke, vračunane pogodbene in zakonske obveznosti4;

• stroški skladiščenja – sem štejemo vse tiste stroške, ki nastanejo zaradi mirovanja materiala v proizvodnem procesu; sem torej lahko štejemo stroške materialnih in medfaznih skladišč, skladišč končnih izdelkov, ter skladišč za orodja; skladiščne stroške delimo na: - stroški uskladiščenega materiala, ki jih povzroči material, ki ga imamo

na zalogi, saj le-ta predstavlja določeno vrednost, ki je neaktivna in veže obratna sredstva;

- stroški skladiščnega prostora, katere povzroča prostor in njegovo vzdrževanje; največji strošek povzroča njegova izgradnja, saj zahteva razmeroma visoka investicijska vlaganja;

- stroški delovanja skladišč, kamor spada strošek delovne sile, strošek skladiščnih naprav, strošek prevzemanja, shranjevanja, izdajanja materiala5;

• stroški nezaloženosti – vključujejo stroške zamujene prodaje ali stroške zakasnitve in stroške zaradi poškodb, ki so lahko precejšnji, a jih je težko izmeriti.6

Spreminjanje zalog ima lahko različen vpliv na posamezne stroške zalog. V primeru povečevanja zalog, se nekateri stroški povečajo, drugi pa zmanjšajo, nekateri stroški pa ob tem ostanejo nespremenjeni, povečanje zalog na njih ne vpliva. Stroški, ki s povečevanjem zalog naraščajo so:

• stroški skladiščenja; • davki in stroški zavarovanja; • stroški kakovosti – nastanejo kot posledica odkrivanja napak v proizvodnji in

preprečevanja izmeta; • stroški koordinacije – večje količine zalog posledično povzročijo večji obseg

dela, medtem ko so manjše količine zalog bolj gibljive, posledično je obseg opravil pri njih manjši;

• stroški zaradi slabe odzivnosti – gre za manjše količine medfaznih zalog, ki omogočajo hitrejše izvajanje opravil v proizvodnem procesu in s tem hitrejše odzivanje na spremembe v okolju;

• stroški zaradi zastarelosti – tudi pri zalogah obstaja nevarnost zastaranja; nekateri izdelki imajo rok trajanja, če pride do prekoračenja le-tega izdelek

4 Kaltnekar Z., Sistem materialnega poslovanja, 1983, str. 248, 249 5 Kaltnekar Z., Sistem materialnega poslovanja, 1983, str .252 6 Čižman A., Logistični management v organizaciji, 2002, str. 75



zastara, spet drugi izdelki lahko zastarajo zaradi spremenjenih potreb na trgu.

Stroški, ki s povečanjem zalog padajo so stroški naročanja.7 3.4 GOSPODARJENJE Z ZALOGAMI Kot navaja Kaltnekar (1983, str. 256–263) predstavljajo zaloge pomembno področje gospodarjenja za vsako delovno organizacijo. Dobro gospodarjenje z zalogami ima pozitiven vpliv tudi na delovanje drugih funkcij v podjetju, predvsem Nabave, Proizvodnje in Prodaje. Najpomembnejša naloga v povezavi z zalogami je iskanje optimalne višine zalog. Zaloge omogočajo nemoteno proizvajanje in poslovanje, po drugi strani pa vežejo velika obratna sredstva in obremenjujejo stroške poslovanja. Zavedati se je potrebno, da so od višine zalog odvisni stroški zalog oziroma celotna ekonomika materialnega poslovanja. Zato je pri določanju normativov zalog potrebno upoštevati dve osnovni zahtevi:

• skladišče mora razpolagati s potrebno količino materiala, da lahko zadovolji potrebe potrošnje; iz te zahteve sledi potreba po čim večji zalogi v skladišču;

• s stališča stroškov je potrebno zaloge držati na čim nižjem nivoju. Glede na postavljene zahteve je potrebno poiskati čim boljšo rešitev, ob tem pa med seboj upoštevati koristi in stroške. Ne smemo se zadovoljiti z rešitvami po občutku, temveč je potrebno racionalne zaloge čim bolj natančno izračunati. Zaloge nikoli niso enake, torej niso neka statična količina. Obstoj zalog ne bi imel smisla, če bi jih lahko porabljali in dobavljali v istem ritmu, to pomeni, da bi lahko vsak porabljeni material takoj nadomestili. Številni dejavniki, ki imajo vpliv na zaloge se spreminjajo, vzporedno z njimi je potrebno spreminjati tudi zaloge. Dejavnike, ki imajo vpliv na zaloge je potrebno spremljati in pravočasno ter ustrezno reagirati. Ob upoštevanju vseh dejavnikov je potrebno zaloge vedno čim bolj natančno določiti. Vendar pa neke optimalne zaloge ni možno določiti, določimo lahko optimalno gibanje zalog v okviru normativov zalog, ki so neke normirane višine stanja zalog, ki ga ne smemo prekoračiti oziroma je to dovoljeno le ob točno dovoljenih pogojih, ob tem pa je potrebno izvesti poseben postopek. Najbolj preprosto lahko optimalno zalogo definiramo kot zalogo, ki ni ne premajhna in ne prevelika. Optimalna zaloga ni stalna količina, ta zaloga se spreminja, povečuje ali zmanjšuje znotraj postavljenih normativov. Izračun optimalne naročilne količine je zelo pomembna naloga, ki lahko bistveno pripomore k bolj ekonomičnemu poslovanju delovne organizacije. Optimalno naročilno količino je najlaže izračunati v urejenih razmerah. V primeru, da se le-te spreminjajo lahko dobimo čisto drugačne rezultate. Normative znotraj katerih naj se giblje optimalna zaloga je potrebno določiti, pri tem pa je potrebno upoštevati prednosti in slabosti nizkih in visokih zalog.

7 Čižman A., Logistični management v organizaciji, 2002, str. 74



Prednosti visokih zalog so: • manjši nabavni stroški, manj dela v Nabavi; • količinski rabati ter drugi popusti; • manjši transportni in manipulacijski stroški; • večja zanesljivost v oskrbi porabnikov; • dobavitelji lažje zagotavljajo pogoje kot so kvaliteta materiala, dobavni roki,

transportne in manipulativne količine. Slabosti visokih zalog so:

• visoki skladiščni stroški; • v zalogah vezana sredstva, ki povzročajo večje stroške in pomanjkanje

obratnih sredstev; • povzročajo investicije v skladiščni prostor in mehanizacijo, kar je povezano z

dodatnimi stroški; • večja verjetnost za pojav nekurantne zaloge; • nevarnost kvarjenja in poškodb materiala.

Slabosti nizkih zalog:

• ne omogočajo vedno zadovoljevanja potreb vseh uporabnikov, posledično lahko prihaja do zastojev v procesih in do poslovnih izgub;

• otežujejo planiranje proizvodnega procesa in sklepanje pogodb s kupci, ker obstaja velika nevarnost izpadov;

• povzročajo spremembe planov ali ponovno branje proizvodnih nalogov, kar povzroča dodatno delo, stroške in druge težave;

• povzročajo zamujanja v dobavah izdelkov kot posledico zastojev v procesih, s tem pa delovna organizacija izgublja dobro ime, včasih celo kupce.

Kot normativi za kontrolo zalog se uporabljajo predvsem naslednje kategorije, ki so bile opisane že v prejšnji točki naloge:

• varnostna zaloga; • signalna zaloga; • maksimalna zaloga.

Kot posebne računske količine, ki tudi služijo kontroli zalog in včasih še določanju normativov, uporabljamo še naslednje kategorije:

• povprečna zaloga; • aktivna zaloga; • povprečna aktivna zaloga; • optimalna naročilna količina.

Najbolj pogosto merilo za merjenje učinkovitosti zalog je faktor obračanja zalog, ki je določen z razmerjem med prodajo in povprečnim nivojem zaloge. Merimo ga lahko s stroški ali maloprodajno ceno.8

8 Čižman A., Logistični management v organizaciji, 2002, str. 55



4 NEKURANTNE ZALOGE MATERIALOV Kot navaja Kaltnekar (1985, str. 293–295), gre pri nekurantnih zalogah za tiste zaloge, ki jih ne potrebujemo več in jih tudi v prihodnosti ne bomo več potrebovali. Vzroki za nastanek nekurantnih materialov so različni, dejstvo pa je, da le redko nastanejo iz objektivnih razlogov. Eden od vzrokov za nastanek nekurantnih materialov je naročanje večjih količin materiala, ob tem pa se premalo razišče, ali se bo ta material porabil v celotni količini. Če nismo prepričani v porabo celotne količine naročenega materiala, potem je bolje naročiti manjšo količino in sprejeti riziko morebitnega povečanja cene v prihodnosti. Delež nekurantnih materialov v vseh zalogah je težko ugotoviti, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da je prevelik. Ob dejstvu, da imamo na zalogi določeno količino materiala, ki je nekuranten, se je potrebno zavedati vseh slabih učinkov, ki jih ta material povzroča. Te zaloge med ostalim vežejo sredstva in prostor, ter povzročajo še mnogo drugih težav. Že samo ugotavljanje nekurantnosti materialov je včasih lahko težavno. Kot pogoj za ugotavljanje nekurantnih materialov lahko postavimo spreminjanje stanja materialov oziroma gibanje materialov. V praksi to pomeni, če material nima gibanja oziroma ne spremeni svojega stanja vsaj tri mesece, izpolnjuje pogoj za uvrščanje med nekurantne materiale. Najlažje je to izvesti z računalniško obdelavo podatkov, kjer lahko zahtevamo takšen izpis materialov za obdobje, ki si ga izberemo. Pri tem je pogoj za spremembo stanja lahko tudi daljši od treh mesecev, te časovne intervale lahko določimo tudi sami. V Gorenju, d. d. je pogoj za ugotavljanje nekurantnosti materialov trimesečno obdobje brez gibanja. Spisek, ki ga na ta način pridobimo, še ne pomeni, da so vsi ti materiali tudi nekurantni, ampak je le osnova za nadaljnje preverjanje. Ko ugotovimo, da je zaloga nekega materiala nekurantna, se pojavi vprašanje, kaj s tem materialom storiti. Material predstavlja neko vrednost, zato ga je škoda zavreči. Pričakovana vrednost materiala, za katerega smo ugotovili nekurantnost, bi morala biti stvarno enaka nič. Vse kar bi zanj iztržili, bi morali upoštevati kot izredni prihodek. Če takšnega materiala ne moremo porabiti ali odprodati, je še vedno bolje, da ravnamo z njim kot z odpadnim materialom kot pa da čakamo neko obdobje na njegovo uničenje. S tem bomo sprostili še kako potreben skladiščni prostor, z materialom pa ne bomo več imeli stroškov nadaljnega skladiščnega poslovanja. Vsako vrsto nekurantnega materiala je potrebno preverjati posebej. Za nekurantni material je potrebno preveriti predvsem naslednje možnosti:

• ali bomo ta material v prihodnosti še potrebovali; če ga bomo, potem sploh ne gre za nekuranten material, zato lahko z njim normalno gospodarimo naprej;

• ali je z njim možno nadomestiti kateri drug material in ga porabiti; v primerih ko nekurantne materiale porabimo namesto drugih materialov, to lahko povzroči dodatne stroške, lahko pa tudi poslabša kvaliteto proizvodov;

• ali ga z neko stopnjo verjetnosti ne bomo več potrebovali neko določeno časovno obdobje; v tem primeru je odločanje o nekurantnih materialih najtežje; v veliki večini teh primerov se odločimo za odpis takšnih materialov;



• ali ga sploh ne bomo več potrebovali; v tem primeru materiale odpišemo, če seveda ni možnosti odprodaje le-teh.

Ugotavljanje nekurantnosti in možnosti porabe zalog, ni enostaven posel. Zato je to smotrno opravljati za tiste materiale, ki predstavljajo neko vrednost, medtem ko je drobne materiale, ki ne predstavljajo nekih vrednosti, najbolje takoj odpisati. Ugotavljanje nekurantnosti materialov pa lahko pomeni tudi odkrivanje nepravilnih odločitev iz preteklosti. Obstajajo tudi interesi, ki bi želeli takšne nepravilnosti prikriti. Zato je potrebno postaviti točna pravila kdaj in kako nekurantnost ugotavljati in kako potem ukrepati. 4.1 NEKURANTNE ZALOGE MATERIALOV V GORENJU, D. D.

V internem organizacijskem predpisu GOP 3-022 Gorenja, d. d. je navedeno, da kot nekurantne materiale pojmujemo:

• tehnološke viške materiala, ki ne služijo več svojemu namenu, zaradi izvedenih tehnoloških ali konstrukcijskih sprememb, zaradi tega pa jih ne moremo več uporabiti niti v proizvodnji niti pri servisiranju;

• odpadno plastiko, kakovostno neustrezno pločevino, ki ni uporabna za Gorenje, d. d.;

• viške polizdelkov za opremo, ki so nastali zaradi odstranitve opreme iz uporabe;

• zaščitna sredstva, ki so izločena iz skladišča, zaradi prepovedi uporabe s strani varnosti in zdravja pri delu;

• demontirane dele opreme, ki jih ne uvrščamo med osnovna sredstva in ne služijo več svojemu namenu;

• režijske in reprodukcijske materiale, ki nimajo gibanja več kot dve leti in niso več uporabni za Gorenje, d. d.;

• viške vzorcev materialov, ki niso uporabni za Gorenje, d. d.; • s strani uporabnikov vrnjen drobni inventar in viški drobnega inventarja, ki ni

uporaben za Gorenje, d. d. Vsako izmed poslovnih področij Gorenja, d. d. se srečuje z zalogami, med njimi tudi z nekurantnimi zalogami. V vsakem izmed področij spremljajo, analizirajo in rešujejo nekurantne zaloge v skladu s postavljeno strategijo. Princip obvladovanja nekurantnih materialov v Gorenju, d. d. bo prikazan na osnovi sistema, ki je bil vzpostavljen v Programu HZA, ki je eno od poslovnih področij Gorenja, d. d., ukvarja pa se s proizvodnjo hladilno-zamrzovalnih aparatov. 4.2 SPREMLJANJE NEKURANTNIH ZALOG V GORENJU, D. D. Za spremljanje zalog ter izdelavo poročila o zalogah za poslovna področja v Gorenju, d. d., skrbi služba Kontrolinga in Računovodstva. Zaloge so predmet rednega mesečnega spremljanja, mesečno se izdeluje poročilo o stanju zalog, ki je posredovano vsem odgovornim v podjetju. Takšno poročilo je izdelano po tipih materiala ter skladiščnih lokacijah, poročilo pa zajema tudi podatke o količini, vrednosti ter šifri posameznega negibajočega materiala.



NEGIBAJOČE ZALOGE – APRIL 2009 nad 3 mesece

ROH – surovine

Št. Material Kratki tekst materiala Skupna

vrednost Količina

Skl. lokacija

1 225765 FILM LCD (NCAP HV4) 263.555,44 2.648 315 2 180711 VODILO L450 JL 3/4 IZVLEČNO 24.734,20 10.754 319 3 180755 VODILO L300 JL 3/4 IZVLEČNO 8.507,10 4.051 319 4 108165 VRATA H6-OT-L1105 L 504 2.700,28 76 322 5 697938 KOLENO CEVI S CEVJO D6,5 1.920,00 4.000 317 6 631778 VRATA H6-OT-L1278 L 024 1.475,20 40 322 7 109069 VLOŽEK ROČAJA EU 1.317,67 337 319 8 627848 VRATA H6-OT-L888 D 328 853,50 30 322 9 188053 PALETA ZLOŽLJIVA- 1130X770X600 740,00 74 311 10 115765 ROČAJ RM68 649,98 157 319

Skupaj 10 naj 306.453,37 SKUPAJ ROH 315.239,24 106,02 HALB – polizdelki in materialne participacije Zap. št.

Material Kratki tekst materiala Skupna

vrednost Količina

Skl. lokacija

1 133715 POSODA ZELEN.H6C POL 094 534,10 490 314 2 121210 VRATA 6N L1750 RM65D-G VZ044 295,50 25 330 3 169557 BLENDA ROBNIKA VRAT 6NB 192,61 103 314 4 690244 BLENDA LETVE PODNOŽNE 188,00 2.000 310 5 178961 GUMB TERMOSTATA MI6 D 176,61 841 317 6 627885 POSODA VRAT POL H6C 041 163,44 681 314 7 157600 OHIŠJE ELEKTR.6N-B HZA09 CSF-2 150,48 19 326 8 656446 SET KABELSKI HZ/1450/G1 121,00 50 328 9 114047 OKVIR MREŽE L318 CR 099 KPL 117,60 12 326 10 694880 NOSILEC TEČAJA SPD KPL 764 110,68 387 314

Skupaj 10 naj 2.050,02 SKUPAJ HALB 4.519,31 GREZ – pomožni proizvodni material Zap. št.

Material Kratki tekst materiala Skupna

vrednost Količina

Skl. lokacija

1 530034 FOLIJA TRANSFER ČR 64MM 16,20 810 313 2

Skupaj 10 naj 16,20 SKUPAJ GREZ 16,20

SKUPAJ NEGIBAJO ČE ZALOGE 319.774,75 106,02

Tabela 1: Poročilo nekurantnih materialov za Program HZA, april 20099

9 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za mesec april, leto 2009



V nadaljevanju je grafični prikaz vrednosti zalog nekurantnih materialov od leta 2005 naprej.

NEGIBAJOČE ZALOGE M ATERIALA LETO 2005

0 50 100 150 200 250 300

dec

nov

okt

sep

avg

jul

jun

maj

apr

mar

feb

jan

Tiso čice €

Slika 6: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 200510

V letu 2005 so med nekurantnimi materiali najbolj prevladovale nekurantne steklene police, vijaki ter kompresorji. V mesecih januar, februar, marec, oktober, november in december je bila presežena vrednost 160.000 € nekurantnih materialov, ki predstavlja mejo, znotraj katere naj bi se gibala vrednost nekuratnih materialov.

NEGIBAJOČE ZALOGE M ATERIALA LETO 2006

0 50 100 150 200 250 300

dec

nov

okt

sep

avg

jul

jun

maj

apr

mar

feb

jan

Tisočice €


10 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za leto 2005. 11 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za leto 2006.



Tudi v letu 2006 smo imeli največje težave z nekurantnimi steklenimi policami ter vijaki, občasno pa so se večje težave pojavljale z nekurantnimi ploščicami napisnimi, zaradi opuščanja aparatov posameznih kupcev (Firstline, Dacor). V letu 2006 smo osvojili novo generacijo aparatov 600 širine, ki ima elektronsko krmiljenje, posledično pa so se v tem letu že začele pojavljati prve resnejše težave z nekurantnimi elektronikami. Kritični meseci, ko je vrednost nekurantne zaloge presegla 160.000 €, so bili januar, februar, oktober, november in december.

0,00 € 50,00 € 100,00 € 150,00 € 200,00 € 250,00 € 300,00 €

december

november

oktober

september

avgust

julij

junij

maj

april

marec

februar

januar

Tiso čice (€)

NEGIBAJOČE ZALOGE MATERIALA LETO 2007


V letu 2007 so se nadaljevale težave z nekurantnimi steklenimi policami in elektronikami za krmiljenje aparatov, znova pa so se med nekurantnimi materiali z največjo vrednostjo pojavili kompresorji. Vrednost 160.000 € je bila presežena v mesecih januar, februar, marec, julij, september, november in december.

0 100 200 300 400 500 600

december

november

oktober

september

avgust

julij

junij

maj

april

marec

februar

januar

Tiso čice (€)


12 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za leto 2007. 13 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za leto 2008.




V letu 2008 so po vrednosti prevladovale nekurantne elektronike, ustavil pa se je trend nekurantnosti steklenih polic. V letu 2008 smo opustili linijo profesionalnih vitrin, zato smo iz tega naslova imeli kar nekaj nekurantnih materialov. Pregled po mesecih kaže, da je meja 160.000 € bila presežena v mesecih julij, avgust, september in oktober. Posebej kritičen je bil mesec julij, ko je bila skupna vrednost nekurantnih materialov 532.590 €. Glavni vzrok je bil, da so se nam v tem mesecu prvič kot nekurantni pojavili filmi LCD za vitrine Switchable v vrednosti 263.000 €.

0 100 200 300 400 500 600 700

december

november

oktober

september

avgust

julij

junij

maj

april

marec

februar

januar

Tiso čice (€)


Za leto 2009 je značilna prevlada posameznih skupin materialov visokih vrednosti, predvsem gre tu za filme LCD in elektronike. Vrednost 160.000 € nekurantnega materiala je bila prekoračena v prvih devetih mesecih lanskega leta, v zadnjih treh mesecih, pa se je trend nekurantnih materialov nekoliko znižal. 4.2.1 KRITIČNE SKUPINE NEKURATNIH MATERIALOV Kritične skupine materialov so tiste, ki predstavljajo največjo vrednost. Te materiale v Programu HZA analiziramo in razporejamo na dva načina:

• glede na vrsto materialov; • glede na pripadnost v izdelke.

Glede na vrsto materialov med najbolj kritične nekurantne materiale sodijo elektronike za krmiljenje hladilno-zamrzovalnih aparatov. Neugodni dobavni pogoji in nenehne spremembe na elektronikah so vzrok, da imamo na zalogi vedno več nekurantnih elektronik. Sem spadajo predvsem napajalni in upravljalni moduli. Trenutno ocenjujemo vrednost nekurantnih elektronik na približno 50.000 €. Druga skupina kritičnih nekurantnih materialov so prazna vrata in letve podnožne, ki jih izdeluje dobavitelj v Avstriji. Gre za obod vrat, iz katerih v Gorenju z nadaljno

14 Vir: Poročilo nekurantnih materialov za leto 2009.




preobdelavo izdelamo izolirana vrata za OT aparate. Že iz poročila nekurantnih materialov za mesec april 2009 je razvidno, da je omenjenih polizdelkov trenutno na zalogi za preko 4.000 €. Če upoštevamo še tiste, ki niso na zapisniku, lahko rečemo da vrednostno nekurantna zaloga teh polizdelkov znaša krepko preko 10.000 €. Pri nekurantnih materialih po pripadnosti v izdelke gre za materiale, ki vstopajo v določen model aparata, po opustitvi le-tega pa ti materiali postanejo nekurantni. V zadnjem obdobju sta s tega vidika ''zanimiva'' dva aparata. Gorenje je za enega svojih kupcev izdelovalo prestižno vitrino za vino, vendar pa se prodaja ni obnesla, zato se je kupec odločil, da omenjenih vitrin ne bo več naročeval. Posledično smo izdelavo vitrine opustili, prav tako pa ji je bil status v SAP-u spremenjen iz 'R' v 'O'. Na zalogi je ostalo še za preko 90.000 € materialov, ki imajo pripadnost samo v omenjeno vitrino in so nekurantni. Tu gre za različne materiale, od vodil izvlečnih, ki so na poročilu nekurantnih materialov za mesec april 2009, pa do lesenih lakiranih blend za predale. Gorenje za ameriškega kupca izdeluje prestižne vitrine Switchable glas. Za to vitrino je značilno, da je notranjost zatemnjena, z pritiskom na gumb, ki se nahaja na ročaju, pa se le ta osvetli. Te vitrine za kupca še izdelujemo, vendar so bile začetne napovedi za par tisoč kosov letno, dejansko pa se jih v enem letu izdela le nekaj sto. Težava je z materiali, ki so bili že naročeni, vendar se ne porabljajo oziroma se porabljajo zelo malo. Gre za elektronike za krmiljenje aparata, katerih je na zalogi za cca. 50.000 €, ter filme LCD, ki se nalepijo na vrata vitrine in dejansko omogočajo funkcijo zatemnitve oziroma osvetlitve notranjosti. Teh filmov je v Gorenju, d. d. na zalogi za 263.000 €, nekaj jih je na zalogi še pri dobavitelju. Filmi in elektronike so bili zaradi neugodnih dobavnih pogojev naročeni na osnovi letnega plana, ki ni bil pravilen. Druga težava pri teh filmih je, da imajo zaradi lepila rok uporabe le eno leto. Zaradi navedenega bo vnaprej potrebno izdelati ustrezno količino vrat, na katere bomo nalepili filme, to pa pomeni večjo zalogo vrat, ki zasedajo več prostora v skladiščnem prostoru ter vrednostno še povečujejo nekurantne zaloge.

Slika 11: Vitrina za vino15

Obeta se nam še opuščanje linije modrih in sivih OT aparatov, ki bo zopet povzročila kar nekaj nekurantnih materialov – prve ocene kažejo, da vsaka linija aparatov vsaj 50.000 €. Zaradi stečaja podjetja Quelle so bili opuščeni tudi

15 Vir: http://www.gorenje.rs/frizideri_i_zamrzivaci/rashladne_vitrine_monarque?c=154509 (2. 4. 2010)



namenski aparati za tega kupca. Iz tega naslova je nastalo za cca. 22.000 € nekurantnih materialov. 4.3 VZROKI ZA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV Nekurantni materiali redkokdaj nastanejo iz objektivnih razlogov. Razlogov za nastanek nekurantnih materialov je več. Najpomembnejši iz proizvodnega vidika pa so:

• Nabava materialov; • izvajanje sprememb; • opuščanje izdelkov; • selitev proizvodnje izdelkov na druge lokacije; • naročanje vzorcev.

4.3.1 NABAVA MATERIALOV »Nabavo lahko definiramo kot poslovno dejavnost delovne organizacije, ki je odgovorna za preskrbo vseh potrebnih materialov in zagotovitev potrebnih informacij, kar dosega z opravljanjem številnih nalog znotraj delovne organizacije, ter z vzpostavljanjem in vzdrževanjem stikov z dobavitelji, s ciljem doseči optimalen ekonomski učinek. Osnovni cilj nabavne dejavnosti je:

• preskrbovati vse porabnike znotraj delovne organizacije z ustreznimi količinami in kvaliteto potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti vse dejavnosti.«16

Pri opravljanju svoje funkcije v Gorenju, d. d., ima služba Nabave veliko podporo v informacijskem sistemu SAP, ki omogoča številne možnosti za optimiranje naročil. S tega vidika je zelo pomembna funkcija načrtovanja materialnih potreb (MRP), ki deluje v okviru informacijskega sistema SAP. Funkcija MRP omogoča veliko stopnjo avtomatizacije pri izdajanju naročil. Na osnovi proizvodnega plana in zalog se v SAP-u izdela program odpoklica, ki se v rednih časovnih zamikih pošilja dobaviteljem, ti pa morajo dobavljati material točno po terminih in količinah, ki so navedene na odpoklicih (terminski sporazum). Sistem naročanja se v Gorenju, d. d. močno razlikuje od skupine do skupine materialov. Pri materialih, kjer so dobavni roki daljši (več mesecev), poteka naročanje na osnovi letnega plana (tržna napoved) in ocene za prodajo za prihodnje mesece, ki jo napove služba Trženja. In prav v takšnih primerih se pojavijo velike možnosti za nastanek nekurantnega materiala. Letni plani niso vedno popolnoma točni, pravzaprav gre za napoved prodaje v prihodnjem obdobju. Lahko se zgodi, da bodo dejansko izdelane količine dosti večje ali manjše od napovedanih. To pa pomeni, da se pri materialih, kjer poteka naročanje na osnovi letnega plana, lahko pojavijo viški zalog ali pa lahko pride celo do pomanjkanja materiala. Eden od materialov, ki se naročujejo na osnovi letnega plana, so elektronike, ki se uporabljajo za krmiljenje hladilno-zamrzovalnih aparatov,

16 Kaltnekar Z., Oblikovanje sistema materialnega poslovanja, 1985, str. 203



dobavlja pa jih podjetje Elrad, d. o. o. Naročanje elektronik poteka na osnovi letnega plana, iz izkušenj pa lahko povemo, da večinoma težav s pomanjkanjem elektronik ni, temveč nam le-te ostajajo na zalogi ter bremenijo stroške zalog. Obstaja nevarnost, da se bodo izdelki za katere so namenjene elektronike, ki so na zalogi, opustili, to pa pomeni, da bo zaloga teh elektronik postala nekurantna. Druga nevarnost povezana z zalogo elektronik je, da se bodo v vmesnem obdobju elektronike konstrukcijsko ali programsko spremenile, kar pomeni, da elektronik, ki bodo ostale na zalogi ne bo možno porabiti, ali pa bo poraba možna ob predelavi, to pa predstavlja dodatne stroške. Tudi sprememba plana proizvodnje vpliva na nastanek nekurantnih materialov. Zaradi različnih vzrokov, kot so odpoved naročila s strani kupca končnih izdelkov, ali spremembe pogodbe glede količine dobave končnih izdelkov kupca, lahko Trženje stornira naročilo končnih izdelkov v času, ko je naročilo za material s strani Nabave že speljano in ga ni moč preklicati ali pa je material celo že izdobavljen. Obstaja možnost, da teh materialov v daljšem časovnem obdobju ne bo možno porabiti, zato lahko postanejo nekurantni. Poleg navedenih, obstajajo še drugi vzroki za nastanek nekurantnih materialov, ki so povezani z nabavo materiala, vendar se ti ne pojavljajo prepogosto. Čeprav službe Nabave ne moremo postaviti kot glavnega krivca za nastanek nekurantnih materialov, se mora ta zavedati, da lahko z dobrim gospodarjenjem glede naročanja in višine zalog, bistveno pripomore k zniževanju zalog nekurantnih materialov. 4.3.2 IZVAJANJE SPREMEMB Kot je navedeno v internem predpisu Gorenja, d. d. GOP 1-003, je sprememba dogovorjena določitev nekega novega stanja namesto dosedanjega. Za izvajanje sprememb v Gorenju, d. d. skrbi služba Tehnične priprave. Glede na težavnostno stopnjo, poznamo tri vrste sprememb:

• enostavna sprememba – ne zahteva posega v orodja in tehnološko opremo, nima posledic na servisiranje in nima bistvenih posledic v materialnem poslovanju (zaloge); zagotovljena je zamenljivost;

• zahtevnejša sprememba – zahteva poseg v obstoječa orodja, lahko zahteva uvedbo novega orodja (manjše investicije) in ima posledice na zaloge, toda sprememba enega dela ne pogojuje spremembe drugih sestavnih delov; zagotovljena je popolna zamenljivost (zaloge lahko porabimo) ali nepovratna zamenljivost (zaloge ostanejo); sprememba ne vpliva na Servis;

• zelo zahtevna sprememba - pri kateri en spremenjen del zahteva še spremembo drugega ali uvedbo novega sestavnega dela ter spremembe pri ostalih sorodnih izdelkih (izvedenkah) ali kompletnem asortimentu izdelkov podjetja; za realizacijo takšne spremembe so v večini primerov potrebne tudi spremembe tehnološke opreme in večja investicijska vlaganja; zamenljivost je omejena ali pa je ni (uvajamo nov del); sprememba vpliva na servisiranje.

Osnova za vsako spremembo je ZSP, ali zahtevek za spremembo, ki ga kreira predlagatelj spremembe, to pa je lahko predstavnik Tehnologije, Razvoja, Trženja, Nabave … Predlagatelj spremembe mora na ZSP navesti vse pomembne podatke, kot so vrsta in vzrok spremembe, na katere proizvodne obrate ima sprememba vpliv, vpliv na stroške, vpliv na zalogo, vpliv na Servis … Obdelan dokument, ki vsebuje vse potrebne priloge, predlagatelj spremembe pošlje v odobritev vodji



organizacijske enote. Hkrati določi odgovorno osebo Tehnične priprave, ki bo obveščena o pregledanem in odobrenem ZSP-ju s strani oddelčne enote kreatorja.

Slika 12: Izgled nabiralnika v SAP-u (Timošek, 2009)

Največ predlogov sprememb je kreiranih s strani Trženja in Razvoja, nekaj jih je tudi s strani Tehnologije in Nabave. Vzroki za spremembe so zahteve kupcev (Trženje), izboljšave, pocenitve … (Razvoj, Tehnologija). Potrjeni ZSP-ji se razdelijo skrbnikom v Tehnični pripravi, podeli se jim ustrezna številka naloga/NOS-a. Številka NOS-a je sestavljena iz:

• NOS – nalog za osvajanje spremembe; • H, K, P – oznaka za proizvodni obrat HZA, KA, PPA; • 09001200 – prvi dve številki pomenita leto, ostale so zaporedna številka

spremembe. Torej izgleda številka za Program HZA: NOSH09001200. Skrbnik v Tehnični pripravi odgovoren za spremembo v Sap-u kreira številko spremembe in pošlje odgovornim službam (Razvoj, Tehnologija) zahtevo s terminskim planom urejanja dokumentacije.



Slika 13: Primer kreirane spremembe v SAP-u (Timošek, 2009)

Skrbnik spremembe mora nato preverjati, ali se roki za izdelavo dokumentacije izpolnjujejo. Ko je dokumentacija urejena, skrbnik spremembe poskrbi za realizacijo. Realizacija spremembe zajema:

• izdajo naloga za osvajanje spremembe, z jasno opredeljenim datumom realizacije spremembe; v nalogu je jasno potrebno definirati vse potrebne aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti za realizacijo spremembe, pa naj bo to korekcija orodja, ali še bolj pomembno, zaloge, stanje zalog;

• v primerih, ko ima sprememba vpliv na zalogo, je potrebno definirati način porabe zaloge, če jo je možno porabiti; v nasprotnem primeru je potrebno definirati na katero stroškovno mesto se zaloga odpiše;

• nalog za spremembo je potrebno razposlati vsem ključnim prejemnikom sprememb, ki bodo kasneje poskrbeli za realizacijo v Proizvodnji;

• v primeru zahtevnejših sprememb je potrebno Proizvodnji nuditi vso potrebno podporo pri realizaciji.

Vzroki za nastanek nekurantnih materialov v povezavi s spremembami so naslednji:

• slabo izvedene, realizirane spremembe; • Priprava proizvodnje ne poskrbi za porabo zaloge; nekatere komponente

kljub jasno definiranemu načinu porabe ostajajo na zalogi in postanejo nekurantne;

• že v osnovi je lahko na zahtevku za spremembo definirano, da se zaloga ne sme porabiti; v tem primeru se nekurantnim zalogam ne moremo izogniti.



4.3.3 OPUŠČANJE IZDELKOV Opuščanje izdelkov je tesno povezano s spremembami, saj mora predlagatelj, če želi, da se posamezen izdelek ali celotna linija izdelkov zapre, napisati zahtevek za spremembo. V internem predpisu GOP1-004 Gorenja, d. d., je predpisano, da v primeru, ko se lastni izdelki Gorenja, d. d. ne bodo več planirali, proizvajali ali tržili v okviru strateških tržnih območij in v odvisnih družbah, ali ko se izdelki ne proizvajajo že več kot leto dni, mora produktni vodja najmanj 2-krat letno in to najkasneje do 15. januarja in 15. julija pripraviti dokument (ZSP) z zahtevo po opuščanju izdelkov, ki ga posreduje Tehnični pripravi. Ko govorimo o opuščanju izdelkov, govorimo o spreminjanju statusa izdelka iz statusa 'R' v status 'O'. Izdelek ima lahko naslednje statuse:

• status 'A' (razvojna faza) – gre za izdelke, ki so še v statusu osvajanja in jim je možno še brez sprememb spreminjati matične podatke ali sestavo;

• status 'R' (redna uporaba) – ko je zaključen proces osvajanja izdelka se izdelku spremeni status materiala iz 'A' v 'R'; tako označen izdelek je v redni uporabi; ko je izdelku podeljen status 'R', se vse vsebinske spremembe na izdelku lahko izvedejo le na osnovi zahtevka oz. naloga za spremembo;

• status 'Z' (zapiranje) – za materiale, ki so opredeljeni v kosovnicah izdelka in se ne sme več uporabljati pri novih konstrukcijah izdelkov ali polizdelkov;

• status 'O' (opuščanje) – zapiranje posameznih ali celotne linije izdelkov; • status 'S' (servisiranje) – za materiale, ki imajo v kosovnici izdelka ali

polizdelka status rezervnega dela. Poleg navedenih statusov, poznamo v Gorenju, d. d. še status 'V' (izdelava materiala je vprašljiva), status 'N' (nedobavljivi material), status 'I' (izločeni material). Opuščanje materialov ima vpliv na nastanek nekurantnih materialov. Vsako opuščanje izdelkov povzroči nekurantne materiale. Količina je odvisna od števila in asortimana izdelkov, ki je predviden za opuščanje. Največ nekurantnih materialov povzroči zapiranje celotne linije izdelkov. 4.3.4 SELITEV PROIZVODNJE IZDELKOV NA DRUGE LOKACIJ E Tudi slovenska podjetja čedalje večji del proizvodnje ustvarijo na območjih s cenejšo delovno silo. Med njimi je tudi Gorenje, d. d., ki je del proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov selilo v Valjevo, poleg tega pa na Češkem proizvaja kuhalne aparate, vendar v tem primeru ni šlo za selitev proizvodnje. In prav v primeru selitve dela proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevo se je pokazalo, da lahko tudi selitev proizvodnje povzroči nekurantne materiale. V Srbijo smo preselili izdelavo zamrzovalnih skrinj, aparatov 500 širine in nekatere tipe aparatov 540 širine, v teku pa je selitev preostalega dela aparatov stare generacije 540 programa. To pomeni, da materialov, ki so se uporabljali le za omenjene tipe v Velenju, ne potrebujemo več. Te bi morali poslati v Srbijo v času, ko se je tja selila proizvodnja. Tako pa se še danes ukvarjamo z materiali, ki so ostali na zalogi v Velenju, uporabljajo pa se za proizvodnjo na lokaciji Valjevo. Glede na to, da ima sedaj obrat v Valjevu svoje dobavitelje, ki so od naših cenejši, je dogovarjanje o selitvi posameznih izdelkov in porabi na njihovi lokaciji postal težak in dolgotrajen proces.



Nemalokrat se odločimo, da takšne materiale v primeru dolgotrajnih postopkov, raje odpišemo. 4.3.5 NAROČANJE VZORCEV Kot je navedeno v internem predpisu Gorenja, d. d., GOP 1-006, lahko z vzorčno šifro naročimo materiale v količinah potrebnih za izvedbo testne serije in potrditev polizdelkov. V primeru naročanja večjih količin vzorcev, bi morala služba Nabave zavrniti naročilo. Vzorce materiala, ki se bodo uporabili v razvojne namene, izda skladiščnik na ustrezno številko razvojnega naloga. Osnova za dvig teh materialov je materialni ček, podpisan s strani osebe, ki je odgovorna za nadzor razvojnega naloga. V primerih porabe materiala za namene potrjevanja novih materialov ali novih proizvajalcev, se poraba zavede na ustrezno stroškovno mesto. Za materiale, ki so bili prevzeti pod vzorčno šifro, porabijo pa se za potrebe redne proizvodnje, je potrebno vzorčno šifro spremeniti v redno šifro. Rok za spremembo vzorčne šifre v redno je tri tedne. Tiste vzorce, ki jih ne bo možno porabiti, bo potrebno odpisati kot nekurantni material. Glavni vzroki, da pride do nekurantnosti vzorcev so naslednji:

• v naročanju večjih količin vzorcev zaradi miselnosti, da je večja količina vzorcev materiala le nekoliko dražja; v primerih ko tega materiala ne moremo porabiti, gre posledično za odpis večje količine materiala;

• dobavni pogoji za posamezne materiale – dobavitelj nam ne bo izdelal samo 5 vijakov, minimalna serija je npr. 100 kosov;

• želje po čimprejšnji proizvodnji; hkrati z vzorci se naročijo tudi prve količine za proizvodnjo.

Za spremljanje zaloge vzorcev so odgovorne osebe za posamezna skladišča, ki morajo vsak konec meseca posredovati spisek vzorčnih materialov, ki so na zalogi. Zaloge vzorcev se morajo kvartalno popisovati in ovrednotiti. Dolgo časa je veljalo, da so se vsi materiali dobavljali pod eno vzorčno šifro. Zaradi zmede, ki je zaradi tega veljala na tem področju, je sedaj odprtih več šifer za vzorce, in sicer za posamezna poslovna področja in posamezne skupine materialov. Trenutna vrednost materialov pod vzorčnimi šiframi, ki so na zalogi, je cca. 34.000 €.



5 OBVLADOVANJE NEKURANTNIH ZALOG V PROGRAMU HZA

Nekurantni materiali predstavljajo področje zalog, kateremu je bilo v Gorenju, d. d. dolgo časa posvečeno premalo pozornosti. Prelomnica je bila v letu 2005, ko so se v Gorenju, d. d., zaradi nastanka vedno večjih količin nekurantnih materialov odločili, da znotraj posameznih poslovnih področij organizirajo time, ki se bodo aktivno ukvarjali s problematiko nekurantnih materialov. Tim predstavlja skupina sodelavcev iz različnih področij, ki s skupnimi močmi rešujejo problematiko nekurantnih materialov. Vendar ustanovitev timov ni pomenila, da bo problematika nekurantnih materialov rešena takoj, temveč je to pomenil začetek dolgotrajnega procesa za reševanje in preprečevanje nastanka nekurantnih materialov, saj se moramo zavedati, da pojava nekurantnih materialov enostavno ni možno popolnoma izkoreniniti. Eden takih timov je bil ustanovljen tudi v Programu HZA, dobil pa je naziv tim za nekurantne materiale. Program HZA je eden najkompleksnejših poslovnih področij v Gorenju, d. d., saj izdelava hladilno-zamrzovalnega aparata poteka na več oddelkih, ki vsak zase predstavlja samostojno enoto, med seboj pa so tesno povezani v logično celoto. Tako kompleksno poslovno področje predstavlja tudi večjo možnost za nastanek nekurantnih materialov, saj je vsak izmed posameznih oddelkov potencialni generator nastanka nekurantnih materialov.

Slika 14: Hladilno-zamrzovalni aparati podjetja Gorenje, d. d.17

Program HZA sestavljajo Surovinski oddelek, oddelek Lakirnice, oddelek Izoliranih vrat, oddelek Vakuumiranja, oddelek Predmontaže, ter oddelek Montaže. Na vsakem izmed naštetih oddelkov se izdelujejo posamezni polizdelki in izvajajo procesi za izdelavo hladilno-zamrzovalnega aparata:

• Surovinski oddelek – oddelek v katerem se izdelujejo surova ohišja in vrata hladilno-zamrzovalnega aparata s pomočjo fleksibilnih računalniško zasnovanih linij z elektronskimi nastavitvami za menjavo modela. V surovinskem oddelku se kot nekurantni materiali največkrat pojavijo prirezi za izdelavo vrat in ohišij, praviloma pa se surova ohišja in vrata ne pojavljajo kot nekurantni material, kar kaže na dobro delo planerjev zadolženih za ta oddelek. Ko govorimo o nekurantnih prirezih, je potrebno poudariti da gre za nabavni material, tako da oddelek odgovornosti za njihovo nekurantnost nima, ima pa pomembno vlogo pri porabi.

17 Vir: http://www.gorenje.si/katalogi (1. 10. 2009)



Slika 15: Gotovo surovo ohišje (Timošek, 2009)

• Oddelek Lakirnice – v oddelku Lakirnice se surova ohišja in vrata površinsko zaščitijo. Uporablja se elektrostatsko praškasto lakiranje. Danes je praškasto lakiranje uveljavljen in priznan proces, ki zagotavlja čisto okolje, visoko ekonomičnost, varnost in energetski prihranek. Izkoristek pri barvanju je do 99 % ali več, odvisno od sistema za povratek prahu. V oddelku Lakirnice ne beležimo težav z nekurantnimi materiali.

• Oddelek Izoliranih vrat – na tem oddelku se vrši sestava in izoliranje vrat. Za izoliranje potrebujemo oblogo vrat (protivrata) in sestavljena lakirana vrata, ki jih je potrebno dobro zatesniti. Izoliranje se vrši na strojih za izoliranje vrat, primer izoliranja prikazuje slika 16.

Slika 16: Prikaz izoliranja vrat (Timošek, 2009)

Pri oddelku Izoliranih vrat se srečamo z nekurantnimi izoliranimi vrati, ki so posledica viškov izdelanih vrat. Tu ne gre za velike količine nekurantnih vrat, vseeno pa se pojavi težava pri tistih vratih, ki imajo večjo vrednost, npr. vrata izolirana za Old timer aparate.



• Oddelek Vakuumiranja – na tem oddelku se izdeluje celica aparata. Vakuumsko preoblikovanje je postopek, kjer se ekstrudirana plošča pod vplivom temperature zmehča, potem jo vakuum oblikuje po želenem modelu. Vakuumiranje poteka na strojih za termično oblikovanje s pomočjo modelov za vakuumiranje.

Slika 17: Vakuumirana celica (Timošek, 2009)

Na oddelku Vakuumiranja se z nekurantnimi materiali ne srečujemo. Eventualni viški celic, ki se izdelajo, se zmeljejo, material pa se ponovno uporabi.

• Oddelek Predmontaže – na tem oddelku sestavljamo celico aparata pred

izoliranjem z vsemi potrebnimi elementi, ki so predpisani v sestavnici. Ti elementi so predvsem: ojačitve, grelci odtoka, odtok, ojačitve vodil, uvodnice itd. Celica aparata mora biti dobro zatesnjena zaradi izolacije s PUR peno. Prav tako se tu sestavi lakirano ohišje aparata (slika 18) in kasneje izolira. V ohišje je potrebno vstaviti dno, sestavljeno celico, namestiti različne uvodnice kablov v samo ohišje, privijačiti robnike ter vse skupaj dobro zatesniti zaradi izoliranja s poliuretansko peno.

Slika 18: Sestavljeno ohišje hladilnega aparata (Timošek, 2009)



Sicer se na oddelku Predmontaže pojavijo posamezni nekurantni materiali, vendar gre tu za sestavne dele ohišij, ki jih dobavljajo zunanji dobavitelji. Nekurantna ohišja sestavljena se ne pojavljajo. Vsa sestavljena ohišja se kasneje izolirajo, iz njih pa se izdelajo hladilno-zamrzovalni aparati.

• Oddelek Montaže hladilno-zamrzovalnega aparata – na tem oddelku se dokončno izdela hladilno-zamrzovalni aparat. Tu se vgrajujejo elementi hladilnega tokokroga in ostala oprema, na koncu pa se aparat embalira ter pošlje v skladišče Navis. Med ostalimi se v oddelku Montaže vgrajujejo naslednji pomembni sestavni deli hladilnika:

� kompresor – je srce hladilnega tokokroga in tehnično najbolj zahteven element; od hermetično zaprtih kompresorjev zahtevamo visok izkoristek in efektivnost, zanesljivost, dolgo življenjsko dobo, nizko glasnost, popolno varnost in čim manjšo težo;

� kondenzator – njegova naloga je, da odvaja toploto v okolico in pri tem utekočinja hladilno snov;

� uparjalnik – uparja tekočo hladilno snov v plinasto; � termostat - ni sestavni del hladilnega sistema, ampak električne

regulacije, v aparatu vzdržuje želeno temperaturo; � poleg omenjenih glavnih delov, se v oddelku Montaže vgrajujejo še

ostale komponente in oprema: steklene police, posode, predali, izolirana vrata …18

Slika 19: Obrat Montaža, linija 2 (Timošek, 2009)

V obratu Montaže se v veliki meri uporabljajo komponente, s katerimi imamo največ težav zaradi nekurantnosti, kot so kompresorji in elektronike za krmiljenje aparatov. Potrebno je poudariti, da so to komponente zunanjih dobaviteljev in da oddelek ni odgovoren za njihovo nekurantnost. Kompleksnost Programa HZA nima vloge pri nastanku nekurantnih materialov. Vzroki za nastanek nekurantnih materialov so drugje in so že bili opisani v prejšnjih točkah dela. Je pa kompleksnost proizvodnega programa potrebno upoštevati,

18 Timošek D., Skrajšanje časa menjave orodja za vakuumiranje celic s pomočjo metode 20

ključev, 2006, str. 9-15



kadar se bomo odločali o porabi nekurantnih materialov, katerih poraba je pogojena s spremembo določenih drugih sestavnih komponent hladilno-zamrzovalnega aparata. V primeru porabe nekurantnih ploščatih uparjalnikov, ki jih upogibajo in na celice lepijo na oddelku Vakuumiranja, se nam lahko zgodi, da je poraba pogojena s spremenjeno sestavo na oddelku Predmontaže, drugim tipom kompresorja in količino polnitve v oddelku Montaže. V takem primeru je potrebno uskladiti vse oddelke, da bodo izvedli svoje aktivnosti pri porabi zaloge in za določeno serijo vgradili pravilne komponente. Ker gre pri omenjeni porabi nekurantnih materialov za vgrajevanje komponent, ki niso v sestavnici aparata, je potrebno napisati dovoljenje za odstopanje. Dovoljenje za odstopanje je uradni dokument, s katerim je dovoljena vgradnja komponent, ki niso v sestavnici aparata. Vsako dovoljenje mora vsebovati podatke o šifri aparata, količini, ki je na planu, ter šifre izdelkov, ki se bodo vgrajevali in šifre izdelkov namesto katerih bodo omenjeni izdelki vgrajeni. Vsako dovoljenje za odstopanje mora odobriti služba Razvoja in direktor programa. Omenjeni način porabe je rizičen, saj v primeru napak lahko povzročimo zastoje v proizvodnji ali pa celo nepravilno izdelane aparate, ki so v najhujšem primeru lahko tudi neuporabni. Zato je glede na vrednost nekurantnih materialov potrebno oceniti, ali bomo šli v takšen način porabe ali pa se bomo odločili za odpis teh materialov. 5.1 TIM NEKURANTNIH MATERIALOV HZA V vsakem od večjih poslovnih področij Gorenja, d. d, od leta 2005 naprej delujejo timi, ki se ukvarjajo z problematiko nekurantnih materialov. Tako tudi v Programu HZA deluje tim za reševanje nekurantnih materialov, ki deluje že peto leto, sestavljajo pa ga člani naslednjih področij:

• pomočnik direktorja za plan in analize, ki je tudi vodja tima; • predstavnik Razvoja HZA – zadolžen za ugotavljanje možnosti porabe

nekurantnih strojnih komponent; • predstavnik Razvoja HZA – zadolžen za ugotavljanje možnosti porabe

nekurantnih elektro komponent; • predstavnik Tehnologije HZA – zadolžen za ugotavljanje možnosti porabe

nekurantnih komponent, kot so prirezi za izdelavo surovih ohišij in vrat, laki za lakiranje …;

• predstavnik Priprave proizvodnje HZA – zadolžen za izdajo dovoljenj za odstopanje, skrbi za porabo nekurantnega materiala;

• predstavnik Tehnične priprave HZA – zadolžen za izdelavo zapisnikov tima nekurantnih materialov, pridobivanje ponudb za predelavo nekurantnih materialov, skrbi za porabo nekurantnega materiala;

• predstavnik Trženja – kot pridruženi član, ki se občasno udeležuje tima, zadolžen je za odprodajo nekurantnih materialov.

Tim se je v začetkih svojega delovanja sestajal enkrat tedensko, materiale pa je obravnaval enotno, ne glede na vrsto materiala. V začetku je bil aktiven enoten zapisnik tima nekurantnih materialov, s katerim smo obravnavali cca. 30 vrednostno najmočnejših nekurantnih materialov, ne glede na vrsto materiala. Sčasoma so nas razmere prisilile, da smo materiale na timu pričeli obravnavati drugače. V sklopu nekurantnih materialov so začele prevladovati posamezne skupine materialov (steklene police, elektronike), kar je za tim pomenilo spremembo načina dela, saj je bilo potrebno materiale obravnavati ločeno.



Glede na vrsto materialov, ki so prevladovali glede nekurantnosti, smo materiale razdelili na naslednja področja:

• nekurantni elektro material – gre predvsem za nekurantne sete kabelske, termostate, delovne kondenzatorje, stikala;

• nekurantni strojni material – uparjalniki, posode vrat, predali, košare, napisne ploščice, kondenzatorji;

• nekurantne steklene police; • nekurantni vijaki; • nekurantni prirezi – prirezi za izdelovanje surovih vrat in ohišij; • nekurantne elektronike – moduli napajalni, moduli upravljalni, LCD display; • nekurantni materiali Valjevo – gre za materiale, ki niso bili poslani v Valjevo v

času selitve proizvodnje, pa tudi za materiale, ki so se uporabljali tako na lokaciji Velenje kot Valjevo, sedaj pa jih zaradi zapiranja posameznih šifer aparatov v Velenju ni možno več porabljati;

• nekurantni materiali za OT aparate – gre za obode vrat in letve podnožne za OT aparate, ki jih izdeluje dobavitelj Haider v Avstriji;

• nekurantni materiali zaradi zapiranja aparatov – sem spadajo vsi materiali, ne glede na vrsto in vrednost materiala, ki so postali nekurantni zaradi zapiranja posameznih ali pa celotne linije aparatov;

• nekurantni materiali najnižjih vrednosti – gre za materiale, ki vrednostno ne predstavljajo velikih stroškov;

• nekurantni kompresorji. Za vsako od omenjenih področij je bil nastavljen tudi zapisnik tima.

888 ... TIM NEK. MATERIALI – Moduli datum 9.7.2009

št.

Vsebina Ukrep Odg rok

Opombe Zaloga

vrednost:

1.

ENOTA NAP. G-HZA-03P-SWWC š. 118121

Pripadnost v Switchable vitrine.

Plan 09 (825 kom), prvi ali drugi kvartal.

2312 kom 51.303 €

2.

PLOŠČA UPR. G-HZA-03L-SWWC š. 697484

Pripadnost v Switchable vitrine.

1375 kom 8242 €

3.

MODUL NAP.HZA-11PCK š. 171162

Pripadnost v š. 155280,156171,156173,173424. plan 2009 - 110 kom.

Pustimo do

1.8.09. 386 kom 5212 €

4.

MODUL REG.G-HZA-08C š. 139741

Predelavo bo izvedel Elrad, predelava v š.139744.

ELRAD 1620 kom

9929 €

5.

MODUL REG.G-HZA-09CS š. 156824

Pripadnost v ap. 235823. Letni plan 0 kom, aparat bo zaprt. Predelati v š.177192.

ELRAD. 5.621 kom 31.042 €

6.

ENOTA NAP. G-HZA-03P-EVK š. 117427

Razvoj HZA preveri možnost porabe. Pripadnost v 2 ap VK1667 – letni plan 4 kom.

Pustimo do

1.8.09. 363 kom 7380 €

Tabela 2: Zapisnik 'Moduli' tima nekurantnih materialov HZA (Timošek, 2009)



Zaradi dobrega dela na posameznih področjih smo v vmesnem času zapisnik za vijake že opustili, saj smo vse nekurantne vijake uspešno rešili, začasno pa sta bila zaključena tudi zapisnika za prireze in steklene police, vendar so se nam v zadnjem obdobju znova začele pojavljati težave z nekurantnostjo omenjenih materialov, zato smo zapisnika ponovno aktivirali. Delo na timu nekurantnih materialov poteka po naslednjem vzorcu:

• osnova iz katere tim pridobiva podatke o nekurantnih materialih predstavlja mesečno poročilo nekurantnih materialov, ki ga izdela služba Kontrolinga in Računovodstva; posamezne šifre nekurantnih materialov dodamo na zapisnik tima in jim določimo odgovorne in roke za izvajanje aktivnosti;

• Razvoj HZA in Tehnologija imata nalogo, da preverita, ali je nekurantne materiale z zapisnika možno porabiti;

• glede na ugotovitve Razvoja in Tehnologije se kasneje nastavijo dodatne aktivnosti za reševanje nekurantnih materialov, v smeri porabe, odpisa ali odprodaje.

5.1.1 PORABA NEKURANTNIH MATERIALOV V PROIZVODNJI Najboljša rešitev nekurantnih materialov za podjetje je poraba v proizvodnji, to pomeni, da podjetje nima nobene izgube zaradi nekurantnosti in morebitnih odpisov. Naloga Razvoja in Tehnologije je, da za vsak nekurantni material najde, če je to možno, ustrezen nadomestni način porabe. Velikokrat to pomeni dodatna testiranja v Razvojnih laboratorijih ali celo izdelavo proizvodnih preizkusov, da se preveri ustreznost porabe posameznih komponent na drugih tipih hladilno-zamrzovalnih aparatov. Testiranja so potrebna predvsem pri porabi nekurantnih uparjalnikov in termostatov, medtem ko proizvodne poizkuse opravljamo pri porabi raznih vijakov, ojačitev … Na podlagi ugotovitev o možnosti porabe nekurantnih materialov mora Razvoj ali Tehnologija posredovati jasne podatke o načinu porabe članom tima nekurantnih materialov. To pomeni, da je potrebno definirati šifro nekurantnega materiala in šifro še aktualnega materiala, namesto katerega bo nekurantni material porabljen, prav tako pa je potrebno navesti tipe aparatov, kjer je omenjeni način porabe lahko izveden. V primerih, ko pomeni poraba nekurantnega materiala tudi vidno spremembo (design) na aparatu, je pred porabo potrebno pridobiti še soglasje kupca, saj zna biti takšna poraba nekurantnega materiala za marsikaterega kupca tudi moteča. Eden takih primerov je poraba steklenih polic, ki se poleg razlike v dimenzijah med sabo razlikujejo predvsem po signaciji na posameznih steklenih policah. V primeru steklenih polic, ki se razlikujejo po vrsti signacije, je pred porabo potrebno pridobiti dovoljenje kupca, preko službe Trženja. Slika 20 prikazuje stekleni polici š. 631734, 396210, ki sta med sabo dimenzijsko enaki, razlikujeta pa se po signaciji. Gre za spodnji stekleni polici, ki se nahajata nad posodo za zelenjavo. Ker je steklena polica š. 631734 postala nekurantna, smo to zalogo ob predhodni odobritvi Trženja porabili namesto steklene police š. 396210 na aparatih lastne blagovne znamke. Ta način porabe je v proizvodnji zelo enostaven, poraba pa mora biti izvedena na podlagi dovoljenja za odstopanje.



Slika 20: Stekleni polici š. 631734, 396210 (Timošek, 2009)

Vsaka poraba nekurantnega materiala zahteva maksimalno angažiranost vseh članov tima. S tem, ko Razvoj in Tehnologija najdeta možen način porabe nekurantnega materiala, je njuno delo zaključeno, ni pa s tem že izvedena poraba materiala. Pripravljena je podlaga za porabo, vendar je potrebno izvesti še naslednje pomembne aktivnosti:

• preverjanje plana aparatov in potreb po materialih v primerih, ko Razvoj definira, da je določeno komponento možno porabiti na določenem asortimanu aparatov namesto druge obstoječe komponente;

• pridobivanje ponudb za predelave v primeru, ko gremo v porabo nekurantnega materiala, ki se lahko porabi le ob ustrezni predelavi; največkrat gre za pridobivanje ponudb za predelavo elektronik, prelakiranje ali porezovanje različnih polizdelkov, kot so lesene blende za predale, hrbti polipropilenski; glede na pridobljene ponudbe, se je v nadaljevanju potrebno odločiti, ali je glede na vrednost zaloge nekurantnega materiala in stroškov predelave, smiselno porabljati nekurantni material; v primeru, da so stroški preveliki, se odločimo za odpis;

• v primeru, ko poraba nekurantnega materiala pomeni tudi vidne spremembe na aparatu, je pred porabo potrebno pridobiti dovoljenje Trženja; če se Trženje s porabo ne strinja, materiala ne smemo porabiti;

• izdaja dovoljenja za odstopanje in izvedbo vseh potrebnih aktivnosti za porabo nekurantnega materiala.

Glede na že opisano kompleksnost Programa HZA, je pomembno upoštevati, kaj poraba nekurantnega materiala pomeni za proizvodnjo. V primerih, ko gre le za zamenjavo ene komponente z drugo, v proizvodnji poraba zalog ne predstavlja težav. Nemalokrat pa se srečujemo s porabo zalog, ki pomeni hkratno usklajevanje več komponent in usklajevanje več oddelkov Programa HZA. V takšnih primerih je potrebno porabo nekurantne zaloge definirati do najmanjše podrobnosti, izvajati sestanke s ključnimi predstavniki oddelkov ter nenazadnje tudi nadzirati porabo materiala v proizvodnji. Za vsak oddelek je potrebno določiti ključne osebe, običajno so to obratni tehniki, ki bodo vsak na svojem oddelku poskrbeli za predpisano porabo materiala. Če pa že na samem začetku ocenimo, da bo poraba materiala prevelik zalogaj in da obstaja velika možnost, da bo v proizvodnji prišlo do težav v smislu izmeta ali celo izdelave neustreznih aparatov, se za porabo raje ne odločimo.



Za porabo materiala v proizvodnji sta kot člana tima zadolžena predstavnik Tehnične priprave in Priprave proizvodnje, ter vsi ključni zaposleni na oddelkih, kjer bo poraba zaloge potekala. Poraba zaloge v proizvodnji se lahko izvede le na osnovi dovoljenja za odstopanje. 5.1.2 ODPRODAJA ALI ODPIS NEKURANTNIH MATERIALOV V primeru, ko nekurantnega materiala v proizvodnji ni možno porabiti, je potrebno preveriti možnost odprodaje. Če odprodaja nekurantnega materiala ni možna, sledi odpis nekurantne zaloge. Ko ima nekurantni material značaj rezervnega dela ali polizdelka je potrebno od službe Servisa pridobiti pisno informacijo o neuporabnosti materiala za servisiranje, šele nato lahko nekurantni material odpišemo. Kot je navedeno v internem organizacijskem predpisu GOP 3-022, je za odprodajo oziroma odpis nekurantnih materialov potrebno izdati pisno pobudo, ki vsebuje informacijo o vzroku odprodaje ali odpisa, povzročitelju, ter ostale podatke o materialu, kot so šifra, količina, vrednost. Referent, ki zbira pobude za odprodajo ali odpis nekurantnega materiala, mora organizirati sestanek komisije za odprodajo oziroma odpis. Komisije so formirane v okviru programov in v okviru skupnih strokovnih služb, imenuje pa jih Predsednik uprave. V kolikor je sklep komisije, da se nekuranten material odproda, mu komisija določi ceno, referent za prodajo nekurantnega materiala pa sestavi zapisnik o določitvi prodajne cene. Če referent nekurantnega materiala ne more odprodati po zapisniško ugotovljeni ceni, organizira nov sestanek in predlaga nižjo ceno. Pri odpisu nekurantnega materiala referent sestavi zapisnik o odpisu in uničenju. Člani komisije opredelijo na zapisniku poleg vzroka tudi povzročitelja odpisa ter stroškovno mesto nosilca stroškov odpisa. V primeru, ko nosilca stroškov odpisa ni možno jasno določiti, se izvede odpis po deležih, glede na vrsto nekurantnega materiala, npr. ¼ proizvodni program, ¼ Trženje, ¼ Nabava, ¼ Servis. Zapisnik o odpisu morajo podpisati:

• vsi člani komisije; • direktor programa, kjer se nekurantni material nahaja; • vodja trženja polizdelkov, storitev in nekurantnega materiala; • podpisnik za stroškovno mesto, ki je nosilec stroškov odpisa.

Nekurantni material, ki je namenjen za odpis, prevzame skladiščnik odpadnih surovin, ki poskrbi in nadzira postopek uničenja nekurantnega materiala ter dopolni zapisnik o odpisu z datumom uničenja. Pri odpisih je pomembno upoštevati tudi metodologijo razvrednotenja zalog, ki pomeni, da so za določeno dobo brez gibanja, določeni odstotki razvrednotenja za posamezne vrste materiala. Kot je razvidno iz tabele 3, je možno materiale razvrednotiti za določeno vrednost, v primeru, da ti že nekaj časa niso imeli gibanja.



Reprodukcijski material (surovine, produkcijski material, režijski material)

Material Point

Rezervni deli za Servis

Rezervni deli za Investicije in vzdrževanje

Materiali, ki se ne odpišejo po % odpisa, ampak po dogovoru

Do 6 mesecev

0 % 0 % 0 % 0 % dogovor, redno

mesečno spremljanje

gibanja zalog, službi

prodaje predlagati

rok za prodajo

nekurantnih zalog

6–12 mesecev

25 % 25 % 0 % 0 %

12–24 mesecev

50 % 50 % 6 % 6 %

Nad 2 leti

0,01 € 0,01 € 8 % 8 %

Nad 3 leta

10 % 10 %

Nad 4 leta

10 % 10 %

Nad 5 let 12 % 12 % Nad 6 let 16 % 16 % Nad 7 let 18 % 18 % Nad 8 let 20 % 20 % Nad 9 let 0,01 € 0,01 €

Tabela 3: Metodologija razvrednotenja zalog (Gorenje, d.d., 2009)



6 AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE STANJA NA PODROČJU NEKURANTNIH ZALOG

Od leta 2005 naprej, ko se v Gorenju, d. d. z nekurantnimi materiali ukvarjamo bolj intenzivno, je bil na tem področju storjen velik korak naprej. Znotraj posameznih programov so bili ustanovljeni timi za reševanje nekurantnih materialov, vsak od njih pa je vzpostavil sistem obvladovanja in reševanja nekurantnih materialov – za Program HZA je opisan pod točko 5. Z nastavljenimi aktivnostmi obvladujemo nekurantne materiale na še sprejemljivih vrednostih, vendar pa je potrebno storiti še več. Predvsem je potrebno pozornost nameniti vzrokom za nastanek nekurantnih materialov in preprečiti njihov nastanek, kjer je to možno. Določene izboljšave je možno izvesti tudi v fazi mesečnih poročil nekurantnih materialov in na področju stroškov predelav elektronik in drugih komponent. 6.1 PREPREČEVANJE NASTANKA NEKURANTNIH

MATERIALOV Najpomembnejši vzroki za nastanek nekurantnih materialov s proizvodnega vidika so bili predstavljeni že v preteklih poglavjih in so naslednji:

• Nabava materialov; • izvajanje sprememb; • opuščanje izdelkov; • selitev proizvodnje izdelkov na druge lokacije; • naročanje vzorcev.

Z vidika količine materialov, ki postanejo nekurantni zaradi posameznih vzrokov, je aktivnosti za preprečevanje nastanka nekurantnih materialov smiselno nastaviti za opuščanje izdelkov, izvajanje sprememb in nabavo materialov. Tudi selitev proizvodnje na druge lokacije lahko bistveno pripomore k nastanku nekurantnih materialov, zato je smiselno nastaviti sistem dela tudi za omenjeno področje, čeprav se omenjena aktivnost ne izvaja pogostokrat – do sedaj smo na nivoju Gorenja, d. d. proizvodnjo na druge lokacije selili dvakrat, obakrat pa je šlo za selitev dela proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov. Trenutno je v teku tretji del selitve dela proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov iz Velenja na proizvodno lokacijo v Valjevo, v Srbijo. Količinsko in vrednostno največ nekurantnih materialov povzroči opuščanje izdelkov, sledi izvajanje sprememb, pa tudi nepravilnosti pri nabavi materialov lahko povzročijo nevšečnosti v povezavi z nekurantnimi materiali. Zato se bomo v nadaljevanju diplomskega dela posvetili aktivnostim, s katerimi bi lahko preprečili nastanek nekurantnih materialov, ali pa bi te rešili še preden postanejo nekurantni in se pojavijo na mesečnih zapisnikih nekurantnih materialov. Te aktivnosti so usmerjene na vzpostavitev novega sistema dela na posameznih področjih, medtem ko bi na drugih področjih za zmanjšanje zaloge nekurantnih materialov zadoščalo že osveščanje posameznih akterjev, ki sodelujejo pri manipulaciji z zalogami.



6.1.1 ZMANJŠANJE VPLIVA OPUŠ ČANJA IZDELKOV NA NASTANEK NEKURANTNIH MATERIALOV

Kot je navedeno v internem organizacijskem predpisu GOP1-004, bi aktivnost opuščanja izdelkov morali izvajati vsaj dvakrat letno. O tem, koliko in katere izdelke bomo opustili, odloča služba Trženja, ki tudi sproži zahtevo po zapiranju izdelkov preko zahtevka za spremembo. Vsako opuščanje izdelkov povzroči nekurantne materiale. Količina nekurantnih materialov, ki ga povzroči opuščanje izdelkov, je odvisna od števila in od vrste izdelkov, ki so predmet opuščanja. Jasno je, da lahko v primerih opuščanja celotne linije aparatov ali aparatov posameznega kupca, pričakujemo več nekurantnih materialov, kot v primerih ko gre za opuščanje nekaj šifer izdelkov iz posamezne linije aparatov. Ti nekurantni materiali se kasneje pojavijo na mesečnem poročilu nekurantnih materialov in nam še dodatno povečujejo skupno vrednost nekurantnih zalog. Tabela 4 prikazuje koliko materialov je postalo nekurantnih zaradi zapiranja aparatov v zadnjem obdobju.

Termin opuščanja

Vrednost nekurantnih materialov

Komentar

Februar 2010

9.049,7 €

Opuščenih je bilo 45 aparatov, največjo nekurantno vrednost so predstavljali prirezi v vrednosti 1.378 € (93 kom.).

Avgust 2009

15.964,05 €

Opuščenih je bilo 36 aparatov, največjo nekurantno vrednost so predstavljali kompresorji Tecumseh v vrednosti 3.124 € (130 kom.).

Maj 2009

35.168,36 €

Opuščenih je bilo 74 aparatov, največjo nekurantno vrednost so predstavljali regul. Moduli v vrednosti 31.042 € (5.623 kom.).

Februar 09

62.209,81 €

Zaprtih je bilo 233 šifer aparatov, največjo nekurantno vrednost so predstavljali regul. Moduli v vrednosti 9.928 € (1620 kom.).

Oktober 08

96.855,63 €

Zaprli smo namensko vitrino za specialnega kupca, največjo nekurantno vrednost je predstavljal profil votli v vrednosti 12.140 € (607 kom.).

Tabela 4: Vrednostni prikaz nekurantnih materialov po obdobjih zaradi zapiranja aparatov (Timošek, 2010)

Bilo bi idealno, če bi že v fazi, ko Trženje izda zahtevo po opuščanju posameznih izdelkov, razpolagali z informacijo, katere komponente bodo iz tega naslova postale nekurantne. Zato smo se povezali s službo Informatike v Gorenju, ki je zadolžena za področje informacijskega sistema SAP. S skupnimi močmi smo v SAP-u našli način, s katerim je možno že vnaprej simulirati, kateri materiali postanejo nekurantni z zapiranjem posameznih izdelkov. Gre za uporabo transakcije //GOR/PP_PRIM_KOS. S pomočjo omenjene transakcije lahko izvedemo simulacijo materialov, ki postanejo nekurantni zaradi



opuščanja posameznih izdelkov, kar prikazujeta sliki 21 in 22. Kot je razvidno iz slike 21 v transakcijo //GOR/PP_PRIM_KOS pod primarni material vnesemo šifre izdelkov, ki jih bomo opustili, pod sekundarni material pa oznako za vse ostale aktualne izdelke. V našem primeru smo izvedli simuliranje zapiranja aparata pod šifro 230852.

Slika 21: Simulacija zapiranja aparata š. 230852 (Timošek, 2009)

Program v naslednjem koraku poišče vse polizdelke, ki imajo vstopanje v aparat š. 230852 in preveri, ali ti vstopajo še v katerega izmed ostalih še aktualnih aparatov. Program v zaključku izdela tabelarični izpis tistih polizdelkov, ki nimajo vstopanja v druge aparate in dejansko postanejo po izvedbi opuščanja nekurantni. Ta program se lahko izvaja tudi po nekaj ur, odvisno od količine izdelkov, ki jih zapiramo, saj je s tem povezano število polizdelkov, ki jih mora program preveriti. Iz slike 22 je razvidno katere komponente bi postale nekurantne z zapiranjem izdelka š.230852.

Slika 22: Spisek nekurantnih materialov v primeru opuščanja izdelka š. 230852 (Timošek, 2009)



Program nam pri izpisu poleg šifre in naziva materialov, ki postanejo nekurantni, posreduje tudi podatek o zalogi, vrednosti zaloge in skladiščni lokaciji, na kateri se nahaja nekurantni material, kar nam v veliki meri olajša delo, saj ni potrebno iskanje dodatnih podatkov v SAP-u. Na ta način imamo sedaj možnost, da že v fazi predlogov za opuščanje izdelkov ugotovimo, katere komponente iz tega naslova postanejo nekurantne. To je šele prvi korak, potrebno je nastaviti aktivnosti in izkoristiti omenjeno pridobitev, obenem pa se zavedati, da omenjeni izpis predstavlja veliko prednost in pridobitev za proizvodni program, predvsem z naslednjih vidikov:

• pogostokrat je ugotavljanje vzrokov, ki privedejo do nastanka nekurantnih materialov težko oziroma nemogoče; tako se na koncu zgodi, da je v primeru odpisa materiala nosilec stroškov odpisa proizvodni program, kjer je material na zalogi; v primeru, ko s simulacijo predvidimo nekurantne materiale zaradi opuščanja, obenem lahko tudi poiščemo vzrok oziroma odgovornega za nastanek nekurantnih materialov, bodisi je to Trženje zaradi nepravilnih podatkov o planiranih količinah aparatov, ali pa Nabava zaradi prevelikih količin dobavljenih materialov; v takem primeru tudi ni potrebe, da je nosilec stroškov odpisa proizvodni program, temveč se odpis izvrši na povzročitelja nekurantne zaloge;

• možnost predčasnega simuliranja materialov, ki bodo postali nekurantni, predstavlja tudi možnost, da se ti materiali rešijo še preden bodo dejansko postali nekurantni, s tem pa jih tudi ne bo na mesečnem poročilu nekurantnih materialov, kar je za program vsekakor ugodno, saj lahko to pomeni tudi za nekaj deset tisoč € nižjo nekurantno zalogo.

V smislu reševanja nekurantnih materialov nam omenjeni način simuliranja potencialnih nekurantnih materialov prinaša novo možnost. V primerih, ko gre za velike vrednosti nekurantnih materialov, se lahko v sodelovanju s službo Trženja odločimo za izdelavo dodatnih količin aparatov, ki so bili predvideni za opuščanje in jih prodamo pod akcijsko ceno, kar je še vedno boljše, saj si s tem lahko povrnemo vsaj stroške materiala, ki bi ga drugače zavrgli, obenem pa še vseeno kaj zaslužimo. Eden takih primerov je bila namenska vitrina za specialnega kupca. To je bil prvi primer simuliranja materialov, ki postanejo nekurantni zaradi opuščanja. S simuliranjem smo ugotovili, da bi z zapiranjem enega samega aparata povzročili za cca. 96.000 € nekurantnih materialov. Izdelava dodatnih količin omenjenega aparata ni prišla v poštev, saj je bil aparat namenski za kupca in ga Gorenje, d. d. pod svojo gamo aparatov ne sme prodajati. Glede na veliko vrednost nekurantne zaloge smo se odločili, da gremo v osvajanje čisto nove vitrine, na kateri bi lahko porabili večino nekurantne zaloge. Trenutno smo v fazi izdelave prve količine 49 kosov vitrin, ki jih bomo poslali na angleški trg. V naslednjem koraku bomo morali preveriti, koliko vitrin še lahko izdelamo s preostalo nekurantno zalogo. Pri tem se orientiramo na tiste materiale, ki so vrednostno najmočnejši. Jasno je, da zaloga vseh materialov ni enaka, kar pomeni, da bo v primeru izdelave dodatnih količin vitrin potrebno določene materiale dodatno naročiti. Pri tem pa bo potrebno naročiti točno količino potrebnih materialov, saj bodo ti v primeru preveč naročenih količin nekurantni. Računamo, da bomo z izdelavo dodatne količine vitrin porabili večino nekurantne zaloge, nekaj cenovno manj vrednega materiala pa bo potrebno odpisati.



V primeru namenske vitrine gre za nekoliko dolgotrajnejši proces porabe nekurantne zaloge, saj je potrebno osvajanje čisto nove vitrine, v kateri bo porabljen nekurantni material. Osvajanje nove vitrine pa pomeni dodatne aktivnosti za službe Razvoja, Tehnologije in Tehnične priprave, ki so preobremenjene zaradi že obstoječih osvajanj novih izdelkov. Kljub navedenemu, pa je prevladalo mnenje, da se zaradi velike zaloge vseeno gre v ta način porabe, obenem pa potencialno obstaja možnost, da omenjena vitrina na trgu doživi uspeh, kar lahko pomeni izdelavo dodatnih količin, česar se v teh težkih časih recesije ne bi branili. Ko se bomo odločali za porabo nekurantnih zalog na aparatih lastnih blagovnih znamk osvajanje novih aparatov ne bo potrebno. V tem primeru bo dovolj, da se izdela dodatna količina in posreduje na trg, po potrebi pa proda pod akcijsko ceno. 6.1.2 ZMANJŠANJE VPLIVA IZVAJANJA SPREMEMB NA NASTA NEK

NEKURANTNIH MATERIALOV Naslednji pomemben povzročitelj nekurantnih materialov je proces izvajanja sprememb na izdelkih in polizdelkih. Glavna vzroka za nastanek nekurantnih materialov v povezavi s procesom izvajanja sprememb sta:

• slabo izvedene spremembe – za vodenje sprememb so odgovorni skrbniki Tehničnih priprav; če je sprememba slabo izvedena, to še ne pomeni, da je za to vedno odgovoren skrbnik spremembe; spremembo je potrebno obravnavati kot projekt, v katerega so vključeni ljudje iz različnih služb in napaka enega izmed sodelujočih lahko privede do slabo realizirane spremembe; napaka se lahko pojavi že na začetku s slabo definiranim predlogom spremembe, ki vsebuje premalo informacij, ali pa v teku spremembe z napačno izvedenimi spremembami kosovnic, največ napak pa se zgodi v fazi realizacije, ko osebe zadolžene za realizacijo ne izvedejo tistih aktivnosti, ki so jim bile določene; v večini primerov, pri katerih prihaja do napak je vzrok človeški faktor;

• nekontrolirana poraba zaloge – čeprav bi to točko lahko šteli med slabo izvedene spremembe, je s stališča nekurantnih materialov pomembno, da jo obravnavamo ločeno; veliko odgovornost pri porabi zaloge nosita službi Priprave proizvodnje in Nabave; v primeru da svojih aktivnosti ne opravita, obstaja velika možnost za nastanek nekurantnih materialov.

Delo s spremembami se še vedno zelo razlikuje, če med seboj primerjamo proizvodne programe Gorenja, d. d., na kar ima velik vpliv kompleksnost posameznega proizvodnega programa in število, ter težavnost sprememb, ki jih je potrebno izvesti. Program HZA je glede kompleksnosti in števila sprememb, ki jih je potrebno izvesti, najzahtevnejši proizvodni program Gorenja, d. d. Na letnem nivoju v Programu HZA izvedemo nekaj manj kot tisoč sprememb. Zato je še toliko bolj pomembno kvalitetno izvajanje sprememb, tudi zaradi možnosti nastanka nekurantnih materialov. V preteklem obdobju na področje sprememb ni bil dan takšen poudarek. Posledica tega so bile velike težave v proizvodnji pri realizaciji sprememb in nastanek nekurantnih zalog materialov, ki jih rešujemo še danes. Prav v mesecu septembru 2009 smo izvedli odpis 30.000 kosov lokringov v vrednosti 4.200 € kot posledico slabo izvedene spremembe pred petimi leti.



Vsaka sprememba, ki je težavnega razreda S2 ali S3, ima vpliv na zalogo, torej obstaja tudi potencialna nevarnost nastanka nekurantnih zalog. Če želimo spremembo izvesti brez kakršnihkoli težav in brez povzročitve nekurantnih zalog, potem je potrebno pri izvajanju sprememb uvesti aktivnosti za preprečitev nekurantnih zalog, ki pa se danes ne ali pa premalo izvajajo zaradi takšnih ali drugačnih vzrokov. Že v fazi predloga spremembe je potrebna točna definicija zalog oziroma posledic, ki jih bo sprememba imela na zalogo, tam kjer je to mogoče. Predlagatelj spremembe mora v fazi izdelave zahtevka za spremembo definirati zalogo, ali se bo zaloga porabila in način porabe le-te, ali pa bo zalogo potrebno odpisati. Na predlogu spremembe se kot obvezen podatek, brez katerega predloga ni možno kreirati, nahaja tudi polje vpliv na zalogo, kjer je možna izbira DA/NE. Temu polju je potrebno dodati še prostor za komentar, pri čemer mora biti vnos komentarja obvezen, ko je vpliv na zalogo označen z DA, saj je pomembno vedeti, kakšen je ta vpliv na zalogo. Ni dovolj, če predlagatelj na predlogu spremembe izbere le opcijo DA, zelo pomembna je informacija kaj ta DA pomeni, ali gre za porabo zaloge in kakšen je način te porabe oziroma ali gre za odpis. Nekateri predlagatelji sprememb vpliv na zalogo opišejo že v samem opisu predloga, spet drugim se to ne zdi pomembno saj je to za njih nekaj samoumevnega, ali pa na vpliv na zalogo preprosto pozabijo. Vendar se je potrebno zavedati, da če iz predloga spremembe ni razvidno, da ima predlagana sprememba kakršenkoli vpliv na zalogo, potem obstaja možnost, da tudi skrbnik spremembe zalogi ne bo posvečal pozornosti, temveč se bo usmeril le v preostale aktivnosti, ki so potrebne za realizacijo spremembe. Že v fazi predlogov sprememb, ki imajo vpliv na zalogo, bi bilo potrebno obveščati ključne službe, naj pazijo pri izdelavi količin materialov, ki so predmet spremembe, da ne bi kasneje nastajale nepotrebne zaloge, ki lahko postanejo tudi nekurantne. Najbolje bi bilo enkrat tedensko izvesti kratek sestanek na temo predlogov sprememb prejetih v tekočem tednu, na katerem bi sodelovali vsi sodelujoči v procesu sprememb. Skrbnik spremembe spremlja spremembo od predloga, ki pomeni začetek spremembe, pa vse do njene realizacije v proizvodnji. S stališča skrbnika je zelo pomembno, da je sprememba pravočasno in kvalitetno realizirana v proizvodnji. Tudi zaloge in ravnanje z njimi v primeru sprememb spada pod realizacijo spremembe. Skrbnik mora, da bi preprečil nastanek nekurantnih materialov, izvesti predvsem naslednje aktivnosti:

• jasno definirati na nalogu spremembe, kaj je potrebno storiti z zalogo, torej ali se zaloga odpiše ali porabi in na kakšen način se porabi; to pa tudi pomeni, da je potrebno na nalogu spremembe navesti točno stanje zaloge v proizvodnem programu in na drugih lokacijah, kjer obstaja zaloga (dobavitelji); v primeru odpisov zaloge, je potrebno navesti tudi strošek zaloge in nosilca stroška odpisa, ki pa je največkrat predlagatelj spremembe, saj on odloča o tem ali bomo določeno zalogo porabili, ali pa je potrebna takojšnja uvedba spremenjenih komponent;

• pregledati, katere komponente so bile zamenjane v kosovnici posameznih izdelkov in za vsako komponento, ki je bila v okviru spremembe iz izdelka izločena preveriti, ali ima po tej spremembi vstopanje še v katerega od aktualnih izdelkov; v primeru, da takšna komponenta po spremembi nima



vstopanja v druge izdelke, postane nekurantna; potrebno je preveriti zalogo in vrednost zaloge nekurantne komponente in se skupaj s predlagateljem spremembe odločiti kaj z njo storiti; lahko gremo v normalno porabo nekurantne zaloge in s tem nekoliko prestavimo datum realizacije spremembe, ali pa v primeru nujnosti spremembe iščemo alternativne načine porabe, v skrajnem primeru pa zalogo odpišemo;

• v primeru porabe zalog, mora nalog spremembe vsebovati navodila o načinu porabe, nadalje pa vse aktivnosti okoli porabe zalog vodi služba Priprave proizvodnje.

Vendar pa se tudi v službi Priprave proizvodnje zgodi, da se določena zaloga ne porabi in čez čas postane nekurantna. Še posebej je to značilno za spremembe, kjer je ena ali več šifer iz sestavnice izločenih in po spremembi nima več vstopanja v aktualne izdelke, zato tudi ni v potrebah, zalogo pa je potrebno porabiti. Zato je smiselno tudi v tej smeri iskati rešitev za odpravo omenjenih težav. Ena od možnih rešitev je v izdelavi tabele, v katero bi skrbnik Tehnične priprave vpisoval številke sprememb, kjer se porablja zaloga, v Pripravi proizvodnje pa bi določili odgovorno osebo, ki bi skrbela za sprotno ažuriranje in spremljanje porabe zalog v okviru posamezne spremembe. Omenjeno tabelo bi lahko dodali na sistem v skupno rabo in možnost vpisovanja podatkov v njo dodelili le določenim za to zadolženim osebam. Z omenjenimi aktivnostmi bi lahko nastanek nekurantnih materialov, kot posledico spremembe na izdelkih in polizdelkih, skoraj v celoti odpravili. Pomembno je, da vsak od vpletenih izvede svoj del aktivnosti v celoti in kvalitetno. Morda bi bilo pametno razmišljati tudi v smeri, da bi se katera od predlaganih izboljšav dodala tudi v interni predpis GOP 1-003 Gorenja, d. d. 6.1.3 ZMANJŠANJE VPLIVA NABAVE NA NASTANEK NEKURANT NIH

MATERIALOV Svoj delež pri nastanku nekurantnih materialov nosi tudi služba Nabave. Služba Nabave ima veliko podporo v informacijskem sitemu SAP, ki sam izdeluje program odpoklica in ga v rednih časovnih zamikih pošilja dobaviteljem. To velja za slovenske dobavitelje. Naslednje pomembno orodje v SAP-u, ki se ga poslužujejo zaposleni v službi Nabave, je transakcija MD04, ki prikazuje potrebe za posamezne materiale. Vsak nabavni referent ima svojo trimestno številčno oznako, ki jo lahko vnese v transakcijo MD04 in dobi izpis vseh svojih šifer, za katere je odgovoren in skrbi za njihovo dobavo. Pred vsako izmed šifer v izpisanem naboru je tudi semafor z možno rdečo, oranžno ali zeleno oznako. Ta semafor služi kot opozorilo za nabavnega referenta, za kakšno obdobje je zaloga še pokrita za posamezno komponento. Pri tem pomeni rdeča barva na semaforju, da je zaloga pokrita za manj kot štirinajst dni, oranžna manj kot enaindvajset dni in zelena manj kot en mesec. Pri tem imajo nabavni referenti sami možnost nastavitve terminov za posamezno barvo na semaforju, npr. rdeča barva naj pomeni, da je zaloga pokrita za manj kot teden dni.



Slika 23: Transakcija MD04 (Timošek, 2009)

Posebno pozornost morajo nabavni referenti posvetiti spremembam, ki so bile opisane v točki 2 in opuščanju aparatov ter pravočasnemu obveščanju dobaviteljev. Pomembno je, da nabavni referenti upoštevajo navodila, ki jih prejemajo od strokovnih služb posameznega programa in vse predpisane aktivnosti tudi realizirajo. Ne more in ne sme se zgoditi, da v primeru spremembe nekega kosa dobavitelj pri sebi najde zalogo tega, ki je še nespremenjen, npr. dva meseca potem, ko v proizvodnji že uporabljamo spremenjene kose. Prav tako je v primeru opuščanja aparatov. Nabava je s strani strokovne službe obveščena, katere komponente bodo zaradi opuščanja posameznega prodajnega asortimana nekurantne. Naloga Nabave je, da takoj obvesti dobavitelja o nekurantnosti komponent, da jih ta ne bi dodatno izdeloval in preveri stanje zaloge teh komponent, ki jih ima dobavitelj morebiti še na zalogi. Vsekakor je pravi način za reševanje nekurantnih materialov iz tega naslova pravočasno in ažurno obveščanje o vseh spremembah in opuščanju proizvodnega asortimana, tako na relaciji strokovne službe posameznega programa do službe Nabave kot tudi službe Nabave do posameznega dobavitelja. Nekurantne materiale iz tega naslova smo s kvalitetnim delom bistveno zmanjšali, vendar se tu in tam še pojavljajo posamezne pomanjkljivosti, ki lahko privedejo tudi do nastanka nekurantnih materialov. Kritično področje iz naslova nekurantnih nabavnih materialov so predvsem tisti materiali, pri katerih so dobavni roki daljši. Pri teh materialih so vsi opisani pripomočki, ki jih nudi SAP glede naročanja materialov, neuporabni. Eno takšnih področij so elektronike za krmiljenje hladilno-zamrzovalnih aparatov.



Elektronike v Gorenje dobavlja dobavitelj Elrad, d. o. o. Pri tem pa naročanje zaradi specifičnosti izdelav posameznih elektronik in materialov, ki si jih mora Elrad, d. o. o. sam naročiti, ne poteka po prej opisanem vzorcu. Naročanje poteka na osnovi letnih in pol letnih napovedi prodaje. Nabavni referent pošlje v Elrad, d. o. o. pol letno napoved, ki dobavitelju služi kot osnova za naročilo materialov, ki jih potrebuje za izdelavo elektronik. To napoved je v manjši meri kasneje še možno korigirati. Fiksno naročilo mora nabavni referent poslati za tri mesece naprej in to naročilo je tisto, ki ga ne moremo več spreminjati. Nabavni referent se pri odločanju o količini, ki jo bo naročil, pomaga z letnim planom, realizacijo za enako obdobje v prejšnjem letu, nekaj pa tudi na podlagi izkušenj. Glavna nevarnost za to, da bi elektronike postale nekurantne, so spremembe na izdelkih in opuščanje aparatov. Težava je tukaj toliko večja, ker imamo material naročen za tri mesece naprej, kar lahko pomeni veliko zalogo elektronik. V primeru, da pride do opuščanja aparatov, v katere vstopajo posamezne elektronike, lahko govorimo tudi o nekurantni zalogi v vrednosti več kot 10.000 €. Tudi spremembe dodajo svoj delež, še posebej tiste, ki so nujne. Pred tremi meseci smo izvedli zamenjavo mikro procesorja. Sprememba je bila nujna in jo je bilo potrebno takoj ko je bilo možno realizirati, saj je to za nas pomenilo boljšo kvaliteto aparatov. Je pa to pomenilo tudi cel kup elektronik, ki jih je bilo potrebno predelati prav iz naslova omenjene spremembe, v nasprotnem primeru bi bile elektronike nekurantne. Gre za predelavo 10.971 kosov elektronik, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Tip aparata Regulacijski modul

Šifra modula Količina za predelavo

HTI3127B(F) G-HZA-08HTIF 226821 54 HZZS3067BF G-HZA-08CF 139744 338 HZZS3067BF G-HZA-08CFP 139745 119 HZS4066AF G-HZA-09C 194618 381 HZF3267A G-HZA-09CN 177192 358

HZS3567AF G-HZA-09CFS 138400 500 HZS3567A G-HZA-09CS 156824 5610

ZOS3167CB G-HZA-09ZP 114310 1227 HTI2127B(F) G-HZA-08HTIF 181565 186 HZZS3067B G-HZA-08CF 139741 1620 HTKI1927BF G-HZA-08CIF 181563 50 HKI2027BF G-HZA-08HKI 180449 164

VK1667 G-HZA-03PEVK 117427 364

Tabela 5: Spisek elektronik za predelavo zaradi spremembe mikro procesorja (Gorenje, d.d. 2009)

Področje elektronik je glede nekurantnosti v tem trenutku najbolj kritično. Opisan način naročanja je trenutno edina možnost, čeprav so nam vsem znane težave, ki zaradi tega posledično nastanejo. Nastavili smo že aktivnosti, ki bi pripomogle v smeri izboljševanja stanja na tem področju, predvsem ima veliko vlogo Razvoj pri sprotnem obveščanju službe Nabave o vsaki spremembi, ki se obeta na posameznih elektronikah. Svoj del bi tukaj moralo dodati še Trženje s sprotnim in pravočasnim obveščanjem o zapiranju aparatov, predvsem pa v ugotavljanju posameznih odstopanj od tržne napovedi, še posebej tam, kjer so bile posamezne



napovedi prodaje močno pretirane. Iz tabele 6 in 7 je razvidna predvidena letna potreba za posamezne šifre elektronik, ki je izdelana na podlagi tržne napovedi in dejanska poraba po mesecih in skupaj v letu 2009.

šifra elek. Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov dec

114308 104 6 53 4 0 97 0 137 14 204 161 0 114247 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 193262 291 177 200 162 116 20 435 380 6 197 464 112 138396 0 30 0 38 97 11 0 30 0 0 786 224 183547 415 605 651 793 518 653 921 833 822 1300 1206 888 183546 0 47 0 0 148 53 63 59 190 2 0 48 185423 225 179 0 0 54 67 116 134 126 19 247 170 181563 94 31 98 2 50 162 0 0 0 0 0 0 698252 104 157 152 57 0 0 0 0 80 156 0 104

Tabela 6: Prikaz porabe elektronik po mesecih v letu 2009 (Gorenje, d. d., 2010)

Slika 24: Grafični prikaz porabe elektronik po mesecih (Timošek, 2010)



šifra elek. Plan 09 Poraba 09 indeks

114308 2560 780 30,5%

114247 650 0 0,0%

193262 3923 2560 65,3%

138396 435 1216 279,5%

183547 5367 9605 179,0%

183546 852 610 71,6%

185423 4268 1337 31,3%

181563 455 437 96,0%

698252 1500 810 54,0%

SKUPAJ 20010 17355 86,7%

Tabela 7: Primerjava med letnim planom in skupno porabo elektronik (Timošek, 2010)

Slika 25: Primerjava plan/poraba elektronik (Timošek, 2010)

Iz primerjave je razvidno, da je letna napoved dokaj točna le za eno šifro elektronik, v dveh primerih je letna napoved premajhna, medtem ko je za 6 šifer elektronik letna napoved prevelika, kar že pomeni možnost nastanka nekurantnih zalog. Ob vsem navedenem pa ostaja dejstvo, da so nekurantne zaloge še vedno največji problem proizvodnih programov, kjer se te nahajajo na zalogi. Prav bi bilo, da se tudi služba Nabave aktivno vključi v reševanje problematike nekurantnih materialov.



6.1.4 ZMANJŠANJE STROŠKOV PREDELAV NEKURANTNIH MATE RIALOV V določenih primerih je poraba nekurantnega materiala možna le s predelavo. Idealno za Gorenje, d. d. bi bilo, če bi lahko vse potrebne predelave nekurantnih materialov izvedli znotraj podjetja, vendar to ni mogoče. Najbolj značilni nekurantni materiali, katerih poraba je največkrat pogojena s predelavo, so elektronike za krmiljenje hladilno-zamrzovalnih aparatov. Pri elektronikah lahko gre za programsko ali pa strojno predelavo. Pri programskih predelavah gre za nalaganje novih programskih verzij na elektronike, medtem ko gre pri strojni predelavi za menjavo posameznih komponent na elektronikah. Edini, ki nam v tem trenutku v Sloveniji lahko kvalitetno izvaja predelavo elektronik, je podjetje Elrad, d. o. o., ki nam elektronike tudi dobavlja. Za predelavo nekurantnih elektronik se odločamo na osnovi ponudb, ki jih od podjetja Elrad, d. o. o. pridobimo preko službe Nabave. V povprečju se cena predelav elektronik giblje med 2 in 3 €, odvisno od količine elektronik, ki jih je potrebno predelati in zahtevnosti predelave. Cena posameznih elektronik se razlikuje od tipa do tipa in znaša od 6 pa tudi do 20 € za posamezno elektroniko. Iz tega je razvidno, da je nekurantne elektronike še vedno bolje predelati in porabiti, kot pa odpisati, kljub dodatnim stroškom, ki jih povzroči predelava elektronik. Za leto 2009 so stroški predelav elektronik v Elradu znašali cca. 50.000 €, vendar ne vse iz naslova nekurantnih elektronik, kar nekaj predelav je bilo izdelanih iz naslova izvajanja sprememb na elektronikah. Prav zaradi velikih stroškov, ki jih za sabo prinašajo predelave nekurantnih elektronik, smo se v Programu HZA odločili preveriti možnost, da bi katero od predelav izvedli v Gorenju, d. d. Pri tem je bilo najprej potrebno preveriti:

• ali imamo ustrezno opremo za predelavo elektronik oziroma kaj bi za izvajanje predelav potrebovali;

• ali imamo ustrezen prostor, kjer bi elektronike lahko predelovali. Ugotovili smo, da bi se lahko posluževali samo programske predelave elektronik, medtem ko strojne predelave ne moremo opravljati, saj za to nimamo ustrezne opreme, poleg tega pa je po končani strojni predelavi potrebno izvesti še funkcionalno testiranje predelanih elektronik na testni napravi. Za pričetek izvajanja programskih predelav je bila potrebna investicija, in sicer je bilo potrebno kupiti programirno napravo Flasher ST 7, proizvajalca Segger, cena pa je znašala 365 €.



Slika 26: Programirna naprava Flasher ST719

Investicija, ki je bila potrebna za nakup programirne naprave Flasher ST7 se nam je ob upoštevanju povprečne cene predelav elektronik povrnila že po predelavi 150 kosov nekurantnih elektronik. Programska predelava nekurantnih elektronik poteka tako, da na programirno napravo Flasher ST7 najprej s pomočjo osebnega računalnika in programske opreme naložimo ustrezno verzijo programa in ta je pripravljen za uporabo. Nalaganje programa na elektroniko kasneje poteka tako, da elektroniko in programirno napravo priklopimo na napajanje, priklopimo programirno napravo na programirni kontakt elektronike in pritisnemo gumb za prenos programa na elektroniko. Pri rokovanju z elektroniko je potrebno upoštevati zaščito proti statični elektriki. Statična elektrika lahko poškoduje ali uniči elektronske komponente na elektroniki že pri razelektritvi 100 V. Človek se lahko ob normalnem gibanju naelektri tudi do nekaj kV. Pozimi in kadar je suh zrak je ta naelektritev lahko še večja. Zato za zaščito proti statični elektriki pri rokovanju z elektronikami uporabljamo zapestnice, ki so priklopljene na posebne vtičnice za ozemljitev. V vsaki zapestnici in vtičnici je upor, ki zagotavlja počasno razelektritev. Potrebno je upoštevati, da predelava elektronik zahteva dodatnega delavca, ki bo naložil ustrezen program na elektronike. Ker za opravljanje tovrstnih programiranj ni zahtevana visoka usposobljenost delavca, nam programiranje elektronik najpogosteje izvedejo delavci iz proizvodnje, včasih pa za to izkoristimo dijake in študente, ki v Gorenju, d. d. opravljajo obvezno prakso. Kot zadnja stvar, ki jo je bilo potrebno zagotoviti za kvalitetno programiranje elektronik, je ustrezen prostor za predelavo. Čeprav se prvi korak predelave izvede v Razvoju, ko tam z osebnim računalnikom na programirno napravo naložijo ustrezen program, pa naslednjih korakov predelav zaradi prostorske stiske in

19 Vir: http://www.segger.com/cms/flasher-st7.html (25. 10. 2009)



logističnih težav v povezavi z dostavo palet elektronik, ni možno izvajati v prostorih Razvoja ali drugih tehničnih služb. Jasno je bilo, da je ustrezen prostor za predelavo elektronik potrebno iskati v proizvodnji, po možnosti čim bližje skladišču, kjer so skladiščene elektronike. Kot idealna rešitev, se nam je ponujal prostor ob montažni liniji 5, ki se je že uporabljal za popravila setov ohišja termostata in nekaterih drugih sestavnih komponent hladilno-zamrzovalnih aparatov. Velika prednost tega prostora je, da je le nekaj metrov oddaljen od skladišča, kjer so skladiščene tudi elektronike. Ta prostor je bilo potrebno še dodatno opremiti z ustrezno mizo, regali, ter vsemi potrebnimi priključki in inštalacijami, kar je izvedla služba Vzdrževanja.

Slika 27: Prostor za predelavo elektronik (Timošek, 2009)

V letu 2008 smo na ta način v Programu HZA predelali okoli 2.000 elektronik in prihranili cca. 4.000 €. Tudi pri ostalih nekurantnih materialih se nam občasno pojavi potreba po predelavi, če želimo nekurantni material porabiti, vendar to ni tako pogosto. Pri vsaki zahtevi za predelavo najprej preverimo možnost izvedbe znotraj podjetja. V primerih, ko predelav ni možno izvesti znotraj Gorenja, d. d., iščemo alternativne možnosti preko službe Nabave, ki preverja možnost predelav pri dobaviteljih ali drugih kooperantih. Služba Nabave nam pred vsako predelavo pridobi ponudbo, na podlagi katere se odločimo ali bomo glede na vrednost zaloge in stroškov predelave sploh šli v predelavo. V primeru nekurantnih materialov se o izvedbi predelav odločajo člani tima nekurantnih materialov. 6.1.5 ZMANJŠANJE VPLIVA SELITVE PROIZVODNJE NA NAST ANEK

NEKURANTNIH MATERIALOV Selitev proizvodnje smo do sedaj v okviru skupine Gorenje izvajali dvakrat, obakrat pa je šlo za selitev dela proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v novozgrajeno tovarno hladilne tehnike v Valjevo, v Srbiji. Pri prvi selitvi je šlo za selitev proizvodnje aparatov širine 500 mm in zamrzovalnih skrinj, pri drugi pa je bila v Valjevo preseljena še proizvodnja treh tipov hladilno-zamrzovalnih aparatov širine 540 mm. Pomemben dejavnik, ki mu je potrebno ob vsaki selitvi posvetiti posebno pozornost, so nekurantni materiali. Ob selitvi proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov iz



Velenja v Valjevo nekurantnim materialom ni bilo posvečeno dovolj pozornosti. Posledica tega je, da so v Velenju na zalogi ostali materiali, ki so bili namenski za aparate preseljene v Valjevo. Ti materiali so v Velenju nekurantni, z njimi pa se ukvarjamo še danes, torej tri leta po izvedeni selitvi aparatov v Valjevo. Zato bi bilo potrebno za primer morebitnih selitev proizvodnje v prihodnosti, vzpostaviti sistem dela, ki bi ob selitvi poskrbel, da ta ne bi povzročila nekurantnih materialov. Ta sistem dela, pa se močno navezuje na tistega, ki smo ga razvili v primeru opuščanja aparatov. Sistem dela pri selitvi proizvodnje na drugo lokacijo je takšen, da se za aparate, ki bodo preseljeni odprejo nove šifre, medtem ko bodo šifre, ki so se uporabljale pri proizvodnji na prejšnji lokaciji, opuščene. Da se odprejo nove šifre za aparate, je potrebno sprožiti postopek osvajanja novih aparatov, čeprav ti aparati dejansko ostanejo enaki. S pomočjo sistema in transakcije uporabljene že v primeru opuščanja aparatov, lahko tudi v primeru selitve aparatov pridobimo spisek komponent, ki imajo vstopanje le v aparate, ki bodo preseljeni. To naredimo tako, da v transakcijo //GOR/PP_PRIM_KOS vnesemo vse šifre aparatov, ki bodo preseljene na drugo lokacijo in program nam enako kot pri opuščanju aparatov, preveri ali imajo komponente iz teh aparatov vstopanje tudi v katerega od drugih aktualnih aparatov. Tiste, ki nimajo vstopanja, nam program kasneje izpiše v obliki tabele, tako kot pri opuščanju aparatov. Ko pridemo do spiska materialov, ki imajo vstopanje le v aparate predvidene za selitev, smo opravili večino dela. Potrebno je le še preveriti zalogo teh komponent v Gorenju, d. d. in pri dobaviteljih ter te količine materialov hkrati z selitvijo proizvodnega programa poslati na lokacijo, kjer bo v prihodnosti tekla proizvodnja teh aparatov. Na ta način v primeru selitve proizvodnega asortimana na druge lokacije ne bo prihajalo do nekurantnih materialov, prav tako pa ne bo niti potrebe po dodatnem reševanju tega. Vodilno vlogo za preprečevanje nastanka nekurantnih materialov v primeru selitve proizvodnje, morajo prevzeti timi nekurantnih materialov znotraj programa, ki seli proizvodnjo, v tesnem sodelovanju s službo Priprave proizvodnje in Tehnične priprave, ki vodi postopek osvajanja novih aparatov. 6.2 IZBOLJŠANJE MESE ČNEGA POROČILA Poročilo nekurantnih materialov izdeluje služba Kontrolinga in Računovodstva. Samo poročilo je dobro zasnovano in izdelano, saj vsebuje večino potrebnih podatkov, ki jih v programu potrebujemo za nadaljnje delo, kot so šifra izdelka, zaloga, skladiščna lokacija, vrednost zaloge … S stališča proizvodnega programa bi bilo dobro v poročilo dodati še eno zahtevo, ki bi jo SAP pri iskanju nekurantnih materialov preveril. Ključ za ugotavljanje nekurantnih materialov, ki se pojavijo na mesečnem poročilu je ta, da material ni imel nobenega gibanja v zadnjih treh mesecih. To pa dejansko ne pomeni, da so navedeni materiali tudi nekurantni. Veliko je komponent, ki vstopajo v le nekaj aparatov, ki se po možnosti izdelujejo enkrat ali dvakrat na leto. In takšne komponente tudi niso nekurantne, le manj pogosto se uporabljajo.



Preverili smo stanje komponent, ki so se pojavile na poročilu za mesec april 09 in ugotovili naslednje:

• v mesecu aprilu je bila skupna vrednost nekurantnih materialov na poročilu za Program HZA 319.774 €;

• od tega je bilo materialov, ki nimajo vstopanja v aparate in so dejansko nekurantni za 8.518,56 €;

• materialov, ki imajo vstopanje v aparate in so tudi v potrebi/planu za prihodnji mesec je bilo za 265.297,44 €;

• materialov, ki imajo vstopanje v aparate, jih ni v redni potrebi, so pa v letnem planu, je bilo za 44.950 €;

• materialov, ki imajo vstopanje v aparate, ni pa jih v redni potrebi, niti v letnem planu, je bilo za 1.008 €.

Iz navedenega je razvidno, da materialov, ki imajo vstopanje v aparate, ki so v rednem ali letnem planu ni smiselno obravnavati kot nekurantne, saj jih bomo prej ali slej potrebovali. V tem primeru se lahko odločimo le za delno porabo tistih materialov, katerih zaloge so glede na predvideno porabo prevelike. Torej je smiselno, da v programu mesečno poročilo še dodatno preverimo, kar zahteva nekaj časa. Potrebno je preveriti tudi do 200 šifer ali več, odvisno od poročila. Pri tem je za vsako šifro najprej potrebno v SAP-u preveriti pripadnost v aparate, v primeru da ima šifra pripadnost, pa še preveriti redne potrebe in letni plan. Večino omenjenega preverimo z ustreznimi transakcijami v SAP-u, le letni plan je izdelan v obliki tabele v Excelu, vsebuje pa vse šifre aktualnih aparatov, ki se bodo izdelovale v tekočem letu. Smiselno bi bilo v mesečno poročilo nekurantnih materialov vnesti še dodatno zahtevo, ki bi jo SAP preveril in poleg ostalih podatkov posredoval v sklopu mesečnega poročila nekurantnih materialov, to pa je pripadnost v aparate. Na ta način bi privarčevali kar nekaj prepotrebnega časa, saj ne bi bilo potrebe po dodatnem preverjanju pripadnosti v aparate za cca. 200 šifer materialov. Takšno dodatno preverjanje pripadnosti nekurantnih šifer, nam na mesečnem nivoju vzame vsaj 5 do 6 ur. Seveda obstaja tudi možnost, da spremenimo osnovni ključ po katerem se izdeluje mesečno poročilo nekurantnih materialov, vendar se nam to ne zdi smiselno. V določenih primerih je obstoječi izpis dobrodošel. Predvsem za komponente, ki imajo zaradi opuščanja aparatov, vstopanje le še v nekaj aparatov, zaloge pa so občutno previsoke. Te zaloge je zato potrebno zmanjšati na še sprejemljivo vrednost.



7 OCENA KORISTI Kar nekaj je področij, ki imajo v primeru pomanjkljivosti neposreden vpliv na nastanek nekurantnih materialov. Če bi upoštevali vse izboljšave, ki so predstavljene v nalogi, bi na področju nekurantnih materialov lahko storili velik korak naprej. Največje prihranke lahko dosežemo na naslednjih področjih:

• opuščanje aparatov – v obdobju od avgusta 2008 do februarja 2010 je opuščanje aparatov povzročilo za 219.247,55 € nekurantnih materialov; če z zgoraj navedenimi aktivnostmi uspešno rešimo vsaj polovico teh materialov, lahko na letnem nivoju prihranimo vsaj 50.000 €; dodatno prednost pa pomeni dejstvo, da se v primeru pravočasne rešitve teh nekurantnih materialov, ti kasneje ne bodo pojavljali na mesečnih poročilih; to je vsekakor dobrodošlo za proizvodni Program HZA, saj je mesečna predpisana vrednost znotraj katere bi se morale gibati nekurantne zaloge 160.000 €, kar pa nam v letu 2009 ni uspevalo najbolje dosegati;

• Nabava, izvajanje sprememb – tako služba Nabave kot proces izvajanja sprememb, imata občasno vpliv na nastanek nekurantnih materialov, vendar na letnem nivoju ne govorimo o tako visokih vrednostih kot pri opuščanju aparatov, tu gre za cca. 10.000 €, ki bi jih z dodatno nastavljenimi aktivnostmi lahko prihranili; ob tem je potrebno poudariti, da se na tem področju stanje iz leta v leto izboljšuje;

• zmanjšanje stroškov iz naslova predelav – tu gre predvsem za elektronike za krmiljenje hladilno-zamrzovalnih aparatov; zaradi specifičnih dobavnih pogojev so elektronike pereč problem; predvsem so veliki stroški predelav, ki se kasneje pojavijo kot nujno opravilo, če želimo nekurantne elektronike porabiti; ocenjujemo, da bi s tem, ko bi programske predelave elektronik opravljali v Gorenju, d. d., lahko prihranili vsaj 5.000 € na letnem nivoju;

• z upoštevanjem dodatne zahteve pri izdelavi mesečnega poročila nekurantnih materialov, bi se v Programu HZA rešili dodatne obdelave mesečnega poročila nekurantnih materialov, ki nam na mesečnem nivoju pomeni 5 do 6 ur dodatnega dela.

Največja korist, ki jo lahko pričakujemo ob upoštevanju predlaganih izboljšav, so veliki prihranki v povezavi z nekurantnimi materiali. V primeru, da teh materialov ne bi mogli porabiti, bi sledil odpis. Potrebno je upoštevati, da je v zadnjem obdobju nekoliko več opuščanja aparatov, kar se pozna na vrednosti nekurantnih materialov. Vemo, da se nam v prihodnjem obdobju obeta opuščanje modre in sive linije Old timer aparatov, kar bo skupaj povzročilo vsaj za 150.000 € nekurantnih materialov. Aktivnosti v zvezi s tem že nastavljamo. Na področju Nabave, izvajanja sprememb in predelav elektronik gre pri navedenem prihranku za oceno, saj točnih podatkov za preteklo obdobje nimamo. Ocena je izdelana na osnovi zadnjih odpisov materialov in predelav elektronik. Tudi za prihodnje obdobje je težko napovedati koliko bo še potrebnih programskih predelav elektronik ali pa nekurantnih materialov zaradi Nabave ali procesa sprememb, saj je to odvisno od specifičnosti situacije in težavnosti sprememb ter mnogih drugih spremljajočih dejavnikov.



8 ZAKLJU ČEK V današnjem času, ko vsa podjetja občutijo posledice recesije, pomeni vsaka najmanjša razlika veliko prednost za posamezno podjetje pred ostalimi, po drugi strani pa lahko vsaka slabost pomeni tudi zaostanek za njimi, v nekaterih primerih pa tudi propad. Posebej pomembno je področje zalog, v katerih je vezan velik del sredstev podjetja, še posebej področje nekurantnih zalog. Glavni cilj diplomskega dela je bil prikazati problematiko nekurantnih materialov v Programu HZA in poiskati rešitve, ki bi nastanek nekurantnih materialov preprečile ali vsaj občutno zmanjšale. Vzrokov za nastanek nekurantnih materialov je več, vsem pa je enotno, da bi z malo več prizadevanja odgovornih na posameznih področjih in zavedanja kakšne negativne posledice imajo nekurantni materiali, te vzroke lahko minimirali ali popolnoma odpravili. Na vsakem od poslovnih področij, ki imajo vpliv na nekurantne zaloge, bi bilo potrebno zaposlene osveščati o pomenu nekurantnih zalog in kakšne negativne posledice prinašajo za podjetje. Naloga vsakega od zaposlenih ni le tista primarna, npr. Nabava nabavlja materiale,150 temveč se je potrebno ukvarjati tudi s posledicami, ki se lahko zgodijo, v tem primeru so to nekurantni materiali. Enako velja za zaposlene na ostalih poslovnih področjih. To diplomsko delo je dober prikaz, koliko lahko storimo na področju nekurantnih materialov z nekaj majhnimi investicijami in spremembo načina dela. Največji in najpomembnejši korak pa je v osveščanju zaposlenih. Z zavedanjem negativnega vpliva nekurantnih materialov bodo zaposleni že v osnovi napeli vse sile, da pri izvajanju posameznih aktivnosti ne bo prišlo do nekurantnih materialov. V Programu HZA problematiko nekurantnih materialov rešuje tim za nekurantne materiale. Tim je vzpostavil svoj sistem reševanja, ki se je pokazal kot uspešen, saj v večini primerov vzdržuje vrednost nekurantnih materialov še na neki sprejemljivi vrednosti. A vendar se je potrebno zavedati, da ukvarjanje z nekurantnimi materiali za vsakega člana tima pomeni dodatno aktivnost v sklopu dela, ki ga opravlja. Zato je vse nekurantne materiale, glede na njihovo količino, preprosto nemogoče obdelati. Iz diplomskega dela je jasno razvidno, da so nekurantni materiali v Gorenju, d. d. pereč problem. Delo prikazuje stanje nekurantnih materialov za Program HZA, ki pa je na področju obvladovanja nekurantnih materialov v Gorenju, d. d. med najuspešnejšimi. Na tem področju ima Gorenje, d. d. še velike rezerve in tudi z uspešnim reševanjem nekurantnih zalog bomo dosegli velike materialne prihranke, kar je za podjetje v teh časih še posebej pomembno.



9 LITERATURA IN VIRI Čižman A., 2002, Logistični management v organizaciji, Moderna organizacija, Kranj. Kaltnekar Z., 1983, Sistem materialnega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj. Kaltnekar Z., 1985, Oblikovanje sistema materialnega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj. Kaltnekar Z., 1988, Organizacija delovnih procesov, Moderna organizacija, Kranj. Rusjan B., 1997, Management proizvodnje, Ekonomska fakulteta, Ljubljana. Timošek D., 2006, Skrajšanje časa menjave orodja za vakuumiranje celic s pomočjo metode 20 ključev, Žalec Spletna stran: http://www.gorenje.si; Uradna spletna stran skupine Gorenje, predstavitev podjetja (8. 9. 2009) http://www.segger.com/cms/flasher-st7.html (25. 10. 2009)

Interno gradivo podjetja Gorenje, d. d: Gorenje, d. d. organizacijski predpis GOP 3-022, Priprava nekurantnega materiala za prodajo, prodaja oz. odpis, velja od 16. 5. 2005 http://organizacija.gorenje.si/pregled/default.asp?faza=1&IDdok=289 Gorenje, d. d. organizacijski predpis GOP 1-003, Osvajanje sprememb, velja od 1. 8. 2007 http://organizacija.gorenje.si/pregled/default.asp?faza=1&IDdok=24 Gorenje, d. d. organizacijski predpis GOP 1-006, Poslovanje z vzorci materialov, polizdelkov, velja od 5. 5. 2008 http://organizacija.gorenje.si/pregled/default.asp?faza=1&IDdok=568 Gorenje, d. d. organizacijski predpis GOP 1-004, Uvajanje, spreminjanje in izločanje predmetov materialnega in nematerialnega značaja, velja od 22. 3. 2004 http://organizacija.gorenje.si/pregled/default.asp?faza=1&IDdok=28 Mesečna poročila nekurantnih materialov od leta 2005 naprej



PRILOGE Priloga 1: Obrazec za odpis materiala Priloga 2: Obrazec dovoljenje za odstopanje Priloga 3: Nalog za osvajanje spremembe NOSH09021302 Priloga 4: Dodatno navodilo za porabo zalog po realizirani spremembi Priloga 5: Članek o timu nekurantnih materialov HZA objavljen v internem glasilu Gorenja, d. d. KAZALO SLIK Slika 1: Blagovne znamke s katerimi podjetje Gorenje nastopa na trgu Slika 2: Proizvodnja pralnih strojev v Gorenju, d. d. Slika 3: Avtomatsko skladišče v Programu HZA Slika 4: Zalogovnik izoliranih ohišij Slika 5: Avtomatsko visoko regalno skladišče Navis Slika 6: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 2005 Slika 7: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 2006 Slika 8: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 2007 Slika 9: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 2008 Slika 10: Vrednost nekurantnih materialov po mesecih v letu 2009 Slika 11: Vitrina za vino Slika 12: Izgled nabiralnika v SAP-u Slika 13: Primer kreirane spremembe v SAP-u Slika 14: Hladilno-zamrzovalni aparati podjetja Gorenje, d. d. Slika 15: Gotovo surovo ohišje Slika 16: Prikaz izoliranja vrat Slika 17: Vakuumirana celica Slika 18: Sestavljeno ohišje hladilnega aparata Slika 19: Obrat Montaža, linija 2 Slika 20: Stekleni polici š. 631734, 396210 Slika 21: Simulacija zapiranja aparata š. 230852 Slika 22: Spisek nekurantnih materialov v primeru opuščanja izdelka š. 230852 Slika 23: Transakcija MD04 Slika 24: Grafični prikaz porabe elektronik po mesecih Slika 25: Primerjava plan/poraba elektronik Slika 26: Programirna naprava Flasher ST7 Slika 27: Prostor za predelavo elektronik KAZALO TABEL Tabela 1: Poročilo nekurantnih materialov za Program HZA, april 2009 Tabela 2: Zapisnik 'Moduli' tima nekurantnih materialov HZA Tabela 3: Metodologija razvrednotenja zalog Tabela 4: Vrednostni prikaz nekurantnih materialov po obdobjih zaradi zapiranja aparatov Tabela 5: Spisek elektronik za predelavo zaradi spremembe mikro procesorja Tabela 6: Prikaz porabe elektronik po mesecih v letu 2009 Tabela 7: Primerjava med letnim planom in skupno porabo elektronik



KRATICE IN AKRONIMI HZA: hladilno-zamrzovalni aparati KA: kuhalni aparati PPA: pralno-pomivalni aparati SAP: informacijski sistem podjetja Gorenje, d. d. GOP: organizacijski predpis podjetja Gorenje, d. d. OT: oznaka za linijo aparatov Old timer MRP: funkcija načrtovanja materialnih potreb v SAP-u ZSP: zahtevek za spremembo NOS: nalog za osvajanje spremembe MD04: transakcija v SAP-u za prikazovanje potreb ROH: surovine GREZ: pomožni proizvodni material HALB: polizdelki in materialne participacije



Gorenje, d.d. PREDLOG SPREMEMBE ZSP-16-60006138 Velenje, Partizanska

TEHNIČNA PRIPRAVA HZA NALOG ZA OSVAJANJE SPREMEMBE NOS H09021302 Naziv spremembe UVEDBA RB+CPU V APARATE HTPI1466 Risbe Plan. dat. realizacije Dejanski datum 23.11.2009 Opis spremembe Na predlog Razvoja HZA (g. Borovnik), je v aparate HTPI 1466 uveden RB+CP uparjalnik, kar bo bistveno vplivalo na zmanjšanje problema ledenenja pri vstopu v hladilniški del, problema slabega hlajenja,… sprememba pa pomeni tudi pocenitev. Zaradi navedenega je zamenjan tudi termostat, kompresor, spremenjena pa je tudi polnitev iz 32 g v 28 g - spremenjena tabela je dodana v SAP kot UNI dokument. Na novo so osvojene naslednje šifre: 272221 PLOŠČA UPARJALNIKA HTZ-45-14 ; 281655 PLOŠČA UPARJALNIKA HTZ-45-14 IZSEK 281769 CELICA Z UPAR. HTPI1466 45-14-20-5,4 ; 281809 SET OHIŠJA TERM.H-M4E-B/077B6935 282034 NOSILEC S KOMPRESORJA TLX 7KK KPL/1 ; 282035 NOSILEC S KOMPRESORJA EMY 40CLC KPL/1 Vsi aparati, ter sprememba kosovnice (izločene/uvedene komponente) je v priloženem UNI dokumentu (Excell). Dokumentacija je urejena z datumom veljavnosti 23.11.2009. Aparatom HTPI1466 je zaradi omenjene spremembe ustrezno povišan SI. Aparati HTPI1466 so zaenkrat v planu 8.12.09. - možne so še spremembe plana. Vpliv na zalogo: 627028 PLOŠČA UPARJALNIKA HT60-17 - ima po tej spremembi še pripadnost v 5 aparatov HTS1561 za Ameriko. Potreba po tej plošči se bo zmanjšala! 958856 UPARJALNIK HTP60-17-4,5 KPL - po tej spremembi nima več pripadnosti v aparate. Zaloga 0 kom. 627914 UPARJALNIK HTP60-17-4,5 RAVNI KPL - po tej spremembi nima več pripadnosti v aparate. Zaloga 39 kom. - v proizvodnji prešteto 47 kom - uskladiti stanje v Sap-u (ga. Zgonjanin). O tem kako bomo porabili zalogo se bomo dogovorili kasneje. 627913 UPARJALNIK HTP60-17-4,5 RAZM.KPL - po tej spremembi nima več pripadnosti v aparate. Zaloga 0 kom. 631996 SET OHIŠJA TERM.H-M4E-B/077B6824 - po tej spremembi nima več pripadnosti v aparate. Zaloga 0 kom. Kompresorja š.185840 in š.192822 imata po tej spremembi še pripadnost v aparate. Potreba se bo nekoliko zmanjšala. Opomba: aparatom HTPI1466 je potrebno vgrajevati uparjalnik š.274455 z širšo ploščo uparjalno!! - glejte priložen mail v SAP-u! Spremenjeni so načrti: 161201-0028 OHIŠJE IZOLIRANO HTPI 6 ; 161201-0379 UPARJALNIK HT RC KPL UPOG. 161201-0380 CELICA Z UPARJALNIKOM KPL ; 161201-0383 UPARJALNIK RC HT KPL Nov načrt 161201-0382 UPARJALNIK HTZ 45-14 (272221,281655) - prejemniki: Nabava, Mekom Rogatec, PUR predmontaža, Kontrola HZA, Vakuumiranje HZA, Montaža HZA

Aktivnosti Rok Izvedbe Organizacijska enota Izvajalec aktivnosti Potrditev prejema Distribucija dokumentov Expedit Razmnoževanje dok., evid., arhiva Kopirnica

Skrbnik Odobril DAMJAN TIMOSEK



Od: Timošek Damjan Poslano: 26. januar 2010 12:23 Za: 'LUDVIK ŠUMAH ([email protected])'; '[email protected]'; 'Peter Grm'; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; Skledar Rajko; '[email protected]' Kp: 'ksenija sovič'; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; Kamenicki Davor; Rakun Jože; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; Borovnik Valentin; Meh Ivan; Jelenko Jože; '[email protected]'; '[email protected]'; '[email protected]'; Tavčer Bernarda; '[email protected]'; '[email protected]'; 'RUDI HUDARIN ([email protected])' Zadeva: Poraba zaloge uparjalnikov š.627914 Pomembnost: Visoka Ludvik, prosim napišite dovoljenje za odstopanje za porabo nekurantnih uparjalnikov š.627914. Uparjalniki š.627914 so bili z spremembo NOSH09021302 izločeni iz dokumentacije aparatov HTPI1466. Na zalogi je 40 kom uparjalnikov š.627914. Uparjalniki š.627914 bodo porabljeni pri proizvodnji aparata HTPI1466 š.118520 (40 kom), proizvodni nalog 100030069122, aparat je zaenkrat v planu 4.2.2010. Vgraditi je potrebno naslednje komponente: namesto seta ohišja termostata š.281809 vgraditi set ohišja termostata š.631996 namesto kompresorja š.185825,273107 vgraditi kompresor š.185840 namesto polnitve 28 g polniti 32 g V ohišje sestav HPI1461 š.648402 vgraditi: 396247 CEV TIPALA TERMOST.L-3 528360 PRSTAN DISTANČNI P E-50 627913 UPARJALNIK HTP60-17-4,5 RAZM.KPL (sur. 627914) Andrej (Kukovec), prosim pripravi format napisne tablice z ustreznim podatkom o polnitvi in servisnem indeksu in sporoči Petru v tiskarno, kdaj lahko natisne tablice. Milena (Rošer), v IPC-ju naroči 40 kom seta ohišja termostata š.631996. V ponedeljek 1.2.2010. bo na temo porabe zaloge uparjalnikov sklican sestanek. LP Damjan Timošek Tehnična priprava HZA

Gorenje, d.d. Partizanska 12, 3503 Velenje, Slovenia Tel.: +386 3 899 22 61 Fax.: +386 3 899 2845 www.gorenje.si

gorenje Pomislite na okolje, preden natisnete to sporočilo.Consider the environment before printing this e-mail.

management nekurantnih zalog v gorenju d.d. – … · 2.3 konkuren Čne prednosti ... 1.2 metode...

Documents