MAGISTRSKO DELO

Evalvacija varnostnega sistema v poslovni banki

Maj, 2014 Mojmir Pirnovar

MAGISTRSKO DELO

Evalvacija varnostnega sistema v poslovni banki

Maj, 2014 Mojmir Pirnovar

Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar

3

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 5

1.1 Namen magistrskega dela ................................................................................. 5

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela ..................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................ 7

2 NORMATIVNA UREDITEV ZASEBNEGA VAROVANJA .......................................................... 8

2.1 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Sloveniji ............................................ 10

2.2 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Evropski uniji ...................................... 13

3 TRG IN KAKOVOST VARNOSTNIH STORITEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ................................... 18

4 VARNOSTNI SISTEM POSLOVNE BANKE ...................................................................... 20

5 RAZISKAVA VARNOSTNEGA SISTEMA POSLOVNE BANKE .................................................. 24

5.1 Metodologija ............................................................................................... 24

5.1.1 Opisne statistike ................................................................................... 24

5.2 Uporabljena orodja ....................................................................................... 27

5.2.1 Neodvisne spremenljivke ......................................................................... 28

5.2.2 Odvisne spremenljivke ........................................................................... 28

5.2.3 Vzorec ............................................................................................... 28

5.2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ...................................................... 29

5.3 Analize ...................................................................................................... 29

5.3.1 Testiranje in razlaga hipoteze H1 – faktorska analiza ...................................... 31

5.3.2 Testiranje in razlaga hipoteze H2 – diskriminantna analiza ............................... 39

5.3.3 Testiranje in razlaga hipoteze H3 – regresijska analiza .................................... 45

6 ANALIZA IN POVZETEK REZULTATOV ....................................................................... 50

7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ............................................................................... 52

8 SKLEP ............................................................................................................ 56

9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV .............................................................................. 57

10 SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK ................................................................................. 59

11 PRILOGE ......................................................................................................... 61

11.1. Anketni vprašalnik ................................................................................... 61

4

POVZETEK

Potreba po varnosti v najširšem smislu besede je v sodobnem svetu postala vrednota,

po kateri hrepeni skoraj vsak posameznik. Prisotna je tudi na gospodarskem

področju. Zgodovina nas uči, da je v bančnem svetu potreba po varnosti prisotna že

od samega začetka bančništva. Kljub dobremu poznavanju zgodovine in izkušenj je

neizmerno pomembno postaviti učinkovit varnostni sistem, ki bo poslovni banki

zagotavljal oprijemljivo raven varnosti v primerjavi z vloženimi finančnimi sredstvi.

Kljub vsemu zgoraj navedenemu je pomembno vedenje, da učinkovit varnostni sistem

deluje tudi po načelu najšibkejšega člena. Sam sistem je toliko močan, kolikor je

močan njegov najšibkejši člen. Dolgoletne izkušnje kažejo, da je ta člen skoraj vedno

človek oziroma človeški faktor. Iluzorno si je za cilj postaviti vzpostavitev

nepredušnega sistema. Takega sistema ni in ga tudi ni smiselno snovati. Zaradi tega

se je treba vzpostavitve vsakega varnostnega sistema v kakršni koli obliki, obsegu,

materiji itd. lotiti z racionalnim in gospodarnim pristopom.

Ključne besede: varnost, varnostni sistem, poslovna banka, zasebno varovanje,

izobraževanje, sistem tehničnega varovanja, strokovna služba

SUMMARY

The need for security in the broadest sense of the word in the modern world has

become a factor for which longs for almost every individual. There is also the

economic field. History teaches us that in the banking worlds need for security is

present from the early beginnings of banking. Despite good knowledge of history and

experience, it is immensely important to establish an effective security system which

will provide tangible commercial bank security level compared to the invested

financial resources.

Nevertheless, the above mentioned is important that an effective security system

operates well on the principle of the weakest chain. The system itself is strong

enough, as far as strong as its weakest chain. Years of experience show that this

weakest chain is almost always a human factor. Illusory targets are to establish a

hermetic system. Such a system is and it also does not make sense to plan. For this

reason, it is necessary the creation of any security system in any form, scale matter

etc. with a spirit of rational and cost effective approach.

Keywords: security, security system, commercial banks, private security, education,

technical security system, professional service

5

1 UVOD

Zavedanje, da je varnost v sodobnem svetu vrednota in potreba mnogih, nas vodi k

razmišljanju o vzpostavitvi učinkovitega varnostnega sistema. Zanima nas, na kaj vse

mora biti pozoren posameznik, podjetje ali družba, da vzpostavi varnostni sistem, ki

bo omogočal in zagotavljal varnost. Zaradi tega je nastalo to delo, katerega glavni

namen je raziskati in izmeriti ustreznost vzpostavljenega varnostnega sistema v

izbrani poslovni banki.

V magistrskem delu bomo uvodoma opisali osnovne pojme s področja zasebnega

varovanja. V nadaljevanju bomo opredelili pravne osnove na področju zasebnega

varovanja v Sloveniji in ključne slovenske pravne norme. Nadalje bomo predstavili

evropske pravne norme, predpise in priporočila, ki veljajo na obravnavanem

področju. Sledila bo opredelitev trga in kakovosti varnostnih storitev v Sloveniji.

Dotaknili se bomo vloge vodstva, strokovne službe in izobraževanja pri vzpostavitvi

učinkovitega varnostnega sistema. Omenili bomo pomen primerne varnostne kulture v

izbrani banki na tem področju ter tudi pomembnosti zagotavljanja zadostnih

finančnih in kadrovskih resursov ter organizacijsko-kadrovskih pogojev.

V drugem, empiričnem delu bomo v okviru kvantitativne raziskave obdelali še

ugotovitve o stopnji ustreznosti in učinkovitosti vzpostavljenega varnostnega sistema

v izbrani banki ter predloge za morebitno izboljšanje obstoječega stanja v smislu

priporočil za prakso.

1.1 Namen magistrskega dela

Namen magistrskega dela je proučiti učinkovitost delovanja varnostnega sistema v

izbrani banki na podlagi strokovne literature, zakonodaje in z raziskavo. Banka mora

imeti vzpostavljen učinkovit varnostni sistem, ker bo le na ta način lahko uspešno

obvladovala tveganja, izvajala določila pravnih norm in ohranila ugled. Z drugimi

besedami: poslanstvo banke je med drugim tudi to, da ustrezno varuje zaupana

sredstva svojih komitentov.

Poleg tega je namen magistrskega dela predstaviti tako celovit pogled na zasebno

varovanje kot vzpostavljen varnostni sistem v poslovni banki. Z raziskavo bomo

izmerili zadovoljstvo uporabnikov z vzpostavljenim varnostnim sistemom. Kot metodo

6

zbiranja podatkov bomo uporabili anketni vprašalnik. Na osnovi podatkov,

pridobljenih z anketo, bomo izvedli analizo v okviru kvantitativne raziskave.

1.2 Cilji in raziskovalne hipoteze magistrskega dela

Cilj magistrskega dela je izmeriti učinkovitost ter prednosti in slabosti

vzpostavljenega sistema. Poudarek bo na primerih dobre prakse. Z raziskavo bomo

preverili ustreznost sistema in podali morebitne predloge za njegovo izboljšavo.

Raziskovalne hipoteze temeljijo na raziskovalnih vprašanjih, ki se okvirno glasijo:

1. Ali na učinkovitost tehničnega sistema varovanja vpliva delo strokovne službe?

2. Ali regijska umeščenost PE (poslovne enote) vpliva na potrebe po

izobraževanjih?

3. Ali je zadovoljstvo uporabnikov tehničnih sistemov varovanja povezano z

izvajanjem intervencij?

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Vsa raziskava bo temeljila na predpostavki, da je v poslovni banki vzpostavljen

varnostni sistem, ki je sestavljen iz več dejavnikov, kot so:

zaposleni,

preventivni ukrepi,

varnostna politika,

varnostni standard,

strokovna služba,

razmejene zadolžitve in odgovornosti,

izvajalci storitev zasebnega varovanja …

Iz raziskovalnih vprašanj so postavljene naslednje predpostavke oz. hipoteze:

1. Na učinkovitost tehničnega sistema varovanja vpliva delo strokovne službe.

7

2. Regijska umeščenost PE (poslovne enote) vpliva na potrebe po izobraževanjih.

3. Zadovoljstvo uporabnikov tehničnega sistema varovanja je povezano z

izvajanjem intervencij.

Raziskava se bo omejila le na poslovalnice obravnavane banke. V raziskavo zajeta

populacija so vsi zaposleni, ki delajo v poslovalnicah banke. Obravnavani vzorec pa

bodo predstavljali vodje poslovalnic in njihovi namestniki. To utemeljujemo z

dejstvom, da so ravno vodje in njihovi namestniki prvi, ki so v poslovalnici odgovorni

za izvajanje varnostnih ukrepov, uporabniki sistema ter tudi prvi, ki nadzirajo

njegovo dobro delovanje.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V magistrskem delu bomo kot metodo raziskovanja uporabili kvantitativno raziskavo,

metoda zbiranja podatkov bo spletni anketni vprašalnik z uporabo orodja 1ka,

obdelava pridobljenih podatkov pa bo izvedena s programskim paketom SPSS.

8

2 NORMATIVNA UREDITEV ZASEBNEGA VAROVANJA

Banke in hranilnice imajo pomembno vlogo v nacionalnih ekonomijah večine držav po

svetu. Zdrav bančni sistem je pomemben element finančne stabilnosti in predstavlja

osnovo za vzdrževanje in razvoj ter nemoteno delovanje celotnega gospodarskega

sistema. Ključna dejavnost bančnega sistema je finančno posredništvo, ki je

opredeljeno kot zbiranje finančnih sredstev od tistih, ki imajo presežke, in njihovo

posojanje tistim, ki ta sredstva potrebujejo (Banka Slovenije, 2007: 5).

Banke so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim vrstam tveganj, saj je okolje,

v katerem poslujejo, nepredvidljivo. Zato je ključnega pomena zavedanje bank, da

je identificiranje, ocenjevanje in prevzemanje tveganj sestavni del njihovega

poslovanja. Le na tak način bodo banke zagotovile učinkovito prepoznavanje,

obvladovanje, merjenje in spremljanje tveganj (Banka Slovenije, 2007: 11–14).

Iz zapisanega lahko nedvoumno sklepamo, da je zagotavljanje učinkovitega

varnostnega sistema ena od bistvenih vzporednih nalog banke, ki zagotavlja njeno

prepoznavnost, trdnost, zanesljivost, skratka zagotavlja institucijo, vredno zaupanja.

Varnost je strukturna prvina obstoja in delovanja posameznika, družbe, države in

mednarodne skupnosti (Čas, 2010).

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot gospodarsko dejavnost

opravljajo podjetja in samostojni podjetniki posamezniki, in sicer kot pridobitno

dejavnost za naročnike na osnovi pogodbenega odnosa - pogodbeno varovanje ali kot

neprofitno dejavnost za lastne potrebe - interno varovanje (MNZ, 2010: 1).

Ker iz zgoraj navedenega lahko razberemo, da je bančna dejavnost izpostavljena

grožnjam (napadom), ki lahko bistveno vplivajo na njeno delovanje v prostoru in

času, ter da je v smislu odgovornega preventivno-kurativnega delovanja vzpostavila

tudi obrambne mehanizme, smo se odločili, da bomo v tej raziskovalni nalogi

poizkušali evalvirati ustreznost vzpostavljenega varnostnega sistema v izbrani

poslovni banki.

Zagotavljanje varnosti je v zadnjem času postala obveza, želja in nujnost

marsikaterega Zemljana. Z rastjo in razvojem gospodarstva, spremembo lastninskih

odnosov, vzpostavitvijo zasebnih podjetij in pojavom bogatejšega sloja prebivalstva

se je tudi v Sloveniji v vidnejšem obsegu razvila kriminalna struktura, ki se želi

okoristiti na račun premoženja drugega.

9

Ker je razkorak med lastniki premoženja in tistimi, ki bi si tujo lastnino želeli

prisvojiti na nezakonit način, velik, so se lastniki premoženja prisiljeni zavarovati.

Zavarujejo oziroma varujejo se lahko na več načinov, med drugim:

s sklepanjem ustreznih zavarovanj,

s premestitvijo premičnega premoženja (gotovina, vrednostni papirji, nakit,

umetnine itd.) v institucije, ki se ukvarjajo s hrambo vrednosti — npr. banke,

z vzpostavitvijo varnostnega sistema,

z organiziranjem varnostne službe,

drugo.

Zaradi potreb posameznikov, skupin ljudi ali gospodarskih družb po zagotavljanju

dodatne varnosti in dejstva, da ti subjekti sami niso sposobni izvesti ali ne želijo

izvajati potrebnih konkretnih nalog za zagotavljanje varnosti, se je na trgu pojavila

potreba po storitvah zasebnega varovanja. Razvile so se družbe, ki to dejavnost

opravljajo kot pridobitno dejavnost, torej za plačilo. S tem pa se vzpostavi poslovni

odnos med naročnikom zasebno varnostnih storitev (subjektom, ki potrebuje dodatno

varnost) in izvajalcem zasebno varnostnih storitev (varnostno agencijo).

Zasebno varovanje je po svoji naravi regulirana gospodarska dejavnost. Na tak način

posredno prispeva tudi k skupni notranji varnosti, vendar pa s svojimi postopki in

ukrepi hkrati posega tudi v temeljne človekove pravice in svoboščine; zaradi tega

sodi med dejavnosti, za katere obstaja močan javni interes, ki se udejanja v

ustreznem normativno pravnem urejanju in nadzorovanju dejavnosti s strani države.

Zasebno varovanje je v Sloveniji prisotno že drugo desetletje. V tem času je doživelo

že več normativnih sistemskih sprememb. Hiter razvoj varnostnega sektorja,

uvajanje novih nadzorstvenih tehnologij ter zahteve in pričakovanja sodobne družbe

terjajo ponovni premislek in družbeni konsenz o nadaljnjem razvoju zasebnega

varstva, ki terja strateški pristop. Slednje je mogoče le ob opredelitvi jasnih ciljev in

razmerij ter vlog in odgovornosti ključnih akterjev na tem področju. S strateškim

pristopom se želi preprečiti in odpraviti določeno stihijsko odzivanje na dogajanja v

družbi, ki so posledica sodobnih varnostnih izzivov, tveganj in groženj (Vlada RS,

2010: 2).

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja, ki ga kot gospodarsko dejavnost

opravljajo podjetja in samostojni podjetniki posamezniki, in sicer:

10

kot pridobitno dejavnost za naročnike na osnovi pogodbenega odnosa

(pogodbeno varovanje) ali

kot neprofitno dejavnost za lastne potrebe - interno varovanje (MNZ, 2010:

1).

Naloge in upravičenja zasebnega varovanja, ukrepe in prisilna sredstva zasebnih

varnostnikov določa področni zakon. V zasebno varstvo spada tudi državljansko

samovarovanje, ki je prostovoljna dejavnost posameznikov, skupin ali interesnih

združenj za večjo varnost, kot jo zagotavlja država preko svojih organov. Pri tem je

državljanskemu samovarovanju dovoljeno vse, kar je dovoljeno v okviru splošnih

pravic, ki jih državljanom daje Ustava Republike Slovenije, zakoni in predpisi,

področje pa ni posebej normativno urejeno (MNZ, 2010: 1—2).

2.1 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Sloveniji

Država ne more sama porazdeljevati varstva tako, da bi bili lahko zadovoljni tudi

tisti, ki ga najbolj potrebujejo in ga morajo imeti več kot drugi. Zato mora država

dopuščati tako komercialno varstvo, kot prostovoljno samovarovanje. Zasebnik s

svojim imetjem in prostorom čedalje bolj postaja tekmec državi, zlasti v družbah s

privatizacijsko miselnostjo in procesi razdružbljanja premoženja, ki je bilo nekoč

skupno. Z razširjanjem zasebno-varnostnih področij pa mora država zagotavljati tudi

ustrezen nadzor in urediti moč zasebno-varnostnega podjetništva ter zasebne

detektivske dejavnosti, ki sta motivirana s pridobitništvom na varnostnem tržišču

(Sotlar, 2000).

Glede na to, da je država zasebno varnost prepustila gospodarskim družbam in se z

dejavnostjo kot tako sama ne ukvarja in ker izvajanje zasebnega varovanja lahko in

tudi posega v pravice posameznika, je prav, da država pravno uredi izvajanje

zasebnega varovanja. Zaradi tega je v Republiki Sloveniji v veljavi več predpisov, ki

urejajo to področje.

Za zagotavljanje varnosti imamo v Sloveniji vzpostavljen sistem notranje varnosti, ki

ga predstavljajo organi varnostnega sistema v ožjem smislu, kot so policija, državno

tožilstvo, pravosodni organi ter nadzorni in inšpekcijski organi. V ta sistem se

vključujejo tudi drugi državni organi ter institucije z uresničevanjem dejavnosti, ki

prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti. Zasebno varovanje je omenjeno v

11

temeljnem strateškem dokumentu s področja nacionalne varnosti v Sloveniji –

Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. V resoluciji je

poudarjeno, da tudi dejavnost zasebnega varovanja prispeva k notranji varnosti

države (Vlada RS, 2010: 1).

V tem smislu dejavnost zasebnih varnostnih podjetij prispeva k sistemu notranje

varnosti. Prav tako so v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in

zatiranja kriminalitete, opredeljene naloge, ki jih za preprečevanje kriminalitete

izvajajo družbe za zasebno varovanje in Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega

varovanja. Naravnanost države, da družbam za zasebno varovanje prizna mesto in

vlogo pri zagotavljanju varnosti, se ne nazadnje odraža tudi v povečanem številu

varnostnikov, zaposlenih v zasebnih varnostnih družbah, ki je v primerjavi s številom

policistov vedno večje. Slovenija se še vedno razlikuje od drugih držav, kjer je

varnostnikov bistveno več kot policistov, vendar številka tudi pri nas nezadržno raste.

Država je del svojih pristojnosti na tem področju torej prenesla (prepustila) v

izvajanje zasebnim varnostnim subjektom. Tako varovanje lahko imenujemo tudi

nadstandardno. Država namreč zagotavlja določeno raven varnosti vsem pod enakimi

pogoji. Kdor hoče, pa si lahko zagotovi višjo raven varnosti z uporabo zasebnih

varnostnih storitev. Pri tem je pomembno tudi, koliko je posamezen naročnik

varnostnih storitev pripravljen in sposoben plačati. Glede na to, da varnostno osebje

pri zagotavljanju varnosti sme posegati v človekove pravice in temeljne svoboščine

posameznika, je nujno potrebno, da to področje regulira država. Zasebne varnostne

družbe s svojimi zaposlenimi (varnostnim osebjem) izvajajo podobne ukrepe, kot jih

lahko na podlagi pooblastil izvajajo državni organi. Ukrepe smejo uporabiti pod

pogoji in v primerih, določenih v zakonu (Vlada RS, 2010: 2).

Ministrstvo za notranje zadeve je že jeseni 2008 začelo pripravljati koncept

strateških, institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju

zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji. Z zunanjimi sodelavci je pripravilo

Strategijo zasebnega varstva, ki pomeni izhodišče za pripravo strateških,

institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju razvoja dejavnosti

zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji ter je bila

sprejeta v začetku leta 2010. Strategija določa, da je najvišji interes Republike

Slovenije zagotavljanje visoke stopnje varnosti in kvalitete življenja za vse

prebivalce. Predpogoj za to je dosledno spoštovanje temeljnih človekovih pravic in

svoboščin ter sistemsko preprečevanje nezakonitega poseganja v človekovo zasebnost

in pravice. Na teh načelih temelji tudi politika zagotavljanja notranje varnosti

12

Republike Slovenije, ki si prizadeva za vzpostavitev in delovanje učinkovitega in

racionalnega sistema notranje varnosti. Zato sta v interesu Republike Slovenije tudi

krepitev in spodbujanje partnerskih odnosov med državnimi in zasebnimi varnostnimi

mehanizmi, ki bodo dodatno okrepili legitimnost, kredibilnost in optimalnost sistema

(Vlada RS, 2010: 2).

Področje varnosti v Sloveniji ureja vrsta pravnih norm. Najpomembnejši pravni akt v

Sloveniji je Ustava (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06), ki

v poglavju o splošnih določbah v 5. členu navaja, da država varuje temeljne pravice

in svoboščine ljudi. V poglavju o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah Ustava

v 15. členu nadalje določa, da se človekove pravice in temeljne svoboščine

uresničujejo neposredno na podlagi Ustave, v 34. členu pa je določeno, da ima

vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. To so vse pravice, v katere

lahko posega zasebno varnostna dejavnost.

V okviru heteronomnih pravnih norm najpomembnejša določila zasebne varnosti

opredeljuje Zakon o zasebnem varovanju — ZZasV-1 (Uradni list RS, št. 17/2011). Prvi

Zakon o zasebnem varovanju je bil sprejet v letu 2003 in je bil objavljen v Uradnem

listu RS št. 126/2003, veljati je začel 20. 1. 2004. Sprejel ga je Državni zbor. Za tem

je bilo izdanih precej sprememb oziroma dopolnitev tega zakona, in sicer Uradni list

RS, št. 7/2007, 16/2007, 16/2007, 102/2007, 96/2008, 41/2009, 33/2010 in 17/2011.

Število sprememb zakona kaže na dejstvo, da si država zelo želi imeti to področje

dobro urejeno ter pod dobrim in stalnim nadzorom.

Navedeni zakon s pripadajočimi podzakonskimi akti (pravilniki in uredbami) ureja

pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov,

državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v

nadaljevanju: subjekti) na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država (zasebno

varovanje).

Nezanemarljivi del zakona je namenjen tudi nadzorstvu nad izvajanjem zasebnega

varovanja, ki ga je pod svojim okriljem zadržala država. Z navedenim zakonom so

vzpostavljeni pogoji za izvajanje dejavnosti zasebnega varovanja. Ker je zasebno

varovanje precej obsežna dejavnost, ki močno posega tudi na področje svoboščin in

pravic posameznika, ter zaradi potreb po pravno-formalni ureditvi postopkov in

ravnanj služb ali posameznikov je izdanih več podzakonskih predpisov.

13

Vsi omenjeni pravni akti zavezujejo tako družbe kakor tudi posameznike k

spoštovanju dogovorjenih pravil in obveznosti. S tem se skuša zagotavljati

maksimalno ustrezno sorazmernost izvedenih ukrepov in potreb po izvedbi ukrepov

ter predpisati in izvajati ustrezno kakovosten nadzor.

2.2 Normativna ureditev zasebnega varovanja v Evropski

uniji

Zasebno varstvo kot gospodarska dejavnost upošteva zakonitosti globalnega trga. Ker

je Slovenija članica EU, je ob upoštevanju skupnega trga razumljivo, da na našem

ozemlju poleg domačih delujejo tudi zasebni varnostni subjekti iz drugih članic EU,

EGP in Švicarske konfederacije (MNZ, 2010: 2).

Glede na dejstvo, da je Slovenija postala del Evropske unije, in ob upoštevanju

dejstva, da je v naši veljavni zakonodaji zapisano načelo enakopravnosti (ZZasV, 64.

člen), se smiselno zastavlja vprašanje, kako je z normativno ureditvijo zasebnega

varovanja v Evropski uniji.

Ena od osnov za vzpostavitev zakonodaje na tem področju je brez dvoma Evropska

konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, objavljena v Uradnem

listu RS, št. 33/94, ki jo je, kakor je razvidno iz objave v Uradnem listu, ratificirala

tudi Slovenija.

Pravna ureditev v državah članicah na področju zasebnega varovanja ni

harmonizirana. Dejstvo torej je, da v Evropi trenutno vlada stanje, ko si vsaka

posamezna članica sama predpisuje svoje zakone oziroma standarde, po katerih

regulira obravnavano dejavnost. Večina držav ima urejeno zasebno varovanje tako,

da postavlja omejitve pri opravljanju te dejavnosti. Ena od omejitev so licence.

Podatki v tabeli 1 kažejo, kako neenoten je pristop k temu področju v evropskih

državah in opozarja na razkorak v organu, ki v posamezni državi podeljuje licence

(Čas, 2010).

14

Tabela 1: Izdajanje licenc v državah EU in jugovzhodne Evrope (Vir: Čas, 2010)

Država Kdo izdaja licence

Albanija 3-članska komisija Generalnega direktorata policije

Avstrija Guverner pokrajine

Belgija MNZ v soglasju z Ministrstvom za pravosodje

BIH MNZ in policija

Bolgarija Direktor nacionalne policije

Danska Policija

Francija MNZ

Hrvaška MNZ

Italija Sodišče

Makedonija Zbornica za varnost

Moldavija MNZ

Nemčija Gospodarska zbornica

Romunija MNZ

Slovenija MNZ

Velika Britanija Novoustanovljen organ za potrebe privatne industrije

Pri izvajanju storitev zasebnega varovanja znotraj posamezne članice EU to ne

predstavlja ovire. Težava nastane, ko se začnemo pogovarjati o osnovnem načelu EU,

ki govori o prostem pretoku blaga, storitev in delovne sile. V tem primeru je nujno

potrebno poenotenje minimalnih zahtev, ki jih je treba izpolnjevati za ustrezno

kakovostno opravljanje storitev v celotni EU.

Iz literature je mogoče ugotoviti, da na evropski ravni do sedaj še ni bilo

usklajevanja z namenom poenotenja standardov, ki obravnavajo področje zasebnega

varovanja.

Na to temo je bilo izvedenih tudi več raziskav. Eno takih raziskav je leta 2007 izvedel

Center za demokratično kontrolo oboroženih sil (v nadaljevanju: DCAF) iz Ženeve, ki

med drugim opozarja na nujnost regulativne ureditve na področju industrije

zasebnega varovanja. Vzpostavitev regulative bi namreč prispevala k večji

profesionalizaciji stroke in večjem zaupanju javnosti v sektor zasebnega varovanja

(Born, Caparini, Cole, 2007: 4-8).

Kot smo že uvodoma navedli in izhaja tudi iz omenjene raziskave DCAF, v Evropi

področje zasebnega varovanja še ni pravno enotno urejeno. Konfederacija evropskih

15

varnostnih služb (v nadaljevanju: CoESS) je sicer pripravila minimalna priporočila na

evropski ravni, dosegla pa je tudi podpise nekaterih skupnih dogovorov, predvsem

glede licenciranja in usposabljanja. Sprejet je bil tudi kodeks na področju sektorja

zasebnega varovanja Evropske Unije, s poudarkom na povišanju nivoja standardov in

zagotavljanja visoke stopnje profesionalne etike. Ne glede na to, pa se obstoječe

nacionalne zakonodaje med državami članicami občutno razlikujejo in odražajo

raznolikost kulture v posameznih okoljih. Pri tem pa je potrebno poudariti, da

pomanjkanje standardizirane evropske zakonodaje ne pomeni, da Evropa ni sprejela

bistvenih pravil na predmetnem področju (CoESS, 2011: 2—3).

Pri tem velja omeniti dve direktivi Evropske unije, in sicer Direktivo 89/48/EEC

(Uradni list EU, št. L 019, 24. 1. 1989, str. 0016–0023) in Direktivo 92/51/EEC (Uradni

list EU, št. L 209, 24. 7. 1992, str. 25–45). Obe direktivi, ki urejata področje

vzajemnega priznavanja kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev v EU, je

ratificirala tudi Slovenija, pri čemer je sprejela Zakon o postopku priznavanja

kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih

poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS,

št. 21/02).

Navedeni direktivi torej zavezujeta tudi področje zasebnega varovanja, ki se

obravnava kot eden izmed ekonomskih sektorjev EU in je v tem okviru podrejen

določilom Direktive EU za izvajanje storitev o notranjih trgih. Vendar je zanimivo, da

je bilo zasebno varovanje izključeno iz nedavne Direktive EU za izvajanje storitev na

notranjih trgih. CoESS je med drugim izpostavila, da je specifičnost narave zasebno

varnostnih storitev tesno povezana z izzivom javne varnosti ter strogimi pogoji za

vstop na trg (npr. nadzor nad varnostnim osebjem), to pa pogojuje specifične

zahteve, ki v Direktivi niso bile dovolj natančno upoštevane (CoESS, 2011: 14).

Kot eno izmed vidnejših evropskih pravnih podlag na področju zasebnega varovanja,

je potrebno omeniti statut Konfederacije evropskih varnostnih služb (CoESS). Namen

konfederacije je v Evropi zagotoviti varstvo pravic in interesov nacionalnih zbornic za

zasebno varovanje in njenih članic, ki izvajajo storitve na področju zasebnega

varovanja, pri čemer je poudarek na harmonizaciji nacionalnih zakonodaj držav

članic in usklajenem delovanju njenih članov. V okviru nalog konfederacije lahko

nadalje omenimo povišanje nivoja kvalitete storitev celotne industrije zasebnega

varovanja, vključujoč razvoj enotnih standardov, standardizacijo pravnih ureditev

držav članic ter konvergenco storitev na tem področju (CoESS, 2011: 8).

16

Svet Evrope ni potrdil skoraj nobene regulative na temo družb za zasebno varovanje,

vendar je sprejel širok nabor konvencij in priporočil, ki pomembno vplivajo na

poslovanje navedenih družb v državah članicah, ki so jih ratificirale. Večina teh

konvencij in priporočil je povezana z varstvom človekovih pravic in svoboščin. Med

najpomembnejšimi lahko omenimo Konvencijo za zaščito posameznikov pri

avtomatski obdelavi osebnih podatkov (Svet Evrope, 1981), Konvencijo o kontroli

posedovanja orožja pri posameznikih (Svet Evrope, 1978) in z njo povezano Direktivo

št. 91/477/EEC iz leta 1991 (Uradni list EU, št. L 256, str. 0051–0058) ter Priporočila

Sveta EU o harmonizaciji nacionalnih zakonodaj na področju uporabe orožja št. R (84)

23 (CoESS, 2011: 8).

Podobne ugotovitve navaja tudi Predlog zakona o zasebnem varovanju (Vlada RS,

2010).

V evropski zakonodaji ni enotnega modela urejanja zasebnega varovanja. V zadnjem

letu se kažejo dejavnosti na področju čezmejnega prevoza evra. Zasebno varovanje

je kot dejavnost izključeno iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2006/123/ES

o storitvah na notranjem trgu (DSNT). V Zakonu o storitvah na notranjem trgu se je

omenjena direktiva implementirala v slovenski pravni red, vendar so se cilji direktive

upoštevali že pri pripravi strategije in predloga zakona, posamezne omejitve in

pogoji pa so enotno za slovenske in tuje državljane določeni sorazmerno ob

upoštevanju razlogov javnega interesa, predvsem varovanja javnega reda, javne

varnosti in varnosti naročnikov. Osnovni cilji oziroma zahteve DSNT so, da sistem ne

sme biti diskriminatoren, da mora biti jasen in nedvoumen ter javno objavljen,

sorazmeren, objektiven in transparenten, omejitve pa so lahko samo tiste, ki so

nujne in pomembne (Vlada RS, 2010: 7).

V nasprotju z nekaterimi drugimi poklici (na primer odvetniki in arhitekti) Evropska

komisija za dejavnost zasebnega varovanja ni sprejela posebne direktive. Zato je pri

ocenjevanju dovoljenega treba upoštevati splošna pravila, ki so se izoblikovala za

uporabo pravnega reda Evropske unije. Vodilna na tem področju je sodna praksa

Evropskega sodišča (C-283199, Comission v. Italian Republic, C-355/98, Comission v.

Kingdom of Belgium, C-114197, Comission v. Kingdom v. Spain), v okviru katere je

Sodišče na predlog Evropske komisije odločilo, da diskriminacija na podlagi

državljanstva, sedeža v primeru ustanavljanja, opravljanja storitev ali opravljanja

dejavnosti zasebnega varovanja pomeni kršitev 39., 43. in 49. člena Pogodbe

Evropskih skupnosti (Vlada RS, 2010: 8).

17

Na osnovi navedenega lahko ugotovimo, da je zaradi trenutne neusklajenosti

zasebnega varovanja na evropski ravni nedvomno nujno, da se vzpostavi pravni okvir,

ki bo predstavljal minimalno raven in poenotenje osnovnih zahtev na tem področju.

Treba je torej uvesti dobre prakse in standarde, pri čemer je nujno treba skrbeti za

to, da so usklajeni z že obstoječimi konvencijami Sveta Evrope, še posebej z

Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki jo je treba obravnavati kot minimalni

standard.

18

3 TRG IN KAKOVOST VARNOSTNIH STORITEV V

REPUBLIKI SLOVENIJI

S pojmom zasebno varnostne družbe opredeljujemo gospodarske družbe in

samostojne podjetnike posameznike ter samostojne podjetnice posameznice, ki so

registrirane za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja, v skladu z Zakonom o

zasebnem varovanju (Čas, 2010).

Ker je zasebno varovanje postala pridobitna dejavnost in je posledično s tem mogoče

zaslužiti, je v tem svojo priložnost iskalo precej subjektov. Da bi bilo zagotavljanje

varnosti sorazmerno s potrebami naročnikov ter da bi vzpostavila ustrezno

kakovosten nabor subjektov, ki to zagotavljajo, je država s predpisi uredila to

področje. O tem smo govorili že v drugi točki tega dela. Pa vendar, podrobnejše

pojasnilo ne bo odveč. Z dejavnostjo zasebnega varovanja se lahko ukvarja le

subjekt, ki ima za izvajanje teh storitev pridobljeno in veljavno licenco (ZZasV, 4. in

11. člen).

Zakonodajalec je predpisal več licenc, in sicer licence za:

1. varovanje ljudi in premoženja,

2. varovanje oseb,

3. varovanje javnih zbiranj,

4. varovanje prireditev v gostinskih lokalih,

5. prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk,

6. upravljanje z varnostno nadzornim centrom,

7. načrtovanje sistemov tehničnega varovanja,

8. izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

V nadaljevanju tega dela je tabela, v kateri je po podatkih MNZ predstavljeno število

izdanih licenc na dan 15. 4. 2014.

Za podrobnejši oris in predstavitev obsega ponudnikov zasebno-varnostnih storitev po

posameznih področjih, kakor jih predpisuje Zakon (licence), sledi tabela.

19

Tabela 2: Pregled izdanih licenc (Vir: MNZ, 2014)

Zap .številka Dejavnost — licenca Število

1 ponudnik zasebno varnostne storitve 137

2 varovanje ljudi in premoženja 94

3 varovanje oseb 22

4 varovanje javnih zbiranj 57

5 varovanje prireditev v gostinskih lokalih 44

6 prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk 38

7 upravljanje z varnostno nadzornim centrom 16

8 načrtovanje sistemov tehničnega varovanja 36

9 izvajanje sistemov tehničnega varovanja 80

10 skupaj izdanih licenc 387

Razvidno je, da je ta dejavnost glede na število izdanih licenc v Sloveniji prepoznana

kot dejavnost z velikim potencialom, ki zaposluje veliko ljudi.

Glede na dejstvo o izdanih licencah in obsegu gospodarske dejavnosti zasebnega

varovanja je nedvomno brez večjih težav mogoče ugotoviti, da na tem trgu vlada

huda in trda konkurenca. Zakonodajalec je z zakonom predpisal nadzor nad

izvajanjem zasebnega varovanja, ki ga izvaja inšpektorat ministrstva za notranje

zadeve.

Ta predstavlja prvi filter za ugotavljanje skladnosti izvajanja del. Glede na

predpisano zakonodajo in hudo konkurenco na trgu zasebno varnostnih storitev je za

zagotavljanje kakovosti izvajanja varnostnih storitev treba storiti tudi nekaj več.

V interesu naročnikov zasebno varnostnih storitev mora biti najem agencije, ki

izpolnjuje visoke standarde glede kakovosti izvedenih storitev. Zaradi tega je nujno

potrebno, da zasebno varnostne družbe oziroma agencije implementirajo različne

sisteme doseganja visoke kakovosti. Pomembni so sistemi kakovosti, ki so zajeti v

skupino ISO 9000 (9001), ali drugi modeli odličnosti in sistemi samoocenjevanja.

Podjetja morajo uvesti mehanizme nenehnega preverjanja kakovosti, stalnega

izobraževanja in notranjega nadzora. Drži, da je to povezano s stroški, vendar večja

kakovost storitev nedvomno zagotavlja zmanjšanje števila varnostnih incidentov,

stalnost posla, povečanje ugleda posamezne agencije in ne nazadnje dvig ugleda

celotne stroke oziroma dejavnosti.

20

4 VARNOSTNI SISTEM POSLOVNE BANKE

Dejavnost zasebnega varovanja lahko opravljajo gospodarske družbe in samostojni

podjetniki posamezniki, ki so za to registrirani in ustanovljeni v skladu z zakonom, ki

ureja gospodarske družbe, in posedujejo licenco po zakonu, ki ureja zasebno

varovanje. Licenco izda pristojni organ v Republiki Sloveniji ali v tuji državi, ki za

opravljanje dejavnosti zahteva izpolnjevanje primerljivih pogojev kot v Republiki

Sloveniji. Slovenija bo določila pogoje za opravljanje dejavnosti tujih oseb v

Sloveniji. Posamezniki, ki opravljajo to dejavnost, morajo biti za svoje delo

strokovno usposobljeni, izpolnjevati morajo zakonske pogoje in posedovati službeno

izkaznico oziroma licenco. Zasebno varovanje poteka v obliki pogodbenega ali

internega varovanja, pri čemer se lahko oblike oziroma vrste opravljanja dejavnosti

zasebnega varovanja spreminjajo, vendar je za vsako izmed njih treba pridobiti

licenco od pristojnega organa, ki mora biti v skladu s področno zakonodajo (MNZ,

2010: 3).

Vsaka gospodarska družba, državni organ, občina, društvo in druga organizacija lahko

sama poskrbi za svojo varnost in varovanje svoje družbe oziroma organizacije,

zaposlenih in premoženja. To lahko izvaja na ta način, da varovanje izvaja brez

upoštevanja predpisov, ki urejajo področje zasebnega varovanja, ali na način, da

varovanje opravlja v skladu s pravno veljavnimi predpisi na tem področju (Čas, 2010).

V tem delu se bomo osredotočili na predstavitev varnostnega sistema poslovne banke

z vidika uporabnika zasebno varnostnih storitev, ki varovanje gospodarske družbe

zaupa zasebno varnostnemu podjetju — agenciji.

Tako kot so stanovanja, stanovanjske hiše in počitniške hiše najbolj priljubljeni cilji

tatov, ki delujejo sami ali v manjših skupinah, tako podjetja (banke — opomba

avtorja) najbolj privlačijo organizirane oziroma sistemske tatove iz gospodarskega

kriminala. Razdelimo jih lahko v tri velike skupine. Prvo sestavljajo zaposleni v

podjetju, ki si sredstva prilaščajo predvsem zaradi osebnih materialnih koristi. V

drugo uvrščamo kazniva dejanja, ki jih spodbujajo in plačujejo konkurenčna

podjetja. Tretjo skupino sestavljajo vse oblike organiziranega kriminala, ki je v

slovenskih podjetjih vse bolj prisoten (Golob, 1997).

21

Varnostni sistem poslovne banke mora predstavljati celovit koncept preventivno-

kurativnih varnostnih, kadrovskih, organizacijskih in drugih ukrepov, ki lahko

učinkovito deluje v smislu zaščite banke kot celote, premoženja ter oseb.

Za vzpostavitev ustrezne ravni varovanja banke ni dovolj najeti pooblaščeno

varnostno agencijo in ji zaupati izvedbo fizičnega varovanja z varnostniki ter

namestitev sistemov tehnične, mehanske ali druge zaščite. Treba je namreč izvesti

več med seboj tesno povezanih aktivnosti, ki v celoti predstavljajo tako imenovani

integrirani varnostni sistem banke. Ta sistem zagotavlja optimalno raven varnosti ob

razumno zagotovljenih oziroma porabljenih finančnih sredstvih. Ob sprejemanju

odločitve o postavitvi kakovostnega celovitega varnostnega sistema banke se vse

začne s tehtanjem med prepoznanimi tveganji in kontrolo ter stroški in varnostjo.

Da se zagotovi učinkovit varnostni sistem, je treba izvesti še vrsto dodatnih

aktivnosti. Nekatere bistvene med njimi so:

1. vodstvo mora prepoznati varnost banke kot poslovno pomembno

poslanstvo,

2. zagotoviti je treba (znotraj banke oz. v okviru najema) ustrezno strokovno

usposobljen kader, ki je sposoben zasnovati koncept celotnega

varnostnega sistema,

3. zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev,

4. nujna je izdelava ter sprejetje varnostne politike na najvišji ravni banke,

5. izdelava varnostnega elaborata — dokumenta, v katerem se prepoznajo

vsa bistvena tveganja ter predpišejo strategije in ukrepi za obvladovanje

tveganj,

6. vzpostaviti sistem merjenja in ocenjevanja tveganj in poročanja,

7. izdelava projektov varovanja,

8. izbor in pogodbena ureditev izvajalcev službe varovanja (varnostna

agencija),

9. izdelava internih navodil in postopkov (Standardi varovanja, Hišni red,

Pravilnik o delovnem času, Izjava o varnosti, Požarni red, Pravilnik o

odškodninski in disciplinski odgovornosti …),

10. vzpostavitev in skrb za visoko raven varnostne kulture,

11. izdelava programa preventivnega varnostnega usposabljanja ter izvedba

izobraževanj,

12. vzpostavitev sistemov stalnega nadzora in kontrol.

22

Iz vseh zgoraj navedenih postavk je razvidno, da je zagotovitev celotnega sistema

varnosti banke živ organizem, ki ni namenjen samemu sebi, ampak živi in deluje v

luči zagotavljanja varnega okolja družbe.

V večjih gospodarskih družbah, tako tudi v bankah, v katerih zagotavljanje varnosti

predstavlja pomembno, a kompleksno nalogo, ki sovpada s prepletanjem več strok in

posegov v več služb znotraj podjetja, je smiselno ustanoviti tako imenovani Varnostni

odbor. Varnostni odbor sestavljajo predstavniki vodstva banke, direktorji posameznih

služb — sektorjev ter osebe, odgovorne za varnost. Namen Varnostnega odbora je

medsebojno korektno obveščanje o vseh varnostnih vprašanjih, sprejemanje

pomembnejših varnostnih odločitev, vzpostavljanje strategij, ukrepanje in hitro

sprejemanje odločitev v primeru kriznih situacij. Srečanja Varnostnega odbora se

organizirajo polletno ali kvartalno oziroma v primeru izrednih razmer, ki bistveno

vplivajo na varnostno situacijo v banki ali širši družbi (primer: bivakiranje

protestnikov pred Ljubljansko borzo v oktobru 2011).

Vsekakor učinkovit sistem varnosti banke predstavlja tudi izvedba ukrepov fizične,

tehnične, mehanske in druge zaščite. Fizično zaščito predstavlja izvajanje varovanja

z ustreznim varnostnim osebjem — varnostniki. Tehnično zaščito predstavlja sistem

alarmnih naprav s senzorji in preostalimi elementi zgodnjega odkrivanja in

alarmiranja. Alarmni sistem mora biti prek varnih prenosnih poti povezan z varnostno

nadzornim centrom (VNC), ki se v primeru varnostnih incidentov ustrezno odzove.

Mehanska zaščita je skupek mehanskih elementov, ki preprečujejo ali ovirajo vstop

nepooblaščenim osebam na varovano območje. Banka mora z varnostno agencijo (ali

več agencijami), ki ji zaupa izvajanje varnostnih storitev, skleniti ustrezne pogodbe.

Pogodbena določila morajo biti jasno zapisana in morajo predstavljati stroge obveze

tako za izvajalca kakor tudi za naročnika. Pomembna točka pogodbenega odnosa je

raven izvajanja varnostnih storitev (SLA — service level agreement), pri čemer mora

biti navedeno, kaj banka od izvajalca varnostnih storitev pričakuje, izvajalec pa

mora dogovorjeno raven brez izjem izpolnjevati. Ravno tako mora pogodba vsebovati

načine kontrol, s katerimi naročnik preverja raven izvajanja storitev, in vsekakor tudi

dogovorjeno ukrepanje — sankcioniranje za neustrezno izvajanje dogovorjenih del.

Za večje banke je priporočljivo, da varnostnih storitev ne prepuščajo v celoti enemu

samemu izvajalcu, ampak te smiselno porazdelijo med več izvajalcev po posameznih

sklopih. Npr. fizično varovanje, storitev VNC ter izvajanje intervencij izvaja ena

agencija, medtem ko sta izvedba in vzdrževanje sistemov tehnične zaščite zaupana

23

drugi agenciji. S tem se prepreči morebitno prikrivanje nepravilnosti in izkrivljanje

pomembnih dejstev. Tvegano je namreč, da ena varnostna agencija obvladuje

naročnika. Zaradi smiselnega obvladovanja in organiziranja lastnih kadrov je treba

paziti, da se število izvajalcev čezmerno ne razširi. Tu namreč obstaja nevarnost, da

zaradi preveč izvajalcev naročnik ne zmore izvajati učinkovitega nadzora nad

izvajanjem dogovorjenih storitev.

Ker je sistem zagotavljanja varnosti za naročnika zelo pomemben, mora ta pri izboru

izvajalca in sklepanju pogodb paziti tudi na tveganje izgube izvajalca. Zaradi tega je

treba že ob izboru izvajalca predvideti tudi primer nenadne izgube izvajalca oziroma

nenadne nesposobnosti izvajalca, da izvede pogodbeno dogovorjena dela. Na vse

take oblike težav mora biti naročnik pozoren in pripravljen že ob začetku procesa

oblikovanja celovitega varnostnega sistema. Zaradi tega je smiselno v pogodbena

določila vnesti tudi klavzule, ki omogočajo naročniku hitro ukrepanje.

Zagotavljanje varnosti poslovne banke predstavlja obsežen sklop nalog, opravil,

ukrepov ter postopkov, ki zagotavljajo najvišjo raven varnosti za sredstva, ki jih je

naročnik varnostnih storitev pripravljen vložiti v varnost. Zaradi tega mora biti med

naročnikom in izvajalcem varnostnih storitev vzpostavljen predvsem enakopraven

partnerski odnos. Zanimivo je spoznanje, da v svetu velike korporacije pri najemu

izvajalca ključnih storitev ne govorijo več o pogodbenih odnosih, ampak o

partnerstvu (partnership), kar nakazuje na poseben partnerski odnos in medsebojno

zaupanje.

24

5 RAZISKAVA VARNOSTNEGA SISTEMA POSLOVNE BANKE

Osrednji namen predstavljenega dela je raziskati in izmeriti ustreznost

vzpostavljenega varnostnega sistema v večji slovenski poslovni banki. Izbrana banka

ima svoje enote razporejene po celotni Sloveniji in s tem predstavlja zanimiv izziv,

saj lahko na osnovi raziskave preverimo mnenje za celotno Slovenijo. Zanimali nas

bodo zadovoljstvo vodij bančnih poslovalnic in njihovih namestnikov z vzpostavljenim

varnostnim sistemom ter tudi demografske, starostne in izobrazbene značilnosti

uporabnikov varnostnega sistema.

V ta namen bomo v točkah 5.3.1., 5.3.2. in 5.3.3. definirali raziskovalna vprašanja in

preverili tri hipoteze, s katerimi bomo odgovorili na raziskovalna vprašanja.

5.1 Metodologija

Anketa je v družboslovju zelo pogosto uporabljana metoda zbiranja podatkov. Z njo

dobimo veliko količino kvantitativnih podatkov, dobljenih na velikem številu

posameznikov (enot). Če te enote dobro predstavljajo populacijo, pravimo, da je

vzorec reprezentativen, kar nam omogoča testiranje hipotez (Šifrer in Bren, 2011: 5).

5.1.1 Opisne statistike

a) Spol in starost

V raziskavo je bilo vključenih 106 anketirancev, od tega je bilo 76 oziroma 72

odstotkov žensk in 30 oziroma 28 odstotkov moških. Slika 2 kaže starostno

porazdelitev preiskovane skupine. Modus, to je najpogostejša vrednost, ki se

največkrat ponovi, pri anketah je od 31 do 40 let. Najmanj, to je sedem odstotkov

anketirancev, je starih manj kot 30 let.

Slika 1: Spolna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)

25

Iz podatkov o spolu je presenetljivo razbrati, da je velika večina v raziskavo

vključenih oseb ženskega spola. Po drugi strani ta podatek niti ni tako presenetljiv,

saj je raziskava izvedena v bančnem sektorju, v katerem je delež zaposlenih žensk

višji od deleža moških.

V katero starostno kategorijo spadate? (n = 106)

Slika 2: Starostna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)

b) Dosežena formalna izobrazba

Slika 3 prikazuje doseženo formalno izobrazbo anketirancev.

Štiriletno srednjo šolo ima 64 odstotkov anketiranih in le pet odstotkov zaposlenih

ima doseženo univerzitetno izobrazbo.

Slika 3: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe (Vir: lasten –

SPSS)

26

c) Doba zaposlitve udeležencev ankete v poslovalnici

Ugotavljamo, da je med vsemi anketiranci največ takih, kar 30 odstotkov, ki so v

poslovalnici zaposleni do pet let.

Slika 4: Struktura anketirancev po dobi zaposlitve v poslovalnici (Vir: lasten – SPSS)

d) Geografska lega poslovalnice, v kateri so zaposleni udeleženci raziskave

Slika 5 prikazuje geografsko lego poslovalnic, v katerih so zaposleni anketiranci.

Največ jih prihaja iz PE Ljubljana okolica (19 odstotkov), najmanj pa iz PE Celje (10

odstotkov).

Slika 5: Struktura anketirancev po geografski legi poslovalnic, v katerih so zaposleni (Vir:

lasten – SPSS)

27

e) Rop poslovalnice

Slika 6 prikazuje podatek, ali je bila poslovalnica, v kateri dela udeleženec ankete,

že kdaj oropana. Tu govorimo o dejansko izvedenem ropu, poizkusi ropa niso

evidentirani oz. zajeti v raziskavo.

Slika 6: Struktura anketirancev glede na podatek o izvedenem ropu poslovalnice, v kateri so

zaposleni (Vir: lasten – SPSS)

5.2 Uporabljena orodja

Za empirično preverjanje hipotez smo kot metodo zbiranja podatkov uporabili

anketni vprašalnik. Dobljene podatke smo analizirali s programom IBM SPSS (Statistics

Version 20, Release 20.0.0). Z orodjem za izvedbo spletne ankete 1KA smo izdelali

anketni vprašalnik, ki je anketirancem zagotavljal poleg anonimnosti tudi preprosto

sodelovanje v anketi. Izpolnjevali so ga lahko zgolj uporabniki svetovnega spleta, saj

smo raziskavo opravili izključno z uporabo interneta. Sestavili smo anketni vprašalnik

z vprašanji zaprtega tipa, kar nam je omogočilo, da smo lahko odgovore statistično

obdelali. Vprašanja so bila enaka za vse udeležence v raziskavi – zaposlene v

obravnavani banki. Anketirancem smo predstavili glavni namen raziskave, jim

pojasnili, zakaj je raziskava pomembna, in jim podali splošna navodila za

izpolnjevanje ankete. Poudarili smo dejstvo, da je sodelovanje v anketi anonimno.

Vprašalnik smo strukturirali po vsebinskih sklopih, odločili smo se za petstopenjsko

Likertovo lestvico stališč. Vprašalnik je zajemal 27 vprašanj in 42 spremenljivk, za

kar anketiranec, ocenjeno na osnovi izračuna, porabi predvideno 7 minut in 38

sekund. Pred samo objavo vprašalnika smo izvedli tudi pilotno testiranje vprašalnika,

s čimer smo preverili njegovo jasnost in razumljivost.

28

5.2.1 Neodvisne spremenljivke

Med neodvisne spremenljivke so vključeni spol, starost, dosežena stopnja formalne

izobrazbe, doba zaposlitve v banki in geografska lega poslovalnice. Te spremenljivke

smo uporabili zato, ker bodo pomembno pripomogle k diferenciranju zaposlenih kot

uporabnikov varnostnega sistema, ki so v posamezni poslovalnici prvi odgovorni za

varnost.

5.2.2 Odvisne spremenljivke

Odvisne spremenljivke so tiste, za katere smo domnevali, da se bo njihova vrednost

spreminjala glede na neodvisno spremenljivko, in sicer:

že izveden rop poslovalnice,

število izvedenih ropov v poslovalnici,

zanesljivost alarmnega sistema v poslovalnici,

ustreznost video nadzornega sistema,

ustreznost pokritosti posameznih točk poslovalnice z varnostnimi kamerami,

strokovnost in odzivnost vzdrževalcev alarmnih in video nadzornih sistemov,

zanesljivost in ustreznost storitev izvajanja intervencij,

kakovost komunikacije z operaterjem v varnostno-nadzornem centru,

razumljivost poročil o izvedenih intervencijah,

poznavanje varnostne politike banke,

odzivnost in kakovost strokovne službe za varnost v banki,

ustreznost izvedenih izobraževanj,

doslednost pri rokovanju z alarmnimi napravami.

5.2.3 Vzorec

Prvi korak pri načrtovanju anketne raziskave je opredelitev populacije, ki jo

nameravamo proučevati. Populacija pomeni množico vseh elementov, na katere se

nanašajo naše ugotovitve. Delu ciljne populacije, na podlagi katere izvedemo

sklepanje o celotni populaciji, pravimo vzorec (Šifrer in Bren, 2011: 5).

V našem primeru populacijo predstavljajo osebe, starejše od 18 let, ki so bile dne

10. 10. 2012 zaposlene v poslovalnicah analizirane poslovne banke. Ker je opazovana

populacija za našo raziskavo prevelika, smo se odločili za vzorčenje, in sicer naša

raziskava temelji na predpostavki, da je izbrani vzorec reprezentativen. V praksi to

pomeni, da smo v raziskavo zajeli vodje in namestnike vodij poslovalnic. Ker je

vzorec reprezentativen, bomo lahko iz lastnosti oz. odgovorov članov vzorca (vodij

29

poslovalnic oz. njihovih namestnikov v poslovalnicah izbrane banke) sklepali

(posplošili) o lastnostih oz. odgovorih celotne populacije (vseh zaposlenih v

poslovalnicah izbrane banke).

Iz analize podatkov ankete smo ugotovili naslednje. Na nagovor ankete je kliknilo 129

anketirancev. Na anketo je kliknilo 110 anketirancev, kar predstavlja 85 odstotkov

vseh oseb, povabljenih k sodelovanju v anketi. Anketo je začelo izpolnjevati 107

anketirancev ali 83 odstotkov vseh oseb, povabljenih k sodelovanju v anketi. Anketo

je delno izpolnilo 106 anketirancev oz. 82 odstotkov vseh oseb, povabljenih k

sodelovanju v anketi. Anketo je v celoti končalo 100 anketirancev oziroma 78

odstotkov vseh v anketi zajetih oseb. Proučevano skupino zajema 106 delavcev, ki so

odgovorili oziroma izpolnili anketo, kar predstavlja naš obravnavani reprezentativni

vzorec. 106 odgovorov respondentov v raziskavi kaže na visoko stopnjo resnosti in

zanesljivosti obravnavane raziskave. K anketi smo povabili vodje bančnih poslovalnic

in njihove namestnike. Vodje in namestniki so odgovorni tako za ustrezno uporabo

kakor tudi za nadziranje vzpostavljenega varnostnega sistema s strani uporabnika.

Zaradi tega upravičeno domnevamo, da so verodostojen vir informacij, ki odločilno

izraža mnenje uporabnika o vzpostavljenem varnostnem sistemu.

5.2.4 Postopek zbiranja in obdelave podatkov

Podatke, ki smo jih potrebovali za izdelavo magistrskega dela, smo zbrali s spletnim

vprašalnikom. Seznam respondentov in njihove elektronske naslove smo pridobili v

Službi človeških virov obravnavane banke. Anketni vprašalnik je bil na razpolago

(aktiven) od 10. oktobra 2012 do 30. oktobra 2012. Objavljen je bil na spletnem

strežniku www.1ka.si, točneje na povezavi: URL: https://www.1ka.si/a/18032.

Anketiranci so vprašalnik povprečno izpolnili v 5 minutah in 40 sekundah.

5.3 Analize

Zanesljivost vprašalnika je lastnost vprašalnika, da daje pri ponovljenih merjenjih

istih lastnosti pri istih osebah enake rezultate; gre za vprašanje, koliko so zanesljivi

odgovori, ki jih izpraševanci dajejo – konsistentnost odgovorov (Šifrer in Bren, 2011:

6).

Test zanesljivosti smo v SPSS-u izvedli z izračunom Cronbachovega koeficienta α

(Reliability Analysis). Vrednosti, ki jih Cronbach α lahko zavzame, so med 0 in 1, pri

čemer:

30

α > 0,8 pomeni visoko zanesljivost vprašalnika,

0,6 < α< 0,8 pomeni srednja zanesljivost vprašalnika,

0,5 > α pomeni nezanesljiv vprašalnik.

Čeprav raziskujemo ustreznost področja varovanja in gre dejansko za vsebinsko

celoto, so znotraj anketnega vprašalnika vsebinski sklopi, za katere menimo, da je

bolje, da jih s stališča zanesljivosti obravnavamo ločeno. Zanesljivost smo računali po

vsebinskih sklopih, npr. za spremenljivke Q5a do Q7d in Q9a do Q9c skupaj

(videonadzor, kamere …), potem spremenljivke Q17 (strokovna služba) skupaj in

spremenljivke Q21 (vedenje zaposlenih) skupaj.

Ob upoštevanju dejstva, da prva teza temelji na kakovosti dela strokovne službe, v

tabeli 3 navajamo vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki se nanaša na delo

strokovne službe. Vrednost Cronbachovega koeficienta za pet spremenljivk, ki se

nanašajo na delo strokovne službe, znaša 0,955. Glede na visoko alfo, izračunano s

pomočjo Cronbachovega testa, ugotavljamo, da je del anketnega vprašalnika, ki se

nanaša na delo strokovne službe, visoko zanesljiv.

Tabela 3: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)

Cronbach's Alpha N of Items

0,955 5

V tabeli 4 je navedena vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki meri, kaj

zaposleni menijo o izobraževanjih. Alfa znaša 0,655, na osnovi česar ugotavljamo, da

je ta del vprašalnika srednje zanesljiv.

Tabela 4: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)

Reliability Statistics

Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on

Standardized Items N of Items

,655 ,715 6

V tabeli 5 je navedena vrednost Cronbachovega koeficienta za del, ki se nanaša na

to, kako uporabniki tehničnega sistema varovanja ocenjujejo izvajanje intervencij.

Alfa znaša 0,732, zato ugotavljamo, da je ta del vprašalnika srednje zanesljiv.

Tabela 5: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)

Reliability Statistics

Cronbach's Alpha Cronbach's Alpha Based on

Standardized Items N of Items

,732 ,697 5

31

5.3.1 Testiranje in razlaga hipoteze H1 – faktorska analiza

Ali obstaja povezava med učinkovitostjo sistema tehničnega varovanja z

delom strokovne službe banke?

H1: Delo strokovne službe banke vpliva na učinkovitost sistema tehničnega

varovanja.

S faktorsko analizo smo želeli preveriti, ali lahko spremenljivke, za katere smo

anketirance spraševali o ustreznosti, združimo v manjše število faktorjev. Faktorska

analiza nam pove, ali so zveze med opazovanimi spremenljivkami pojasnljive z

manjšim številom posredno opazovanih skupnih faktorjev (latentne spremenljivke).

Faktorsko analizo uporabljamo za zmanjšanje števila spremenljivk. Tako dobimo

faktorje, ki odsevajo vse lastnosti obravnavanih spremenljivk, saj so faktorji izbrani

tako, da je skupna varianca modela kar največja. Faktorska analiza deluje na

principu pregleda korelacijskih matrik med spremenljivkami. Potrebno je raziskati,

kako so ti faktorji povezani s spremenljivkami (Šifrer in Bren, 2011: 41).

Korelacijske matrike v zgornji polovici tabele prikazuje korelacije med

spremenljivkami, v spodnji polovici tabele pa so navedene stopnje značilnosti.

Vrednost determinante je v našem primeru 2,366E-012 oz. 0,000000000002366, kar

pomeni, da je multikolinearnost problem. Multikolinearnost govori o močni

medsebojni povezanosti spremenljivk, kar razberemo iz koeficienta korelacije, kadar

je večji od 0,9. Zavedajoč se problema multikolinearnosti analizo nadaljujemo z

vsemi izbranimi spremenljivkami. Vrednost determinante mora biti večja od 0,00001,

da lahko zaključimo, da multikolinearnost ni problem (Šifrer in Bren, 2011: 44).

Tabela 6: Kaiser–Meyer–Olkinova mera ustreznosti vzorca in Barettov test (Vir: lasten – SPSS)

Kaiser-Meyer-Olinkova (KMO) mera primernosti vzorca pokaže, ali so podatki sploh

ustrezni za faktorsko analizo. Večja kot je mera KMO, bolj so podatki ustrezni.

Optimalno je, da je mera KMO večja od 0,8, še sprejemljiva mera pa je med 0,5 in

KMO and Bartlett's Test

Kaiser-Meyer-Olkin Measure of Sampling Adequacy. ,811

Bartlett's Test of Sphericity Approx. Chi-Square 1789,129

df 378

Sig. .000

32

0,6, vse kar je manj od 0,5, kaže na to, da mera KMO ni ustrezna za faktorsko analizo

(Šifrer in Bren, 2011: 49).

Iz tabele 6 je razvidno, da mera KMO znaša 0,811, kar pomeni, da je vrednost

sprejemljiva, vpliv skupnih faktorjev je prevladujoč. Podatki v obravnavanem

primeru so optimalno primerni za faktorsko analizo.

Z Bartlettovim testom nadalje preverimo ničelno hipotezo o tem, da je korelacijska

matrika enotska – enaka matriki enote, s tveganjem, manjšim od 0,0 %, jo zavrnemo

in ugotovimo, da obstajajo pomembne statistične razlike.

Za faktorsko analizo je potrebno, da so korelacije med spremenljivkami primerne (ne

previsoke in ne prenizke). Če bi bila korelacijska matrika enotska, bi bile vse

korelacije med spremenljivkami enake 0, kar pomeni, da so vse spremenljivke med

seboj neodvisne, zato zmanjšanje števila spremenljivk ni možno. Ničelno hipotezo

bomo torej zavrnili, če je vrednost statistične značilnosti Bartlettovega testa (p-

vrednost) manjša od 0,05 (Šifrer in Bren, 2011: 49).

V tem primeru je stopnja značilnosti Bartlettovega testa enaka 0,000, kar pove, da

matrika ni enotska. Podatki so zato primerni za analizo. Glede na Bartlettov test in

mero KMO, s katerima preverjamo ustreznost podatkov za faktorsko analizo, lahko

ugotovimo, da je uporaba faktorske analize smiselna.

Tabela 7: Komunalitete (Vir: lasten – SPSS)

Communalities

Initial Extraction

Alarmni sistem v poslovalnici: je zanesljiv in služi svojemu namenu

1,000 ,787

Alarmni sistem v poslovalnici: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti

1,000 ,683

Videonadzorni sistem: je zanesljiv in služi svojemu namenu

1,000 ,756

Videonadzorni sistem: vsebuje zadostno število kamer 1,000 ,700

Videonadzorni sistem: zagotavlja ustrezno velik videoarhiv

1,000 ,425

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: mesto primopredaje gotovine

1,000 ,814

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: blagajniški pult

1,000 ,732

Z varnostnimi kamerami je ustr: hranišče gotovine 1,000 ,891

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: števna miza

1,000 ,848

33

Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas

1,000 ,859

Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno

1,000 ,863

Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, če jo potrebujem

1,000 ,763

Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti

1,000 ,790

Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo 1,000 ,749

Kadar komunicirate z operaterji: 1,000 ,743

Obveščanje oziroma poročila: 1,000 ,688

V banki je pripravljena Varnost: 1,000 ,682

Strokovna služba za varnost: mi nudi ustrezno strokovno pomoč

1,000 ,842

Strokovna služba za varnost: se odziva hitro 1,000 ,804

Strokovna služba za varnost: deluje strokovno 1,000 ,845

Strokovna služba za varnost me pravočasno obvešča 1,000 ,811

Strokovna služba za varnost: vzbuja zaupanje 1,000 ,861

Izobraževanja so izvedena strokovno: 1,000 ,608

Če bodo izobraževanja : 1,000 ,379

Nekaj trditev o vašem vedenju: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano

1,000 ,585

Nekaj trditev o vašem vedenju: delovnih postopkov ne opuščam

1,000 ,851

Nekaj trditev o vašem vedenju: postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu

1,000 ,656

Nekaj trditev o vašem vedenju: želim si bolj natančnih delovnih postopkov

1,000 ,632

Extraction Method: Principal Component Analysis.

Delež variance spremenljivke, ki je pojasnjen s skupnimi faktorji, imenujemo

komunaliteta. Želimo, da so vse komunalitete večje od 0,3, kar pomeni, da

spremenljivka definira naš pojav in da meri to, kar mora meriti. Če je katera od

komunalitet manjša od 0,3, spremenljivko izločimo iz nadaljnjih obdelav. Ko imamo

34

enkrat določene faktorje, lahko izračunamo ekstrahirane komunalitete (Extraction).

(Šifrer in Bren, 2011: 50).

V tabeli 7 so komunalitete podane v stolpcu »Extraction«. Njihove vrednosti povedo

odstotek variance spremenljivke, ki je pojasnjena s prvimi šestimi faktorji.

Ugotovimo lahko, da so vse ekstrahirane komunalitete večje od 0,3, največja je

0,891 pri spremenljivki »varnostne kamere v hranišču gotovine«, najmanjša 0,379 pri

spremenljivki »udeležba na nadaljnjih izobraževanjih«.

Tabela 8: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev (Vir: lasten – SPSS)

Total Variance Explained

Component

Initial Eigenvalues Extraction Sums of Squared Loadings Rotation Sums of Squared Loadingsa

Total % of Variance Cumulative % Total % of Variance Cumulative % Total

1 11,161 39,862 39,862 11,161 39,862 39,862 7,891

2 3,249 11,602 51,465 3,249 11,602 51,465 5,009

3 2,365 8,445 59,910 2,365 8,445 59,910 4,047

4 1,504 5,370 65,280 1,504 5,370 65,280 4,893

5 1,279 4,569 69,849 1,279 4,569 69,849 5,672

6 1,088 3,885 73,734 1,088 3,885 73,734 4,881

7 ,944 3,370 77,105

8 ,847 3,027 80,131

9 ,752 2,685 82,817

10 ,657 2,346 85,162

11 ,503 1,796 86,959

12 ,466 1,664 88,623

13 ,409 1,461 90,084

14 ,384 1,373 91,457

15 ,363 1,297 92,754

16 ,323 1,154 93,909

17 ,265 ,947 94,856

18 ,234 ,835 95,691

19 ,218 ,777 96,468

20 ,208 ,742 97,209

21 ,164 ,586 97,796

22 ,162 ,578 98,374

23 ,121 ,434 98,808

24 ,110 ,395 99,202

25 ,075 ,267 99,469

26 ,062 ,221 99,690

27 ,058 ,207 99,897

28 ,029 ,103 100,000

Extraction Method: Principal Component Analysis.

a. When components are correlated, sums of squared loadings cannot be added to obtain a total variance.

Pri določitvi ustreznega števila faktorjev upoštevamo:

- vsebino

- kriterij lastnih vrednosti (eigenvalues)

- kriterij deleža skupne pojasnjene variance (vsaj 60 %)

35

- Scree-diagram.

Lastna vrednost naj bi bila vsaj 1, kar pomeni, da faktor pojasnjuje vsaj eno

spremenljivko.

Na podlagi tabele 8 ugotavljamo, da ima glede na vrednost »Initial Eigenvalues«

prvih šest faktorjev lastno vrednost večjo od ena. Največja vrednost pripada prvemu

faktorju in je enaka 11,1. Z njim je pojasnjene 39,86 odstotka celotne variance, z

drugim faktorjem 11,6 odstotka, s tretjim 8,4 odstotka, s četrtim 5,4 odstotka, 4,6

odstotka s petim in s šestim faktorjem 3,9 odstotka. Celotna varianca je enaka

številu spremenljivk, v našem primeru 28. S prvimi šestimi faktorji je pojasnjeno 73,7

odstotka celotne variance. Namen faktorske analize je redukcija podatkov, torej

določiti manjše število faktorjev, kot je število spremenljivk. Če pri tej odločitvi

uporabimo pravilo lastne vrednosti, bi se odločili za prvih šest faktorjev, ki imajo

lastno vrednost večjo od ena (Šifrer in Bren, 2011: 50–51).

Glede na pravilo celotne pojasnjene variance bi izbrali prve štiri faktorje, saj bi z

njimi pojasnili 65 odstotkov celotne variance, kar je več od predpisanega

minimalnega odstotka (več kot 60 odstotkov ). Diagram lastnih vrednosti, ki je

prikazan na grafu 1, kaže na prve tri faktorje, saj je prelom linije pri k = 4. Če bi se

ravnali po tem pravilu, bi združili tiste faktorje, ki imajo večjo lastno vrednost kot

faktor, ki leži na prelomu. Bolj kot faktorji pojasnjujejo, bolj je graf lastnih

vrednosti strm. Iz grafa je razvidno, da prvi štirje faktorji največ prispevajo k

pojasnilu, ostali na krivulji so manj pomembni, saj zelo malo pojasnjujejo.

Slika 7: Kolenski diagram (Vir: lasten – SPSS)

36

Z rotacijo faktorjev, ki je prikazana v tabeli 9, smo poiskali enostavnejšo strukturo,

ki bo olajšala vsebinsko pojasnitev faktorjev.

Tabela 9: Rotirana faktorska matrika (Vir: lasten – SPSS)

Pattern Matrixa

Component

1 2 3 4 5 6

Strokovna služba za varnost v: se odziva hitro

,938

Strokovna služba za varnost v: vzbuja zaupanje

,902

Strokovna služba za varnost v: me pravočasno obvešča

,858

Strokovna služba za varnost v: deluje strokovno

,857

Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč

,828

Če bodo izobraževanja : ,434 ,320

Izobraževanja so izvedena str: ,380 -,301

Z varnostnimi kamerami jehranišče gotovine

,945

Z varnostnimi kamerami je: števna miza

,938

Z varnostnimi kamerami je ustr: mesto primopredaje gotovine

,856

Z varnostnimi kamerami je ustr: blagajniški pult

,655 ,321

Videonadzorni sistem: vsebuje zadostno število kamer

,555 ,463

Nekaj trditev o vašem vedenju: želim si bolj natančnih delovnih postopkov

,301 ,717

Kadar komunicirate z operaterj: -,641

Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo

,360 -,626

Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti

,388 -,575

37

Obveščanje oziroma poročila: -,515 ,378

Nekaj trditev o vašem vedenju: postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu

,849

Nekaj trditev o vašem vedenju: delovnih postopkov ne opuščam

,734

Nekaj trditev o vašem vedenju: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano

,474

Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas

,908

Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno

,803

Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, če jo potrebujem

,662

Alarmni sistem v poslovalnici: je zanesljiv in služi svojemu namenu

,336 ,681

Videonadzorni sistem: je zanesljiv in služi svojemu namenu

,394 ,637

Alarmni sistem v poslovalnici:: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti

,603

Videonadzorni sistem: zagotavlja ustrezno velik videoarhiv

,531

V banki je pripravljena Varnos: ,399 ,468

Zaradi rotacije faktorjev se spremenijo njihove lastne vrednosti in delež s

posameznim faktorjem pojasnjene celotne variance, ne spremeni pa se delež

pojasnjene celotne variance z obdržanimi faktorji. To pomeni, da je tudi po rotaciji s

prvimi šestimi faktorji pojasnjene 73,7 odstotka celotne variance. Faktorske uteži

nam povedo, koliko je posamezna spremenljivka povezana s faktorji. Večja kot je

faktorska utež, bolj je neki faktor povezan s spremenljivko. Vsote kvadratov

faktorskih uteži so komunalitete (Šifrer in Bren, 2011: 52).

38

V našem primeru imajo naslednje spremenljivke visoke faktorske uteži pri prvem

faktorju, in sicer: »Strokovna služba za varnost se odziva hitro?«, »Strokovna služba

za varnost vzbuja zaupanje«, »Strokovna služba za varnost me pravočasno obvešča«,

»Strokovna služba za varnost deluje strokovno«, »Strokovna služba za varnost mi

nudi ustrezno strokovno pomoč«. Te spremenljivke pojasnijo vsebino prvega

faktorja, ki po rotaciji pojasnjuje 39,9 odstotka celotne variance. Upoštevajoč

vsebino teh spremenljivk bi lahko prvi faktor poimenovali "Ustreznost strokovne

službe za varovanje v banki". Drugi faktor, h kateremu največ prispevajo

spremenljivke, označene z zeleno barvo v tabeli 9, pojasnjuje 11,6 odstotka celotne

variance in bi ga lahko imenovali "Pokritost z varnostnimi kamerami". Tretji faktor

bi lahko imenovali "Izvajanje intervencij", četrti "Vedenje zaposlenih pri

rokovanju z alarmnimi napravami", peti "Vzdrževalci alarmnih in video

nadzornih sistemov« ter zadnji, šesti "Alarmni in video nadzorni sistem v

poslovalnici". Zadnji faktor lahko izločimo iz analize (Šifrer in Bren, 2011: 52–53).

Ker je dobljena faktorska struktura pravilna in se jo da smiselno interpretirati, lahko

poimenujemo skupne faktorje:

Daleč najmočnejši vpliv s kar 39,9 odstotka celotne pojasnjene variance ima

faktor, ki ga lahko poimenujemo Ustreznost strokovne službe za varovanje v

banki. Ta faktor zajema spremenljivke: strokovna služba za varnost (v

nadaljevanju SSV) se odziva hitro, SSV vzbuja zaupanje, SSV me pravočasno

obvešča, SSV deluje strokovno, SSV nudi ustrezno pomoč.

Drugi faktor, z 11,6 odstotka pojasnjene variance, lahko poimenujemo Pokritost z

varnostnimi kamerami. Ta faktor zajema spremenljivke: z varnostnimi kamerami

je ustrezno pokrito hranišče gotovine, z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrita

števna miza, z varnostnimi kamerami je pokrito mesto primopredaje gotovine in

blagajniški pult.

Tretji faktor z 8,4 odstotka pojasnjene celotne variance lahko poimenujemo

Izvajanje intervencij in vključuje spremenljivke, kot so: storitev izvajanja

intervencij je hitra in zanesljiva, storitev izvajanja intervencij mi daje občutek

varnosti, komunikacija z operaterjem je jasna, poročila o izvedenih intervencijah

so razumljiva.

Četrti faktor lahko poimenujemo Ravnanje delavcev v poslovalnici in vsebuje

spremenljivke, kot so: rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano, delovnih

postopkov ne opuščam, postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu.

39

Peti faktor lahko poimenujemo Vzdrževalci alarmnih in video naprav, ki vključuje

spremenljivke: vzdrževalci imajo hiter odzivni čas, svoje delo opravijo strokovno,

nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč.

Šesti faktor lahko poimenujemo Alarmni in video sistem v poslovalnici, ki

vključuje spremenljivke: alarmni sistem je zanesljiv in služi namenu, izpolnjuje

moja pričakovanja, mi daje občutek varnosti, zagotavlja ustrezno velik video

arhiv.

Dobili smo odgovor na zastavljeno vprašanje: Delo strokovne službe banke res vpliva

na učinkovitost sistema tehničnega varovanja.

Navedeno hipotezo lahko poleg jasnega rezultata analize podkrepimo tudi z

dejstvom, da je ravno strokovna služba tista, ki je odgovorna za to, da bdi nad

izvajanjem storitev zasebnega varovanja, torej tudi nad učinkovitostjo sistemov

tehničnega varovanja. Strokovna služba je na operativni ravni vez med uporabniki

sistemov tehničnega varovanja in vzdrževalci. To pomeni, da je lahko sistem

tehničnega varovanja zanesljiv in učinkovit, če je ta ustrezne kakovosti, primerno

prostorsko umeščen, umerjen ter vzdrževan.

5.3.2 Testiranje in razlaga hipoteze H2 – diskriminantna analiza

Ali regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe anketirancev

glede izvajanja izobraževanj?

H2: Regijska umeščenost poslovnih enot vpliva na potrebe po izobraževanjih –

potrebe zaposlenih iz PE Ljubljana center se razlikujejo od potreb po izobraževanjih

zaposlenih v PE Maribor in Murska Sobota

Cilj diskriminantne analize je poiskati takšno linearno kombinacijo spremenljivk, ki

najbolje loči skupine ter s pomočjo linearne kombinacije ali kvadratne funkcije

ugotoviti, ali izbrana enota vzorca pripada eni od skupin oz. kateri skupini

najverjetneje pripada – klasifikacijska analiza (Šifrer in Bren, 2011: 57).

Z diskriminanto analizo smo skušali ugotoviti, ali se potreba po izobraževanjih iz

varnostne preventive razlikuje med posameznimi poslovnimi enotami. Za okvir

raziskave smo si postavili dve poslovni enoti, in sicer PE Ljubljana center, ki se

nahaja v središču Slovenije in v sklopu katere se nahaja tudi sedež banke, ter na

40

drugi strani PE Maribor in Murska Sobota, ki se nahaja na skrajnem severovzhodnem

delu Slovenije in je geografsko gledano najbolj oddaljena od sedeža banke.

V tabeli 10 so prikazane povprečne vrednosti in standardni odkloni za zaposlene po

posameznih poslovnih enotah ter za vse enote skupaj. Spremenljivke, pri katerih se

povprečne vrednosti po posameznih skupinah zelo razlikujejo, zelo verjetno vplivajo

na ločevanje skupin (Šifrer in Bren, 2011: 59).

V našem primeru smo opazili, da so pri PE Ljubljana center povprečne vrednosti

(Mean) pri analizirani spremenljivki Izvedena izobraževanja višje kot pri PE Maribor

in Murska Sobota.

Ugotovimo lahko torej, da so zaposleni v PE Ljubljana center bolj zadovoljni z

izvedenimi izobraževanji kot zaposleni v PE Maribor in Murska Sobota. Zaposleni v PE

Ljubljana center pa so nadalje izrazili manjšo željo po dodatnih izobraževanjih

(nižja povprečna vrednost), medtem ko zaposleni v PE Maribor in Murska Sobota

menijo, da bi jim dodatna izobraževanja predstavljala pomoč pri delu.

Tabela 10: Skupinska statistika (Vir: lasten – SPSS)

Group Statistics

Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica. Mean

Std. Deviation

Valid N (listwise)

Unweighted Weighted

PE Ljubljana center

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,29 ,469 14 14,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,21 ,802 14 14,000

PE Ljubljana okolica

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,31 ,479 16 16,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,31 ,479 16 16,000

PE Gorenjska

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,20 ,632 10 10,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,10 ,316 10 10,000

PE Krško in Novo mesto

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,25 ,452 12 12,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,25 ,452 12 12,000

PE Celje Izobraževanja so izvedena strokovno: 3,88 ,354 8 8,000 Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,25 ,463 8 8,000

PE Maribor in Murska Sobota

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,14 ,363 14 14,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,43 ,514 14 14,000

PE Primorska in Notranjska

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,23 ,439 13 13,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,23 ,439 13 13,000

Izobraževanja so izvedena strokovno:

4,21 ,461 87 87,000

Če bodo izobraževanja v prihodnje:

4,26 ,516 87 87,000

41

Na osnovi podatkov iz tabele 11 ugotavljamo, da razlike med PE niso statistično

značilne, saj dobimo p-vrednosti večje od 0,05 (0,454 in 0,847).

Zaradi tega ne moremo zavrniti postavljene hipoteze in ugotavljamo, da se

zadovoljstvo zaposlenih v PE Ljubljana center res razlikuje od zadovoljstva

zaposlenih v PE Maribor in Murska Sobota.

Tabela 11: Test enakosti povprečnih vrednosti (Vir: lasten – SPSS)

Tests of Equality of Group Means

Wilks' Lambda F df1 df2 Sig.

Izobraževanja so izvedena str:

,932 ,966 6 80 ,454

Če bodo izobraževanja :

,968 ,444 6 80 ,847

Tabela 12, v kateri so prikazane lastne vrednosti »Eigenvalue«, je razmerje med

vsoto kvadratov med skupinama in vsoto kvadratov znotraj skupin. Večja kot je njena

vrednost, boljša je diskriminantna funkcija. Večja lastna vrednost nakazuje na večjo

diskriminatorno moč diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren, 2011: 60).

V našem primeru imamo sedem poslovnih enot – imamo torej veliko skupin in le dve

neodvisni spremenljivki. Zato smo dobili manjše število funkcij, kot jih je možno. Iz

tabele 12 je razvidno, da sta analizirani le prvi dve funkciji, s katerima skupaj

pojasnimo 100 odstotkov variabilnosti (81,40 + 18,60). V našem primeru je vrednost

0,116 in 0,027, kar pomeni, da diskriminantna funkcija ni ravno najboljša (Šifrer in

Bren, 2011: 61).

V tabeli je prikazan tudi koeficient kanonične korelacije, ki kaže, kolikšna je moč

povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama. Želimo, da je ta vrednost čim

večja oz. nekje med 0,3 in 0,9 (Šifrer in Bren, 2011: 60). V našem primeru je

vrednost koeficienta kanonične korelacije 0,323 in 0,161 – kar kaže, da je moč

povezave med diskriminantno funkcijo in skupinama šibka.

Tabela 12: Lastne vrednosti (Vir: lasten – SPSS)

Eigenvalues

Function Eigenvalue % of Variance Cumulative

%

Canonical

Correlation

1 ,116a 81,40 81,40 .323

2 0,027 18,60 100,00 ,161

42

V tabeli 13 je prikazana vrednost Wilksove lambde s statistično značilnostjo

diskriminantne funkcije.

Wilksova lambda je enaka količniku med vsoto kvadratov znotraj skupin in celotno

vsoto kvadratov. Njene vrednosti so med 0 in 1. Vrednost blizu 1 pomeni, da

aritmetične sredine diskriminantnih vrednosti med skupinami niso značilno različne,

majhna vrednost pomeni, da so.

V našem primeru je vrednost Wilksove lambde enaka 0,872, sledi 0,974, kar pomeni,

da statistično pomembnih razlik med aritmetičnimi vrednostmi med skupinami ni. To

nam potrdi tudi vrednost hi-kvadrata, s katerim ničelno hipotezo, da so aritmetične

sredine diskriminantnih vrednosti enake, obdržimo, saj je pri vseh stopnja značilnosti

višja od 0,05, kar predstavlja preveliko tveganje, da bi ničelno hipotezo o enakih

aritmetičnih vrednostih zavrnili (Šifrer in Bren, 2011: 61).

Tabela 13: Wilksova lambda (Vir: lasten – SPSS)

Wilks' Lambda

Test of

Function(s)

Wilks' Lambda Chi-square Df Sig.

1 through 2 .872 11,122 12 .519

2 ,974 2,146 5 ,829

V interpretaciji standardizirane diskriminantne koeficiente uporabimo za zaznavanje

pomena vsake napovedne spremenljivke v diskriminantni funkciji. Večja absolutna

vrednost uteži kaže na večjo pomembnost spremenljivke pri oblikovanju

diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren, 2011: 62).

Standardizirani koeficienti kažejo na relativni pomen spremenljivk pri razlikovanju

med skupinama. Najpomembnejša spremenljivka, ki ima največji pomen pri

razlikovanju med poslovnimi enotami, je »Izobraževanja so izvedena strokovno in

izpolnjujejo moja pričakovanja«.

Tabela 14: Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij (Vir: lasten)

Standardized Canonical Discriminant Function Coefficients

Function

1 2

Izobraževanja so izvedena strokovno:

1,097 ,310

Če bodo izobraževanja v prihodnje, se jih bom udeležil:

-,798 ,814

43

V tabeli 15 so podane korelacije med vsako napovedno spremenljivko in

diskriminantno funkcijo. Kot take nam uteži lahko pomagajo pri poimenovanju

diskriminantne funkcije, pomagajo pa tudi pri presoji pomembnosti posameznih

opazovanih spremenljivk pri oblikovanju diskriminantne funkcije (Šifrer in Bren,

2011: 62).

V tej strukturni matriki je relativni pomen posameznih spremenljivk pri razlikovanju

med skupinami prikazan po vrstnem redu ob upoštevanju diskriminantnih uteži.

To so enostavni korelacijski koeficienti med diskriminantno funkcijo in posameznimi

spremenljivkami. V našem primeru ima na razliko PE Ljubljana center ter PE Maribor

in Murska Sobota največji relativni vpliv spremenljivka »Izobraževanja so izvedena

strokovno in izpolnjujejo moja pričakovanja.«

Tabela 15: Strukturne vrednosti uteži (Vir: lasten – SPSS)

Structure Matrix

Function

1 2

Izobraževanja so izvedena strokovno: ,714* ,700 Če bodo izobraževanja v prihodnje, se jih bom udeležil: -,272 ,962*

Tabela 16 prikazuje vrednosti centroidov posamezne diskriminantne funkcije po

posameznih skupinah., pri čemer so centroidi povprečne vrednosti posamezne

diskriminantne funkcije po skupinah (Šifrer in Bren, 2011: 63).

Za interpretacijo pogledamo predznake centroidov. Iz podatkov prve in druge

diskriminantne funkcije je očitno, da se mnenja zaposlenih iz PE Ljubljana center ter

PE Maribor in Murska Sobota občutno razlikujejo.

Tabela 16: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)

Functions at Group Centroids

Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.

Function

1 2

PE Ljubljana center ,263 -,025

PE Ljubljana okolica ,178 ,145

PE Gorenjska ,233 -,259

PE Krško in Novo mesto ,124 ,007

PE Celje -,767 -,245

PE Maribor in Murska Sobota -,401 ,211

PE Primorska in Notranjska ,108 -,036

44

Tudi s slike 8 je razvidno, da je dolga vodoravna razdalja med zaposlenimi v PE

Ljubljana center ter PE Maribor in Murska Sobota.

Slika 8: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)

Glede na klasifikacijsko matriko, ki prikazuje število z diskriminantno funkcijo

pravilno razvrščenih enot v posamezni skupini, lahko ugotovimo, da je 18,4 odstotka

enot v skupini pravilno razvrščenih, in sicer 7,1 odstotka PE Ljubljana center ter 28,6

odstotka PE Maribor in Murska Sobota.

Ker si želimo čim višje vrednosti, z dobljenimi rezultati razvrščanja ne moremo biti

zadovoljni. Rezultati razvrščanja enot v posamezne skupine so prikazani v tabeli 17.

Tabela 17: Klasifikacijska tabela (Vir: lasten – SPSS)

Classification Processing Summary

Prosimo, označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.

Predicted Group Membership

Total

PE Ljubljana

center

PE Ljubljana okolica

PE Gorenjska

PE Krško in Novo mesto

PE Celje

PE Maribor in

Murska Sobota

PE Primorska

in Notranjska

Original Count PE Ljubljana center

1 3 8 0 0 2 0 14

45

PE Ljubljana okolica

1 4 10 0 0 1 0 16

PE Gorenjska 2 1 6 0 1 0 0 10

PE Krško in Novo mesto

1 2 8 0 0 1 0 12

PE Celje 0 0 5 0 1 2 0 8

PE Maribor in Murska Sobota

0 2 8 0 0 4 0 14

PE Primorska in Notranjska

1 2 9 0 0 1 0 13

Ungrouped cases 0 0 0 0 1 0 0 1

% PE Ljubljana center

7,1 21,4 57,1 0,0 0,0 14,3 0,0 100,0

PE Ljubljana okolica

6,3 25,0 62,5 0,0 0,0 6,3 0,0 100,0

PE Gorenjska 20,0 10,0 60,0 0,0 10,0 0,0 0,0 100,0

PE Krško in Novo mesto

8,3 16,7 66,7 0,0 0,0 8,3 0,0 100,0

PE Celje 0,0 0,0 62,5 0,0 12,5 25,0 0,0 100,0

PE Maribor in Murska Sobota

0,0 14,3 57,1 0,0 0,0 28,6 0,0 100,0

PE Primorska in Notranjska

7,7 15,4 69,2 0,0 0,0 7,7 0,0 100,0

Ungrouped cases 0,0 0,0 0,0 0,0 100,0

0,0 0,0 100,0

a. 18,4% of original grouped cases correctly classified.

5.3.3 Testiranje in razlaga hipoteze H3 – regresijska analiza

Ali obstaja povezava med zadovoljstvom uporabnikov sistemov tehničnega

varovanja in izvajanjem intervencij?

H3: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči

strokovne službe je najbolj povezano z zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega

sistema in zadovoljstvom glede hitrega izvajanja intervencij.

To hipotezo bomo preverili z večkratno regresijo. Zanima nas torej, ali je

zadovoljstvo zaposlenih z nudenjem pomoči strokovne službe najbolj povezano z

zadovoljstvom glede zanesljivosti alarmnega sistema in zadovoljstvom glede hitrega

izvajanja intervencij ali pa imajo večji vpliv preostale neodvisne spremenljivke iz

naše raziskave. Pri izvedbi analize dobimo najprej tabelo z opisnimi statistikami in

korelacijami.

46

Tabela 18: Opisna statistika (Vir. Lasten – SPSS)

Descriptive Statistics

Mean Std. Deviation N

Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč

4,29 ,603 92

Alarmni sistem v poslovalnici:: je zanesljiv in služi svojemu namenu

4,13 ,597 92

Alarmni sistem v poslovalnici:: izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti

4,01 ,703 92

Video nadzorni sistem:: je zanesljiv in služi svojemu namenu

3,99 ,719 92

Video nadzorni sistem:: vsebuje zadostno število kamer

3,83 ,833 92

Video nadzorni sistem:: zagotavlja ustrezno velik video arhiv

3,77 ,757 92

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: mesto primo-predaje gotovine

3,87 1,141 92

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: blagajniški pult

4,12 ,823 92

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: hranišče gotovine

4,03 1,043 92

Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito: števna miza

3,95 1,103 92

Vzdrževalci alarmnih in video: imajo zadovoljivo hiter odzivni čas

4,09 ,548 92

Vzdrževalci alarmnih in video: svoje delo opravijo strokovno

4,15 ,553 92

Vzdrževalci alarmnih in video: nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem

4,17 ,586 92

Storitev izvajanja intervencij: mi daje občutek varnosti

3,74 ,754 92

Storitev izvajanja intervencij: je hitro in zanesljivo

3,79 ,778 92

Kadar komunicirate z operaterji: 4,17 ,567 92

Obveščanje oziroma poročila: 3,87 ,615 92

Pregledali smo tabelo s korelacijami, da ugotovimo morebitno multikolinearnost.

Ugotavljamo, da so korelacije med vsemi spremenljivkami ustrezne, saj se jih večina

giblje med 0,29 in 0,7. V tabeli 19 je za interpretacijo najpomembnejši R2 (R

Square), ki nam pove, koliko odstotkov variabilnosti odvisne spremenljivke je

pojasnjene z napovednimi spremenljivkami (Šifrer in Bren, 2011: 90).

V našem primeru znaša R2 0,502 (50 %), kar pomeni, da z napovednimi

spremenljivkami lahko pojasnimo 50 odstotkov variabilnosti spremenljivke

Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z delom strokovne službe.

47

Preostali del (50 %) pa lahko pripišemo drugim dejavnikom, ki niso zajeti v naši

analizi.

Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)

Model Summary

Model R R Square Adjusted R Square Std. Error of the

Estimate

1 ,709a ,502 ,396 ,469

V tabeli 20 je prikazana statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela. Ker

je p-vrednost manjša od 0,05 (Sig = 0,000), lahko trdimo, da je ocenjeni regresijski

model statistično značilen. To pomeni, da lahko z majhno stopnjo tveganja zavrnemo

ničelno domnevo, da so vsi regresijski koeficienti enaki 0.

Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA (Vir: lasten – SPSS)

ANOVAa

Model Sum of Squares df Mean Square F Sig.

1 Regression 16,611 16 1,038 4,729 ,000b

Residual 16,465 75 ,220

Total 33,076 91

a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč

V tabeli 21 so prikazane ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična

značilnost. Napovedne spremenljivke, pri katerih je stopnja značilnosti manjša od

0,05, statistično značilno vplivajo na odvisno spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov

sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe (Šifrer in Bren,

2011: 90).

Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost (Vir: lasten – SPSS)

Coefficientsa

Model

Unstandardized

Coefficients

Standardized

Coefficients

t Sig.

Correlations

B Std. Error Beta

Zero-

order Partial Part

1 (Constant) 1,564 ,521 3,000 ,004

Alarmni sistem v

poslovalnici:: je zanesljiv in

služi svojemu namenu

,035 ,123 ,035 ,286 ,775 ,381 ,033 ,023

Alarmni sistem v

poslovalnici:: izpolnjuje moja

pričakovanja in mi daje

,169 ,122 ,197 1,384 ,171 ,407 ,158 ,113

48

občutek varnosti

Video nadzorni sistem:: je

zanesljiv in služi svojemu

namenu

-,226 ,120 -,270 -1,884 ,063 ,286 -,213 -,154

Video nadzorni sistem::

vsebuje zadostno število

kamer

,308 ,098 ,426 3,149 ,002 ,387 ,342 ,257

Video nadzorni sistem::

zagotavlja ustrezno velik

video arhiv

,081 ,084 ,102 ,962 ,339 ,365 ,110 ,078

Z varnostnimi kamerami je

ustrezno pokrito: mesto

primo-predaje gotovine

,009 ,074 ,017 ,120 ,905 ,232 ,014 ,010

Z varnostnimi kamerami je

ustr: blagajniški pult

,033 ,101 ,045 ,331 ,742 ,327 ,038 ,027

Z varnostnimi kamerami je

ustrezno pokrito: hranišče

gotovine

-,348 ,113 -,602 -3,085 ,003 ,090 -,336 -,251

Z varnostnimi kamerami je

ustrezno pokrito: števna miza

,232 ,105 ,424 2,210 ,030 ,189 ,247 ,180

Vzdrževalci alarmnih in video:

imajo zadovoljivo hiter

odzivni čas

-,034 ,141 -,031 -,242 ,810 ,288 -,028 -,020

Vzdrževalci alarmnih in video:

svoje delo opravijo strokovno

,160 ,181 ,147 ,887 ,378 ,359 ,102 ,072

Vzdrževalci alarmnih in video:

nudijo ustrezno svetovalno in

izobraževalno pomoč, v

kolikor jo potrebujem

-,074 ,139 -,072 -,534 ,595 ,321 -,062 -,043

Storitev izvajanja intervencij:

mi daje občutek varnosti

-,001 ,165 -,001 -,007 ,995 ,557 -,001 -,001

Storitev izvajanja intervencij:

je hitro in zanesljivo

,222 ,140 ,287 1,585 ,117 ,529 ,180 ,129

Kadar komunicirate z

operaterj:

-,004 ,130 -,004 -,032 ,975 ,396 -,004 -,003

Obveščanje oziroma poročila: ,156 ,117 ,159 1,333 ,187 ,430 ,152 ,109

a. Dependent Variable: Strokovna služba za varnost v: mi nudi ustrezno strokovno pomoč

Na osnovi p-vrednosti ugotavljamo, da so statistično značilne tri spremenljivke.

Nadalje ugotavljamo, da so statistično značilni trije regresijski koeficienti. Razlago

najdemo v stolpcu Nestandardizirani koeficienti, iz katere je razvidno, da so

statistično značilni regresijski koeficienti pri spremenljivkah:

49

- Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer (X1, B=0,308).

- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine (X2, B=-0,348).

- Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrita števna miza (X3, B=0,232).

Regresijska enačba ima zato naslednjo obliko:

Y = 0,308X1 – 0,348X2 + 0,232X3

Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti

pozitivni, se s povišanjem vrednosti spremenljivke poveča tudi odvisna spremenljivka

Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči

strokovne službe, če se preostale neodvisne spremenljivke ne spreminjajo.

Pri tistih statistično značilnih spremenljivkah, pri katerih so regresijski koeficienti

negativni, pa nam povedo, za koliko v povprečju se spremeni odvisna spremenljivka,

če se neodvisna zmanjša, ob predpostavki, da se preostale neodvisne spremenljivke

ne spreminjajo.

Ugotovimo lahko, da imata največji vpliv na spremenljivko Zadovoljstvo uporabnikov

sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe spremenljivka

Video nadzorni sistem vsebuje zadostno število kamer, saj se s povečanjem

strinjanja anketirancev povečuje vrednost odvisne spremenljivke Zadovoljstvo

uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči strokovne službe. Pri

spremenljivki Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito hranišče gotovine pa je ta

vpliv presenetljivo obraten – z zmanjšanjem strinjanja anketirancev se poveča

vrednost odvisne spremenljivke (Šifrer in Bren, 2011: 90).

Hipotezo H3 torej zavrnemo.

50

6 ANALIZA IN POVZETEK REZULTATOV

Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti ustreznost varnostnega sistema v

izbrani poslovni banki. Odločili smo se za raziskavo, ali delo strokovne službe v banki

vpliva na učinkovitost sistema tehničnega varovanja. Prav tako smo želeli ugotoviti,

ali regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe po izobraževanjih.

Zanimalo nas je tudi, ali je zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z

nudenjem pomoči strokovne službe za varovanje v banki najbolj povezano z

zadovoljstvom z zanesljivostjo alarmnega sistema in hitrim izvajanjem intervencij.

Rezultati magistrskega dela bodo predstavljali osnovo za nadaljnje delo na področju

delovanja strokovne službe za varnost v izbrani poslovni banki.

Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze.

Prva hipoteza se je glasila: Na učinkovitost sistema tehničnega varovanja vpliva delo

strokovne službe.

S faktorsko analizo smo potrdili mnenje zaposlenih, da je delo strokovne službe v

banki kakovostno in ustrezno, torej optimalno, in v povezavi s tem so učinkoviti tudi

preostali vidiki tehničnega varovanja. Hipoteze ne zavrnemo. Rezultat nam je

dejansko pokazal, da je zanesljivo delovanje sistemov tehničnega varovanja močno

povezano z ustreznim delom strokovne službe. Strokovna služba je namreč tista, ki

na osnovi svojih znanj, izkušenj, predpisov in potreb banke v grobem definira

potrebo, obseg, kakovostni razred itd. vgrajenih sistemov tehničnega varovanja.

Strokovna služba nadzira izvedbo sistemov ter spremlja zanesljivost, razpoložljivost

in kakovost delovanja teh sistemov. Ravno tako je strokovna služba tista, ki je v

stalnem stiku z izvajalci – vzdrževalci sistemov. Ker so uporabniki navedenih sistemov

bančni delavci v poslovalnicah, je logična povezava med zadovoljstvom uporabnikov

sistemov z delom strokovne službe. Oziroma povedano drugače – zagotavljanje

bančne varnosti je odraz dela strokovne službe.

Druga hipoteza se je glasila: Regijska umeščenost poslovne enote vpliva na potrebe

po izobraževanjih. Postavljene hipoteze ni bilo mogoče zavrniti, saj nam je

diskriminantna analiza potrdila, da so zaposleni v PE Ljubljana center izrazili manjšo

željo po dodatnih izobraževanjih (nižja povprečna vrednost), medtem ko so zaposleni

v PE Maribor in Murska Sobota menili, da bi jim dodatna izobraževanja predstavljala

pomoč pri delu. Ne glede na ugotovljeno je neizpodbitno dejstvo, da je ustrezna

izobraženost kadra ključna pri zagotavljanju bančne varnosti. Glede na dejstvo, da je

51

praviloma vsak bančni rop vnaprej načrtovan, je nujno pomembno doseči tako raven

samozaščitnega ravnanja zaposlenih, da bančno osebje s svojim preventivnim

ravnanjem potencialne roparje odvrne od izvedbe ropa že v fazi opazovanja oziroma

načrtovanja ropa. Če se bančno osebje ne zaveda, da so vgrajeni sistemi mehanske,

tehnične in druge zaščite namenjeni zgolj oviranju roparjev oziroma detekciji

škodnih dogodkov in ne toliko preprečevanju samega ropa, je tveganje toliko večje,

da se bo rop dejansko izvedel. Zaposleni so prvi v sklopu preventivno-varnostnega

sistema, ki s svojim ravnanjem najbolj minimizirajo tveganje ropa.

Tretja hipoteza se je glasila: Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja

z nudenjem pomoči strokovne službe banke je najbolj povezano z zadovoljstvom

glede zanesljivosti alarmnega sistema in hitrega izvajanja intervencij. Z regresijsko

analizo smo zavrnili hipotezo, saj ugotavljamo, da na odvisno spremenljivko

Zadovoljstvo uporabnikov sistema tehničnega varovanja z nudenjem pomoči

strokovne službe najbolj vpliva pokritost s kamerami. Rezultat tega dela analize niti

ni tako presenetljiv. Še posebej ne, če razumemo sistem videonadzora, katerega del

je tudi prostorska razporeditev varnostno nadzornih kamer, kot del sistema

tehničnega varovanja. Zaposleni v bančnih poslovalnicah pripisujejo velik pomen pri

zagotavljanju varnosti ravno videonadzoru. Delavci razumejo videonadzor kot močno

preventivno »orožje«, saj ima le ta zastrašujočo funkcijo pri storilcih kaznivih dejanj.

Kakovostna prepoznava oseb temelji poleg pričevanj oseb predvsem na kakovostnih

videoposnetkih. Zagotovljen ustrezno velik arhivski prostor za dokumentiranje video

gradiva pa omogoča organom pregona pregled dogajanj v bančni poslovalnici tudi za

čas pred izvedbo kaznivega dejanja – torej v fazi načrtovanja ropa, ko si storilci pod

pretvezo opravljanja bančnih poslov izbrano lokacijo tudi ogledajo.

52

7 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

To magistrsko delo nam je pokazalo, da so zaposleni v poslovalnici v pretežni večini

zadovoljni z vzpostavljenim sistemom varovanja. Na podlagi rezultatov analiz lahko

sklepamo, da je za vzpostavitev ustreznega varnostnega sistema priporočljivo najprej

organizirati strokovno službo. Le-ta bo s svojim znanjem, izkušnjami in vedenjem

lahko vzpostavila celovit varnostni sistem, ki komercialni banki zagotavlja

sprejemljivo raven varnosti. Zaradi ustreznega strokovnega pristopa pa lahko banka

računa na sistem, ki je stroškovno upravičen in optimalno prilagojen.

Glede na ugotovitve raziskave, temelječe na rezultatu hipoteze 2, se banki svetuje,

da geografska lega poslovne enote ne sme vplivati na obseg izobraževanja.

Svetujemo, da se z notranjo organiziranostjo izobraževanj poskrbi, da bodo tudi

geografsko bolj oddaljene poslovne enote deležne enake ravni izobraževanja, kakor

so ga deležne poslovne enote bliže sedežu banke.

Vsekakor na zadovoljstvo z izvedenim izobraževanjem vpliva tudi sama periodika

izobraževanj. Svetuje se, da se zagotovi redno periodično usposabljanje. S tem se

zagotovi stalna osvežitev pridobljenih znanj, posledično pa se poveča verjetnost

ustreznega ravnanja zaposlenih v primeru izrednih dogodkov. Tu se tudi ponovno

lahko poudari dejstvo iz povzetka, v katerem smo omenili teorijo najšibkejšega

člena, pri čemer je to največkrat človek.

Svetuje se tudi, da se v banki sprejme odločitev o zagotovitvi hitre psihološke pomoči

žrtvam kaznivih dejanj (delavcem, ki so neposredno udeleženi v ropu). Banka naj

sklene pogodbo o nudenju psihološke pomoči s strokovnjakom za odpravo

posttravmatskih stresov. Znano je namreč, da nasilno dejanje, kakršen je rop, pri

posameznikih pusti posledice, ki so lahko zelo moteče in dolgotrajne. Če se pravilno

in strokovno lotimo odprave teh težav, bodo te izzvenele v krajšem obdobju in

posledično z manjšim odstotkom bolniškega staleža.

Za zagotovitev učinkovitega varnostnega sistema, katerega del so poleg sistemov

tehnične, mehanske in podobne zaščite tudi vsi zaposleni, je smiselno sistem

primerno urediti tako na normativni kakor tudi operativni ravni. Oblikovati je treba

sistem kot celoto.

53

Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)

Sistem je, gledano od znotraj navzven, urejen z internimi predpisi, ki morajo biti

definirani v skladu z zakonodajo in priporočili na ravni bančne industrije. Potrjeni naj

bodo s strani odgovornih oseb, glede na obseg predpisa, naj si bo to na ravni vodstva

banke (Politika ali Standard) ali operativnih navodil, ki jih lahko potrdi Varnostni

odbor.

Sam sistem je treba nenehno pregledovati in presojati. Sistem je namreč živ

organizem, ki se razvija v času in prostoru. Sistem naj se nadzira tako na ravni

strokovne službe, ki skrbi za izvajanje stalnega nadzora, kot tudi na operativni ravni

(izvajanje v okviru bančne enote). Izvedba kontrol se opravlja tudi z rednimi

revizijami tako interne službe kontrole in revidiranja kakor tudi z uporabo ustrezno

usposobljenih zunanjih institucij.

V odnosu naročnika do zunanjih izvajalcev je smiselno sistem zagotavljanja varovanja

dobro definirati. Na prikazani sliki je razvidno, da zagotavljanje varnosti v odnosu do

zunanjih izvajalcev temelji na več segmentih, ki so med seboj povezani v celoto.

Strokovna služba, ki deluje v skladu s sprejeto politiko, naj skrbi tako za

implementacijo kakor tudi za prvo raven nadzora.

54

Razlog za tak pristop je predvsem v kadrovski omejenosti strokovne službe. Glede na

to, da je tu mogoče zaznati tveganje čezmerne izpostavljenosti strokovne službe

morebitnim interesnim vplivom zunanjih izvajalcev, se priporoča zagotovitev

ustreznega predpisanega načina izbora izvajalcev. V ta del je priporočljivo vključiti

interno strokovno službo, ki v banki skrbi za nabavo.

Slika 10: Prikaz zagotavljanja varnosti (Vir: lasten)

Poleg vseh predlaganih smeri, v katerih deluje varnostni sistem kot celota, se nikakor

ne sme pozabiti na zagotavljanje zaupnosti. Zaradi tega naj bo strokovna služba za

varnost vključena v procese nabave storitev tudi na drugih ravneh, na katerih se od

dobaviteljev in izvajalcev storitev zahteva sprejetje Izjave o varovanju poslovnih

skrivnosti. Za osebje izvajalcev, ki imajo dostop v poslovne prostore banke, naj se

pridobijo tudi potrdila o nekaznovanju.

Ker mora strokovna služba delovati hitro, predvsem v primeru škodnih dogodkov,

tehničnih težav ipd., je priporočljivo, da ima določeno mero avtonomije, ki mora biti

jasno omejena in definirana. S tem se zagotovi hitro odzivanje, ki je v primeru

izrednih razmer ključno. Znano je namreč, da se v velikih sistemih izgubi precej

dragocenega časa zaradi sledenja predpisanim proceduram in postopkom, ki so

potrebni za sprejemanje odločitev.

55

Ob koncu bi izpostavili tudi dejstvo, da so imeli respondenti možnost podati svoje

predloge o obstoječem sistemu varovanja.

Glede na občutljivost obravnavane teme in podane predloge smo se odločili, da teh

predlogov v tem delu ne bomo razkrivali, saj so namenjeni zgolj interni uporabi v

obravnavani poslovni banki in presegajo zastavljeni okvir magistrskega dela.

56

8 SKLEP

Zagotavljanje varnosti poslovnih bank predstavlja kompleksno nalogo, ki zahteva

sistemski pristop in vključuje sodelovanje vseh služb znotraj banke. Nujno je

vključevanje strokovno usposobljenega kadra, ki mora na osnovi analiz in spoznanj

stroke pripraviti učinkovit ter stroškovno sprejemljiv koncept varovanja, ki je sprejet

in potrjen na najvišji ravni banke.

Zagotavljanje varnosti z vključitvijo zasebno-varnostnih agencij mora biti pogodbeno

urejeno z jasno določenimi zadolžitvami in obveznostmi. Pri čemer morajo

pogodbene obveznosti temeljiti na dobrem in korektnem partnerskem odnosu.

Poglavitno spoznanje je, da vodstvo poslovne banke prizna in sprejme varnost kot

pomembno poslanstvo, vrednoto ter temu primerno zagotavlja potrebna finančna

sredstva, zagotovi ustrezno usposobljen strokovni kader in tudi s svojim zgledom

skrbi za dvig varnostne kulture.

57

9 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

Banka Slovenije. (2007). Proces ocenjevanja tveganj, javni del. Pridobljeno na

http://www.bsi.si/library/includes/datoteka.asp?DatotekaId=2437/pdf

Born, H., Caparini, M. in Cole, E. (2007). Regulating Private Security in Europe:Status

and Prospect. Geneva: Centre for the Democratic Control of Armed Forces

(DCAF), 7–8, 33–38. Pridobljeno na http://www.isn.ethz.ch/isn/Digital-

Library/Publications/Detail/?ots591=0c54e3b3-1e9c-be1e-2c24-

a6a8c7060233&lng=en&id=46091

Confederation of European Security Services. (2011). Articles of Association.

Pridobljeno na

http://www.coess.org/_Uploads/dbsAttachedFiles/CoESS_Statutes_2011(1).p

df

Čas, T. (2010). Zasebno varovanje in nekatere druge oblike nedržavnega varovanja.

Ljubljana: Čas – Zasebna šola za varnostno izobraževanje.

Direktiva EU 91/477/EEC o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih. (1991).

Uradni list EU, (L 256, P. 0051 – 0058).

Direktiva 92/51/EEC o vzajemnem priznavanju kvalifikacij za opravljanje reguliranih

poklicev. (1992). Uradni list EU, (L 209, P. 25–45).

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. (1994).

Uradni list RS, (33/94).

Golob, R. (1997). Sistemi zaščite in varovanja oseb in premoženja. Ljubljana:

samozaložba, 1997 (Ljubljana: Povše).

Konvencija o kontroli posedovanja orožja pri posameznikih.(1978). Svet Evrope,

(1978).

Konvencija za zaščito posameznikov pri avtomatski obdelavi osebnih podatkov.

(1981). Svet Evrope, (1981).

58

Ministrstvo za notranje zadeve. (2014). Evidence o licencah. Pridobljeno na

http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/zasebno_varovanje_detektivi/zasebn

o_varovanje/evidence_vloge_in_obrazci/

Ministrstvo za notranje zadeve. (2010). Strategija na področju zasebnega varstva.

Pridobljeno na

http://www.mnz.gov.si/si/teme_in_programi/strategija_razvoja_zasebnega_

varstva/

Priporočila Sveta Evrope o harmonizaciji nacionalnih zakonodaj na področju uporabe

orožja. (1984). Svet Evrope, (1984).

Sotlar, A. (2000). Normativna in funkcionalna ureditev zasebnega varstva – med

željami in možnostmi: Zbornik posveta (str. 11–25). Ljubljana: Visoka

policijsko-varnostna s ola: Drus tvo za zasebno varstvo in drz avljansko

samovarovanje.

Šifrer, J., Bren, M. (2011). SPSS – Multivariatne metode v varstvoslovju. Ljubljana:

Fakulteta za varnostne vede.

Ustava RS. (1991). Uradni list RS, (33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06).

Vlada Republike Slovenije. (2010). Predlog zakona o zasebnem varovanju.

Pridobljeno na

http://10.153.254.6:8080/ProgressMessages?proxy=10.153.254.6&action=start

&index=85&id=32145753

Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1). (2011). Uradni list RS, (17/2011).

59

10 SEZNAM PREGLEDNIC IN SLIK

Tabela 1: Izdajanje licenc v državah EU in jugovzhodne Evrope (Vir: Čas, 2010)………… 14

Tabela 2: Pregled izdanih licenc (Vir: MNZ, 2010)…………………………………………………………. 19

Tabela 3: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30

Tabela 4: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30

Tabela 5: Analiza zanesljivosti vprašalnika (Vir: lasten – SPSS)……………………………………. 30

Tabela 6: Kaiser–Meyer–Olkinova mera ustreznosti vzorca in Bartlettov test

(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………………. 31

Tabela 7: Komunalitete (Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………………………. 32

Tabela 8: Lastne vrednosti in pojasnjena varianca izločenih faktorjev

(Vir: lasten – SPSS) ………………………………………………………………………………………. 34

Tabela 9: Rotirana faktorska matrika (Vir: lasten – SPSS)………………………………………….. 36

Tabela 10: Skupinska statistika (Vir: lasten – SPSS) ……………………………………………………. 40

Tabela 11: Test enakosti povprečnih vrednosti (Vir: lasten – SPSS)……………………………. 41

Tabela 12: Lastne vrednosti (Vir: lasten – SPSS) …………………………………………………………. 41

Tabela 13: Wilksova lambda (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………….. 42

Tabela 14: Standardizirani koeficienti diskriminantnih funkcij (Vir: lasten)………………. 42

Tabela 15: Strukturne vrednosti uteži (Vir: lasten – SPSS)………………………………………….. 43

Tabela 16: Centroidi (Vir: lasten – SPSS) …………………………………………………………………….. 43

Tabela 17: Klasifikacijska tabela (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………. 44

Tabela 18: Opisna statistika (Vir: Lasten – SPSS)……………………………………………………… 46

Tabela 19: Povzetek regresije (Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………… 47

Tabela 20: Statistična značilnost ocenjenega regresijskega modela ANOVA

(Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………………………………….. 47

Tabela 21: Ocene regresijskih koeficientov in njihova statistična značilnost

(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………. 47

60

Slika 1: Spolna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS) ………………………………………… 24

Slika 2: Starostna struktura anketirancev (Vir: lasten – SPSS)…………………………………….. 25

Slika 3: Struktura anketirancev glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe

(Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………………………………………. 25

Slika 4: Struktura anketirancev po dobi zaposlitve v poslovalnici (Vir: lasten – SPSS)… 26

Slika 5: Struktura anketirancev po geografski legi poslovalnic, v katerih so zaposleni

(Vir: lasten – SPSS)…………………………………………………………………………………………….. 26

Slika 6: Struktura anketirancev glede na podatek o izvedenem ropu poslovalnice,

v kateri so zaposleni (Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………….... 27

Slika 7: Kolenski diagram (Vir: lasten – SPSS)……………………………………………………………. 35

Slika 8: Centroidi (Vir: lasten – SPSS)………………………………………………………………………… 44

Slika 9: Delovanje varnostnega sistema (Vir: lasten)……………………………………………………. 53

Slika 10: Prikaz zagotavljanja varnosti (Vir: lasten)…………………………………………………….. 54

61

11 PRILOGE

11.1. Anketni vprašalnik

Spoštovani,

pred vami je anketa, ki nam bo pomagala pridobiti informacije o zagotavljanju varnosti v banki. Z vašo pomočjo bomo ugotovili, kako vodje poslovalnic in njihovi namestniki ocenjujete stanje na področju varnosti. Vodje in namestniki ste namreč v posamezni poslovalnici prvi odgovorni za varnost, zato se nam zdi vaše mnenje še posebej pomembno. S pomočjo pridobljenih podatkov bomo lahko učinkovito planirali nadaljnje aktivnosti, ki bodo pripomogle k še višjemu nivoju varnosti v banki. Anketa je sestavljena iz več vsebinsko zaključenih delov, zato prosimo, da izpolnite celotno anketo. Pri izpolnjevanju ankete je zagotovljena anonimnost. Prosimo za nekaj minut vašega časa in s klikom na "Naslednja stran" lahko pričnete z izpolnjevanjem ankete.

********************************************************************************

XSPOL - Spol:

Moški

Ženski XSTAR3ac7 - V katero starostno kategorijo spadate?

do 20 let

21 do 30 let

31 do 40 let

41 do 50 let

51 do 60 let

nad 61 let XIZ5a7 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

osnovna šola ali manj

poklicna šola (2 ali 3 letna strokovna šola)

štiriletna srednja šola

višja šola

visoka šola - prva stopnja

univerzitetna izobrazba ali bolonjska druga stopnja (bolonjski magisterij)

znanstveni magisterij ali doktorat XSTAR4ac5b - Koliko let ste že zaposleni v tej bančni poslovalnici?

do 5 let

6 do 10 let

11 do 15 let

16 do 20 let

21 do 25 let

26 do 30 let

31 do 35 let Q1 - Prosimo označite, v kateri PE je vaša poslovalnica.

PE Ljubljana center

PE Ljubljana okolica

PE Gorenjska

62

PE Krško in Novo Mesto

PE Celje

PE Maribor in Murska Sobota

PE Primorska in Notranjska Q2 - Je bila poslovalnica, od kar ste vi zaposleni v njej, kdaj oropana?

Da

Ne Q3 - Prosimo, navedite kolikokrat.

1 krat

2 krat

3 krat

4 krat

5 in večkrat Q4 - Tehnično varovanje poslovalnice V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o sistemih tehničnega varovanja, ki so nameščeni v vaši poslovalnici ter njihovem vzdrževanju in strokovnosti vzdrževalcev sistemov. Prosimo, da svoje mnenje izrazite z izborom ustrezne trditve, oziroma odgovorite na postavljeno vprašanje. Možen je le en odgovor. Q5 - Alarmni sistem v poslovalnici:

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

je zanesljiv in služi svojemu namenu izpolnjuje moja pričakovanja in mi daje občutek varnosti

Q6 - Video nadzorni sistem:

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

je zanesljiv in služi svojemu namenu vsebuje zadostno število kamer zagotavlja ustrezno velik video arhiv Q7 - Z varnostnimi kamerami je ustrezno pokrito:

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

mesto primo-predaje gotovine blagajniški pult hranišče gotovine števna miza Q8 - Sisteme tehničnega varovanja v vaši poslovalnici vzdržuje podjetje:

VTZ d.o.o.

Tenzor d.o.o.

Siemens d.o.o.

63

Drugo: Q9 - Vzdrževalci alarmnih in video nadzornih sistemov:

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

imajo zadovoljivo hiter odzivni čas svoje delo opravijo strokovno nudijo ustrezno svetovalno in izobraževalno pomoč, v kolikor jo potrebujem

Q10 - Izvajanje storitev Varnostno nadzornega centra (VNC) in intervencij. V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o kvaliteti izvajanja storitev pogodbene varnostne službe. Zanima nas predvsem vaše stališče o izvedbi intervencij v primeru alarmov. Q11 - Intervencijo v primeru alarma izvaja podjetje:

Sintal d.d.

Varnost Maribor d.d.

Drugo: Q12 - Storitev izvajanja intervencij:

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

mi daje občutek varnosti je hitro in zanesljivo Q13 - Kadar komunicirate z operaterjem v VNC, je komunikacija jasna, razumljiva ter ustrezna.

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

Vpišite besedilo odgovora 1 Q14 - Obveščanje oziroma poročila o izvedenih intervencijah so jasna in razumljiva.

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

Vpišite besedilo odgovora 1 Q15 - Služba za varnost ter usposobljenost. V banki je v Splošnem sektorju organizirana služba za varnost, ki občasno sama ali v sodelovanju s sektorjem Človeški viri organizira izobraževanja. V tem delu ankete bi radi pridobili vaše mnenje o delu varnostne službe ter izvajanju izobraževanja - usposabljanja. Q16 - V banki je pripravljena Varnostna politika, katero poznam in sem jo prebral.

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

Vpišite besedilo odgovora 1 Q17 - Strokovna služba za varnost

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

mi nudi ustrezno strokovno pomoč

64

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

se odziva hitro deluje strokovno me pravočasno obvešča vzbuja zaupanje Q18 - Ali ste seznanjeni z izvedbo usposabljanj na temo varnosti in ste se jih tudi udeležili?

Da

Ne Q19 - Izobraževanja so izvedena strokovno in izpolnjujejo moja pričakovanja.

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

Vpišite besedilo odgovora 1 Q20 - V kolikor bodo izobraževanja organizirana tudi v bodoče, se jih bom udeležil, saj predstavljajo veliko pomoč pri mojem delu.

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

Vpišite besedilo odgovora 1

Q21 - Nekaj trditev o vašem vedenju .

sploh se ne

strinjam

se ne strinjam

niti /niti se strinjam

zelo se strinjam

rokovanje z alarmnimi napravami mi je poznano

delovnih postopkov ne opuščam postopki so jasni in me ne ovirajo pri delu želim si bolj natančnih delovnih postopkov Q22 - Prosimo, da v spodnji prazen prostor vpišete vaše predloge za katere ocenjujete, da bi lahko pripomogli k višji stopnji varnosti.