magistrsko delo · 2017-10-26 · univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za geografijo...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
MAGISTRSKO DELO
Valentina Perkuš
Maribor, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
Magistrsko delo
RAZVOJ TURIZMA NA PODEŢELJU NA PRIMERU
OBČINE SELNICA OB DRAVI
Master thesis
THE DEVELOPMENT OF TOURISM IN RURAL AREAS, STUDY CASE
ON MUNICIPALITY SELNICA OB DRAVI
Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Kandidatka: Valentina Perkuš
Maribor, 2017
Lektorica: Mojca Marič, dipl.slovenistka (UN) in dipl. sociologinja (UN)
Prevajalka: Mojca Kolar, dipl. medjezikovne študije – angl. (UN) in dipl. filoz. (UN)
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so mi v času študija stali ob strani in me spodbujali pri mojih
odločitvah.
Posebna zahvala gre mojemu mentorju dr. Urošu Horvatu za podporo, spodbudo, svetovanje,
čas in pomoč pri nastanku zaključnega magistrskega dela.
Iskrena hvala tudi družini za nenehno spodbudo in podporo, partnerju ter vsem prijateljem,
brez katerih mi ne bi uspelo.
Koroška cesta 160
2000 Maribor, Slovenija
PRILOGA 6B
IZJAVA
Podpisana Valentina Perkuš, rojena 10. 4. 1989, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,
študijskega programa 2. stopnje Geografija, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Razvoj
turizma na podeželju na primeru občine Selnica ob Dravi pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu
avtorsko delo.
V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
______________________________ (podpis študenta-ke)
Kraj, Maribor Datum, 10. 4. 2017
Izjava o istovetnosti
POVZETEK
Občina Selnica ob Dravi leţi v severovzhodnem delu Slovenije, na območju Spodnje Dravske
doline. Na severni strani jo omejuje hriboviti Kozjak in drţavna meja s sosednjo Avstrijo, na
jugu reka Drava s Pohorjem v ozadju. Zaradi visokih nadmorskih višin, ki dosegajo višine do
910 metrov nadmorske višine, in goste poselitve na dravskih terasah, je to območje zelo
razgibano in nudi ljudem obilo moţnosti za preţivljanje prostega časa v naravi in rekreiranje.
Občina je od mesta Maribor oddaljena slabih 10 kilometrov, zato se tukaj prepletajo prvine
urbanega in ruralnega. Znotraj mestnega prebivalstva v zadnjih nekaj letih prihajata v
ospredje zdrav slog ţivljenja in preţivljanje prostega časa v naravi, s tem pa se povečuje obisk
podeţelja. Kmečki vsakdan danes postaja socialni in ekonomski potencial za razvoj podeţelja.
V magistrski nalogi z naslovom Razvoj turizma na podeţelju na primeru občine Selnica ob
Dravi predstavljam splošne značilnosti podeţelja v Sloveniji, podeţelskega turizma,
naravnogeografske in druţbenogeografske značilnosti občine Selnica ob Dravi, ţe obstoječe
in moţne oblike turizma v občini Selnica ob Dravi ter izbrane kmetije, ki se na območju
občine Selnica ob Dravi ukvarjajo s turistično dejavnostjo. V zadnjem delu magistrske naloge
bom poskušala tematiko razvoja turizma na podeţelju vključiti tudi v vzgojno-izobraţevalni
proces in predstaviti pomen razvoja podeţelskega turizma na lokalnem nivoju z izvedbo
šolske ekskurzije na turistično kmetijo Vališer.
V nalogi ţelim predstaviti celotno stanje podeţelskega turizma v občini in pokazati, da je
turistična ponudba na območju obravnavane občine raznolika ter kvalitetna in da so moţnosti
za razvoj dodatnih ponudnikov in vsesplošnega razvoja podeţelja velike.
Ključne besede: podeţelje, podeţelski turizem, občina Selnica ob Dravi, turistične kmetije,
ekskurzija na turistično kmetijo
ABSTRACT
The municipality of Selnica ob Dravi is situated in the North-eastern part of Slovenia, in the
area of the Lower Drava Valley. On the North side it is restricted by the hilly Kozjak and the
state border with the neighbouring Austria and on the South by the Drava River and Pohorje
Hill in the background. Due to the high altitudes, reaching a height of 910 meters above sea
level, and dense settlements on the Drava terraces, this area is very diverse and offers people
plenty of opportunities to spend time outdoors and to engage in recreational activities. The
municipality is located about 10 kilometres from Maribor city, therefore we can find here a
combination of urban and rural elements. In recent years, a healthier lifestyle and spending
leisure time in nature are becoming increasingly popular within the urban population, thereby
increasing visits to the countryside. Nowadays, rural daily life is today becoming a social and
economic potential for rural development.
In this Master’s thesis entitled The Development of Rural Tourism in the Case of the
Municipality of Selnica ob Dravi I present the general characteristics of rural areas in
Slovenia, rural tourism, natural and social characteristics of the municipality of Selnica ob
Dravi, the existing and the potential forms of tourism in the municipality of Selnica ob Dravi
and selected farms, which offer Tourist activities in the area of the municipality of Selnica ob
Dravi. In the last part of the Master's thesis I will try to incorporate the development of
tourism in rural areas in the educational process and to present the importance of developing
rural tourism at the local level with the implementation of a school excursion to the tourist
farm Vališer.
The aim of this thesis is to present the overall condition of rural tourism in the municipality
and to demonstrate that the tourist offer in the area of the presented municipality is diverse
and exciting. The thesis also highlights the great potential for the development of additional
providers and and the general development of the rural areas has great potential.
Key words: countryside, rural tourism, the municipality of Selnica ob Dravi, tourist farms,
excursion to a tourist farm
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ..................................................................................................................................... 1
1.1 Namen naloge in cilji ........................................................................................................ 1
1.2 Metodologija ..................................................................................................................... 2
2 PODEŢELSKI PROSTOR ...................................................................................................... 3
2.1 Opredelitev podeţelja ...................................................................................................... 3
2.2 Slovensko podeţelje nekoč in danes ................................................................................ 5
2.3 Problemi slovenskega podeţelja ...................................................................................... 6
3 POJAV TURIZMA NA PODEŢELJU ................................................................................... 8
3.1 Podeţelski turizem .......................................................................................................... 10
3.1.1 Turistične kmetije ali turizem na kmetiji kot dopolnilna dejavnost ......................... 12
3.1.2 Preostale vrste turizma v podeţelskem prostoru ..................................................... 15
3.2 Osnove za razvoj podeţelskega turizma ......................................................................... 16
3.2.1 Moţnosti za razvoj podeţelja ................................................................................... 16
3.2.2 Turistični potenciali podeţelja v Sloveniji ............................................................... 17
3.3 Pomen turizma za slovensko podeţelje .......................................................................... 19
3.3.1 Strategija razvoja turizma v Sloveniji ...................................................................... 19
3.3.2 Trajnostni razvoj v povezavi s turizmom na podeţelju ............................................ 20
3.3.3 Podeţelski turizem – krivec turističnega razvoja na podeţelju? .............................. 21
3.3.4 Negativne posledice razvoja turizma ........................................................................ 22
4 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE SELNICA OB DRAVI ................................... 24
4.1 Prikaz naravnogeografskih elementov ............................................................................ 24
4.2 Prikaz druţbenogeografskih elementov .......................................................................... 32
5 TURIZEM V OBČINI SELNICA OB DRAVI .................................................................... 37
5.1 Turistični potencial ......................................................................................................... 37
5.1.1 Naravni potencial ...................................................................................................... 37
5.1.2 Druţbeni in kulturni potencial .................................................................................. 40
5.1.3 Splošna infrastruktura ............................................................................................... 48
5.2 Turistična infrastruktura .................................................................................................. 50
5.3 Turistična društva in organizacije v občini Selnica ob Dravi ......................................... 51
5.4 Stanje turizma v občini Selnica ob Dravi ....................................................................... 53
6 KMETIJE, KI SE UKVARJAJO S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO V OBČINI SELNICA
OB DRAVI, IN NJIHOVA PREDSTAVITEV ....................................................................... 57
6.1 Izletniško turistična kmetija Pri starem Kovaču ............................................................. 59
6.2 Turistična kmetija Breznik .............................................................................................. 63
6.3 Turistična kmetija Pri Ratu ............................................................................................. 67
6.4 Turistična kmetija Vališer ............................................................................................... 71
7 ANALIZA ANKETE ............................................................................................................ 75
7.1 Podatki o turističnih kmetijah ......................................................................................... 75
7.2 Ponudba na kmetiji ......................................................................................................... 76
7.3 Obiskovalci na turistični kmetiji ..................................................................................... 78
7.4 Kmetija in oglaševanje .................................................................................................... 79
7.5 Problematika ................................................................................................................... 80
8 STROKOVNA EKSKURZIJA NA TURISTIČNO KMETIJO PRI POUKU GEOGRAFIJE
.................................................................................................................................................. 82
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................... 89
LITERATURA IN VIRI .......................................................................................................... 93
PRILOGE ................................................................................................................................. 98
KAZALO SLIK
Slika 1: Razvrstitev statističnih regij glede na podeţelska območja OECD .............................. 4
Slika 2: Oznaka slovenske turistične znamke .......................................................................... 19
Slika 3: Selniško polje s Kozjakom in Pohorjem v ozadju ...................................................... 26
Slika 4: Klimogram mesta Maribor v obdobju 1981–2010 ...................................................... 29
Slika 5: Hladilnica sadja v Selnici ob Dravi............................................................................. 34
Slika 6: Pulko ventili Ruše d. o. o. ........................................................................................... 35
Slika 7: Podjetje S. H. Welz ..................................................................................................... 36
Slika 8: Podjetje Soven d. o. o. ................................................................................................ 36
Slika 9: Cerkev sv. Marjete Antiohijske v Selnici ob Dravi .................................................... 41
Slika 10: Dvorec Viltuš ............................................................................................................ 42
Slika 11: Dvorišče Falskega gradu ........................................................................................... 43
Slika 12: HE Fala ..................................................................................................................... 44
Slika 13: Hram kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ............................................... 45
Slika 14: Vabilo na praznik jabolk in občinski praznik Selnice ob Dravi ............................... 46
Slika 15: Smerokazi v občini ................................................................................................... 51
Slika 16: Logotip turističnega društva Selnica ob Dravi .......................................................... 52
Slika 17: Turistična kmetija Pri starem Kovaču ....................................................................... 59
Slika 18: Skrbno urejeno otroško igrišče in velneški center Pri starem Kovaču ..................... 61
Slika 19: Sprejemni prostor in vinska klet Vin Breznik ........................................................... 63
Slika 20: Turistična kmetija Pri Ratu ....................................................................................... 67
Slika 21: Izletniška kmetija Vališer na Svetem Duhu na Ostrem vrhu .................................... 71
KAZALO KART
Karta 1: Občina Selnica ob Dravi na zemljevidu Slovenije ..................................................... 25
Karta 2: Geološka karta občine Selnica ob Dravi .................................................................... 27
Karta 3: Pedološka karta občine Selnica ob Dravi ................................................................... 30
Karta 4: Kolesarske poti v občini in njeni okolici .................................................................... 38
Karta 5: Binkoštna pot po Šturmovi grabi in Virtičev mlin ................................................. 39
Karta 6: Potek Jabolčne poti med Falo in Spodnjo Selnico ..................................................... 47
Karta 7: Cestno omreţje v občini ............................................................................................. 49
Karta 8: Turistična ponudba občine Selnica ob Dravi na zemljevidu ...................................... 56
Karta 9: Karta z lokacijami obravnavanih turističnih kmetij ................................................... 58
Karta 10: Zemljevid poti ekskurzije na turistično kmetijo Vališer .......................................... 84
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število prebivalcev v občini Selnica ob Dravi v obdobju 1869–2014 po naseljih .. 33
Tabela 2: Prihodi in prenočitve turistov v občini Selnica ob Dravi v letu 2015 ...................... 53
Tabela 3: Podatki o turističnih kmetijah v občini Selnica ob Dravi ......................................... 75
Tabela 4: Velikost in namembnost zemljišč na turistični kmetiji ............................................ 76
Tabela 5: Ponudba na turistični kmetiji .................................................................................... 77
Tabela 6: Obiskovalci na turistični kmetiji .............................................................................. 78
Tabela 7: Oblike oglaševanja na turistični kmetiji ................................................................... 79
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Prihodi in prenočitve turistov v občini Selnica ob Dravi v letu 2015 .......................... 54
1
UVOD
Turizem je ena najperspektivnejših in najuspešnejših dejavnosti v slovenskem gospodarstvu.
Ne samo da s svojimi učinki vpliva na mnoge druge dejavnosti, turizem naj bi po podatkih
Svetovnega turističnega in potovalnega sveta predstavljal okoli 13 odstotkov bruto domačega
proizvoda Slovenije. Zaposluje okoli 45.000 ljudi, njegove razseţnosti pa se iz leta v leto
povečujejo.
Zaradi sprememb v povpraševanju in preţivljanju prostega časa je turizem prodrl tudi na
podeţelje. Lastniki kmetij so zaradi upadanja kmetijstva v turizmu prepoznali novo moţnost
dodatnega vira zasluţka in zaposlitve ter se tako preusmerili v dopolnilne dejavnosti na svojih
kmetijah. Kmetije so postale izletniške, turistične, nekatere so se usmerile v ponudbo vina z
vinotoči in vinogradništvi.
1.1 Namen naloge in cilji
Namen magistrske naloge je v uvodnem delu predstaviti področje turizma in podeţelskega
turizma na območju Slovenije ter njegov razvoj in smernice od začetkov do danes. V drugem
delu naloge sem predstavila občino Selnica ob Dravi, njene naravnogeografske in
druţbenogeografske značilnosti, ki vplivajo na pojav in razvoj turizma na podeţelju ter
trenutno stanje turizma v občini. Tukaj predstavim tudi ţe obstoječo turistično ponudbo in
turistično infrastrukturo s poudarkom na turističnih kmetijah, ki predstavljajo glavni del
praktičnega dela naloge. V tretjem delu predstavim izvedbo osnovnošolske geografske
ekskurzije na eno izmed turističnih kmetij, primer delovnega lista z nalogami za učence in
sam potek ekskurzije.
Pri raziskovanju sem si ţelela odgovoriti na naslednja vprašanja. Ali ima občina Selnica ob
Dravi glede na svojo lego in naravnogeografske danosti veliko moţnosti za razvoj
podeţelskega turizma? Ali je razvoj podeţelskega turizma v občini v zadnjih letih upadel,
stagniral ali zrasel? Zanimalo me je tudi, ali je prav podeţelski turizem tisti dejavnik, ki
pospešuje razvoj podeţelja, ali je vzrok za spremembe kje drugje.
2
V nalogi ţelim predstaviti celotno stanje podeţelskega turizma v občini in pokazati, da je
turistična ponudba na območju obravnavane občine raznolika ter kvalitetna in da so moţnosti
za razvoj dodatne ponudbe ponudnikov in vsesplošnega razvoja podeţelja velike.
1.2 Metodologija
Ob izdelavi magistrskega dela sem uporabljala raznolike metode dela. Večji del naloge je
zaznamovala deskriptivna raziskovalna metoda, kjer sem pregledovala domačo in tujo
literaturo, internetno gradivo, članke in zbirala potrebne vire v zvezi z izbrano temo. S to
metodo sem pridobila večino teoretičnega dela naloge. Pregledala sem tudi promocijsko
gradivo občine Selnica ob Dravi in se oglasila na turistično informacijskem centru v Selnici
ob Dravi za dodatne informacije in potešitev lastne radovednosti.
Obdelovala sem tudi statistične podatke o demografskih značilnostih občine skozi čas, o
turističnem obisku in številu prenočitev ter spremembah v zadnjih osmih letih.
V drugem delu naloge sem uporabila terenske metode dela. Potrebno je bilo opraviti
anketiranje na terenu, da sem prišla do ţelenih podatkov za raziskovanje. Veliko časa mi je
vzela priprava anketnega vprašalnika, saj je moral biti zasnovan tako, da sem dobila čimveč
uporabnih odgovorov in podatkov. Izvedla sem tudi terensko fotografiranje naravnih in
kulturnih znamenitosti ter s pomočjo karte prikazala turistično ponudbo obravnavane občine.
Kartografsko sem prikazala tudi poloţaj občine Selnica ob Dravi na nacionalni in lokalni
ravni, različnih tematskih poti in lokacijo naravnih in druţbenih turističnih znamenitosti.
Ob izvedbi terenskega anketiranja sem naletela na različne ovire, kot sta neodzivnost
lastnikov turističnih kmetij in njihova nepripravljenost na sodelovanje, kar sem predvidevala
ţe v dispoziciji magistrskega dela, vendar sem bila nad njihovim nesodelovanjem negativno
presenečena.
3
2 PODEŢELSKI PROSTOR
2.1 Opredelitev podeţelja
Definicija podeţelja v Geografskem terminološkem slovarju (GTS, 2013, str. 286) pravi
naslednje:
»Podeţelje – kultivirana pokrajina, kjer je v rabi prostora in pokrajinskem videzu opazna
prevlada najpomembnejših dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, z nadpovprečnim deleţem
kmečkega prebivalstva, ki je preprosteje socialno razčlenjeno in tradicionalno, s poudarjeno
prilagojenostjo poloţaja naselij in oblike hiš naravnim razmeram, kmetijskim opravilom«
(Drozg in Pelc, 2008, str. 89).
Pojem podeţelje predstavlja širok pojem, ki označuje območja zunaj mest, za katera so
značilni manjša gostota poselitve, preteţno kmetijska in gozdarska dejavnost, navezanost
nekmetijskih dejavnosti na kmetijsko pridelavo in kmečko prebivalstvo, počasna
prebivalstvena rast, izseljevanje, preprosta socialna sestava, večja povezanost med ljudmi,
tradicionalnost in manjša naselja. Podeţelje je postalo dragocen prostor za bivanje, delo in
rekreacijo. Najpomembnejši dejavnosti na podeţelju sta še vedno kmetijstvo in spravilo lesa.
V zadnjih nekaj desetletjih se je na podeţelju pojavil kup novih dejavnosti, ki predstavljajo
pomemben razvojni dejavnik, od katerega postaja odvisna velika večina podeţelskega
prebivalstva. Brez teh dejavnosti danes tradicionalne podeţelske dejavnosti ne bi bile
sposobne konkurirati oziroma bi ostale na nizki ravni samooskrbovalne usmerjenosti.
Izraz podeţelje izhaja iz besede dežela, ta pa iz izraza držela, ki je besedotvorna različica
države, izpeljano iz glagola držati (Kladnik, Ravbar, 2003, str. 11).
Podeţelska območja v Sloveniji pokrivajo več kot polovico njenega obsega in se med seboj
močno razlikujejo, kar je posledica naravnogeografskih dejavnikov in v zadnjih desetletjih
tudi hitro napredujoče ter obseţne preobrazbe. Lahko rečemo, da podeţelje obsega 96
odstotkov slovenskega ozemlja, na katerem prebiva dobra polovica prebivalstva.
Po opredelitvi podeţelskih območij OECD se Slovenija uvršča med podeţelska območja.
Slovenske statistične regije se umeščajo v preteţno podeţelske regije in zmerno podeţelske
4
regije. Preteţno podeţelske regije pokrivajo 58,65 odstotkov ozemlja, zmerno podeţelske
regije pa 41,63 odstotkov ozemlja Slovenije (Razvojni program podeţelja 2014–2020, 2014).
Slika 1: Razvrstitev statističnih regij glede na podeţelska območja OECD
Vir: SURS in Geodetska uprava RS
Metodologija OECD pri določanju stopnje ruralnosti upošteva gostoto poselitve, deleţ
prebivalstva, ki ţivi na podeţelju, in stopnjo urbanizacije. V Sloveniji ni ostre ločnice med
urbanim in ruralnim načinom ţivljenja, saj se mešajo prvine podeţelja in mest. Tako lahko na
podeţelju najdemo vse več dejavnosti in pridobitev, ki so nekoč bile značilne predvsem za
mesta. Podravska statistična regija, kamor spada tudi območje občine Selnica ob Dravi, je
označena kot preteţno ruralna regija.
Slovensko podeţelje se močno spreminja zaradi učinkov naravnogeografskih in
druţbenogeografskih dejavnikov. Dogajanje, ki se trenutno odvija na podeţelju, je v nasprotju
s sprejetimi drţavnimi programi in strategijami za ohranjanje vitalnosti v gospodarstvu,
ohranjanje kulturne dediščine ter biotske pestrosti v vseh pogledih (Potočnik Slavič, 2010,
str.14).
5
2.2 Slovensko podeţelje nekoč in danes
Regionalne razlike v razvitosti so v slovenskem prostoru obstajale ţe v preteklosti. Mesto in
podeţelje sta bila v fevdalizmu v pravnem pogledu ločena, zato ju je bilo moţno brez teţav
razmejiti. Kasnejši industrijski razvoj je črpal delovno silo med prebivalci podeţelja,
predvsem majhnimi kmeti, ki so teţko shajali. Agrarna prenaseljenost je prebivalce podeţelja
gnala v mesta iskati boljše ţivljenje. S porastom industrializacije in urbanizacije so zunanje
meje mest pričele izginjati in se širiti ter skozi čas je marsikje nastal ruralno-urbani
kontinuum, kar je onemogočilo jasno razmejitev med mesti in podeţeljem. Medtem je
podeţelje razvojno stagniralo, na manj ugodnejših kmetijskih predelih celo nazadovalo, mesta
pa so se širila.
Glavni nosilec preobrazbe slovenskega podeţelja je bilo v zadnjih nekaj desetletij postopno
širjenje krajev z industrijo. V obdobju med letu 1951–1984 se je število krajev z industrijo
podvojilo, število zaposlenih pa se je povečalo iz 117.530 na 364.643. To je s seboj prineslo
večje dnevne migracije, ki so povzročile spremembo kulturne krajine. Ob preobrazbi oţjih
obmestnih območij je prišlo tudi na kmetijah in gospodarskih poslopjih do zasebnih malih
obrtno-industrijskih obratov (Klemenčič, 1991, str. 26–28).
Poleg širjenja industrije je na spremembo podeţelja vplivala tudi kmetijska politika, ki je z
raznimi zakoni ovirala razvoj zasebnega, trţnega kmetijskega gospodarstva in podpirala le
druţbeno kmetijstvo. Slovensko podeţelje je zaradi vpliva industrializacije in razvoja drugih
neagrarnih dejavnosti v zadnjih desetletjih spremenilo celotno prostorsko sestavo. Deleţ
kmečkega prebivalstva je v letih med 1953 in 1981 iz dobrih 40 odstotkov padel na 10
odstotkov. Zaradi hitre deagrarizacije se je ta deleţ skozi leta še zmanjševal in okoli 1991
dosegel manj kot 4 odstotke. V letu 2014 je deleţ kmečkega prebivalstva znašal le 2,2
odstotka. Obseg kmetijske zemlje se je močno skrčil. Med leti 1954–1981 se je površina njiv
in vrtov zmanjšala za 109.000 hektarjev (Klemenčič, 1991, str. 26–28).
Slovensko podeţelje izjemno hitro doţivlja svojo preobrazbo:
- deleţ kmečkega prebivalstva se je zmanjšal na 5 odstotkov aktivnega prebivalstva,
- zaradi industrializacije in zaposlovanja se je spremenila struktura rabe tal,
- na omejenih kmetijskih površinah se pojavljata poselitev in gospodarska raba,
- vedno boljša je infrastrukturna opremljenost in dostopnost je hitrejša,
6
- sprememba ţivljenjskih navad, ki daje podeţelju velik doţivljajski potencial (Potočnik
Slavič, 2010, str. 16).
Danes si kmetije zaradi nezadovoljivega dohodka pomagajo zagotoviti dodatni dohodek z
dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Pri tem izkoriščajo razpoloţljiva znanja in spretnosti
ljudi, naravne pogoje, razpoloţljive prostore, kmetijske pridelke ter razpoloţljivo opremo in
stroje. Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS št. 45/08) dopolnilno dejavnost na kmetiji
opredeljuje kot s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezano dejavnost, ki omogoča kmetiji
boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti in delovne sile na kmetiji (Kmetijski zavod Celje,
O dopolnilnih dejavnostih, 2016).
2.3 Problemi slovenskega podeţelja
Izgled in vloga slovenskega podeţelja sta se v zadnjih letih močno spremenila. Navkljub
vedno manjšemu deleţu kmečkega prebivalstva, zmanjševanju deleţa kmetijskih površin in
skromnemu dohodku iz kmetijstva pa kmetijstvo v Sloveniji še vedno ostaja tista dejavnost, ki
določa rabo tal in v večji meri oblikuje izgled kulturne krajine (Lampič, 2000, str. 158).
Z obseţnim padcem deleţa zaposlenih na področju kmetijstva in s spremembami zaradi
deindustrializacije sta se vloga in funkcija podeţelja zelo spremenili. Glavna dejavnost v
kmetijstvu je bila zadostna proizvodnja hrane in s spremembami, ki sta jih prinesla trţišče in
povpraševanje, se je spremenila tudi struktura velikosti kmetijskih gospodarstev. Narastlo je
število srednjih in velikih gospodarstev, ki so se usmerjala predvsem v specializirano
proizvodnjo in povzročila propad ter nazadovanje malih kmetijskih gospodarstev. To je
povzročilo proces praznjenja prostora in hitrega staranja prebivalstva (Lorber, 2013, str. 11).
Na izgled slovenskega podeţelja sta vplivali:
- politična zgodovina po drugi svetovni vojni. Takrat so omejili zasebno kmetijstvo na
največ 10 hektarjev,
- drobna in pestra razčlenjenost površja, ki je povzročila razpršeno poselitev in
razdrobljeno posestno strukturo.
Problemi slovenskega podeţelja nam niso neznanka, saj se nam kaţejo v ţe poznanih
procesih. Ti so naslednji:
7
- neugodna demografska struktura, kar se kaţe v nizki rodnosti in visokem deleţu
ostarelega prebivalstva, to pa zavira večje razvojne načrte,
- manjšanje števila aktivnega kmečkega prebivalstva,
- depopulacija,
- deagrarizacija.
Čeprav je bilo kmetijstvo tisto, ki je v veliki meri vplivalo na samo strukturo in sestavo
kmetije, danes več nima odločujoče vloge v tamkajšnjem gospodarskem razvoju. Podeţelje in
njegov razvoj sta vse odvisnejša od bliţnjega urbanega zaposlitvenega središča in od
nekmetijskih dejavnosti na podeţelju.
Poleg naštetih procesov za slovensko podeţelje velja, da se najpomembnejši problemi
odraţajo v zmanjšanih moţnostih prilagajanja načelom in standardom evropske kmetijske
politike, pomanjkljivi konkurenčnosti, močni mednarodni konkurenci, odročnosti, upadanju
gospodarskih investicij, izseljevanju mladega prebivalstva, ki še dodatno poslabšuje ţe tako
neugoden demografski razvoj (Kladnik, Ravbar, 2003, str. 40, 150).
Ključni problemi pri razvoju slovenskega podeţelja so tudi zapostavljenost zaradi obseţnosti,
izginevanje naravne, kulturne in etnološke dediščine, izginjanje identitete podeţelja ter slike
slovenske kulturne krajine s tradicionalnimi kmetijskimi sistemi, izginjanje šeg in navad ter
slovenskega ljudskega izročila, odsotnost turističnih društev na nerazvitih podeţelskih
območjih, neodkritost in neraziskanost raznovrstnih znamenitosti, komunalna in krajinska
neurejenost teţko dostopnih podeţelskih predelov ter neurejena zakonodaja na področju
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (Šauperl, 2000, str. 9).
Nadaljnji razvoj podeţelja bo v prihodnosti tako odvisen od gonilnikov gospodarske rasti.
Vpliv globalizacije, vedno boljša komunikacijska in prometna infrastruktura tako
predstavljajo dodatne spodbujevalce gospodarskega razvoja podeţelja (Lorber, 2013, str. 11).
8
3 POJAV TURIZMA NA PODEŢELJU
Beseda turizem prvotno izvira iz grške besede »tornos« in pomeni šestilu podobno orodje. Iz
tega je nastala latinska beseda »tornare« in francoski izraz »tour, od koder je beseda prešla v
angleščino in nemščino, preko katere je naposled prodrla v slovenščino.
Zadnje čase se v stroki vrsti mnogo predlogov, kako definirati pojem turizem. Pri definiranju
turizma moramo izhajati iz prepoznavanja ključnih elementov, brez katerih turizem ne bi
obstajal.
V preteklosti je veliko avtorjev uporabljalo definicijo turista, ko je govorilo o turizmu. Turista
so opredelili kot osebo, potnika, subjektivni dejavnik turizma in turističnega povpraševanja ter
potrošnje v turizmu (Veljkovič, Colarič-Jakše, 2014, str. 17–25).
Definicija turista Statističnega urada Republike Slovenije (l. 2012):
»Turist je oseba, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja prenoči vsaj eno noč v
gostinskem ali drugem nastanitvenem objektu zaradi preţivljanja prostega časa, sprostitve,
poslov ali drugih razlogov, če ti niso opravljanje dejavnosti, za katere prejme v obiskanem
kraju plačilo. Turist je ob prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se
nastani, zato se lahko zgodi, da je med svojim bivanjem v nekem kraju/neki drţavi registriran
tudi večkrat.«
Definicija pojma turista vsebuje vse prvine, ki so potrebne za opredelitev pojma turizma.
Tako lahko trdimo, da je turizem definiran kot skupek značilnih vedenj posameznikov in
skupin na potovanjih. Definicija turizma Statističnega urada RS navaja: »Turizem je
dejavnost oseb, ki potujejo v kraje zunaj svojega običajnega okolja in tam tudi ostanejo,
vendar manj kot eno leto brez prekinitve zaradi preţivljanja prostega časa, sprostitve, poslov
ali iz drugih razlogov« (Veljkovič, Colarič-Jakše, 2014, str. 17–25).
Turizem je zelo razvejan in obseţen pojav našega časa, zato je teţko najti kriterije, s katerimi
bi lahko naredili dobro ter ustrezno razvrstitev vseh njegovih pojavnih oblik.
Vrste turizma:
9
- po trajanju bivanja (izletniški, vikend, bivališčni),
- po stopnji mobilnosti turista (stacionarni, mobilni, tranzitni),
- po starosti (otroški, mladinski, druţinski, seniorski),
- po drţavi pripadnosti turista (domači, tuji),
- po načinu organizacije (individualni, organizirani, mešani),
- po trgih potovanja (emitivni, receptivni),
- po številu udeleţencev (individualni, skupinski, mnoţični),
- po letnih časih (poletni, jesenski, zimski, pomladni),
- po prostorskih razseţnostih (lokalni, regionalni, nacionalni, medregionalni),
- po času največje aktivnosti resursov (predsezonski, sezonski, posezonski, izven
sezonski),
- po prostoru potovanja (morski, jezerski, planinski, termalni, podeţelski),
- po vplivu na finance (aktivni, pasivni),
- ostale oblike turizma (elitni, delavski, socialni, sindikalni) (Veljkovič, Colarič-Jakše,
2014, str. 33–38).
Poznavanje različnih vrst turizma je pomembno zaradi večjega in boljšega razumevanja
gospodarske vloge, priprave turistične ponudbe in predvidevanja turističnega povpraševanja.
Vsaka vrsta turizma zdruţuje posamezne značilne goste in skupine, katerim se prilagaja
ponudba (Veljkovič, Colarič-Jakše, 2014, str. 31).
Nekatere vrste turizma so osnovane na naravnih privlačnostih, kulturni in urbani turizem pa
na socialnih in kulturnih privlačnostih. Te so razlog za povpraševanje po neki destinaciji in
so sestavni del turistične ponudbe. Naravne privlačnosti, kulturne in zgodovinske privlačnosti
in socialne značilnosti neke destinacije so najpomembnejše sestavine moţnosti za razvoj
turizma na določenem območju (Mihalič, 2006, str. 24).
Turizem za Slovenijo še vedno predstavlja neizkoriščeno moţnost njenega ekonomskega in
druţbenega razvoja ter razpoznavnosti širom po svetu, saj po obsegu turističnih zmogljivosti
in številu tistih, ki ponujajo turistične storitve, kot tudi po prometu in zaposlenosti še vedno
zaostajamo za podobnimi pokrajinami v Evropi (Strategija trţenja slovenskega turizma,
Slovenska turistična organizacija, 2007).
10
3.1 Podeţelski turizem
Podeţelski turizem ima za svoj cilj obisk oziroma potovanje na podeţelje in kmetijska
območja v povezavi z njegovimi naravnimi, druţbenimi ter gospodarskimi potenciali. Sem
prištevamo turizem na kmetijah in turizem v hotelih ter letoviščih, vendar z udeleţbo v
dejavnostih, povezanih s kmetijstvom.
Podeţelskega turizma ne smemo enačiti le s ponudbo turističnih kmetij, kmetijstvom in
podobnimi dejavnostmi, ampak ga moramo obravnavati kot vso turistično dejavnost izven
urbanih območij (Korošec, 2007, str. 66).
Podeţelski turizem je nekakšna mešanica splošnih turističnih značilnosti in ţelje gostov, da se
spočijejo, imajo moţnost rekreacije in nenazadnje spremenijo okolje, v katerem bivajo, da
spoznajo ţivljenje na kmetiji, ki je na naših tleh zakoreninjeno ţe stoletja. Prav zaradi
izginjanja kmetijstva in nekakšne nostalgične ţelje po doţivljanju nekdanjih občutij ob tem je
podeţelski turizem v Sloveniji vedno bolj v porastu.
Slovenski prostor ima veliko moţnosti za razvoj turizma na podeţelju zaradi svoje
raznolikosti na časovno in prostorsko majhnem ter obvladljivem prostoru. Kvaliteta pa je
tista, ki ponuja moţnosti za sodobni turizem. Alpska, predalpska, primorska, dinarsko-kraška
in panonska pokrajina s svojimi značilnostmi nudijo bogat spekter različnih pokrajin in
doţivetij. Slovenija je v svojih prostorskih razseţnostih majhna, vendar je izredno bogata v
raznolikosti svoje biodiverzitete in je v tem pogledu svojevrsten biser (Berce Bratko, 2000,
str. 36).
Na razvitost podeţelskega turizma vplivajo dejavniki:
- razvitost turističnega gospodarstva in turističnih destinacij v regiji,
- učinkovitost razvojne politike,
- splošna infrastruktura,
- gospodarske in druţbene spremembe,
- doţivljajska vrednost pokrajine,
- etnološka, kulturna in stavbna dediščina,
- kulinarične posebnosti, vinogradništvo in pestra ponudba vin,
- prebivalstvo (Korošec, 2007, str. 66).
11
Številni in različni naravni ter kulturni potenciali sami ne prinašajo razvoja. Turizem se
razvije v uspešno dejavnost predvsem takrat, ko so izpolnjene skupne strateške odločitve v
regiji in so usklajene z gospodarskimi in druţbenimi dejavniki na vseh ravneh načrtovanja
(Korošec, 2007, str. 67).
Če ţelimo turizem razvijati na podeţelju in tako pozitivno vplivati na njegov razvoj, je nujno
ohranjati neokrnjeno naravo, naravno in kulturno dediščino podeţelja, poseljenost podeţelja
ter njegove tradicionalne vrednote. Razvoj turizma na podeţelju pogosto vpliva na urejen
razvoj pokrajine, kmečkemu prebivalstvu pa omogoča dodaten dohodek in s tem večjo
socialno varnost. Tako ljudje ostajajo na podeţelju, kmetujejo in ohranjajo kulturno krajino
ter ji dajejo podobo tistega, kar pričakujejo turisti od podeţelske turistične ponudbe. S tem
ohranjajo kmetijstvo kot gospodarstvo, obenem pa omogočajo regionalno širjenje
pridobivanja dohodka na območju turističnih kmetij in drugih turističnih točk (Senica, 2011,
str. 21).
Največ lahko k razvoju turizma na podeţelju pripomorejo mlade generacije zaradi
motiviranosti in sposobnosti za delo, s pripravljenostjo za nove dolgoročne naloţbe ter
pripravljenostjo za spremembe na kmetiji. Zato bi bilo potrebno mladim v okvirju razvoja
podeţelja omogočati različna strokovna izobraţevanja na področju turizma, kar bi povečalo
njihovo usposobljenost za delo in dolgoročno povečalo njihovo konkurenčnost.
Slovenski podeţelski turizem napoveduje dobre razvojne moţnosti, ki temeljijo na oceni, da
se nastajajoči in razvijajoči postmoderni prostočasovni trendi ujemajo z obstoječo in
potencialno ponudbo v slovenskem podeţelskem prostoru. Prednost se kaţe predvsem v
raznovrstnosti slovenskih krajin na majhnem prostoru (Kos, 2000, str. 22).
Turizem je lahko glavni pospeševalec gospodarskega razvoja, odpira nova delovna mesta za
lokalne prebivalce in je koristen za lokalen storitveni sektor. Vendar turizem poleg dobrih
lastnosti s seboj prinaša tudi negativne vplive, ki se kaţejo v spremembi gospodarskega
poloţaja območja, druţbeno-kulturnega ţivljenja in naravnega okolja. Vpliv turizma na
naravno okolje je pogojen s številom turistov in občutljivostjo določenega turističnega
območja. Lahko se zgodi, da vedno večje število turistov na določenem območju povzroči
večje potrebe po novih izdelkih, storitvah, kar je sicer za ponudnike dobrodošlo, vendar lahko
dolgoročno ogrozi naravno okolje. Negativni vplivi turizma na naravno okolje so
12
onesnaţevanje vode in zraka, hrup zaradi prevelike koncentracije turistov, vizualno
onesnaţevanje pokrajine z neprimernimi arhitekturnimi rešitvami, ogroţanje rastlinstva in
ţivalstva ter ekološke katastrofe (Mihalič, 1993, str. 53 ).
3.1.1 Turistične kmetije ali turizem na kmetiji kot dopolnilna dejavnost
Zaradi ţelje po izkoristku novih moţnosti v procesu zmanjševanja kmetijstva in zagotavljanju
varne prihodnosti sebi in svojim potomcem se v zadnjih letih na slovenskih kmetijah
pojavljajo v večji meri tudi dopolnilne dejavnosti.
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji so s kmetijstvom povezane dejavnosti, ki se odvijajo na
kmetiji in ji omogočajo boljšo izrabo njenih zmogljivosti in delovne sile. Te so lahko zelo
različne in mednje spadajo:
- predelava kmetijskih proizvodov,
- prodaja kmetijskih proizvodov z drugih kmetij,
- turizem na kmetiji,
- dejavnosti tradicionalnih znanj (oglarstvo, krovstvo, peka v krušni peči, izdelava
lesenih izdelkov, kovaštvo, zeliščarstvo),
- prodaja in pridobivanje energije,
- oddajanje kmetijske mehanizacije v najem,
- izobraţevanje na kmetiji,
- ribogojstvo in predelava,
- aranţerstvo iz lastnega cvetja, ...
Dopolnilne dejavnosti so v zadnjih nekaj letih v polnem razmahu, na kar je vplival vse slabši
poloţaj kmetijstva in vedno manjše moţnosti zaposlitve zunaj kmetije. Razvoj dopolnilnih
dejavnosti v zahodnoevropskih drţavah usmerjajo predvsem spremenljiv kmetijski trg, ki je
zelo konkurenčen, in vedno niţje cene kmetijskih pridelkov. Ker so pri nas kmetije majhne, ţe
samo njihova velikost sili kmeta v iskanje moţnosti za dodatni dohodek. Na slovenskih
kmetijah se razvijajo predvsem tiste dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijsko pridelavo,
predelavo in prodajo domačih izdelkov. Veliko se jih usmerja tudi v turizem. V Sloveniji je
bilo leta 2010 registriranih 3290 kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Turistična dejavnost se po
podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS uvršča na drugo mesto.
13
Januarja 2013 je bilo v Sloveniji 850 registriranih turističnih kmetij (Senica, 2011, str. 18;
Kulovec, 2002, str. 9).
Kmetija, ki se usmeri v turistično dejavnost, mora biti urejena, preskrbljena s surovinami za
ponudbo domače hrane in pijače ter imeti dovolj delovnih zmoţnosti. Pri opravljaju turistične
dejavnosti na kmetiji je potrebno izpolnjevati pogoje iz Zakona o gostinstvu in podzakonske
predpise, ki določajo osnovne tehnične pogoje in obseg storitev za opravljanje te dejavnosti,
postavljajo pogoje glede strokovne izobrazbe, obratovalnega časa in kategorizacije turističnih
kmetij z nastanitvijo ter posebne predpise, ki določajo higiensko-zdravstvene pogoje o
prostorih, opremo, naprave in osebe ter veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo
ţivalskih ţivil (Krašovec, 2002, str. 89).
V Zakonu o gostinstvu in Zakonu o kmetijstvu je turistična dejavnost na kmetiji v Sloveniji
opredeljena kot dopolnilna dejavnost na kmetiji. To podrobneje določa Pravilnik o
minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje turistične
dejavnosti na kmetiji. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016 pravi, da je turizem
na kmetiji trţno zanimiv in kakovosten turistični proizvod, zasnovan na privlačnosti narave in
kulturne dediščine podeţelja, gostoljubnosti in domačnosti kmečke druţine, pestri
gastronomski dediščini ter znanju podeţelanov in posebnosti ponudbe (Sedmak, Jurdana
Smolčič, Kociper, Planinc, 2015, str. 22).
Turistična dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki zajema pripravo in streţbo jedi, pijač in
nastanitev gostov ter različne dodatne ponudbe za goste in je urejena s predpisi s področja
kmetijstva in gostinstva. Turistična dejavnost se deli na gostinsko in negostinsko. Oblike
gostinske dejavnosti na kmetiji so:
- kmetija z nastanitvijo in kamp,
- izletniška kmetija,
- vinotoč,
- osmica,
- planšarija.
14
Kmetije z nastanitvijo ponujajo sobe, počitniško stanovanje ali apartma in prostor za
taborjenje. Kmetija z namestitvenimi sobami mora gostu ponuditi tudi hrano. Pri namestitvi v
apartmaju ali kampu kmetija nudi le oskrbo s svojimi izdelki in produkti.
Izletniške kmetije poleg domače pridelanih jedi in pijač niso obvezane ponujati prenočišč.
Vinotoči in osmice so posebna oblika streţbe in prodaje domačega vina ter drugih domačih
alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V vinotočih lahko hrano in pijačo prodajajo skozi vse leto,
osmice pa so odprte dvakrat na leto do deset dni. Po predpisih smejo vinotoči in osmice poleg
pijače postreči s hladnimi prigrizki in pecivom, dodatno pa lahko osmice postreţejo z eno
toplo lokalno jedjo (Krašovec, 2002, str. 88).
Oblike negostinske dejavnosti na kmetiji so:
- ogled kmetije in njene okolice,
- prikaz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti,
- turistični prevozi potnikov z vprego,
- jeţa ţivali,
- ţičnice, sedeţnice, vlečnice,
- oddaja športnih rekvizitov,
- oddaja piknik površin.
Velikokrat kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, imenujemo kmečki turizmi,
vendar je njihovo pravilno poimenovanje turistična kmetija. Turizem na kmetji je trţno
zanimiv in kakovosten turistični proizvod, nastal na privlačnosti naravne in kulturne
dediščine, domačnosti in gostoljubnosti kmetije, tradicionalni gastronomski ponudbi ter
znanju podeţelskih ljudi. Nujen za razvoj turizma na kmetiji je vsekakor tudi spoštljiv odnos
do celotnega okolja, kmetje s svojim kmetovanjem ohranjajo naravne zmoţnosti za pridelavo
hrane in trajnostno gospodarijo z gozdovi (Veljkovič, Colarič-Jakše, 2014, str. 65).
Turizem na kmetijah spada med blagi turizem, kar vedno bolj privlači turiste, ki se ţelijo
umakniti od vsakodnevnega vrveţa. Zaradi vedno večjega povpraševanja po kmečkem
turizmu se na marsikateri kmetiji zgodi, da turizem kot dopolnilna dejavnost postane
najpomembnejša dejavnost kmetije (Senica, 2011, str. 22).
15
Med uveljavljenimi oblikami turizma na podeţelju izstopajo predvsem turistične, izletniške
kmetije, ki so po Sloveniji najbolj razširjene. Sledijo jim vinske ceste, kmetijsko-rekreacijske
poti in prireditve na podeţelju.
Vinske turistične ceste spodbujajo povezovanje ponudnikov in oblikovanje celovitih
turističnih regij. Igrajo pomembno vlogo pri prodaji izdelkov in storitev turističnih kmetij,
gostišč ter drugih turističnih ponudnikov, v ponudbi pa so predstavljeni tudi naravni in
kulturni potencialni regije. V letu 2007 je bilo v Sloveniji dvajset vinsko turističnih cest.
Turistično-rekreacijske poti so namenjene sprostitvi, rekreaciji ali izobraţevanju domačinov
in drugih obiskovalcev. Najbolj obiskane so planinske, kolesarske in konjeniške poti. S
takšnimi potmi občine ţelijo spodbuditi razvoj podeţelskega turizma in drugih dopolnilnih
dejavnosti.
Prireditve na podeţelju so pomembna oblika turistične ponudbe. Lahko so športne, druţabne,
kulturne, rekreacijske, etnološke, glasbene. Namenjene so podeţelskemu prebivalstvu in
drugim obiskovalcem, njihovi sprostitvi in izobraţevanju ter krepitvi socialnih stikov.
Prireditve oblikujejo in razvijajo značilnosti podeţelja. V zadnjih letih se uveljavljajo tudi
prireditve s sodobnimi druţbenimi in gospodarskimi spremembami. S tem se podeţelje
prilagaja novim razmeram in sodobnim ţivljenjskim slogom (Korošec, 2007, str. 72).
3.1.2 Preostale vrste turizma v podeţelskem prostoru
Poleg turističnih kmetij in različnih rekreativnih ter vinskih poti med oblike turizma na
podeţelju prištevamo tudi:
- turizem na vasi, namenjen turistom, ki ţelijo uţiti lokalno pridelane dobrote
in doţiveti kulturno tradicijo podeţelja,
- ekoturizem, ki ga ponujajo na zaščitenih ali zavarovanih območjih ter je
zaradi svojega manjšega obsega prijazen do okolja,
- rokodelski turizem turistom prikazuje in nudi moţnost preizkušanja v
delavnicah znanih starih obrti, kot so rezbarjenje, čevljarstvo, izdelovanje izdelkov iz
različnih materialov,
- pohodniški turizem, namenjen rekreativnim pohodnikom in ostalim turistom,
16
- športni turizem,
- pustolovski turizem na podeţelju,
- izletniški turizem z načrtovanimi ogledi,
- turizem, povezan z zdravstvom, izobraţevanjem, religijo, ...
Podeţelje je še vedno najpogostejši cilj tistih turistov, ki si zaradi ţivljenja v mestu ţelijo
spremembe bivalnega okolja ob koncu delovnega tedna. Tukaj najdejo moţnosti za rekreacijo,
zdruţene z gostinsko ponudbo na enem mestu (Senica, 2011, str. 36).
3.2 Osnove za razvoj podeţelskega turizma
Če ţelimo uspešno razvijati turizem na podeţelju, je potrebno dobro poznati njegove sestavne
dele in proces delovanja. Ob stalem opuščanju kmetijstva in ekoloških industrijskih problemih
je videti, da je ravno turistična dejavnost tista, ki bi lahko rešila podeţelje pred demografskim,
ekonomskim in prostorskim propadom. Turizem je v Sloveniji dobro razvit kljub vsem
druţbenozgodovinskim procesom, ki so ga oblikovali. Kljub temu da se podeţelje še vedno
sooča z depopulacijo in ostalimi problemi, skriva v sebi veliko pozitivnih dejavnikov in
procesov. Ključen dejavnik je tukaj kmečko prebivalstvo. Ljudje so tisti, ki omogočajo
turizem, zato je pomembno, da se ohranja poselitev kmečkega prebivalstva na podeţelju
(Klemenčič, 2000, str. 31–32).
3.2.1 Moţnosti za razvoj podeţelja
Ohranjena in bogata naravna ter kulturna dediščina slovenskega podeţelja postajata vedno
pomembnejša dejavnika razvoja podeţelskega turizma, saj nista ohranjeni le v urbanih
središčih, temveč sta se skozi leta obdrţali tudi na deţeli.
Moţnost za razvoj podeţelskega turizma se skriva:
- na demografsko ogroţenih območjih, kjer se je ohranila narava zaradi
počasnega ekonomskega razvoja,
- na predelih, kjer so locirana pomembnejša kulturna in spominska obeleţja,
kulturni spomeniki pod varstvom stavbne in kulturne dediščine,
17
- v posebnih značilnostih celotnih pokrajin, krajinskih vzorcih ter s
povezanostjo kmetij s kulturno krajino (Kulovec, 2002, str. 4).
Kulturna in naravna dediščina v podeţelskem prostoru predstavljata pomembno gospodarsko
priloţnost, zato ju moramo nujno obravnavati kot temeljni razvojni dejavnik. Območja
naravnih potencialov in ohranjanje kulturne dediščine na podeţelju moramo obravnavati kot
narodno identiteto in seveda kot eno izmed temeljnih moţnosti in priloţnosti za razvoj
turizma. Zaradi pokrajinske, zgodovinske, etnološke, vinogradniške, kulinarične in kulturne
raznolikosti ima Slovenija velik potencial (Program razvoja podeţelja 2007–2013).
Območja, ki naredijo celotno območje zanimivejše za ţivljenje in delo, ljudem prinašajo
neposredno korist. Takšni so recimo naravni parki, zgodovinski objekti, območja z veliko
doţivljajsko vrednostjo. Te podeţelske privlačnosti in kakovosti pa so tiste, ki predstavljajo
moţnosti za razvoj turizma, zato so vedno bolj pod pritiski ekonomskih, socialnih, političnih
in okoljskih vplivov. Podeţelske privlačnosti postajajo podeţelski kapital (Potočnik Slavič,
2010, str. 30).
3.2.2 Turistični potenciali podeţelja v Sloveniji
Turistični potencial je privlačen element določene turistične destinacije v obliki kulturne
dediščine, naravne lepote, posebnega pojava, prireditve ali pa izjemnega dogodka, ki motivira
turista, da pride v posamezen kraj in je osnova razvoja turizma na izbrani lokaciji (Veljkovič,
Colarič-Jakše, 2014, str. 145).
Razvojni potenciali podeţelja so tiste privlačnosti, kakovosti in kapital, ki jih je mogoče
uporabljati takoj ali v najkrajšem moţnem času za uravnoteţen razvoj območja. Ovire pri
izkoriščanju le-teh predstavljajo njihova razpoloţljivost, korist, dostop, tehnologija, trg.
Razvojni potencialni so tako osnova za razvoj različnih dejavnosti na podeţelju (Potočnik
Slavič, 2010, str. 28).
Turistični potenciali se od destinacije do destinacije razlikujejo, različni pa so si tudi po svoji
razvitosti. Kjer so potenciali razvitejši, je prostor primernejši za razvoj turizma. Primerno za
razvoj turizma je prav podeţelje, kjer se prepletajo različni turistični potenciali od naravnih,
18
kamor sodijo podnebne razmere, flora in favna, planine, reke, jezera, ter
kulturnoantropoloških potencialov. Tukaj govorimo o nedegradiranem okolju, ki kaţe svojo
doţivljajsko vrednost.
Ko govorimo o moţnostih razvoja turizma in o turističnem potencialu pokrajine, je v ospredju
bogata doţivljajska vrednost pokrajine, ki se kaţe v prepletenosti naravne in kulturne
pokrajine in njenih značilnosti. Pomembna je tudi etnološka, kulturna in stavbna dediščina, ki
je danes zaradi intenzivne urbanizacije preoblikovana ali uničena. Kulinarične posebnosti,
tradicija vinogradništva in bogata ponudba vin so najpogostejša ponudba na slovenskem
podeţelju. Zaradi pokrajinske raznolikosti je pomembna tudi urejena turistična in druga
infrastruktura, vsekakor pa imajo največji pomen prebivalci, ki so nosilci turističnih storitev,
pobudniki novih turističnih proizvodov in idej, najpomembneje pa je, da ohranjajo poselitev,
gradijo infrastrukturo ter krepijo ekonomske potenciale (Korošec, 2007, str. 67).
Zaradi lege Slovenije na stičišču štirih pokrajinskih enot ima drţava velik turistični potencial
vse od kulinaričnih posebnosti in tja do športnorekreativnih moţnosti preţivljanja prostega
časa. Vsaka slovenska regija je zaznamovana s svojimi posebnostmi in značilnostmi, ki
privabljajo goste in jim nudijo svoje produkte ter storitve. Primorski, alpski in predalpski,
dinarsko-kraški ter panonski svet ponujajo obilo dobrot, tako kulinaričnih kot naravnih in
kulturnih.
Zaradi vedno dostopnejšega medmreţja so se razdalje med destinacijami in ostalimi kraji na
svetu zmanjšale. Tako se lahko vsak turist pozanima o svoji naslednji turistični destinaciji kar
preko medmreţja. Slovenska turistična agencija (STO) je vzpostavila Uradni slovenski
turistični informacijski portal, kjer lahko vsak najde nekaj zase. STO izvaja naloge
nacionalne turistične organizacije, ki v prvi vrsti promovira našo drţavo kot turistično
destinacijo na tujih trgih. Na njihovi strani lahko najdemo osnovne informacije o drţavi,
tematske karte, publikacije, aktualne novice in vključenost v projekte, ... Slovenija je v
zadnjih letih razvila tudi znamko z zgovornim sporočilom – I feel Slovenia, ki govori o
neokrnjeni naravi in prizadevnosti Slovencev. Ta zdruţuje vsa področja Slovenije, med njimi
tudi turizem. V STO pravijo, da Slovenije na področju turizma ni mogoče preprosto pokazati
s podobo, vendar jo je potrebno občutiti in jo doţiveti (Slovenska turistična organizacija,
2016).
19
Slika 2: Oznaka slovenske turistične znamke
Vir: http://www.slovenia.info/si/Znamka.htm?znamka=0&lng=1
3.3 Pomen turizma za slovensko podeţelje
Razvoj turizma je za Slovenijo in njeno podeţelje zelo vabljiva razvojna moţnost, vendar ga
je potrebno spodbujati in ga usmerjati v dejavnosti, ki ga omogočajo. Zagotoviti je potrebno
celotno turistično ponudbo od naravnih in kulturnih značilnosti, rekreacije, urejenost
infrastrukture ter komunikacijskih povezav do ilustrativnih in spominskih izdelkov ter prijetne
druţbene klime. Turizem prinaša prihodke, če je njegova ponudba primerna. Samo zadovoljen
turist je tisti, ki se vrača in posreduje informacije novim interesentom (Mihalič, 1998, str. 67).
Turizem je za Slovenijo pomembna razvojna in poslovna priloţnost. Turistična politika je v
Strategiji slovenskega turizma 2012–2020 usmerjena v povečanje konkurenčnosti, trajnostni
razvoj in povečanje turističnega prometa (Senica, 2011, str. 34).
3.3.1 Strategija razvoja turizma v Sloveniji
»Zakaj je sploh pomembno oblikovati strategijo turističnega razvoja? Zato, ker v tej strateški
gospodarski dejavnosti, ki močno in pozitivno vpliva tudi na naravni, kulturni in druţbeni
razvoj naravnega in druţbenega okolja, sodeluje mnogo med seboj različnih udeleţencev
javnega in zasebnega prava ter civilno druţbenih organizacij, vsak pa predstavlja celo vrsto
posameznih interesov« (Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016, Partnerstvo za
trajnostni razvoj slovenskega turizma, str. 13).
20
Ker nosi turizem v Sloveniji pomembno razvojno in poslovno priloţnost, lahko v naslednjih
letih postane ena izmed prvih panog slovenskega gospodarstva in pomembno prispeva k
dosegu razvojnih ciljev drţave.
Delovni načrt nove turistične strategije ima naslov »Partnerstvo za trajnostni razvoj
slovenskega turizma 2012–2016« in temelji na izkušnjah ter spoznanjih zadnjih dvajsetih let
delovanja Slovenske turistične organizacije v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski
razvoj in tehnologijo, Slovensko turistično organizacijo in zasebniki. Strategija poudarja
trajnostni razvoj turizma na vseh področjih.
Med glavne vsebinske cilje strategije prištevamo:
- konkurenčnost,
- kakovost ţivljenja in blaginjo,
- ugled in razvoj slovenskega turizma,
- prepoznavnost in ugled Slovenije v svetu,
- povečanje obsega turistične dejavnosti,
- uveljavitev načela trajnostnega razvoja.
Vsi ti cilji pa so usmerjeni v trajnostni razvoj, skrb za ekonomsko, druţbeno, kulturno in
naravno okolje, menedţment okoljskih vplivov in kakovosti okolja, prehod v nizkoogljično
druţbo itd. Prav trajnostni razvoj je temelj za nadaljnje korake in cilje, ki nam zagotavlja
odlično, zeleno, aktivno ter zdravju prijazno destinacijo, vredno obiska (Strategija razvoja
slovenskega turizma 2012–2016, Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma, str. 16,
37).
3.3.2 Trajnostni razvoj v povezavi s turizmom na podeţelju
Slovenska turistična organizacija je na spletni strani objavila niz glavnih kriterijev, ki jih
lahko uporabijo hoteli in organizatorji potovanj po vsem svetu, in določajo, če je njihovo
poslovanje trajnostno ali pa se temu pribliţuje. Glavni kriteriji trajnostnega turizma (GSTC)
temeljijo na štirih osnovnih stebrih trajnostnega turizma:
- učinkovito načrtovanje trajnostnega razvoja,
- maksimiranje druţbenih in gospodarskih koristi za lokalne skupnosti,
21
- zmanjšanje negativnih vplivov na kulturno dediščino,
- zmanjšanje negativnih vplivov na naravno dediščino (STO, 16. 3. 2016).
Trajnostni turizem upošteva načelo prihodnosti. Skrbi, da današnja gospodarska aktivnost ne
bo negativno vplivala na ekonomsko, socialno in ekološko področje v prihodnosti (Priloţnosti
turizma na podeţelju, 2011).
Cilji trajnostnega turizma so:
neokrnjeno naravno okolje pokrajin,
optimalna uporaba okoljskih virov, ki so ključni element za razvoj turizma in
ohranitev ekoloških procesov,
turizem bi moral biti del trajnostnega, regionalnega gospodarstva in zagotoviti pošteno
porazdeljeno socialno-ekonomsko korist vsem skupinam,
turizem bi moral spoštovati druţbeno-kulturno pristnost in delovanje gostujoče
skupnosti ter ohranjati njeno tradicijo in kulturno dediščino,
ljudje bi morali biti imeti moţnost enakopravnega sodelovanja v politiki turizma,
intenzivno izkoriščene turistične destinacije bi morale spoštovati sisteme varovanja in
vpliva na okolja skupaj z regionalnimi podjetji,
celoten političen sistem mora prevzeti odgovornost za posledice in učinke turizma na
posameznih destinacijah.
Turizem in ohranjanje narave sta medsebojno odvisna. Turizem mnogokrat spodbuja
ukrepe za varovanje in ohranjanje narave, obenem pa predstavlja večje okoljsko tveganje
zaradi zahtev in pritiskov na okolje. Ti naraščajo z večjim domačim in mednarodnim
povpraševanjem po naravnih virih. Turisti dandanes iščejo spontanost, neodvisnost in
sodelovanje pri svojih izkušnjah in s tem prispevek k rasti trajnostnega turizma (Brandl
idr., 2012).
3.3.3 Podeţelski turizem – krivec turističnega razvoja na podeţelju?
Vloga podeţelja kot glavnega nosilca pridelave hrane v zadnjih letih izginja, kar lahko
pripišemo močnemu prepletanju podeţelskega in mestnega prostora ter njunih dejavnosti.
Podeţelje s svojo ohranjenostjo naravne in kulturne dediščine prostora ter naravnih posebnosti
22
zaradi lege na stiku štirih naravnogeografskih enot daje veliko moţnosti za razvoj turizma v
različnih oblikah. Nekateri trdijo, da bi ob opuščanju kmetijstva in povečani industriji lahko
bil prav turizem tista panoga, ki bi preprečila demografski, ekonomski ter okoljski propad
podeţelja (Klemenčič, 2000, str. 40). Turizem ima veliko moţnosti, da vpliva na ohranjanje in
prihodnji razvoj podeţelja v Sloveniji, vendar potrebuje drţava aktivno in moderno usmerjeno
strategijo razvoja turizma na podeţelju, osnovano na znanju stroke, in tako bi predstavljala
pomemben del celotne zasnove razvoja slovenskega turizma (Kulovec, 2000, str. 1–8).
Strokovnjaki so zato ţe od osamosvojitve Slovenije v letu 1991 sestavljali različne programe,
zakone in strategije, ki bi pospešili turizem. Prva strategija je nastala ţe leta 1996 z naslovom
Indeks 365 in začelo se je organizirano trţenje Slovenije kot turistične destinacije. V sklopu
tega so bila zakonsko predvidena tudi ustanavljanja lokalnih turističnih organizacij, ki bi
spodbujale turizem na lokalni ravni. Strategija 2002–2006 se je z bolj podjetniškim pristopom
lotila upoštevanja načel trajnostnega razvoja, celovitega prostorskega razvoja drţave,
kakovosti ponudb itd. Z Razvojnim načrtom in usmeritvami slovenskega turizma 2007–2011
(RNUTS, 2006) je ţelelo Ministrstvo za gospodarstvo oblikovati model razvoja turizma,
katerega rezultat bi bila preprosta organizacija in večja učinkovitost slovenskega turizma. V
letu 2011 so strokovnjaki sestavili program Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–
2016, ki temelji na izkušnjah in spoznanjih preteklih let ter poudarja povečanje
konkurenčnosti, poslovno okolje in daje prednost učinkovitemu trţenju (Strategija razvoja
slovenskega turizma 2012–2016, 2012).
3.3.4 Negativne posledice razvoja turizma
Turizem je bil mnogo let obravnavan le s pozitivne strani, njegove vzporedne negativne
učinke pa se je pogosto spregledalo ali zanemarjalo. Treba je priznati, da je turizem poln
nasprotij in da ima vsaka pozitivna značilnost ter funkcija turizma vsaj še eno negativno. Z
načrtnim in modrim gospodarjenjem je mogoče negativne posledice razvoja turizma
preprečiti, ublaţiti ali celo odpraviti (Zorko, 1999, str. 23).
Med najpogostejše negativne učinke turizma sodijo:
− uničevanje okolja in razvrednotenje naravnih dobrin,
− ogroţanje kulturnih dobrin,
23
− opuščanje osnovnih dejavnosti,
− prometne nevšečnosti,
− poţari,
− razprodaja prostora,
− kriminal,
− posnemanje, čredništvo in konflikti,
− sezonski značaj turizma.
Potrjeno je, da razvoj turizma negativno vpliva na naravno okolje, saj ga preobremenjuje in
onesnaţuje. Tudi njegovi vplivi na ljudi niso povsod pozitivni. Nove oblike turistične
ponudbe naj bi ponudile ljudem počitnice z vsebino (počitnice na kolesu, počitnice v druţbi
domačih ţivali, počitnice na turistični kmetiji), ki bi turiste obogatile z novimi spoznanji, jih
pritegnile k aktivnemu sooblikovanju lastnih počitnic, medtem pa bi se naučili še kaj
koristnega za ţivljenje (Zorko, 1999, str. 21).
24
4 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE SELNICA OB DRAVI
Kraj Selnica ob Dravi se prvič omenja v letu 1091, ko je bila podpisana listina, s katero so
posesti v Dravski dolini prešle v roke benediktinskega samostana Šentpavel iz Labotske
doline na Koroškem. Takrat se je za območje, katerega del je tudi današnja selniška občina,
pričel obseţnejši razvoj.
4.1 Prikaz naravnogeografskih elementov
Lega
Občina Selnica ob Dravi leţi v severovzhodnem delu Slovenije. Po Gamsovi regionalizaciji
spada v makroregijo predalpskega sveta in v prehodno pokrajino Severovzhodno predalpsko
hribovje, znotraj tega pa v Pohorsko Podravje. Po novi regionalizaciji spada območje med
alpska hribovja, natančneje v pokrajino Strojna, Pohorje, Kozjak.
Občino omejujeta Kozjak in avstrijska meja na njenem severnem delu, reka Drava na jugu,
Šturmova graba in Črmeniški potok na zahodu ter naselji Srednji in Spodnji Slemen na
vzhodu. Občinska naselja segajo v del Spodnje Dravske doline in v hribovito območje
jugovzhodnega dela Kozjaka, ki ga imenujemo Kobansko. To je dobilo ime po kobanici, iz
lipovega lubja narejeni pelerini, katero so nosili tukajšnji pastirji ob deţju. Naziv danes velja
za posmehljivega, slabšalnega, zato to območje v nalogi imenujem Kozjak. Večinski del
občine, 70 odstotkov, leţi v preteţno hribovitem svetu Kozjaka, preostali del pa zajema
dravske terase. Po najnovejši regionalizaciji spada občina v makroregijo Alpska Slovenija in v
mezoregijo Strojna, Pohorje in Kozjak.
Občina Selnica ob Dravi je skozi zgodovino spadala pod mariborsko okroţje. Mariborska
občina se je leta 1982 preoblikovala v šest občin, od katerih je bila ena Maribor-Ruše, kamor
je spadala tudi obravnavana občina. Leta 1998 je Selnica ob Dravi postala samostojna občina,
ki danes meri okoli 65 km² in ima 4490 prebivalcev v letu 2014 (stat.si). V občino spadajo
naselja Črešnjevec ob Dravi, Fala, Gradišče na Kozjaku, Janţeva gora, Selnica ob Dravi,
Spodnja Selnica, Spodnji Boč, Spodnji Slemen, Veliki Boč, Vurmat (del), Sveti Duh na
Ostrem vrhu, Zgornji Boč, Zgornja Selnica, Zgornji Slemen (Rajh idr., 1993, str. 1–18).
25
Vir: www.geopedia.si
Geološke in reliefne značilnosti
Iz geološke zgradbe območja, kjer leţi občina Selnica ob Dravi, je razvidno, da je bilo
geološko dogajanje precej pestro. Na Pohorju in Kozjaku so nastale ene izmed najstarejših
kamnin v Sloveniji. Današnja geološka podoba površja se je nato izoblikovala proti koncu
alpidskega geotektonskega ciklusa, zato tukaj najdemo raznoliko pektografsko sestavo.
Kozjak je tektonsko in kamninsko različno sestavljen ter zanimiv. Zanj so značilne obmejna
lega, prometna odrezanost in precej razrezana hribovitost. Kozjak je reliefno precej bolj
razgiban od sosednjega Pohorja. Je ozko, dolgo in razčlenjeno hribovje, prerezano s številnimi
potoki v poldnevniški smeri, in zaradi tega teţko prehodno v smeri vzhod-zahod. Iz glavnega
grebena izhajajo stranski v smeri juga. V spodnjem delu so pobočja strma, višje pa
poloţnejša. Na območju med Remšnikom in Slemenom ima Kozjak planotast značaj.
Osnovno kamninsko zgradbo predstavljajo gnajsi, blestniki, skrilavci, amfibolit in filiti.
Osrednji del je prekrit s sedimenti, ki predstavljajo ostanek nekdanjega Panonskega morja.
Metamorfna osnova je na mnogih mestih prekrita z mlajšimi sedimenti, vendar v majhnem
obsegu. V vzhodnem delu občine se na površju kaţejo triasne in kredne kamnine. Največ je
dolomita, apnenca in laporja. Pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu se pojavlja svetlo siv do svetel
apnenec in flišu podobne plasti v obliki peščenega laporja ter peščenjaka. Spodnji del
zaporedja metamorfnih kamnin predstavljata blestnik in gnajs, ki se izmenjujeta. Nad njima
najdemo amfibolit in amfibolov skrilavec, na koncu pa najdemo apnene filite in epimarmor.
Karta 1: Občina Selnica ob Dravi na zemljevidu Slovenije
26
Na območju Kozjaka med Kaplo in Sv. Duhom na Ostrem vrhu se razprostirajo konglomerat,
peščenjak in lapor, ki so bili odloţeni preteţno na metamorfno podlago. Tukaj je konglomerat
rdečkaste barve, navzgor pa prehaja v sljudast peščenjak in peščen lapor. Na prehodu iz
niţinskega dela občine v pogorje pa prekrivajo staro kamninsko jedro sedimenti, ki so nastali
kot rezultat delovanja reke Drave in njenih pritokov v preteklosti. Na Selniški terasi je nad
prodom peščena ilovica, ki je rezultat nanosa potokov s Kozjaka (Mioč, 1999).
Za današnje površje niţinskih predelov Dravske doline je bila najvaţnejša kvartarna doba. V
pleistocenu je Drava nasula velike količine proda, ki jih je prinašala s svojim tokom izpod
ogromnega ledenika, leţečega v Celovški kotlini. V te nasutine je reka z nanosi in
odnašanjem vrezala terase. Starejši prod se je ob tem pogosto sprijel v konglomerat in tako so
se ob strugah in jeţah med terasami razvile prave strmine (Mioč, 1999).
Ruško-Selniško polje je široko okoli 2 km in sestavljeno iz debele plasti fluvioglacialnih
sedimentov. Niţino sestavlja sistem različno visokih in obširnih teras. Te obsegajo večji del
niţinskih območij (Zgornja Selnica, Spodnja Selnica, Črešnjevec), ki se po deleţu
obdelovalne zemlje ločijo od hribovitih.
Slika 3: Selniško polje s Kozjakom in Pohorjem v ozadju
Vir: Valentina Perkuš
Najobseţnejša terasa je nad Črešnjevcem (320 m) na Selniškem polju. Sledita ji niţja terasa
pod Črešnjevcem (295 m) in terasa na obeh straneh Drave med Spodnjo Selnico ter Rušami
(295–300 m). Sledijo 8 do 12 m niţje terase (terasa Mučke Dobrave, terasa na nasprotni strani
Drave pri Dravčah) in oţje terase na obeh straneh Drave vzhodno od Ruš ter Bistrice pri
27
Selnici. Na vseh omenjenih terasah je plast preperine na prodnati osnovi. To je pogoj za
poljedelsko področje, ki je v celotni dravski regiji največje. Tako je deleţ njivskih in
travniških površin tu razmeroma največji. Tiste terase, katerih osnova je iz slabo sprijetega
proda in so zato bolj suhe, pa so primernejše za gozd. Tukaj so še ohranjene številne dobrave,
ki pa so slabo obdelane in v večini pokrite z mešanim gozdom ter redko naseljene (Rajh idr.,
1993, str. 7–9).
Naselje Selnica ob Dravi, ki je središče občine, večinoma leţi na dravskih terasah. Relief je v
veliki večini uravnan, tvorijo ga predvsem sedimenti, ki jih je v času kvartarja nasula reka
Drava. Proti severu in proti jugu se začne relief postopoma dvigati, saj vstopimo v pas
muskovito-biotitnega gnajsa s prehodi v blestnik ter v pas amfibolita, ki prehaja v amfibolitni
skrilavec. Kamnine so tukaj dobro odporne, kar lahko vidimo iz vedno višje nadmorske višine
reliefa. Iz ravnine se začnemo vztrajno vzpenjati v hrib. Tako proti jugu kot proti severu.
Zaradi nepropustnih kamnin pa prihaja do plazov na pobočjih hribov in gričev, kjer so strmine
nekoliko večje (Rajh idr., 1993, str. 9).
Karta 2: Geološka karta občine Selnica ob Dravi
Vir : Osnovna geološka karta SFRJ, lista Slovenj Gradec in Maribor in Leibnitz, 1987 in
http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.html
Legenda:
Konglomerat,
peščenjak, lapor-ivniške
plasti
Amfibolit s prehodi v
amfibolov skrilavec
Kremeno-sericitov filit
Almandinov blestnik s
prehodi v gnajs
Biotitno-muskovitov
blestnik s prehodi v gnajs
Rečne terase (Würm)
28
Podnebne značilnosti
Relativna višina in izoblikovanost reliefa izoblikujeta mikroklimo na območju občine. Občina
ima zmerno celinsko podnebje, ki je značilno za osrednjo Slovenijo.
Vreme in podnebje v Sloveniji obvladujejo prodori hladnega zraka proti jugu in veliko
toplega zraka proti polarnim območjem. Prvi pogojujejo ciklonsko aktivnost in s tem
padavinsko, slabo vreme, drugi pa so področja anticiklonov in praviloma lepega vremena. V
klimatskem pogledu ozemlje Dravske doline ni povsem enotno. Tukaj glede na geografski
poloţaj odsevajo tako alpski, celinski kot panonski vplivi. Celinski segajo iz zahodne in
severne smeri po dolini Drave navzdol, ob tem pa ima osrednjo vlogo Celovška kotlina, ki je
izrazito kontinentalna. Od tod odtekajo hladne zračne mase zlasti v zimski polovici leta proti
vzhodu. Panonski vplivi se kaţejo bolj v padavinah. Iz smeri iz vzhoda prihajajo po Dravski
dolini navzgor, dokler ne zadenejo naravne prepreke pri Fali. Zato je na območju Selnice ob
Dravi prevladujoč panonski vpliv, ki je prisoten predvsem na vznoţju hribovja in z
nadmorsko višino slabi. Te vplive pa seveda modificirata goratost in specifičnost terena. Tako
so zimske temperature na dnu doline relativno niţje od sosednjih hribovitih krajev. Značilen
je tudi pojav toplotnega obrata, ko je temperatura zraka v višinah višja kot v niţinah. Na
Selniško-Ruškem polju vplivajo povečane in skoraj stoječe vodne površine na zmanjšanje
ekstremnega nihanja temperatur (Ţunko, 2005, str. 35).
Spodnja Dravska dolina ima ugodnejše temperaturne razmere kot zgornja, saj je pod
precejšnim vplivom subpanonskega podnebnega tipa. To vpliva na večjo poselitev uravnanih
dolinskih predelov občine. Prav tako je severni obdravski hriboviti svet temperaturno
ugodnejši kot Pohorje. Tu traja sneţna odeja dlje kot na Kozjaku. Odločilno vlogo imajo niţje
nadmorske višine in juţna prisojna lega (Rajh idr., 1993, str. 11).
Temperatura zraka se čez dan in leto spreminja. Za zmerno celinsko podnebje osrednje
Slovenije velja, da se povprečne januarske temperature gibljejo med –1 °C in –5 °C,
povprečne julijske pa med 10 °C in 20 °C. Povprečna letna temperatura se tukaj giblje med
8–10 °C, z izjemo višje leţečih predelov. V zadnjih letih se povprečna letna temperatura
zvišuje, poletja so vroča s temperaturami nad 30 °C in milimi zimami z zanemarljivimi
količinami snega (Hojs, 2008, str. 18).
29
Prevladuje celinski padavinski reţim. Količina padavin je največja ob pojavu vlaţnega in
toplega zraka iz Sredozemlja, ki se dviguje ob gorskih pregradah, se tam ohlaja in izloča
odvečno vlago kot padavine. Večina padavin pade v juniju in juliju, s povprečno količino
1000 do 1300 mm, ki se proti vzhodu zmanjšuje. Najmanj padavin pade pozimi v obliki
snega. Sneţna odeja traja v niţinah okoli 50 dni, v hribih do 100 dni. Količina sneţnih
padavin se je v zadnjih letih zmanjšala, obenem pa se je skrajšal tudi čas pokritosti s sneţno
odejo v višjih predelih Kozjaka in Pohorja (Hojs, 2008, str.18 ).
Zaradi bliţine mesta Maribor lahko pri pregledu podnebja v obravnavani občini uporabimo
spodaj prikazan klimogram Maribora.
Slika 4: Klimogram mesta Maribor v obdobju 1981–2010
Vir: www.meteo.arso.gov.si
Klimogram nam pove povprečne mesečne temperature zraka in povprečno količino padavin
vse leto. Prikazan klimogram pa nam ponudi povprečne podatke o temperaturi in količini
padavin v obdobju med leti 1981 in 2010. Najvišje temperature so bile zabeleţene v mesecu
juliju in avgustu, 21 °C in 20,2 °C, najniţje pa v mesecu januarju, –0,1 °C, in v decembru, 0,8
°C. Najvišji količin padavin sta zabeleţeni v mesecu avgustu, 112 mm, in v juniju, 107 mm.
Mesec z najmanj padavinami je januar, 35 mm, sledi pa mu februar z 38 mm. V zimskih
mesecih so padavine v obliki snega, v poletnih pa se pojavljajo plohe in nevihte z večjimi
količinami deţja.
30
Pedološke in vegetacijske značilnosti
Največ prsti je nastalo na nekarbonatnih-metamorfnih kamninah. Kamninska osnova, na
kateri nastaja prst na Kozjaku, hitro prepereva in zato nastaja prst hitreje kot na Pohorju. Na
strmejših predelih je pogost ranker, ki je najmlajša in najplitvejša prst. Pogostejši je še rjavi
ranker, ki ima debelejši humusni A horizont. Kisla rjava prst nastaja pod iglastimi gozdovi, je
globlja, vendar osiromašena z magnezijem in kalcijem. Kisle rjave prsti na nekarbonatni
podlagi so plitvejše, nagnjene k eroziji, zavzemajo hribovitejši svet, poraščene so s travniki.
Ob vodotokih so nastale obrečne in kisle rjave prsti na produ ter pesku. Tik ob vodah najdemo
obrečne prsti. Ob vznoţju Kozjaka ob naplavinah potokov najdemo finejši material, na
katerem so nastale vlaţne ilovnate prsti. Juţnejši ravninski del občine prekrivajo rankerji,
rjave prsti in prsti na produ ter pesku. Zaradi dobrih fizikalnih in kemičnih značilnosti prsti se
je tukaj razvilo kmetijstvo (Hojs, 2008, str. 20).
Pedološka karta občine Selnica ob Dravi nam pokaţe pokritost površja z različnimi prstmi, ki
so nastale na različni matični podlagi.
Vir: Atlas okolja, gis.arso.gov.si/atlasokolja/
Karta 3: Pedološka karta občine Selnica ob Dravi
31
LEGENDA:
- ranker, distričen
- distrična rjava tla na metamorfnih kamninah
- rendzina na apnencu in dolomitu
- evtrična rjava tla na metamorfnih kamninah
- evtrična tla na aluvialno-koluvialnih nanosih in deluviju
- evtrična tla na peščeno prodnatih sedimentih
- obrečna tla, evtrična
Naravna vegetacija na Kozjaku je gozd, ki pa so ga skozi desetletja močno preoblikovali.
Nekoč so prevladovali bukovi gozdovi, vendar so jih s sečnjo skrčili. Naravni gozd sestavlja
jelovo bukov sestoj, ki porašča le najstrmejše površine. Namesto jelke danes prevladuje
smreka, v višjih predelih najdemo macesen in tiso. Predstavniki listavcev, ki jih najdemo na
območju, so jesen, domači kostanj, javor, brest in lipa. Na močvirnatih in vlaţnih predelih je
pogosta siva jelša. Zgornji Boč, Zgornji Slemen in Šober so v večini prerasli z jelko. Na
vzhodnem delu Kozjaka uspeva vinska trta.
V ravninskem delu na kvartarnih usedlinah najdemo prodnato in ilovnato prst. To je tudi
območje intenzivnega poljedelstva z njivskimi površinami. Neposredno ob reki Dravi lahko
najdemo ozke pasove obrečnih evtričnih prsti, ki jih poraščajo travniki in gozd (Hojs, 2008,
str. 21).
Hidrološke značilnosti
Občina Selnica ob Dravi leţi na dokaj vodnatem območju. Sam Kozjak je zaradi neprepustne
sestave tal prepreden z manjšimi vodotoki in izviri, ki marsikje doseţejo dolino. Območje je
vse leto namočeno. Največji vodotok tukaj predstavlja reka Drava, v katero se izlivajo manjši
vodotoki in hudourniki s Kozjaka. Skupna dolţina dravskih pritokov s Kozjaka znaša 372 km.
Največji levi pritok je Bistrica. Večji potoki so še Habidov potok, Viltuški potok, Rečnikov
potok, Pecljev potok, Logarjev potok, Šturmov potok in Črmenica. Imajo sneţno-deţni reţim,
kar pomeni, da je višek vode v maju in juniju ter v novembru. Ob potokih se vrstijo tesne
grabe, ki so si podobne po svojem deberskem prerezu, s strmimi pobočji, ki se vzpenjajo iz
struge navzgor do višine okoli 600–750 m (Ţunko, 2005).
32
4.2 Prikaz druţbenogeografskih elementov
Prebivalstvo
Dravska dolina je bila poseljena ţe v 6. stoletju, vendar se je njen razvoj začel naglo vzpenjati
v času kolonizacije v 13. stoletju. Velik preobrat je doţivel kraj v letu 1091, ko je bila Selnica
prvič omenjena in podarjena v last šentpavelskemu benediktinskemu samostanu iz Labotske
doline.
V občini je bilo po podatkih statističnega urada Republike Slovenije leta 2014 4490
prebivalcev, ki so bili poseljeni v štirinajstih naseljih. Kraj Selnica ob Dravi je leta 2014
zabeleţil 1284 prebivalcev, Spodnji Slemen 618, Janţeva gora 451, Zgornja Selnica 439 in
Fala 323. Vsa ostala naselja imajo manj kot tristo prebivalcev. Gostota poselitve je 71
prebivalcev/km², kar je pod slovenskim povprečjem. S prostorskega vidika gledano je
največja poselitev omejena na juţni del občine v razmeroma ozkem niţinskem pasu ob glavni
prometni cesti Maribor–Dravograd. Severni del občine je hribovit, zato je poselitev redka in
razpršena, bolj poseljene so grape. Tukaj najdemo samotne kmetije, celke in razloţena naselja
(Hojs, 2008, str. 40).
Danes prebivalstvo migrira iz hribovitega dela Kozjaka v privlačnejša dolinska območja.
»Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo
priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je –
6,6. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen,
znašal je –4 (v Sloveniji 1,6) (Statistični urad RS)«.
Neenakomerna razporeditev dejavnosti in pomanjkanje delovnih mest v občini sta vzroka za
obseţne dnevne delovne migracije v Maribor in Ruše, ki so v nekaterih primerih postale
stalna naselitev. To je značilno za mlado generacijo, ki v Mariboru zaključi šolanje, tam
poišče zaposlitev in se stalno naseli. Takšno je še posebej področje Kozjaka, ki je podvrţeno
procesom razkroja naselbinske strukture in propadanja kulturne pokrajine (Hojs, 2008, str.
40).
Prebivalstvo se je od leta 1869 do leta 1981 povečevalo. V letu 1981 je bilo v občini
zabeleţenih 4748 prebivalcev. Z naslednjimi leti je število prebivalcev začelo upadati.
33
Največji porast je bil zabeleţen med leti 1900 in 1931, ko se je število povečalo za 1092, in
med leti 1931 in 1953, ko je beleţen porast 584 prebivalcev. Prvo povečanje je nastopilo
zaradi gradnje hidroelektrarne Fala, za drugo povečanje pa je kriv »baby boom« po drugi
svetovni vojni. Po letu 1981 se je število prebivalcev začelo zmanjševati. Med leti 1991 in
2002 se je število zmanjšalo za 144 oseb. V letu 2014 je v občini ţivelo 4459 prebivalcev.
Tabela 1: Število prebivalcev v občini Selnica ob Dravi v obdobju 1869–2014 po naseljih
Število prebivalcev po popisih
Naselje 1869 1900 1931 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2014
Črešnjevec 211 271 291 328 225 252 231 236 255 250 248
Fala 75 63 235 581 605 553 462 465 349 335 323
Gradišče 148 118 399 328 340 258 277 213 194 191 184
Janţeva gora 280 288 387 347 432 384 409 388 444 453 451
Selnica ob D. - - - - - 965 1086 1349 1323 1301 1284
Sp. Selnica 351 402 626 690 778 140 148 131 137 133 131
Sp. Boč 183 170 217 243 224 246 212 220 203 186 187
Sp. Slemen 539 500 520 612 776 742 830 668 645 657 618
Sv. Duh - - - - - - - - 120 115 115
Veliki Boč 158 138 251 197 147 131 119 120 100 105 98
Vurmat – del 189 180 215 162 161 138 100 96 31 23 22
Zg. Selnica 321 342 344 516 516 477 503 461 442 424 439
Zg. Boč 235 219 332 312 330 307 266 285 239 261 265
Zg. Slemen –
del 160 171 144 229 123 104 105 99 105 103 94
SKUPAJ 2840 2862 3961 4545 4657 4697 4748 4731 4587 4537 4459
Vir: Stat.si
Tabela prikazuje postopno manjšanje prebivalstva po letu 1981. Najopaznejši padec števila
prebivalstva je v naselju Vurmat, ki se do leta 2014 zmanjša za več kot 80 prebivalcev. Porast
prebivalstva je beleţilo le nekaj naselij, kot so Janţeva gora, Črešnjevec in Selnica ob Dravi.
Največji upad prebivalstva v sami občini beleţimo v letih 1991 do 2002. Število prebivalstva
se je zmanjšalo za 144 oseb.
34
Gospodarstvo
V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo. Pomembno vlogo sta
igrala ekstenzivna ţivinoreja in poljedeljstvo. Vinogradi so pokrivali niţje sončne predele
Kozjaka, ostale površine so pokrivali gozdovi in pašniki. Kmečki gozdovi so vse do
sedemdesetih let 20. stoletja igrali pomembno vlogo v kmetijstvu in splavarstvu. V 20.
stoletju se začne vloga kmetijstva zmanjševati, opuščati se začno njivske površine, pašniki in
vinogradi, povečuje se odstotek gozdnih površin. Po prvi svetovni vojni je močno nazadoval
pomen ţivinoreje, teţišče je začelo prehajati na industrijo. Po letu 1950 se je začel povečevati
deleţ prebivalstva, zaposlenega v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Deleţ kmečkega
prebivalstva je v zadnjih petdesetih letih padel za več kot polovico in je leta 1991 znašal 2,3
odstotka. Leta 2010 je bilo v občini zabeleţenih 213 kmetijskih gospodarstev na 1137 ha, ki
so v uporabi. Občina je še danes znana po pridelavi jabolk, sadovnjaki pa pokrivajo večji del
dravskih teras. Leta 2010 je bilo 187 kmetijskih gospodarstev poraslih z jablanami. Število
dreves, brez tistih v intenzivnih sadovnjakih, je presegalo 3360 dreves (SURS, 2016).
Za potrebe sadjarstva je bila kot del Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi v letu 1999
dograjena hladilnica sadja, kjer lahko danes skladiščijo okoli 1700 ton sadja.
Slika 5: Hladilnica sadja v Selnici ob Dravi
Vir: http://www.kz-selnica.si/
35
V osemdesetih letih 20. stoletja se je v občini začel pospešen industrijski razvoj. Nastajala so
proizvodna podjetja in obrati, ki so zaposlovali predvsem lokalno prebivalstvo. Nekateri so se
ohranili do danes, čeprav je odstotek teh le majhen.
Podjetja, kot so PSPM Kristal za proizvodnjo kaljenega stekla, proizvodni obrat Ferromoto-
Ferrotherm, ki je izdelovalo ogrevalne toplotne naprave, separacija peska, ki jo je vodil
Konstruktor, so v zadnjih desetih letih zaprla svoja vrata.
Podjetje Pulko ventili Ruše d. o. o., ki je kot del nekdanje Tovarne dušika Ruše od leta 1994
v privatni lasti, danes še vedno posluje. Izdelujejo visokotlačno plinsko opremo in si s svojimi
proizvodi, kakovostjo ter zanesljivostjo tlakujejo pot v Evropo.
Slika 6: Pulko ventili Ruše d. o. o.
Vir: www.ozslovakia.sk
Podjetje Zavar d. o. o. je podjetje, ki se ukvarja s plinsko in varilno tehniko, splošnim
strojništvom ter prodajo tehničnih proizvodov.
Proizvodno podjetje S. H. Welz proizvaja dele in opremo za področje avtomobilizma.
Začetna dejavnost je obsegala lepljenje zavornih oblog na kovino in proizvodnjo ventilov za
jeklenke. S širitvijo so pričeli proizvajati tlačne posode, proizvodnja pa danes obsega 1500
kvadratnih metrov, usmerjena pa je predvsem na tuje trţišče (http://www.shwelz.com/7/o-
podjetju).
36
Slika 7: Podjetje S. H. Welz
Vir: http://www.shwelz.com/7/o-podjetju
Podjetje za predelavo ovčje volne Soven d. o. o., ki proizvaja in predeluje naravno ovčjo
volno, je v zadnjih letih razširilo svojo ponudbo in se preselilo na novo lokacijo. V dvajsetih
letih delovanja so proizvedli ţe marsikatero prejo za ročno in strojno pletenje, vzmetnice,
vzglavnike, posteljna pregrinjala, pletenine in tkanine, biovolneno izolacijo za hiše, mikano
volno za polstenje ter filc iz volne za uporabo v kmetijstvu (Soven d. o. o., 2016).
Slika 8: Podjetje Soven d. o. o.
Vir: www.vitafit.si/
V veliki količini pa so se razmahnile predvsem storitvene dejavnosti v večjih naseljih. V
Selnici ob Dravi so se odprle različne trgovine in podjetja, ponudniki različnih storitev
ponujajo svoje usluge. Pri pregledu podjetij, ki so bila registrirana v občini Selnica ob Dravi,
sem jih na spletnem portalu Stop neplačniki zasledila več kot tristo.
37
5 TURIZEM V OBČINI SELNICA OB DRAVI
5.1 Turistični potencial
Turistični potencial predstavljajo vse tiste sestavine pokrajine, ki nimajo neposredne zveze s
turizmom, vendar zaradi svoje privlačne moči, ki jo imajo pri turistih, lahko postanejo
turistični objekti. Turistični potencial so naravne, druţbene in kulturne prvine izbrane
pokrajine in njena splošna infrastruktura (Jeršič, 1985, str. 26). Naravne sestavine turističnega
potenciala so geološka zgradba, reliefne značilnosti, hidrološke značilnosti, ţivalstvo in
rastlinstvo, podnebne značilnosti ter druge naravne danosti in posebnosti pokrajine. Kulturne
in druţbene sestavine predstavljajo jezik, verstvo, gostoljubnost, šege in navade, gospodarske
ter kulturne objekte, ustanove in različne prireditve (Horvat, 2000, str. 13).
5.1.1 Naravni potencial
Naravne sestavine pokrajine same zase niso turistično pomembne, njihova pomembnost pa
začne naraščati s povpraševanjem po njih. Lahko rečemo, da so naravne sestavine pokrajine
objektivna danost, katere vrednost določajo ljudje s svojimi turističnimi potrebami in motivi.
Zaradi različnih motivov ljudi je različen tudi turistični pomen naravnih sestavin na različnih
območjih. Zaradi spreminjanja turističnih navad in potreb se spreminja tudi turistična vloga
naravnih sestavin in pokrajin (Jeršič, 1985, str. 60).
Naravne privlačnosti v turizmu so flora in favna, obale in plaţe, gore, jezera, reke, morje,
ugodne klimatske značilnosti, sonce, sneg, veter, pokrajinske značilnosti itd. Občina Selnica
ob Dravi ima zaradi svoje reliefne razgibanosti, ugodnega podnebja, pestre ţivalske in
rastlinske sestave velik naravni potencial za razvoj turizma. Predstavlja ga predvsem
neokrnjena narava s hribi in dolinami, sveţ zrak, mir in spokojnost oddaljenosti od
vsakdanjega vrveţa, vodna telesa z reko Dravo na čelu, moţnosti za obisk turističnih kmetij in
okoliških hribov. Gozdovi nudijo sprostitev in oddih na sveţem zraku, poti so označene in
kondicijsko primerne za vsakogar.
38
Reka Drava je s svojim tokom izdolbla turistično zanimivo oblikovano dolino med
Pohorjem in Kozjakom. Primerna je za ribolov, voţnjo s čolnom ali pa le kratek oddih ob
reki. Na Spodnjem Slemenu sta nekoč stali dve pomembni drevesi. Juderova bukev, ki
predstavlja simbol vztrajnosti in nepopustlijivosti, ter nedavno padla lipa, posvečena
kralju Aleksandru Karadjordjeviču I.. Zasadili so jo učenci Osnovne šole Selnica ob
Dravi in odborniki davnega leta 1934 (Selniške novičke, 2008).
Na Spodnjem Slemenu v neposredni bliţini dvorca Viltuš najdemo grajski park, ki
predstavlja kvaliteten primer ureditve vrta v začetku 20. stoletja. Poleg domačih vrst
drevja se park odlikuje z redkimi tujimi vrstami, kot so močvirski taksodij, tulipovec,
gledičija, kavkašna jelka, kanadska čuga, magnolija in čopasti taksodij. Po dolgoletni
opuščenosti parka so ga v zadnjih letih na lastno pest pričeli urejati lokalni prebiva lci in
mu začeli vračati nekdanji sijaj.
Za kolesarje so označene kolesarske poti, ki popeljejo tudi preko slovensko-avstrijske meje.
Karta 4: Kolesarske poti v občini in njeni okolici
Vir: Kolesarska karta Pohorje, Zavod za turizem Maribor, maj 2012
39
Zaradi posebne izoblikovanosti reliefa je območje občine najbolj poznano po svojih
pohodniških poteh, ki so razpredene od Gradišča na Kozjaku pa vse tja do Sv. Duha na
Ostrem vrhu. Poti so večinoma speljane po grapah ob potokih, nekaj tudi po slemenih. V
občini sta nastali grapi ob Brestrniškem potoku in Prekova grapa, na drugi strani so grape
omejile Tojzlov vrh (703 m), kjer stoji Planinski dom Kozjak, ki je priljubljena izletniška
postojanka planinske poti čez Kozjak ter poučno okolje za izvajanje obšolskih dejavnosti.
Večji potoki v občini so še Habidov potok, potok Bistrica, Logarjev potok in Šturmov
potok. Med Brestrniškim potokom in potokom Bistrica stojita še dva višja vrhova –
Moţičev vrh (920 m) in Ţavcarjev vrh (915 m). Med Šturmovim jarkom in potokom
Bistrico sega juţni greben z več vrhovi, nanizanimi od severa proti jugu, skoraj do višine
1000 m, to so Jarčev vrh 964 m, najvišji vrh leţi na Zgornjem Boču in je visok 995 m
(Hojs, 2008, str. 58).
Najbolj znana pohodniška pot je Binkoštna pot po Šturmovi grabi mimo Virtičevega
mlina vse do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Pot na Sv. Duh na Ostrem vrhu je speljana tudi iz
Selnice ob Dravi, mimo Zgornje Selnice po dolini Logarjevega potoka. Imenuje se
Aljaţeva pot in je daljša kot binkoštna pot.
Karta 5: Binkoštna pot po Šturmovi grabi in Virtičev mlin
Vir: Geopedia.si, tonetoplakphotography.blogspot.com
40
Turistična učna pot je speljana okoli hriba Janţeva gora, ki se ponaša s cerkvico svetega
Janeza na njeni najvišji točki. Pot povezuje samo naselje Selnica ob Dravi in naselje
Janţeva gora skozi gozdno-učno pot. Učna pot na svoji poti predstavi vegetacijsko odejo
in različne ţivalske vrste, ki so značilne za tukajšnje območje. Rastlinstvo je označeno z
učnimi tablicami, postavljeni so smerokazi in klopce za oddih.
V letu 2015 je bila otvorjena tudi Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku.
Pot zajema deset točk med lovskim domom LD Boč na Kozjaku do CŠOD Škorpijon in
sedem točk na območju Janţeve gore od Antlogeja naprej. Pot je označena s kaţipoti,
zanjo sta potrebni dve uri sproščene hoje (http://tdselnica.si/turisticna-ponudba/lovsko-
naravoslovna-ucna-pot-ld-boc-na-kozjaku/).
5.1.2 Druţbeni in kulturni potencial
Turistična potovanja, ki so usmerjena v zadovoljevanje kulturnih in druţbenih motivov, se
usmerjajo k druţbeno privlačnim sestavinam pokrajine. K temu prištevamo kulturne in
zgodovinske spomenike, kulturne ustanove in prireditve, gospodarske objekte ter
gospodarske, zabavne, športne in druge prireditve ter ustanove (Jeršič, 1985, str. 86). Za
turizem so privlačne prireditve, glasba, folklora, tradicija, običaji, stare obrti, cerkve, gradovi,
druge arhitekturne zgradbe in značilnosti.
Dravska dolina je s svojo posebno naravno lego odigrala v političnem, kulturnem in
gospodarskem pomenu zanimivo vlogo. Slovenci so je poselili ţe v 6. stoletju, njen pomen pa
se je povečal z ustanovitvijo šentpavelskega samostana v Labotski dolini. Leta 1093 so na
darovnici, ki je samostanu podeljevala dve kmetiji, prvič zapisali ime Selnica (»aput
Zellniz«). Vse do začetka 16. stoletja je samostan tukaj igral odločilno vlogo. Ţe takrat je bila
Dravska dolina pomembna prometnica. Zaradi ugodnega poloţaja je Fala postala pomembna
postojanka. Območje je bilo skozi zgodovino zelo pomembno zaradi lesa, ki so ga dajali
obširni gozdovi. V kapitalističnem obdobju se je začel razvoj sekundarnih in terciarnih
dejavnosti. Pomembno vlogo je še vedno igralo lesarstvo, v ospredje pa so začeli prihajati
steklarstvo, rudarstvo, oglarstvo in ţelezarstvo. Industrializacija je prinesla nove spremembe,
leta 1867 je bila zgrajena ţelezniška proga Maribor–Dravograd–Celovec. Zgodovinsko
dogajanje je občini zapustilo kulturne in druţbene znamenitosti, zanimive za turizem (Rajh
idr., 199, str. 18).
41
V središču Selnice ob Dravi stoji cerkev sv. Marjete Antiohijske. Ţupnijska cerkev je leta
1773 pogorela do tal, z njo pa tudi ţupnišče in vsi cerkveni dokumenti ter matične knjige.
Cerkev je bila nato na novo postavljena v letu 1780. Danes ima notranjost cerkve baročno
podobo. Poleg glavnega oltarja so še trije stranski posvečeni sv. Mariji, sv. Barbari in sv.
Janezu Nepomuku. Glavni oltar, Marijin oltar, in priţnica so delo Joţefa Strauba, znanega
baročnega kiparja, Barbarin oltar pa delo kiparja Mihaela Pogačnika. Orgle je naredil Josip
Salb v letu 1847. Freske so delo Jakoba Brolla iz leta 1888, prav tako kriţev pot iz leta 1890.
Cerkev je bila v leti 1980–1990 postopoma obnovljena (Rajh idr., 1993, str. 18).
Slika 9: Cerkev sv. Marjete Antiohijske v Selnici ob Dravi
Vir: www.zupnija-selnica.si
V naselju Janţeva gora stoji cerkev sv. Janeza Krstnika iz leta 1545. Cerkev je enoladijska,
z gotskimi prvinami. Zvonik in ladja sta bila dozidana v 17. stoletju. Vsa oprema v cerkvi je
baročna in izhaja iz 19. stoletja. Cerkev je leta 1930 zajel poţar, obnovljena je bila leta 1937.
Posebnost cerkve je ta, da je v prezbiterij vzidan nagrobnik rimskega vojaka (Rajh, 1993).
Občina ponudi veliko drugih sakralnih objektov, kot so različne kapelice in razpela.
Najprepoznavnejše so Havdinova kapelica na Zgornjem Slemenu, Rotova kapelica na
Zgornjem Boču, Šolarjeva kapelica na Spodnjem Slemenu in kapelica na pokopališču v
Selnici ob Dravi. Ob glavni cesti Maribor–Dravograd stoji kapelica s Straubovim kipom sv.
Antona Padovanskega (Rajh idr., 1993, str. 140).
42
Ena izmed zanimivejših in lepših cerkva je cerkev Sv. Duha v naselju Sveti Duh na Ostrem
vrhu neposredno ob avstrijski meji. Skozi naselje vodi cesta čez mejni prehod z Avstrijo in
planinska pot čez Kozjak. Cerkev stoji na vzpetini, ki ponuja lep razgled na sosednjo Avstrijo
in kozjaške gozdove. Zgrajena je bila v letu 1667 po naročilu Anne Crescentije Štubenberške
in posvečena v letu 1709. Cerkev ima bogato oltarsko plastiko in kapelo sv. Avguština (Rajh
idr., 1993, str.139).
Posebno mesto med zgodovinskimi spomeniki nosi dvorec Viltuš. Dvorec Viltuš stoji ob
cesti Maribor–Dravograd, v naselju Spodnji Slemen. Njegovi začetki segajo v prvo polovico
12. stoletja, ko so ga upravljali vitezi Viltuški, pomembna druţina iz rodu ministerialov
gospoda Mariborskih. Današnjo podobo je dvorec dobil v letu 1885. Dvorec sestavlja več kril,
k njemu pa pripadajo tudi kapela, mnoţica stolpičev in obkrajni večji stolpi. Nekoč je bil
dvorec bogato opremljen, z rezljanimi lesenimi stropovi in marmornimi kamini. Obdaja ga
angleški park z redkimi primerki različnih dreves, kot so tulipovec, kavkaška jelka, magnolija.
Igral je ţe marsikatero vlogo od gestapovskega zapora do doma upokojencev. Lastnik
posestva je Ministrstvo za kulturo, občina pa ga delno ureja in skrbi za grajski park. Danes ga
najeda zob časa, vendar se lokalno turistično društvo in krajani trudijo, da bi mu povrnili
nekdanji ugled (Dvorec Viltuš, https://sl.wikipedia.org/wiki/Dvorec_Viltuš).
Slika 10: Dvorec Viltuš
Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/slovenski-gradovi-za-kupce-znova-predragi.html
Čeprav naselje Fala uradno ne spada več v občino Selnica ob Dravi, falsko graščino zaradi
njenega pogleda na omenjeno občino lokalno prebivalstvo jemlje za svojo. Falska graščina
izhaja iz 13. stoletja, ko je bil upravni sedeţ šentpavelskega samostana za posesti na
Štajerskem prenešen na Falo. Takrat so ga upravljali falski upravniki gospodje Falski, v 16.
43
stoletju je bil zapisan Luki Szekelyju iz Viltuša, v 17. stoletju je prešel pod oblast opata
Hieronima Marchstallerja. Danes je grad v zasebni lasti, obnovljen z 18 grajsko obnovljenimi
in opremljenimi sobanami, grajskim dvoriščem in prireditvenim prostorom s 400 sedišči. Na
gradu je mogoče doţiveti grajsko pravljico in grajsko ţivljenje v ţivo ter okusiti njihove jedi,
saj je grad prevzel turistično in izobraţevalno dejavnost (Gradfala.si).
Slika 11: Dvorišče falskega gradu
Vir: http://www.gradovi.net/grad/data/faladvorec/DSC04744.JPG
Na Dobravi v Črešnjevcu ob Dravi stoji znamenje sv. Janeza Nepomuka, zaščitnika
splavarjev. Svetnik je upodobljen v mašniškem oblačilu s krznenim ogrinjalom, čepico in
razpelom v desnici. Stoji na kamnitem podstavku. Nastal je ob koncu 18. stoletja in je delo
poznobaročnega mojstra (Register nepremične kulturne dediščine,
http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=6365).
Na dvorišču osnovne šole Selnica ob Dravi stoji spomenik v spomin slikarju Joţetu
Šušmelju, ki je ustvarjal prav na omenjenem območju. Poleg slikarstva se je ukvarjal z
modeliranjem, kiparjenjem in likovnimi tehnikami. Umrl je kot talec v boju med drugo
svetovno vojno (Rajh idr., 1993, str. 175).
V neposredni bliţini na stavbi osnovne šole se nahaja spominska plošča padlim borcem in
ţrtvam fašističnega nasilja med leti 1941–1945. Spomenik NOB najdemo tudi v Gradišču
na Kozjaku in na Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Tu so ţandarji 29. aprila 1929 umorili
organizacijskega sekretarja KPJ Djura Djakoviča in sekretarja centralnega odbora Rdeče
44
pomoči Jugoslavije Nikolo Hečimovića. Na te dogodke opozarjata obnovljena doprsna kipa
ustreljenih komunistov (Rajh idr., 1993, str. 143).
Iz časov NOB je pod Pajtarjevo domačijo v leseni kolibi z dvema prostoroma delovala
partizanska bolnišnica Avšjek. Zasnovana je bila v letu 1944, pri pomoči ranjencev pa so
sodelovali domačini. Lesena koliba se je podrla v letu 1956, domačini pa še vedno znajo najti
ostanke in sledove bolnišnice. V istem obdobju je na Gartnerjevi domačiji na Svetem Duhu na
Ostrem vrhu delovala partizanska tiskarna, ki je obratovala do leta 1945 in ni bila nikoli
odkrita s strani sovraţnika (Rajh idr., 1993, str. 140).
Ena izmed najpomembnejših in najlepših kulturnih znamenitosti v selniški občini je
hidroelektrarna Fala. Je najstarejša elektrarna na slovenskem delu reke Drave. Graditi so jo
pričeli tik pred začetkom prve svetovne vojne leta 1913, delovati pa je začela leta 1918 s
prvimi petimi agregati. Njeni agregati, ki so jih sestavljale horizontalne dvojne Francisove
turbine in na isti osi v podaljšku generatorji, so bili z izgradnjo nove strojnice na desnem
bregu Drave postopoma ustavljeni. Prostor strojnice je danes zanimiv za obiskovalce, saj
lahko tukaj spoznajo, kako je elektrarna delovala nekoč in danes, kakšne spremembe so jo
doletele skozi zgodovino in v kakšnem stanju je danes. Del elektrarne je danes preurejen v
Tehniški muzej HE Fala (DEM, 2016).
Slika 12: HE Fala
Vir: www.dem.si
Pomemben del turistične ponudbe na podeţelju predstavljajo tudi turistične prireditve in
festivali. Občina praznuje v mesecu maju občinski praznik, ki ga pospremi z obilico
kulturnih, izobraţevalnih in kulinaričnih dogodkov, tradicionalni praznik jabolk v oktobru,
45
dneve polstenja, pustni karneval, spust s pleţuhom, kobanski pohod, kresovanje in obhajanje
prvega maja, novoletno rajanje na prostem, martinovanje na prostem in še in še. Ob drţavnih
praznikih potekajo proslave v sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem, športne prireditve,
veselice, gasilska tekmovanja. Z letom 2015 je v Selnici ob Dravi zrasel nov kulturni dom s
knjiţnico, na katerega so občani še posebej ponosni.
Hram kulture Arnolda Tovornika je odprl svoja vrata maja 2015, pozdravilo pa ga je več
kot 700 obiskovalcev. Hram je kulturno turistični informacijski center, v katerem se nahaja
tudi knjiţnica Selnica ob Dravi, namenjen pa je različnim prireditvam od glasbenih,
gledaliških, šolskih ipd. Njegovo gradnjo so financirale Evropska unija, Republika Slovenija
in Občina Selnica ob Dravi (http://www.hramkulture.si/).
Slika 13: Hram kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi
Vir: http://www.hramkulture.si/
Občinski praznik Selnice ob Dravi je prireditev, ki jo v sodelovanju z društvi iz okoliških
krajev pripravlja občina. Odvija se v mesecu maju in traja dobrih deset dni. Občina uraden
dan praznuje 23. maja. V času prireditev se v občini zvrstijo različne dejavnosti: športna
tekmovanja, tekmovanje v šahu, tekmovanje v kuhanju selniških in drugih dobrot, veliko
raznih predavanj in seminarjev za širšo publiko, trţnica z domačimi proizvodi lokalnih kmetij
izpod rok kmečkih ţena. Odvije se kolesarski maraton, mednarodno tekmovanje v
46
vzpostavljanju radijski zvez, tradicionalni selniški tek. Ob večerih se na glavnem prizorišču
na igrišču osnovne šole zvrstijo glasbene prireditve. Tam se najde glasba za vsako uho in
hrana za vsak ţelodec.
Tradicionalni praznik jabolk se odvija v septembru. Turistično društvo Selnica ob Dravi
vsako leto pripravi bogat kulturni program s številnimi gosti in povabljenci, domačimi društvi
ter učenci osnovne šole. V času praznika jabolk si je mogoče ogledati slikarsko in fotografsko
razstavo ter razstavo cvetja in sadja, ki jo pripravljajo domači sadjarji in cvetličarji. Ob tem
potekajo različne delavnice in razstava starodobnikov ter tekmovanje v kuhanju najboljše
marmelade. Kuha se tudi pleţuharski lonec. Ena izmed prireditev je tudi jabolčni tek in v
zadnjih nekaj letih obisk jabolčne poti. Ob vrhuncu praznika je izbrana nova jabolčna kraljica,
ki predstavlja občino in njeno sadjarsko dejavnost širom Slovenije (Selniške novičke, 2011).
Slika 14: Vabilo na praznik jabolk in občinski praznik Selnice ob Dravi
Vir: www.lokalec.si; www.hramkulture.si
S pomočjo financiranja iz projekta Evropskega sklada za razvoj podeţelja je v občini nastala
sadjarska učna pot za kolesarje in pohodnike v dolţini okoli 4,5 km. Imenuje se Jabolčna
pot. Njen obisk je primeren za druţinske izlete, skupine in posameznike. Na poti sprehajalci
47
spoznavajo selniška jabolka in njihove zdravilne učinke, zanimivosti iz sveta sadjarstva,
lokalne ponudnike hrane in pijače, ob predhodnem naročilu pa lahko poskusijo njihove
izdelke. Moţna je tudi izposoja šestih koles za obisk poti (Selniška Jabolčna pot,
http://www.lokalec.si/obcine/selniska-jabolcna-pot/).
Karta 6: Potek jabolčne poti med Falo in Spodnjo Selnico
Vir: http://tdselnica.si/jabolcna-pot-sadjarska-ucna-pot-za-kolesarje-in-pohodnike/
Podelitev zlate vrtnice je zaključna prireditev projekta, ki je usmerjen v urejanje bivalnega
okolja in podeţelja. Nagrajencem se podeli priznanje Zlata vrtnica za najlepše urejeno okolico
doma, kmetije ali gospodarskega objekta v občini.
Tudi spust s pleţuhom je eden izmed tradicionalnih prireditev v občini. Zaradi pomanjkanja
snega se je prireditev preselila iz Sv. Duha na Ostrem vrhu na Sneţni stadion pod Mariborsko
Pohorje, kar pa se je izkazalo za še boljšo potezo. Spust s pleţuhi in srečanje starodobnih
prevoznih sredstev na snegu je vsako leto dobro obiskana in zanimiva etnološka ter zabavna
prireditev. Na Sv. Duhu na Ostrem vrhu, v nekdanji carinski stavbi, je bila v letu 2014
postavljena etno zbirka Selniški plejţuh, ki si jo je mogoče ogledati vsak vikend (Etno
zbirka Selniški plejţuh, 2016).
48
V mesecu juliju farani praznujejo tudi dan sv. Marjete, zavetnice selniške cerkve in ţupnije.
Takrat poteka maša, ki privabi ljudi iz drugih ţupnij po Sloveniji. Praznovanje se nadaljuje z
druţenjem ţupljanov ob dobrotah farank in pijačo iz ţupnijske kleti.
V času pusta se odvija pustni karneval. Maškare se zberejo v središču Selnice ob Dravi in s
povorko obidejo najbliţje selniške ulice. Glavno dogajanje pustovanja se odvije na igrišču za
osnovno šolo. Karneval je zanimiv predvsem zaradi starih običajev, povezanih s pustovanjem,
saj se nam predstavijo stare in nove podobe. Najzanimivejši je vsekakor babji mlin, ki staro
spreminja v novo.
Tradicionalni mednarodni festival polstenja se bo v letošnjem maju v občini odvil ţe petič
zapored. Organizira ga podjetje Soven d. o. o. iz Selnice ob Dravi, ki se ukvarja s proizvodnjo
materialov in izdelkov iz ovčje volne. Na festivalu se odvijajo delavnice izdelovanja iz ovčje
volne, predavanja in prodaja izdelkov (Soven d. o. o., 2016).
5.1.3 Splošna infrastruktura
Turizem pri svojem razvoju v prostoru izkorišča naravne, socialne in kulturne danosti,
obenem pa tudi elemente, ki sodijo v splošno infrastrukturo. Sem prištevamo transportno,
vodovodno, energetsko, kanalizacijsko, zdravstveno in drugo infrastrukturo, ki ni bila
načrtovana za potrebe turizma (Mihalič, 2006, str. 21).
Cestno omreţje sestavljajo drţavne in občinske ceste, ki jih v večjem delu pogojuje relief.
Skozi občinsko središče poteka glavna cesta Maribor–Dravograd, z Rušami občino povezuje
regionalna cesta Ruše–Selnica, do Sv. Duha pelje regionalna cesta Selnica–Sv. Duh, na
Gradišče na Kozjaku pa regionalna cesta Selnica–Gradišče–Avstrija. Glavne ceste, ki
povezujejo naselja in zaselke, so asfaltirane, javne poti ponekod še makadamske. Glavna cesta
Maribor–Dravograd je lepo urejena, manjka ji le nekaj pločnikov, ki pa so jih v zadnjih letih
dodajali in širili. Na ravninskih predelih občine so ceste dobro vzdrţevane in široke, v
hribovitejšem delu pa se zoţijo, vendar so še vedno v dobrem stanju, saj so redno vzdrţevane.
Nekoliko slabše povezave ima občina v javnem potniškem prometu, saj je časovna pokritost
avtobusnih linij nekoliko redkejša. Ţelezniškega omreţja občina nima, najbliţje je v
sosednjem naselju Ruše (Hojs, 2009, str. 61).
49
Karta 7: Cestno omreţje v občini
Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=SELNICA_OB_DRAVI
Občina je telekomunikacijsko opremljena z omreţjem KRS Selnica-Ruše.
Občina se z vodo oskrbuje iz lastnih virov, glavno črpališče pa je na Dobravi. Občina ima
veliko vodohranov, iz katerih se oskrbuje s pitno vodo. Občina je bogata tudi z individualnimi
zajetji, ki sluţijo za lastno oskrbo (Hojs, 2009, str. 64).
Kanalizacijsko omreţje se je v letu 2015 razširilo in močno izboljšalo s projektom Zgornja
Drava – Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave. S tem so dosegli 95 odstotno
priključitev na kanalizacijo v naselju Janţeva Gora in izgradnjo čistilne naprave s kapaciteto
5.000 PE. Na območju Kozjaka imajo objekti zgrajene pretočne greznice, saj je razumljivo, da
je izgradnja kanalizacijske infrastrukture na območju razpršene gradnje nesmiselna
(http://www.selnica.si/data/upload/12092007_009.pdf, 2016).
Legenda:
Drţavna cesta
Občinska cesta
Gozdna cesta
50
5.2 Turistična infrastruktura
Sam pojem turistična infrastruktura obsega tisti dodatni del splošne infrastrukture, ki ga
pogojuje turizem. Predstavlja objekte in naprave za oskrbo z vodo, toploto, odvajanje
odpadnih voda in trdih odpadkov ter prometnice, ki so dodatno prilagojeni obremenjenosti
zaradi turizma (Jeršič, 1985, str. 85). Primeri turistične infrastrukture so hotelske zgradbe,
turistični zabaviščni in športni ter drugi objekti. Storitve, ki jih nudijo omenjeni objekti,
imenujemo turistična superstruktura (nastanitve, polpenzioni, storitve prehrane, vodenja,
zabave ipd.) (Mihalič, 2006, str. 22).
Občina Selnica ob Dravi ima nekoliko slabše urejeno turistično infrastrukturo, vendar se ta s
pomočjo TD Selnica ob Dravi in občine izboljšuje. Športne površine, namenjene turizmu, so
bolj izjema kot pravilo, igrišča najdemo le v šolskem okolišu (OŠ Selnica ob Dravi,
Podruţnicna šola Gradišče na Kozjaku in Sv. Duh na Ostrem vrhu). Poleg šolskih telovadnic
in igrišč lahko najdemo odbojkarsko in teniško igrišče v Črešnjevcu, kegljišče na Fali, pokrito
teniško igrišče na Spodnjem Slemenu ter nekaj teniških igrišč v Črešnjevcu ob Dravi. Na Sv.
Duhu na Ostrem vrhu je nekoč obratovalo smučišče z vlečnico, vendar zaradi suhih zim to ne
obratuje več, zaradi podruţnične osnovne šole pa se tam nahaja lepo urejeno športno igrišče,
ki je namenjeno uporabi za širšo javnost.
Na območju Kozjaka lahko najdemo mnogo pohodniških in planinskih poti, ki so v zadnjih
letih vedno bolje označene, opremljene s smerokazi, koši, poti pa so primerne tako za
rekreativne uporabnike kot tiste, ki ţelijo večjo telesno obremenitev. Na poti je veliko
navadnih in izletniških kmetij, kjer se lahko pohodniki spočijejo ter okrepčajo z domačo
hrano in pijačo.
51
Slika 15: Smerokazi v občini
Vir: http://www.hribi.net/slika.asp?razmerekomentar=103429 in Valentina Perkuš
Večjih nastanitvenih moţnosti v občini ni. Tukaj ni hotelov ali hostlov, nihče ne oddaja
apartmajev. Prenočišča za kratek čas ponujajo registrirane turistične kmetije in gostišča.
Najbliţji hotel in hostel lahko najdemo v nekaj kilometrov oddaljenih Rušah. V letu 2013 je
občina turistom lahko ponudila 25 sob s skupaj 105 leţišči, v letu 2014 pa le 19 sob s 95
leţišči, kar pomeni, da se je kljub večji turistični ponudbi in oglaševanju s strani TD število
prenočitvenih kapacitet zmanjšalo. Občina Selnica ob Dravi je leta 2012 v vseh nastanitvenih
objektih zabeleţila 3208 prihodov turistov, ki so skupaj prenočili 9347-krat, v letu 2014 pa je
zabeleţila 3782 prihodov turistov, ki so tam prenočili 10610-krat (Stat.si, 2016).
5.3 Turistična društva in organizacije v občini Selnica ob Dravi
Turistične organizacije prevzemajo dvojno vlogo: na eni strani zastopajo turistično ponudbo,
na drugi strani pa pribliţujejo ponudbo potrošnikom turističnih dobrin. Turistične agencije z
organiziranjem potovanj ponujajo turistom celosten turistični proizvod, s propagandno
dejavnostjo pa dvigujejo turistično povpraševanje (Horvat, 2000, str. 14).
Občina kot ena izmed pospeševalk razvoja turizma je tista, ki mora turizmu zagotavljati
ugodne pogoje, javni interes pri razvoju lokalne turistične ponudbe in uresničevanje letne
razvojne turistične politike. Za uspešno uresničevanje turističnega razvoja na lokalno-
regionalnem nivoju je še posebej pomembno povezovanje med občinami. Uspešen razvoj
52
turistične dejavnosti je odvisen od organiziranosti turizma na določenem območju. Zato so
odgovorna turistična in ostala društva. Turistična društva na podeţelju delujejo v javnem
interesu in so pospeševalec turizma. Ta vodijo turistično politiko na lokalni ravni v skladu s
svojimi interesi in lokalnimi moţnostmi. Njihova naloga je ozaveščanje prebivalstva,
pospeševanje delovanja mladih v turizmu, organiziranje čistilnih akcij in urejanja krajev,
organiziranje tekmovanj za okoljsko urejenost, nameščanje turističnih oznak, skrb za kulturo,
naravno in etnološko dediščino, izdajanje propagandnega gradiva, organiziranje prireditev ter
izletov (Šauperl, 2000, str. 10).
Slika 16: Logotip turističnega društva Selnica ob Dravi
Vir: www.tdselnica.si
V občini Selnica ob Dravi delujejo naslednja društva, ki so pomembna za razvoj turizma:
- Turistično društvo Selnica ob Dravi,
- Country Club Selnica ob Dravi – društvo za ohranjanje ljudskega izročila,
- Društvo podeţelskih ţena in deklet,
- Društvo upokojencev Selnica ob Dravi,
- Društvo upokojencev Fala,
- Mladinsko društvo Bakheros,
- Čebelarsko društvo Selnica ob Dravi,
- Društvo kmetic Gradišče na Kozjaku,
- Ročnodelsko društvo Marjetice,
- Prostovoljno gasilsko društvo Selnica ob Dravi,
- Lovska druţina Boč na Kozjaku,
- Klub prijateljev Selnice ob Dravi,
- Društvo za ohranjanje socialnih stikov – Most.
Prav tako so pomembna tudi Kulturno društvo Pavza, KUD Gradišče na Kozjaku, Kulturno
izobraţevalno društvo Janez Urbas, Amatersko glasbeno društvo K – Miro, Pevsko društvo
53
Lipa Sveti Duh na Ostrem vrhu, Društvo Tangram, Karate klub Selnica ob Dravi, Športno
društvo Turbina, Društvo tabornikov Kobanski rod, Športno društvo Kobansko, CB klub
Selnica ob Dravi, Kegljaški klub Fala, Tenis klub Spin, Klub malega nogometa Slemen,
Maratonsko društvo Robič, Moto klub Risi in Bikes 'n' Roses ter še mnogi druga (TD Selnica
ob Dravi).
5.4 Stanje turizma v občini Selnica ob Dravi
Občina Selnica ob Dravi je v zadnjih letih zabeleţila porast turističnega povpraševanja. Leta
2009 je občina obiskovalcem lahko ponudila 23 sob s 112 leţišči, v letu 2015 pa je ponudila
19 sob s 95 leţišči. Med letom 2008 in 2015 se je število leţišč zmanjšalo za 17, število sob
pa za 4. Leta 2008 je občino obiskalo 1263 turistov. Ti so v občini prenočili 5346-krat. V letu
2015 je občino obiskalo 2345 obiskovalcev, ki so v občini prenočili 5546-krat. Od leta 2008
je obisk turistov počasi naraščal, v letu 2010 in 2011 padel zaradi posledic gospodarske krize,
število prenočitev pa je ostajalo podobno, kar pomeni, da se je v občini ustavilo več turistov,
vendar je čas njihovega bivanja postajal krajši. Po letu 2013 pa je število turistov začelo
hitreje naraščati.
Tabela 2: Prihodi in prenočitve turistov v občini Selnica ob Dravi v letu 2015
Ja
nu
ar
Feb
rua
r
Ma
rec
Ap
ril
Ma
j
Ju
nij
Ju
lij
Av
gu
st
Sep
tem
be
r
Ok
tob
er
No
vem
ber
Dec
emb
er
Prihodi
turistov
/ / / 413 465 377 137 71 413 469 / /
Prenočitve
turistov
/ / / 871 944 707 505 355 1040 1124 / /
Vir: Stat.si
54
Graf 1: Prihodi in prenočitve turistov v občini Selnica ob Dravi v letu 2015
Vir: Stat.si
Občina gradi svojo prihodnost na načelih trajnostnega razvoja. Ob tem skrbi za aktivno
sodelovanje vseh razpoloţljivih potencialov ob upoštevanju kakovosti ţivljenja ljudi in okolja
ter za druţbeno odgovornost do sedanjih in prihodnjih rodov. Občina je zato usmerjena k
vzdrţevanju ravnovesja svojih ekosistemov in k energetski neodvisnosti. Temeljno poslanstvo
občine je zagotavljanje storitev in pogojev, ki prispevajo h kakovosti ţivljenja in vsakdanjika
ljudi oziroma občanov ter organizacij z zadovoljevanjem njihovih potreb glede na dane vire.
Občina se trudi biti prepoznavna po svoji odprtosti, odprtosti občanov, usmeritvi k energetsko
varčnim in okolju prijaznim kmetijskim in drugim dejavnostim ter po še bogatejšem
kulturnem in športnem udejstvovanju svojih občanov ter organizacij (Selnica ob Dravi, 2016).
TD Selnica ob Dravi se v zadnjih letih močno trudi s promocijo občine z udeleţevanjem na
raznih turističnih sejmih (Alpe Adria, Naturo, Bonaca), lokalnih sejmih v Sloveniji in Avstriji,
prireditvah, ki jih organizira Turistična zveza Slovenije, Zavod za turizem Maribor Pohorje in
mnogi drugi. S pomočjo evropskih in lastnih sredstev je občina uredila turistično zanimive
učne poti, ki pripomorejo k večjemu obisku turistov. Statistični podatki pokaţejo, da se je
turistični obisk občine v zadnjih letih zvišal. Tukaj bi bilo potrebno poskrbeti, da bi občina
turistom lahko ponudila tudi več nastanitvenih kapacitet, ki jih primanjkuje, in tako turiste
obdrţala še kakšen dan več.
0
200
400
600
800
1000
1200
Prihodi in prenočitve turistov v občini Selnica ob
Dravi v letu 2015
Prihodi turistov
Prenočitve turistov
55
V Strategiji razvoja turizma turistične destinacije Osrednja Štajerska 2010–2020, v katero
spada tudi obravnavana občina, trdijo, da mora celovit razvoj turizma v destinaciji temeljiti na
principu odgovornega turizma, ki zna in zmore poleg pričakovanih ekonomskih učinkov
upoštevati tudi naravne in kulturne dobrine, ljudski potencial, tradicionalno identiteto ter
trajnostni razvoj. Njihova vizija je, da destinacija postane mednarodno prepoznavna turistična
destinacija s celostnimi turističnimi produkti, ki jih sprejemajo tako gostje kot domačini.
Njeni cilji so:
− povečanje prepoznavnosti destinacije,
− intenzivno trţenje in oglaševanje,
− razširitev turistične ponudbe,
− razvoj celoletnih ponudb,
− razvoj specializiranih produktov in programov,
− dvig kakovosti turističnih storitev,
− trajnostni razvoj turizma na destinaciji,
− povezovanje ponudnikov na lokalni in regionalni ravni.
Za izpolnjevanje ciljev Strategije je pri nas kot nosilec razvoja na podeţelju odgovorna
lokalna akcijska skupina LAS Jabolko (Strategija razvoja turizma na območju 22 občin Zg.
Podravja, 2011).
56
Karta 8: Turistična ponudba občine Selnica ob Dravi na zemljevidu
Vir: Valentina Perkuš
Legenda:
Naravne znamenitosti (1 - razgled s Svetega Duha na Ostrem vrhu, 2 -
gozdovi Kozjaka, 3 - Juderova bukev, 4 - reka Drava, 5 - dravske terase, 6 -
sadjarska pokrajina, 7 - park ob gradu Viltuš)
Kulturne znamenitosti (8 - cerkev Sv. Duha, 9 - HE Fala, 10 - cerkev Sv.
Janeza Krstnika, 11 - cerkev Sv. Marjete, 12 - grad Fala, 13 - grad Viltuš)
Turistične kmetije ( 14 - kmetija Vališer, 15 - kmetija Pri starem Kovaču,
16 - kmetija Urbas, 17 - kmetija Breznik, 18 - kmetija Pri Ratu)
57
6 KMETIJE, KI SE UKVARJAJO S TURISTIČNO DEJAVNOSTJO V OBČINI SELNICA
OB DRAVI, IN NJIHOVA PREDSTAVITEV
Zaradi velikega porasta turističnih kmetij in ţelje po povezovanju ter lokalnem razvoju na
podeţelju je bilo leta 1997 ustanovljeno Zdruţenje turističnih kmetij Slovenije, ki kot
področna turistična organizacija danes povezuje več kot 400 turističnih kmetij iz vse
Slovenije. Zdruţenje skrbi za skupen nastop turističnih kmetij na trgu, za razvoj ponudbe, za
informiranje in usposabljanje nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah ter zastopanje
interesov članov na gospodarskem in pravnem področju (Zdruţenje turističnih kmetij
Slovenije, 2016).
V občini Selnica ob Dravi so štiri kmetije, ki imajo registrirano turistično dejavnost. Na
prejšnji karti je označena tudi kmetija, ki svojo pot v turizmu šele uradno začenja ob koncu
leta 2016. Ostalih kmetij, ki se odločajo ali pa ţe imajo prijavljene dodatne dejavnosti na
kmetiji, je mnogo več, saj samo kmetijstvo več ne prinaša toliko dobička kot nekoč in ljudje
so morali dodaten vir dohodka poiskati drugje.
Pri svojem delu sem uporabila metodo anketiranja, vendar je bilo moje raziskovanje vse prej
kot lahko, saj sem pri izvajanju naletela na mnogo ovir. Kmetije sem kontaktirala preko
spleta, nato telefonsko. Nekatere so na sodelovanje pristale s teţkim srcem, vendar sem jih na
koncu le uspela prepričati.
58
V raziskavi so sodelovale:
1. Turistična kmetija Pri starem Kovaču, Sp. Slemen 96
2. Izletniška kmetija Vališer, Sv. Duh na Ostrem vrhu 35
3. Turistična kmetija Pri Ratu, Mariborska cesta 9, Selnica ob Dravi
4. Vina Breznik, Slovenski trg 1, Selnica ob Dravi
Karta 9: Karta z lokacijami obravnavanih turističnih kmetij
Turistična kmetija
Kmetija Vališer
Kmetija Pri
starem Kovaču
Pri Ratu
Vina Breznik
59
6.1 Izletniško turistična kmetija Pri starem Kovaču
Ime kmetije: Turistično izletniška kmetija Pri starem Kovaču
Nosilka turistične dejavnosti: Alenka Pernek Pec
Naslov in lega: Sp. Slemen 96, 2352 Selnica ob Dravi
Število leţišč: 21
Število sedeţev: 60
Slika 17: Turistična kmetija Pri starem Kovaču
Vir: Valentina Perkuš
Ponudba pijače:
domač jabolčni sok,
vino lokalnih ponudnikov.
Ponudba hrane:
divjačinske salame,
domača klobasa,
prekajeno meso,
bunka,
narezki,
topla hrana,
različne domače sladice.
60
Podatki o kmetiji
Turistična kmetija Pri starem Kovaču se nahaja na Spodnjem Slemenu na okoli 700 metrih
nadmorske višine med dolinami in hribi Kozjaka. Kmetija se razteza na 70 hektarjih, od
katerih večino pokriva gozd (60 odstotkov). Preostale površine pokrivajo travniki. Kmetija je
znana po gojenju jelenjadi in drobnice. Jelenjadi je 40 glav, drobnice 10, za lastne potrebe pa
gojijo tudi kokoši nesnice, ki jih imajo okoli 50 do 150 piščancev. Poleg gojenja ţivali in
predelave mesa obdelujejo tudi velik vrt, vrtnine pa prodajajo v lastnih trgovinah po Sloveniji.
Za svoje potrebe izdelujejo tudi marmelade in različne čaje, ki jih namenijo obiskovalcem ter
drugim kot poslovna darila.
Druţinski člani
Na kmetiji ţivijo štirje druţinski člani. Gospa Alenka, ki je samozaposlena na kmetiji, njen
moţ Marko, ki se ukvarja s pekovsko dejavnostjo in prodaja izdelke po Sloveniji, starejša hči
Magdalena, ki je študentka, in najmlajša Katarina, ki je še šoloobvezna.
Nastanek turistične kmetije
Kmetija ima dolgoletno tradicijo. V letu 1988 je g. Marko podedoval kmetijo od svojega
dedka Ludvika Ţunka, ki je bil priznan kovaški mojster. Sčasoma je skupaj z ţeno ugotovil,
da je kmetija krasen kraj, kamor bi ljudje lahko zahajali na oddih in sprostitev. Majhna
turistična kmetija je čez leta glede na potrebe svojih gostov prerasla v eno največjih turističnih
kmetij na Štajerskem. Za njihovo širitev so še posebej poskrbela igrala za otroke in druge
rekreacijske površine, ki so otrokom nudile moţnost za igro, staršem pa sprostitev. V letu
1996 so se pričeli ukvarjati s turistično dejavnostjo, in sicer zaradi prigovarjanja prijateljev in
znancev, ki so vedno pohvalili njihove narezke in ostalo hrano. Po tehtnem premisleku sta ga.
Alenka in njen moţ pustila sluţbi ter se z vsemi močmi usmerila v turistično dejavnost.
Vsakih pet let z začetkom v letu 2000 sta širila svojo ponudbo. Leta 2000 so obnovili staro
poslopje in omogočili turistom prenočevanje z moţnostjo 21 leţišč. V letu 2005 so razširili
osrednji gostinski prostor, razširili so otroško igrišče in v letu 2010 odprli velneški center s
tremi vrstami savn ter masaţno kopeljo in še povečali glavni gostinski prostor. Danes se
kmetija usmerja predvsem v sprejemanje večjih skupin in zaključenih druţb.
61
Slika 18: Skrbno urejeno otroško igrišče in velneški center Pri starem Kovaču
Vir: Valentina Perkuš in http://www.pristaremkovacu.si/wellness/
Ponudba turistične kmetije
Turistična kmetija Pri starem Kovaču nudi svojim gostom hladne in tople jedi, vino lokalnih
ponudnikov ter različne sokove in druge napitke. Njihove specialitete so jedi iz divjačine, saj
imajo več kot 40 glav jelenjadi. Gostje pri njih dobijo jelenove salame, jelenove zrezke na
različne načine, divjačinski golaţ. Poleg predelanega mesa sami pridelujejo tudi sezonsko
zelenjavo, jajca, piščance, ki jih prodajajo v lastnih trgovinah.
Obiskovalci
Obiskovalci lahko na kmetiji uţivajo v miru in tišini, uţijejo lepote narave in se sprostijo po
napornem dnevu. Največ gostov prihaja v času pomladi in jeseni, nekoliko manj poleti, ko je
čas počitnic. Največ gostov je najavljenih v obliki zaključenih druţb, ki prihajajo iz Slovenije.
Tujih obiskovalcev je mnogo manj, ti prihajajo predvsem v poletnih mesecih, veliko je tudi
motoristov, vsi pa povprašujejo po hrani in prenočiščih. Celotna druţina govori vsaj en tuj
jezik, obe hčerki pa obvladata angleščino in nemščino. Zaradi moţnosti rekreacije in lepo
urejenega otroškega igrišča prihaja veliko druţin z otroki. Ga. Alenka ocenjuje, da jih letno
obišče okoli 1300 gostov. Sama opaţa, da se število obiskovalcev v zadnjih letih zmanjšuje,
kar povezuje s finančno krizo, ki je zajela Slovenijo v letu 2008. S krizo so izginili skoraj vsi
62
dnevni gostje, kar je za kmetijo pomenilo velik primanjkljaj. Vendar je ga. Alenka z obiskom
še vedno zadovoljna.
Zanimivosti
Ţe ko se pripelješ do parkirišča, te pozdravi lepo urejena pot, ki vodi do kmetije, vzdrţevano
otroško igrišče in negovan vrt. Poleg tega se s kmetije odpira razgled na okoliške gozdove in
travnike. Obilo je priloţnosti za sprehode, kolesarjenje, pohode na Ţavcarjev vrh. Gostje
lahko, če ţelijo, pomagajo pri zunanjih opravilih (grabljanje, pometanje, ...).
Kmetija v sodelovanju z lokalnimi kmečkimi ţenami prireja tudi trţnico dobrot, razne
koncerte na prostem, vsakoletno kresovanje, golaţijado, na kateri sodelujejo tudi kuharji iz
tujine. Udeleţujejo se različnih festivalov in sejmov, predstavljajo se na Festivalu Stare trte v
Mariboru, postavljajo svoje stojnice v času martinovanja in veselega decembra.
Kmetija in oglaševanje
Kmetija se oglašuje preko spleta in turistično informacijskega centra v Selnici ob Dravi in
Mariboru. Oglašujeta jih tudi posebna agencija in Zavod za turizem. Sami poskrbijo za
izdelavo svojih vizitk, gostom pa namenijo tudi drobne pozornosti ob odhodu. Vendar se ga.
Alenka strinja, da je še vedno najboljša promocija tista, ki gre od ust do ust.
Problematika
Srečujejo se predvsem s problematiko zmanjšane delovne sile zaradi nepripravljenost le-te na
posebne pogoje dela, ki jih zahteva takšna kmetija.
Prihodnost kmetije
Gospa Alenka povečanja kmetije v prihodnje ne načrtuje, saj ţe zdaj skoraj načrtno
zmanjšujejo število gostov zaradi odprtja trgovin drugod v Sloveniji. Zaradi obilice dela je
potrebno drţati ravnovesje med vsemi področji dela. Meni pa, da če hočeš danes uspeti na
kakršnem koli področju, moraš biti inovativen in potrpeţljiv, uspehi pridejo s časom.
63
6.2 Turistična kmetija Breznik
Ime kmetije: Vina Breznik
Nosilec turistične dejavnosti: Aljaţ Breznik
Naslov in lega: Slovenski trg 1, 2352 Selnica ob Dravi
Število leţišč: /
Število sedeţev: 70
Slika 19: Sprejemni prostor in vinska klet Vin Breznik
Vir: Vina Breznik
Ponudba pijače:
vino lastne integrirane pridelave (vrhunska vina v litrskih steklenicah, buteljke, točena
vina),
vino vrste souvignon, modra frankinja, kerner, traminec, laški rizling, ...
Ponudba hrane:
domač narezek,
kuhane prekajene krače,
pečen odojek,
različne priloge,
suhomesnati izdelki,
domač sir,
domač kruh,
jabolčni zavitek.
64
Podatki o kmetiji
Vinotoč Breznik se nahaja v samem centru Selnice ob Dravi, na Slovenskem trgu 1 v
neposredni bliţini občinske stavbe in ţupnijske cerkve. Vinotoč je opremljen z velikim
parkiriščem, ki pa se vsako soboto zjutraj in ob večji prireditvah ter praznikih prelevi v
trţnico selniških dobrot, kjer je moţno kupiti izdelke lokalnih ponudnikov. Kmetija Breznik
je od samega vinotoča oddaljena nekaj kilometrov v smeri proti Mariboru, nahaja se v Spodnji
Selnici. Kmetija zajema 10 ha, od tega predstavljajo vinogradi 8 ha in zavzemajo območja
Špičnika ter Razvanja. Ker je kmetija specializirana za gojenje vinske trte, ţivali nimajo.
Druţinski člani
Druţino Breznik sestavljajo štirje člani. Gospod Breznik in njegova ţena, ki sta v svojih
zgodnjih tridesetih, ter dva otroka, eden šoloobvezen, drugi obiskuje vrtec. Gospod Breznik je
samozaposlen na kmetiji, njegova ţena hodi v sluţbo. Pri delu in opravkih na kmetiji
pomagajo tudi ţe upokojeni starši, gospod in gospa Breznik.
Nastanek turistične kmetije
S turistično dejavnostjo so se na kmetiji pričeli ukvarjati v letu 2008. Svoje prostore so odprli
v vinski kleti z več kot 400-letno tradicijo. Zaradi moţnosti samozaposlitve in dodatnega
zasluţka sta se skupaj z očetom odločila, da svoja vina ponudita lokalnim in regionalnim
obiskovalcem. V letu 2008 so pričeli s preurejanjem stare kleti, njene notranjosti in
zunanjosti. Po obnovi so gostom lahko ponudili gostinsko sobo, ki je sprejela do 25
obiskovalcev. Z leti je bilo povpraševanja po njihovih vinih vedno več in v letu 2013 so s
preureditvijo in obnovo dodatnega prostora oziroma večnamenske dvorane lahko sprejeli 50
oseb.
Ponudba turistične kmetije
Danes vinotoč sprejme največ 70 obiskovalcev. Pri njih lahko dobite najrazličnejša vina, od
sladkih do polsladkih, suhih, polsuhih najrazličnejših zvrsti. Pridelujejo traminec, kerner,
souvignon, renski rizling, modro frankinjo in še marsikaj. V jesenskem času lahko pri njih
dobite tudi sveţi mošt. Poleg ţlahtne kapljice vinotoč ponuja tudi domače narezke in
65
suhomesnate izdelke, prekajene krače, odojka iz krušne peči, različne priloge. Manjkati pa ne
sme jabolčni zavitek. Kot ţe omenjeno, njihovo dvorišče mnogokrat postane središče
lokalnega dogajanja. Sami prirejajo ţe tradicionalno martinovanje na prostem z moţnostjo
ogleda vinske kleti, najrazličnejše degustacije in trgatev. Tukaj se gostje ustavljajo le za krajši
čas, zato je okolica nekoliko manj prijazna za otroke, saj leţi neposredno ob glavni cesti,
urejenega igrišča za otroke ni.
Obiskovalci
Zaradi hitro dostopne lokacije v samem centru kraja se v vinotoču ustavljajo različni
obiskovalci. Največ je domačih, ki prihajajo na kakšen kozarček, narezek, jabolčni zavitek. V
povprečju predstavljajo 80 odstotkov gostov. Ostalih 20 pripada našim severnim sosedom,
Avstrijcem. Prav tako se gostje v večini primerov najavijo. Starostna sestava gostov v
vinotoču je različna, 70 odstotkov je tistih v starosti med 35–55 let, sledijo jim tisti nad 55 let,
17 odstotkov, in nazadnje tisti do 35 let. Na kmetiji govorijo angleško, nemško in hrvaško ter
s sporazumevanjem z gosti nimajo teţav. Največ obiska beleţijo jeseni in pozimi, v zadnjih
letih pa število obiskovalcev narašča, zahvaliti se gre predvsem dobri promociji vinske kleti.
Zanimivosti
Goste v vinotoč pritegne moţnost ogleda kleti, degustacija in ponudba odličnih vrhunskih vin.
Svojih gostov posebej ne vključujejo v delo na kmetiji, vsako leto pa povabijo svoje prijatelje
na trgatev. Druţina Breznik svojim gostom priporoči, naj obiščejo še druge lepote v občini.
Svetujejo jim sprehod po Jabolčni poti, sprostitev ob reki Dravi, pohod po bliţnjih hribih
Kozjaka, ogled dvorca Viltuš s parkom ali ogled muzeja na hidroelektrarni Fala.
Kmetija in oglaševanje
Gospa Breznik je prepričana, da je še vedno najboljša promocija tista, ki gre od ust do ust.
Oglašujejo se sami, pri tem pa uporabljajo splet, vizitke in zloţenke, gostje pa so ob svojem
odhodu deleţni tudi majhne pozornosti. Ker je kmetija v starem centru Selnice ob Dravi,
neposredno ob cesti Maribor–Dravograd, jo je lahko najti, dostop je primerno urejen.
66
Problematika
Ker se kmetija ukvarja samo z vinogradništvom, so najpogostejši problem, s katerim se
soočajo, vremenske razmere, saj te neposredno vplivajo na letino in nenazadnje na dobiček
vinotoča. V letošnjem letu je območje Selnice ob Dravi, Radvanja in Špičnika (del Slovenskih
goric) v mesecu aprilu prizadela pozeba in uničila več kot 50 odstotkov pridelka. Vreme je
svoje zobe pokazalo tudi v avgustu, nasade je uničila toča. Kmetje so ostali skoraj brez vsega
pridelka v letošnjem letu.
Poleg vremenskih neprilik kmete teţijo tudi drţavni davki in visoke najemnine za zemljišča.
Prihodnost kmetije
Pri Vinih Breznik so s svojim obiskom zadovoljni. Vendar jih to ni ustavilo in v prihodnje
načrtujejo širitev svoje ponudbe. V vinski kleti bodo uredili zbirko starega vinogradniškega
orodja, ki bo na ogled obiskovalcem. Radi bi tudi povečali svoj obisk, in sicer s še večjo
promocijo, tudi na tujem.
67
6.3 Turistična kmetija Pri Ratu
Ime kmetije: Turistična kmetija Pri Ratu
Nosilka turistične dejavnosti: Magda Godec
Naslov in lega: Mariborska cesta 9, 2352 Selnica ob Dravi
Število leţišč: 12
Število sedeţev: 60
Slika 20: Turistična kmetija Pri Ratu
Vir: Booking.com, http://www.booking.com/hotel/si/tourist-farm-pri-ratu.sl.html
Ponudba hrane:
domače meso iz tunke,
krajnske klobase,
domače salame,
gibanice,
potice in domač kruh,
jabolčni zavitek,
ostale jedi po naročilu.
Ponudba pijače:
vino iz Svečine,
68
domača slivovka,
borovničevo ţganje,
jabolčni sok.
Podatki o kmetiji
Turistična kmetija se nahaja ob glavni cesti Maribor–Dravograd, v kriţišču s cesto proti kraju
Ruše in vsakemu turistu zaradi svoje lepo vzdrţevane okolice in barvite fasade na hiši pade v
oči. Kmetija se razprostira na 40 ha površin, od tega predstavljajo gozdovi kar 24 ha,
obdelovalne površine 10 ha in travniki 5 ha. Kmetija je usmerjena predvsem v ţivinorejo in
predelavo mesa. Imajo 40 glav goveda (pitancev) in 50 prašičev. Imajo tudi nekaj kokoši za
domačo uporabo. Poleg predelave mesa se ukvarjajo tudi s turistično dejavnostjo.
Druţinski člani
Druţino sestavljajo trije člani. Nosilka dejavnosti, njen moţ in sin. Sama je samozaposlena na
kmetiji, moţ je ţe upokojen in pomaga na kmetiji, sin pa ima odprto samostojno podjetje. Ga.
Godec je po svoji izobrazbi kmetijski tehnik, zato dodatnega izobraţevanja pri vzpostavitvi
turistične dejavnosti ni potrebovala.
Nastanek turistične kmetije
Kmetija ima 200-letno tradicijo, s turistično dejavnostjo pa so se pričeli ukvarjati zaradi
dodatnega vira dohodka v letu 2000. Ker se jim je turistična dejavnost zdela dobičkonosna, so
se odločili odpreti kmečki turizem, kjer so ponujali tudi svoje izdelke. K temu sta jih
spodbudila dober pogoj za opravljanje dejavnosti in dodaten vir dohodka. V letu 2006 so se
odločili, da za svoje goste uredijo tudi sobe in jim omogočijo moţnost prenočevanja na
kmetiji. V istem letu so razširili tudi dodatne dejavnosti na kmetiji, in sicer s predelavo mesa,
mesne izdelke ponujajo v svojih narezkih. Po splošni oceni ge. Godec prinaša turistična
dejavnost na kmetiji 30 odstotkov celotnega prihodkovnega deleţa kmetije.
69
Ponudba turistične kmetije
Turistična kmetija Pri Ratu ponuja toplo hrano po naročilu in vsakodnevno sveţe narezke iz
domačih mesnin. Njihove specialitete so meso iz tunke, različne salame, kranjske klobase. Za
goste pripravijo tudi kosila iz standardnih domačih jedi, kot so goveja in gobova juha,
pečenka, praţen krompir, riţ, ocvrt piščanec. Lastnega vina nimajo, ponujajo domače vino iz
vinorodnega okoliša v Svečini. Pri njih lahko dobite tudi slivovo in borovničevo ţganje, ki za
lastne potrebe pridelujejo sami.
Sobe so lepo urejene in opremljene s televizijo, klimatsko napravo, mini barom in lastno
kopalnico s prho in sušilcem za lase. Na voljo je brezplačno parkirišče in brezplačen brezţični
internet.
Obiskovalci
Večina gostov, ki obišče kmetijo, je najavljena in v skupinah. Tisti, ki pridejo brez predhodne
rezervacije, so postreţeni s pijačo in narezkom. Prevladujejo Slovenci najrazličnejših starosti,
sledijo jim Avstrijci in druga nemško govoreča populacija. S tujimi obiskovalci se v večini
sporazumeva sin, ki govori nemški jezik. Obiskovalcem ne ponujajo nobene moţnosti za
rekreacijo, saj je v okolici mnogo moţnosti za uţivanje, sprostitev in rekreiranje (igrišče za
nogomet v Selnici ob Dravi, odbojko v Črešnjevcu, ...), imajo pa otroška igrala. Največji
obisk beleţi kmetija v pomladnem in jesenskem obdobju, vendar število gostov v zadnjih letih
počasi pada. Gospa Godec ocenjuje, da je za to kriva vsesplošna kriza, ki v Sloveniji traja ţe
od leta 2008. Z ozirom na to gospa pove, da so z obiskom zadovoljni, vendar bi lahko gostov
bilo še več. Še vedno pa gostje najbolj povprašujejo po dobri hrani, pijači in prenočiščih.
Zanimivosti
Tisto, kar obiskovalce pritegne na kmetijo Pri Ratu, je vsekakor dobra hrana, prijazna
postreţba in moţnost prenočevanja. Poleg tega lahko obiskovalci uţivajo v naravnih lepotah
Dravske doline, se povzpnejo na Ţavcarjev vrh ali obiščejo Sv. Duh na Ostrem vrhu, se
zapeljejo po kolesarskih poteh ali pa obiščejo Jabolčno pot ter druge kulturne znamenitosti
(Grad Viltuš, HE Fala, ...).
70
Kmetija in oglaševanje
Na kmetiji za svojo promocijo uporabljajo najrazličnejše oblike oglaševanja. Posluţujejo se
oglaševanja na spletu, v turistično informacijski centrih, imajo svoje vizitke. Največ
povpraševanja zabeleţijo preko spleta, saj se oglašujejo na Booking.com in so člani Zdruţenja
turističnih kmetij Slovenije. Še vedno pa velik deleţ oglaševanja pripisujejo ljudem in širjenju
informacij od ust do ust.
Problematika
Kot vse kmetije se tudi oni soočajo s slovensko zakonodajo, ki od preprostih kmetov in
turističnih delavcev ţeli ogromno. Preveč je papirologije, ki jemlje prepotreben prosti čas, ki
ga na kmetiji ni nikoli preveč.
Prihodnost kmetije
V prihodnosti se kmetija ne namerava širiti, prav tako nimajo ţelja po dodatnih dopolnilnih
dejavnostih na kmetiji, saj jim trenutne popolnoma zadoščajo. Ţelijo si le večjega obiska in
povpraševanja po njihovih storitvah in izdelkih, v zadnjem času pa se posvečajo še večjemu
oglaševanju in oglaševanju v tujini.
71
6.4 Turistična kmetija Vališer
Ime kmetije: Izletniška kmetija Vališer
Nosilka turistične dejavnosti: Marjana Vališer
Naslov in lega: Sveti Duh na Ostrem vrhu 35, 2353 Sveti Duh na Ostrem vrhu
Število leţišč: /
Število sedeţev: 60
Slika 21: Izletniška kmetija Vališer na Svetem Duhu na Ostrem vrhu
Vir: https://www.facebook.com/Izletniska-kmetija-VALISER-192794100746289/photos
Ponudba pijače:
vino lokalnih ponudnikov,
domače ţganje,
domač jabolčni sok,
domač čaj,
pivo,
različni sokovi.
Ponudba hrane:
domači narezek,
domača klobasa,
gobova juha s koruznimi ţganci,
sendviči,
domač kruh s pašteto,
kruh s sirom.
72
Podatki o kmetiji
Izletniška kmetija Vališer se nahaja na Svetem Duhu na Ostrem vrhu ob obmejnem območju s
sosednjo Avstrijo. Kmetija se nahaja na 900 metrih nadmorske višine in je glavna postojanka
za obiskovalce, ki obiščejo Sveti Duh na Ostrem vrhu. Kmetija stoji ob glavni cesti, ki pelje
na razgledno točko, proti cerkvi Sv. Duha, njihov prvi sosed pa je Kajša, majhna trgovinica z
lokalnimi dobrotami, kjer se predstavljajo lokalni pridelovalci, rokodelci in drugi ponudniki iz
občine, urejena v nekdanjih prostorih mejnega prehoda. Kmetija obsega 15 ha, od tega 10 ha
travnikov in 5 ha obdelovalnih površin. Glavni dejavnosti sta ţivinoreja in predelava mesa.
Imajo 15 glav goveda in 5 svinj. Za lastne potrebe in potrebe turizma obdelujejo zelenjavni
vrt ter gojijo zelišča za čaje.
Druţinski člani
Na kmetiji ţivita le nosilka dejavnosti in njen moţ. Otroci so ţe odrasli in imajo vsak svojo
druţino. Sta v zgodnjih petdesetih in s kmetijo upravljata sama. Oba sta zaposlena samo na
kmetiji, saj jima oddaljenost od večjih zaposlitvenih središč in velika količina dela na kmetiji
ne dopuščata dodatne zaposlitve.
Nastanek turistične kmetije
S turistično dejavnostjo se je lastnica kmetije pričela ukvarjati v letu 2004. K temu jo je
spodbudila predvsem lokacija kmetije v neokrnjeni naravi. Zaradi spremembe trendov
preţivljanja prostega časa z usmeritvijo v rekreacijo in šport se je začelo število obiskovalcev
na Svetem Duhu povečevati in gospa Marjana je v tem videla moţnost dodatnega finančnega
vira. Zaradi neposredne bliţine Avstrije je k njej začelo kmalu prihajati veliko tujih gostov, ki
še danes predstavljajo 80 odstotkov obiskovalcev. Za potrebe turizma je gospa Marjana
obiskovala tudi triletno šolanje. Kmetija se je skozi leta povečevala. Najprej so sprejeli 40
gostov, čez 5 let ţe 50. V letu 2014 so se lotili novega projekta, in sicer gradnje prizidka k
obstoječemu turizmu in svoje kapacitete povečali na 60 sedišč. Danes prihodkovni deleţ
turistične dejavnosti na kmetiji znaša okoli 90 odstotkov.
73
Ponudba turistične kmetije
Na svoji kmetiji ponujajo domače izdelke iz predelave mesa, kot so salame, domače meso iz
tunke, postreţejo s pečenko, doma pripravljenimi sladicami, kot so jabolčni zavitek, gibanica,
kremne rezine in rolade. Ponujajo različne vrste pijač po ţelji gosta. Sprejemajo tudi
rezervacije za rojstne dneve, druge jubileje, zaključene skupine, manjše poroke. Kmetija ţal
ne nudi prenočišč.
Obiskovalci
V okolici kmetije je veliko moţnosti za rekreacijo in sprostitev, saj jo obdaja kar nekaj
zanimivosti. V neposredni bliţini stoji cerkev Svetega Duha, ki obiskovalcem omogoča lep
razgled na okoliške pokrajine in se razteza daleč naokoli. Veliko je poti za sprehode,
velikokrat jih obiščejo tudi pohodniki in kolesarji. V bliţini kmetije stoji tudi telovadnica z
zunanjim igriščem, ki je na voljo obiskovalcem.
Kar 80 odstotkov obiskovalcev na izletniški kmetiji Vališer predstavljajo tujci, predvsem
Avstrijci. Preostali deleţ predstavljajo domači obiskovalci. Največ obiskovalcev sodi v
starostno skupino do 35 let, sledijo jim tisti do 55 let. Najmanj je obiskovalcev, ki so starejši
od 55 let. Število obiskovalcev skozi leto naraste na 1000, še vedno pa je največ tistih, ki
prihajajo v zaključenih skupinah. Gospa Marjana opaţa, da se število obiskovalcev v zadnjih
letih povečuje, prav zaradi drugačnega preţivljanja prostega časa in vedno večjega pomena
neokrnjene narave ter ponudbe dobre hrane. Igral za otroke nimajo, vendar lahko otroci
izkoristijo čas za boţanje domačih ţivali in igro na domačem travniku.
Obiskovalci so na kmetiji Vališer deleţni dobre hrane, prijazne postreţbe in gostoljubnosti ter
obilice moţnosti za preţivljanje časa v naravi.
Zanimivosti
V bliţini stoji cerkev Sv. Duha, ki nudi obiskovalcem prekrasen razgled na okoliške
pokrajine. Ob lepem vremenu lahko v daljavi opazujete bliţnja mesta sosednje Avstrije.
Veliko je tudi kolesarskih in pohodniških poti.
74
V neposredni bliţini se nahaja Kajša, majhna trgovinica z lokalnimi dobrotami, in muzej
pleţuharstva, ki so ga lahko ogledate po predhodni najavi.
Kmetija in oglaševanje
Izletniška kmetija Vališer za svojo promocijo uporablja splet, vizitke, druţabna omreţja. Še
vedno pa so mnenja, da je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust ljudi.
Problematika
Največjo oviro na kmetiji predstavlja zakonodaja in vsa administracija, ki jo od njih zahteva
drţava. Urejanje papirjev in vsakodnevno zapisovanje ter popisovanje ţivil v kuhinji poberejo
veliko časa, ki ga je na kmetiji vedno premalo. Drug problem, s katerim se soočajo, pa je ta,
da občina še vedno namenja premalo sredstev za razvoj turizma na odročnejših predelih
občine.
Prihodnost kmetije
Izletniška kmetija Vališer se v naslednjih letih ne namerava širiti. Kar se tiče ponudb hrane in
pijače, se vsako sezono domislijo kakšnih novosti, o gradbenih širitvah pa zaenkrat ne
razmišljajo, kljub temu da se povečuje povpraševanje po nočitvah. Vendar zaradi
pomanjkanja delovne sile to zaenkrat ne pride v poštev. Ker ţelijo povečati obisk, se bodo
začeli oglaševati v tujih časopisih in revijah ter upali na uspeh. Kljub temu pa so na kmetiji
zadovoljni z obiskom in so mnenja, da se ukvarjanje s turistično dejavnostjo izplača, če nisi
preveč potraten in zapravljiv.
75
7 ANALIZA ANKETE
Kmetje se zaradi različnih razlogov vedno bolj odločajo za dodatne dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. Tiste kmetije, ki imajo dobre moţnosti za razvoj turizma, se usmerjajo v turistično
dejavnost in prevzemajo različne oblike, od izletniških, stacionarnih do ekoloških in
vinogradniških kmetij.
7.1 Podatki o turističnih kmetijah
V nalogi sem predstavila štiri kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Vse leţijo v
občini Selnica ob Dravi. Dve kmetiji se nahajata neposredno ob cesti Maribor–Dravograd,
kmetija Pri Ratu in Vina Breznik, dve sta skriti med vrhovi in dolinami Kozjaka, kmetija Pri
starem Kovaču in izletniška kmetija Vališer.
Tabela 3: Podatki o turističnih kmetijah v občini Selnica ob Dravi
Ime turistične kmetije Naslov Nosilec/Nosilka dejavnosti
na kmetiji
Izletniško turistična
kmetija Pri starem Kovaču
Spodnji Slemen 96, Selnica
ob Dravi
Ga. Alenka Pernek Pec
Turistična kmetija Pri
Ratu
Mariborska cesta 9, Selnica
ob Dravi
Ga. Magda Godec
Turistična kmetija Vina
Breznik
Slovenski trg 1, Selnica ob
Dravi
G. Aljaţ Breznik
Izletniška kmetija Vališer Sveti Duh na Ostrem vrhu
35, Sv. Duh na Ostrem vrhu
Ga. Marjana Vališer
V večini obravnavanih primerov so nosilke dopolnilne dejavnosti na kmetiji ţenske, le na
kmetiji Breznik nosilca predstavlja moški. Vsi nosilci so zaposleni na kmetiji. Na kmetijah,
kjer so nosilke ţenske, so na kmetijah zaposleni tudi njihovi moţje, eden pa je upokojen, ţena
gospoda Breznika je zaposlena drugje. Dodatne delovne sile nimajo zaposlene, ko je treba,
76
stopijo skupaj in poprimejo za delo vsi – starši, sestre in bratje. Ostali člani druţin so
zaposleni v drugih dejavnostih ali pa se še šolajo.
Tabela 4: Velikost in namembnost zemljišč na turistični kmetiji
Turistična
kmetija
Velikost
kmetije (ha)
Vinogradi
(ha)
Travniki in
obdelovalne
površine
(ha)
Gozd
(ha)
Pri starem
Kovaču
70 / 10 60
Pri Ratu 40 / 15 25
Vina Breznik 10 8 / /
Vališer 15 / 15 /
Pri pregledu velikosti zemljišč kmetij ugotavljam, da so si po velikosti zemljišča med seboj
zelo različna. Najmanjša kmetija meri 10 ha, največja pa obsega 70 ha. Manjši kmetiji sta
Vina Breznik in Vališer, kmetiji Pri starem Kovaču in Pri Ratu pa imata več kakor 40 ha.
Namembnost zemljišč je zanimiva, saj visokogorska kmetija Vališer, kjer je deleţ gozda
največji, vso zemljišče uporablja za travnike in obdelovalne površine. Zelo velik deleţ gozda
imajo na kmetiji Pri starem Kovaču, in sicer več kot 85 odstotkov celotne kmetije. Sledi ji
kmetija Pri Ratu s 63 odstotki gozda. Nobena kmetija nima vinogradov, razen kmetije
Breznik, katere vinogradi pokrivajo 8 ha. Obdelovalnih površin in travnikov imajo kmetije v
povprečju med 10–15 ha.
7.2 Ponudba na kmetiji
Ponudba obravnavanih kmetij na območju občine Selnica ob Dravi je značilna za obravnavan
prostor. Nosilci turistične dejavnosti in ostali člani druţin si prizadevajo za kvalitetno in
široko turistično ponudbo skupaj z ostalimi dejavnostmi, ki potekajo na kmetiji. Turistične
kmetije ponujajo domačo hrano, kot so narezki, domače salame, klobase, meso iz tunke,
prekajena krača, domača pašteta, domač kruh, tople jedi po naročilu, gibanice, značilen
jabolčni zavitek oziroma štrudelj, drugo pecivo in pijača iz domače kleti ali okoliških
vinorodnih območij, domač jabolčni sok, bezgov in melisin sok, čaji, domače ţganje, pivo in
77
ostalo, kar smejo prodajati kot turistični objekt. Kmetije si za lastno uporabo pridelujejo tudi
sadje, zelenjavo in različna zelišča ter dišavnice na domačih vrtovih.
Na kmetijah je moţnost rekreacije raznovrstna, saj so v okolici vseh kolesarske in pohodniške
poti, tekaške in sprehajalne poti. Kmetija Pri starem Kovaču je svojo ponudbo razširila tudi z
velneškim programom, kjer nudijo savnanje z masaţno kopeljo. Dve kmetiji imata tudi
postavljena igrala za otroke, vsepovsod pa lahko uţivate na sveţem zraku in v naravi.
Tabela 5: Ponudba na turistični kmetiji
Turistična
kmetija
Dejavnost Ţivali Igrala za
otroke
Moţnost
rekreacije
Ostalo
Pri starem
Kovaču
Turizem,
predelava
mesa,
trgovina.
Jelenjad,
ovce,
kokoši,
piščanci.
DA. Nogomet in
košarka na
travi,
odbojka,
sprehodi, tek,
kolesarjenje,
ribolov.
Savne,
masaţna kad,
sobe, urejena
okolica.
Pri Ratu Turizem,
predelava
mesa.
Govedo
(pitanci).
DA. Kolesarjenje,
sprehodi,
pohodništvo,
tek.
Domače
ţganje in
jabolčni sok.
Vina
Breznik
Turizem,
vinogradništvo.
/ NE. Kolesarjenje,
sprehodi, tek,
pohodništvo.
Vrhunska
vina.
Vališer Turizem,
predelava
mesa.
Govedo,
svinje.
NE. Pohodništvo,
kolesarjenje,
sprehodi,
nogomet,
košarka,
odbojka,
domače
ţivali.
Bliţina
telovadnice
in igrišča,
razgled.
78
7.3 Obiskovalci na turistični kmetiji
Na podlagi podatkov, ki sem ji pridobila s vprašalnikom, so najpogostejši obiskovalci
turističnih kmetij domači, lokalni gostje. Najpogosteje so v obliki zaključenih skupin za
najrazličnejše dogodke in sobotno ali nedeljsko kosilo v manjših količinah. Ti predstavljajo
več kot 80 odstotkov vseh gostov na kmetijah. Večji porast tujih gostov beleţi le kmetija
Vališer zaradi svoje obmejne lege z Avstrijo, okoli 25 odstotkov. Porast obiska je predvsem v
pomladnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje odpravljajo na različne izlete, pohode, oglede in
ţelijo svoj prosti čas preţiveti v naravi. Obisk je v tem času večji tudi zaradi prijetnega
vremena, kmetije pa so lahko dostopne. Obiskovalci se v svoji starostni sestavi razlikujejo. Pri
starem Kovaču in Vališerju je največ gostov v starostni skupini do 35 let, kar ni presenetljivo,
saj ima kmetija Pri starem Kovaču zelo lepo urejeno otroško igrišče in športne površine, na
kmetiji Vališer pa je moţnost ogleda domačih ţivali, iger na travniku ter rekreacije na
bliţnjem športnem igrišču. Sledijo obiskovalci v starosti do 55 let, najmanj je starejših od 55.
V nasprotnem primeru pa pri Vinih Breznik in kmetiji Pri Ratu prevladujejo obiskovalci v
starostni skupini od 35 do 55 let. Najmanj obiskovalcev vinotoča je v starostni skupini do 35
let, ostalih je okoli 17 odstotkov. Medtem imajo Pri Ratu najmanj obiskovalcev iz starostne
skupine nad 55 let, saj imajo urejeno otroško igrišče.
Tabela 6: Obiskovalci na turistični kmetiji
Turistična
kmetija
Do 35 let 35–55 let Nad 55 let
Pri starem
Kovaču
50 % 30 % 20 %
Pri Ratu 35 % 40 % 25 %
Vina Breznik 13 % 70 % 17 %
Vališer 40 % 30 % 30 %
Skupaj/4 34,5 % 42,5 % 23 % 100 %
Število gostov se je po letu 2008 z nastopom svetovne krize močno zmanjšalo, v zadnjih dveh
letih pa kmetije opaţajo njihov porast. Gostje še vedno najbolj povprašujejo po domači
lokalni hrani in pijači. Lahko bi rekli, da je na porast števila obiskovalcev na podeţelju vplival
79
drugačen način ţivljenja, ki vključuje zdrav način ţivljenja, rekreacijo in uţivanje v lokalnih
dobrotah.
Največ obiska imajo na kmetijah v petek, soboto in nedeljo. Večinoma gostje svoj obisk
predhodno najavijo, vendar na vseh kmetijah sprejmejo tudi nenajavljene goste in jim
ponudijo tisto, kar trenutno imajo. Povečan obisk je tudi čez praznike, sploh takrat, ko se
prazniki prevesijo v vikend ali pa nadaljujejo. Na kmetijah so v večini s svojim obiskom
zadovoljni, vendar si vse razen kmetije Pri starem Kovaču ţelijo še večjega obiska.
7.4 Kmetija in oglaševanje
Turistična kmetija, ki teţi k čim večjemu obisku gostov, ima na voljo najrazličnejše moţnosti,
da se predstavi, pokaţe in z dobro promocijo pritegne morebitne uporabnike svojih turističnih
storitev. Veliko kmetij se oglašuje ţe preko Zdruţenja turističnih kmetij Slovenije, Turistične
zveze Slovenije in preko drugih turistično informacijskih centrov na lokalni ali nacionalni
ravni.
Tabela 7: Oblike oglaševanja na turistični kmetiji
Turistična
kmetija
Splet Vizitke Turistično
informacijski center
Drobne
pozornosti
Ostalo
Pri starem
Kovaču
DA. DA. DA. DA. Agencija,
festivali (Stara
trta v Mariboru).
Pri Ratu DA. DA. DA. NE. Booking.com,
Zdruţenje
turističnih kmetij.
Vina
Breznik
DA. DA. NE. DA. Samooglaševanje.
Vališer DA. DA. DA. DA. Turistično
zdruţenje
Slovenije, Pirs.
80
Vse izbrane turistične kmetije so mnenja, da je najboljša promocija tista, ki gre od človeka do
človeka, od ust do ust. Ni je boljše reklame od tiste, ki ti jo prinese prijatelj, druţina ali
znanec. Poleg medsebojne komunikacije je ena izmed najučinkovitejših metod promoviranja
tista na spletu, pa naj bo to druţabno omreţje ali spletna stran. Vse anketirane kmetije imajo
svoj profil na spletu, ki vsebuje kratko predstavitev kmetije, njeno ponudbo, kontaktne
naslove in številke. Prav tako jih lahko tam tudi kontaktirate in se dogovorite za obisk.
7.5 Problematika
Na večini turističnih kmetij se soočajo s podobnimi problemi. Največje ovire pri opravljanju
turistične dejavnosti so zanje slovenska zakonodaja, davki, birokratski postopki, sledenje
Haccp sistemu in inšpekcijska sluţba. Če bi uspeli omiliti ta področja, bi bilo njihovo
poslovanje bistveno laţje, bolj bi se lahko posvečali svojemu delu in morda imeli tudi nekaj
prostega časa. Na dveh kmetijah se soočajo tudi s pomanjkanjem oziroma nepripravljenostjo
delovne sile na poseben delovnik, ki skoraj ne omogoča prostih vikendov.
Z obiskom na kmetijah so nosilci zadovoljni, nekateri bi ga ţeleli nekoliko povečati, ena
kmetija celo zmanjšati, vendar so vsi mnenja, da jim ukvarjanje s turizmom prinaša toliko, da
imajo za lastne potrebe dovolj. Zagotavlja jim moţnost samozaposlitve, dela doma in
pokrivanje stroškov.
Nosilci turistične dejavnosti na kmetiji si ţelijo boljšega sodelovanja, tako med lokalnimi
kmetijami kot z občino in drţavo ter več posluha za razvoj turizma na odročnih območjih.
Na eni izmed kmetij z dolgoletno turistično tradicijo iz sosednje občine so o svojem delu in
problemih, s katerimi se soočajo, zapisali tako:
»Dopolnilne dejavnosti na kmetiji omogočajo kmetijam dodaten vir dohodka in dodatno
delovno mesto. Imajo velik doprinos za kmetijo, a veliko tudi zahtevajo. Preden se
posameznik odloči za tak korak, se je potrebno seznaniti z zakonodajo, ki pokriva posamezno
področje dopolnilne dejavnosti, ki je kar obseţna, in poiskati pomoč pri svetovalnih delavcih
na svojem območju, ki se posvečajo tej tematiki. Če se kmetija odloči za opravljanje turistične
dejavnosti na kmetiji, se mora seznaniti z vso zakonodajo, tako z Zakonom o kmetijstvu, z
81
Zakonom o gostinstvu, s številnimi uredbami in akti, ki so namenjeni temu področju, kot tudi
z davčno zakonodajo. V osnovi mora kmetija zagotoviti dovolj lastnih surovin hrane in pijače,
40–50 %, odvisno od območja, kjer se kmetija nahaja. Za opravljanje gostinske dejavnosti
mora imeti ustrezne prostore in opremo ter voditi ustrezno dokumentacijo. Najpomembnejše
od vsega pa je, da so člani kmetije povezani, pripravljeni delati tako na kmetiji kot na
turistični dejavnosti in imajo izdelano skupno vizijo, zgodbo, ki jo bodo predstavili svojim
gostom. Morajo imeti čut za sočloveka in veselje do dela z ljudmi. Turistična dejavnost
zahteva celega človeka in tudi delo na kmetiji ga, tako da je potrebno imeti dobro organizacijo
in razporeditev dela med vsemi člane druţine. Turistična dejavnost se opravlja po večini ob
koncih tedna in med prazniki, tako se lahko pojavi veliko odrekanj in prilagoditev, potrebnih
za opravljanje omenjene dejavnosti, ...
Turistična dejavnost na kmetiji ima perspektivo tudi v prihodnosti, saj je ljudem vedno
pomembnejše, kakšno hrano jedo, kje je pridelana in kako je pripravljena. A pomembni sta
tudi spodbuda in pomoč drţave, občine, ki je pristojna za zagotavljanje osnovnih stvari, ki so
prvotnega pomena – dostop do turističnih objektov, infrastruktura. Dokler ne bodo drţava in
občine spoznale, da je prihodnost Slovenije tudi na podeţelju in v turizmu na podeţelju, so
sami ponudniki v manjvrednem poloţaju. Lahko so njihovi produkti še tako vrhunski in
zanimivi, če ni osnovne infrastrukture in označb, ki bodo usmerile ljudi do turističnih kmetij,
je vse ostalo drugotnega pomena. Ţal se vse začne in konča pri denarju. A kjer je volja, tam
sta tudi pot in rešitev. Verjamem, da nam za prihodnost turističnih dejavnosti na kmetiji ni
potrebno skrbeti. Potrebno jih je le spodbujati in koristiti njihove storitve ter ponudbo. Vsi
kmetje v teh časih iščejo nove poti, kako svojim proizvodom dati dodano vrednost in jih
pribliţati večji mnoţici ljudi. Inovativni mladi kmetje bodo te poti tudi poiskali. Menim, da je
prihodnost kmetij ravno v različnih dejavnostih na kmetiji in s tem ohranjanju podeţelja ter
ohranjanju mladih na podeţelju« (Turistična kmetija Koren pri Korošcu, Gaj nad Mariborom).
82
8 STROKOVNA EKSKURZIJA NA TURISTIČNO KMETIJO PRI POUKU GEOGRAFIJE
Izkustveno učenje predstavlja povezavo med teoretičnim znanjem in resničnostjo, med
šolskim znanjem in vsakdanjim ţivljenjem. Iz geografske perspektive lahko trdimo, da so
geografska znamenja vsepovsod okoli nas, pouk geografije pa nam predstavi znanstveni opis
teh znamenj v pokrajinah na zemlji. Pouk geografije razvija učenčeve sposobnosti
opazovanja, predstavljanja, presojanja in oblikovanja kritičnega geografskega razmišljanja.
Izkustveno učenje razvija lastnosti, ki jih bodo učenci potrebovali v prihodnosti. To so
sposobnost prilagajanja novim okoliščinam, osebnostna avtonomija, sposobnost komunikacije
in sodelovanja, iznajdljivost v nepredvidljivih situacijah ter še mnoge druge (Lipovšek, 2009,
str. 483).
Strokovne ekskurzije in terensko delo ponujajo najlaţjo pot do razumevanja različnih pojavov
in procesov vsakdana ter so zaradi tega v učnem načrtu postali obvezen del pouka geografije
(Cunder, 2002, str. 6).
Geografska ekskurzija predstavlja eno izmed najpomembnejših metod pouka geografije. Pouk
se odvija v naravnem okolju s točno določenimi nalogami učencev, ki spodbujajo njihove
sposobnosti. Ekskurzije prispevajo k poglabljanju znanj in izkušenj učencev, vzpostavljanju
odnosov med učiteljem in učenci ter med učenci samimi, razvijajo sposobnost orientacije v
pokrajini in usposabljajo učence za geografsko vrednotenje ter predstavo pokrajine. Delo na
terenu daje moţnosti za eksperimentiranje z različnimi učnimi metodami. Uporabimo lahko
naslednje metode terenskega dela: metodo neposrednega opazovanja in risanja, metode
merjenja in zbiranja vzorcev, metodo intervjuvanja in anketiranja, metodo zbiranja podatkov
ter metodo kartiranja. Najpogosteje je uporabljena metoda opazovanja, ki se lahko poveţe v
različne načine terenskega dela (Brinovec, 2004, str. 207).
Na ekskurzijo morajo biti pripravljeni tako učitelji kot učenci. Učitelj mora pripraviti celoten
program ekskurzije in potrebna materialna sredstva za izvedbo dela. Učenci pa morajo
spoznati program in dobiti jasna navodila o svojem delu na ekskurziji (Brinovec, 2004, str.
209).
Geografske ekskurzije so lahko krajše in usmerjene zlasti v domačo regijo ali daljše, ki so
praviloma interdisciplinarne in usmerjene v spoznavanje različnih naravnogeografskih regij
83
Slovenije. Cilji geografije se uresničujejo v okvirju celodnevnih in krajših ekskurzij ter krajših
terenskih vaj v vsakem šolskem letu.
Namen pouka geografije v osnovni šoli je opredeljen s splošnimi cilji izobraţevanja in vzgoje
ter s splošnimi in specifičnimi cilji predmeta, zapisanimi v učnem načrtu. Vsebina in
operativni cilji pouka geografije v osnovni šoli, ki se nanašajo na kmetijstvo in turizem kot
pomembni gospodarski panogi, se obravnavajo v 7. razredu, kot del gospodarstva Slovenije
pa turizem obravnavajo tudi v 9. razredu.
Učni cilji, ki jih morajo učenci doseči v 7. razredu, so:
opisati načine, kako človek izboljšuje naravne razmere za kmetijstvo,
ob izbranih primerih opisati značilnosti gospodarstva s poudarkom na turizmu.
Učni cilji v 9. razredu se nanašajo na gospodarstvo in razvoj v Sloveniji.
Učenci:
naštejejo gospodarske dejavnosti in razloţijo povezanost naravnih in druţbenih razmer
za razvoj gospodarstva,
ovrednotijo pomen kmetijstva in sklepajo o moţnostih kmetijske dejavnosti v različnih
predelih Slovenije (Program osnovna šola, Geografija, učni načrt, str. 29–39, 2011).
84
Geografska ekskurzija na turistično kmetijo Vališer
Potek poti: OŠ Selnica ob Dravi – Turistično izletniška kmetija Vališer, Sveti Duh na Ostrem
vrhu 35
Postaja: Izletniška kmetija Vališer
Karta 10: Zemljevid poti ekskurzije na turistično kmetijo Vališer
Vir: Google maps, 2016
Učni pripomočki in učila: delovni list, zemljevid, kompas, trda podlaga, učni listi, pisalo,
barvice
Povezanost z drugimi predmeti: zgodovina
85
Operativni cilji:
Učenec:
- spozna osnovne značilnosti predalpskih pokrajin,
- spozna območje Kozjaka in Dravske doline,
- se seznani s kmetijskimi dejavnostmi na območju Kozjaka,
- ovrednoti rabo tal,
- razmišlja o moţnostih kmetovanja v prihodnosti in ekološkega kmetijstva,
- razmišlja o vzrokih izseljevanj na teh območjih,
- razmišlja o povezanosti med fizično- in druţbenogeografskimi značilnostmi ter slabo
razvitostjo območja,
- z različnih perspektiv pojasni dogajanje na Slovenskem v času druge svetovne vojne,
- pojasni okoliščine in posledice komunističnega prevzema oblasti v Jugoslaviji po
drugi svetovni vojni.
Časovni potek ekskurzije:
7.30 Zbor pred osnovno šolo Selnica ob Dravi
8.00 Odhod proti turistični kmetiji Vališer
8.45 Prihod na kmetijo
9.00 Pozdrav lastnikov kmetije in predstavitev kmetije
10.30 Odmor za malico
11.00 Obisk cerkve Sv. Duha
11.45 Reševanje nalog in delovnih listov
12.30 Pregled rezultatov
13.30 Odhod proti osnovni šoli Selnica ob Dravi
86
Primeri nalog:
1. naloga
Vstavi manjkajoče besede.
Občina Selnica ob Dravi leţi v Spodnji Dravski dolini. Omejuje jo Kozjak in avstrijska meja
na njenem_____________ delu, reka ____________ na jugu, Šturmova graba in Črmeniški
potok na zahodu in naselji Srednji in Spodnji ___________ na vzhodu. Občinska naselja
segajo v del Spodnje _________________ in v hribovito območje jugovzhodnega dela
_______________, ki ga imenujemo Kobansko. To je dobilo ime po kobanici, iz lipovega
lubja narejeni pelerini, katero so nosili tukajšnji pastirji ob deţju.
2. naloga
Občina Selnica ob Dravi leţi na območju predalpskega hribovja, ki se razteza preko velikega
dela Slovenije. Sem spadata tudi hribovji Kozjak in Pohorje. Območje Kozjaka je izredno
vodnato. Ob voţnji proti izletniški kmetiji Vališer bomo opazovali pokrajino, ki se bo
postopoma dvigala do nadmorske višine okoli 900 m. Zaradi mehke kamninske sestave so
vodni tokovi v pobočja vrezali struge vodotokov. Skozi dolino nas bo spremljal potok
Bistrica. Na karti označi največje vodotoke v občini Selnica ob Dravi. V pomoč ti bodo imena
večjih vodotokov: Habidov potok, Logarjev potok, Bistrica, Rečnikov potok, Šturmov potok.
87
3. naloga
Pri vsaki trditvi obkroţi pravilen odgovor.
Površje, kjer leţi občina Selnica ob Dravi, je preteţno uravnano in lahko
prehodno.
DA NE
Kamnine na obravnavanem območju so predvsem sedimentne. DA NE
Prevladujeta ranker in rjava distrična prst, ki sta primerna za kmetijstvo. DA NE
V preteklosti je bila najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo.
Pomembno vlogo sta igrala ekstenzivna ţivinoreja in poljedeljstvo.
DA NE
Deleţ kmečkega prebivalstva je v zadnjih petdesetih letih narasel za več
kot polovico.
DA NE
4. naloga
Izletniška kmetija Vališer je najvišje leţeča kmetija v občini. Leţi na 907 m. n. v. V letu 2004
se je podala v turistične vode in sprejema najrazličnejše goste.
a) Ugotovi velikost kmetije.
b) Nariši razvrstitev in velikost objektov.
c) Ugotovi, kaj vse pridelujejo.
d) Preštej ţivali na kmetiji.
e) Ugotovi, kakšno kmetijsko mehanizacijo imajo.
5. naloga
Sveti Duh na Ostrem vrhu leţi na slemenu pod Strmim vrhom ob avstrijsko-slovenski drţavni
meji. Na vzpetini stoji cerkev Svetega Duha iz 17. stoletja z bogato oltarno plastiko in kapelo
svetega Avguština. S cerkvenega obzidja je lep in prostran razgled na okoliške pokrajine.
Razloţi, zakaj so cerkev postavili prav tukaj in kakšna je bila vloga obzidja.
88
6. naloga
Kraj je znan tudi iz jugoslovanske zgodovine. Tukaj sta bila 24. aprila 1929 umorjena
organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije Djuro Djakovič in sekretar
centralnega odbora Rdeče pomoči Jugoslavije, saj je bil v tistih časih prav na Sv. Duhu
ilegalni prehod za povezavo jugoslovanske partije s tujino. Danes tukaj stojita doprsna kipa
umorjenih.
Skiciraj doprsna kipa.
89
ZAKLJUČEK
Turizem je kot del človeške civilizacije star toliko kot človeštvo in je nastal kot posledica
človekove potrebe po spremembi okolja. Prav tako so bili ljudje primorani svojo lokacijo
spreminjati zaradi iskanja hrane in drugih dobrin, nujnih za preţivetje. Vendar tega gibanja še
zdaleč ne moremo pojmovati kot turizem. Začetki modernega turizma segajo v konec 19.
stoletja, ko so se pričela prva proučevanja turizma kot gospodarskega in druţbenega
fenomena. Na porast turizma je močno vplivala tudi industrijska revolucija. Svet se je pričel
navidezno krčiti, razdalje so postajale krajše in laţje premagljive.
Ker je turizem spremenljiv pojav, so potovanja in turistični trendi skozi čas doţivljali velike
strukturne spremembe. V drugi polovici 20. stoletja je turizem postal mnoţičen pojav, saj so
stalno naraščujoči dohodki, kupna moč, daljši prosti čas, plačan dopust in na drugi strani
mnoţična gradnja turistične infrastrukture omogočili turističen razcvet. Turizem je postal
najdonosnejša gospodarska dejavnost na svetu.
V zadnjih letih se turistični trendi usmerjajo nazaj k naravi, k t. i. trajnostnem ali zelenem
turizmu. Ta teţi k ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine ter neokrnjene narave in
temelji na odporu proti mnoţičnemu turizmu zaradi negativnih posledic, ki jih ta povzroča v
naravnem, kulturnem in druţbenem okolju. Turisti si ţelijo doţiveti posebnosti območja in
njegovih običajev, poskusiti ţelijo lokalno hrano, pijačo in druge izdelke ter se gibati v
neokrnjeni naravi in na sveţem zraku. Bolj kot sama destinacija je pomembno tisto, kar tam
doţivijo in občutijo. K temu so prispevali tudi skrb za zdravje, iskanje avtentičnosti, trend
vračanja k naravi in povečana skrb za varnost. Zaradi tega se je nekoč preteţno ruralno
območje občine Selnice ob Dravi pričelo v zadnjih nekaj letih mnoţično razvijati.
Občina pokriva hribovite predele zahodnega Kozjaka in spodnji del Dravske doline. Od
prvega večjega mestnega središča je oddaljena dobrih deset kilometrov, razdalja se povečuje
glede na naselje in nadmorsko višino. Večji del zajemajo hribovita območja, ki predstavljajo
turistični potencial območja. Med glavne naravne znamenitosti spadajo predvsem neokrnjena
narava v zavetju kozjaških gozdov, prepredenost območja z manjšimi vodotoki, ki tvorijo
svoje značilne oblike, in pestra sestava rastlinstva ter ţivalstva. Med kulturnimi
znamenitostmi izstopajo Viltuški grad, cerkev sv. Marjete v Selnici ob Dravi in cerkev Sv.
Duha na Svetem Duhu na Ostrem vrhu, ki poleg svoje arhitekturne vrednosti ponuja še
razgled na sosednje pokrajine. Poseben pečat so temu območju dala hidroelektrarna Fala in
90
obseţna območja, porastla z jablanami. V občini je mnogo pohodniških in tekaških poti, ki
nudijo moţnost rekreacije, spominskih obeleţij in drugih cerkvenih obeleţij, različnih
športnih igrišč ter drugih površin, namenjenih rekreaciji. Območje je zaradi svoje bliţine
mestnega središča, obenem pa zaradi svoje podeţelske podobe postalo eno glavnih območij
preţivljanja prostega časa.
Čeprav se v zadnjih letih povečuje deleţ terciarnih dejavnosti v gospodarstvu in še vedno
upada pomen kmetijstva, se kmetije usmerjajo v podjetništvo in iščejo nove moţnosti za
preţivetje. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so postale gonilo njihovega obstanka in razvoja.
V občini Selnica ob Dravi lahko najdemo veliko kmetij, ki se ukvarjajo z različnimi
dopolnilnimi dejavnostmi, od prevoza lesa, čiščenja cest do turizma.
Kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, so v občini štiri. Dve v neposredni bliţini
glavne ceste Maribor–Dravograd, dve skriti med kozjaškimi hribi. Kmetije s takšno
usmeritvijo morajo biti urejene, same morajo zagotoviti dovolj surovin za svojo ponudbo, biti
morajo prilagojene krajevnim arhitekturnim značilnostim in lokalnemu okolju. Kmetija mora
biti gostoljubna, ponujati kakovostne storitve in druge moţnosti preţivljanja prostega časa pri
njih. Le tako bo lahko konkurirala drugim.
Obravnavane kmetije se s turistično dejavnostjo ukvarjajo povprečno okoli 10 let. Na svojih
kmetijah ponujajo domačo hrano v obliki različnih narezkov, toplih jedi in sladic, tipičnih za
to območje. V vinotoču lahko poskusite domača vina sort renski rizling, kerner, modra
frankinja in mnoge druge. Vse kmetije lahko sprejmejo do 60 gostov, kar je tudi zakonsko
določeno. Večji kmetiji sta se v zadnjih letih širili z dograditvijo prenočišč in povečanjem
osrednjega turističnega prostora. Na kmetijah beleţijo največ domačih gostov v starostnem
obdobju med 30 do 60 let, kar predstavlja delovno aktivno prebivalstvo. Sledijo jim gostje iz
sosednje Avstrije. Največ obiska imajo v pomladnih in jesenskih mesecih. Kmetije za
povečanje svojega obiska poskrbijo same s samopromocijo, izdajajo zloţenke, vizitke, močna
faktorja pa postajata tudi splet in druţabna omreţja. Za povečanje promocije predvidevajo, da
se bodo poskušali oglaševati tudi na avstrijskem trgu. Kakor vsi se tudi oni pri svojem delu
soočajo z različnimi teţavami in ovirami. Veliko je administrativnega urejanja, predpisi za
izvajanje njihovega dela so strogi, včasih preveč zahtevni. Nekateri se soočajo s
pomanjkanjem delovne sile, saj delo na turistični kmetiji zahteva celega človeka ne glede na
to ali je vikend ali praznik, spet druge skrbi vprašanje nasledstva, saj so ţe zdaj na kmetiji
ostali sami. Po opravljeni raziskavi lahko trdim, da so si kmetje enotni pri tem, da je
91
usmeritev v turistično dejavnost bila vsekakor dobra poteza, saj jim je prinesla dodaten vir
zasluţka in zagotovila obstoj kmetije, moţnost samozaposlitve na kmetiji in nenazadnje tudi
omogočanje nekaj novih delovnih mest za druge.
Čeprav je turistična dejavnost tista, ki kmetijam in drugim ponudnikom omogoča dodaten vir
zasluţka in dodatna delovna mesta, pa turizem s seboj prinaša tudi negativne posledice. Te
posledice so najvidnejše pri vplivu na naravno okolje, kar je pogojeno s številom turistov in
občutljivostjo turističnega področja. Ker gre v našem primeru za slabše razvita turistična
območja v neokrnjeni naravi, bi lahko bile posledice mnoţičnega turizma precejšnje.
Negativni vplivi na okolje so onesnaţenje vode in zraka, povečan hrup zaradi večjega števila
turistov in prevoznih sredstev, fizični posegi v okolje, kot je nepremišljena izgradnja
turistične infrastrukture, fizično onesnaţevanje pokrajine z odpadki, ogroţanje rastlinstva in
ţivalstva ter nenazadnje ekološke katastrofe, ki jih povzročajo spremembe namembnosti
zemljišč. Negativne posledice lahko prinaša tudi neuravnovešen socialno-ekonomski razvoj
turizma, ki ni v ravnovesju z drugimi gospodarskimi panogami na podeţelju. Tako bi lahko
vedno večje število turistov povzročilo povečane potrebe in povečano povpraševanje po novih
storitvah, izdelkih, kar bi posledično škodovalo domačim prebivalcem. Zato nove strategije
razvoja turizma ţe nekaj let teţijo k trajnostnemu in ekološkemu turizmu, ki manj
obremenjuje okolje.
Skozi raziskavo turističnih kmetij in razvoja turizma na podeţelju na območju občine Selnica
ob Dravi sem lahko potrdila zastavljene cilje. Občina ima veliko moţnost za razvoj
podeţelskega turizma, kar ji omogočajo tako naravne kot druţbeno-kulturne značilnosti
območja. Podeţelski turizem se v zadnjih letih v občini vedno bolj razvija, kar nam
dokazujejo vedno nove kmetije, ki se usmerjajo v turistično dopolnilno dejavnost na kmetiji,
same turistične kmetije, ki širijo svojo ponudbo na kulinaričnem in prostorskem področju, ter
povečano število turistov v zadnjih dveh letih. Vedno več ljudi teţi k preţivljanju prostega
časa v neokrnjeni naravi, na sveţem in čistem zraku, ob moţnostih za rekreacijo, ki postaja
vedno pomembnejša.
Podeţelski turizem postaja eden izmed glavnih pospeševalcev razvoja na podeţelju, ne samo
v občini Selnica ob Dravi, ampak tudi v drugih podobnih občinah, ki so preteţno ruralne.
Niso samo turistične kmetije tiste, ki privabljajo goste, takšne so tudi turistične prireditve,
sejmi, trţnice domačih dobrot, ki jih organizirajo različna društva v občini. Čeprav turizem ni
edina dejavnost, ki pospešuje skrb za podeţelski prostor, prihaja vedno bolj v ospredje.
92
Turizem ima trdne moţnosti za močan vpliv na ohranjanje in nadaljnji razvoj našega
podeţelja ob povezavi z aktivno in sodobno naravnano strategijo razvoja na podeţelju, ki bo
strokovna in v celoti vpeta v razvoj slovenskega turizma kot celote.
93
LITERATURA IN VIRI
Barbič, A. (ur.) (1991): Prihodnost slovenskega podeţelja. Prostor, prebivalci, gospodarske
dejavnosti. Geografski vestnik, let. 64, str. 228-230. Novo mesto.
Bezovšek, M. (2005): Geografija Dravske doline s poudarkom na klimatskih razmerah.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Ljubljana.
Berce Bratko, B. (2000): Zavarovana območja in turizem na podeţelju. Turizem – razvojna
moţnost podeţelja. Zbornik referatov in razprav s sklepnimi ugotovitvami in zaključki.
Drţavni svet RS. Ljubljana.
Brinovec, S. (2004): Kako poučevati geografijo: didaktika pouka. Zavod republike Slovenije
za šolstvo. Ljubljana.
Cunder, K. (2002): Geografske učne poti: terensko delo in ekskurzije pri pouku geografije v
srednjih šolah. Zavod republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana.
Drozg, V. (1993): Vinske ceste kot element regionalnega razvoja obmejnih območij. Dela –
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, št. 10, str. 189–195. Ljubljana.
Drozg, V., Pelc, S. (2008): Konceptualne smeri v slovenski geografiji podeţelja. Revija za
geografijo, št. 3-2, str. 87-100. Maribor.
Hojs, M. (2008): Prostorske razvojne moţnosti občine Selnica ob Dravi. Diplomsko delo.
Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Oddelek za geografijo. Ljubljana.
Horvat, U. (2000): Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Geografski inštitut Antona
Melika ZRC SAZU. Ljubljana.
Jeršič, M. (1985): Turistična geografija. Filozofska fakulteta. Ljubljana.
Kladnik, D., Lovrenčak, F., Oroţen Adamič, M. (ur.) (2013): Geografski terminološki slovar.
ZRC SAZU. Ljubljana.
94
Kladnik, D., Ravbar, M. (2003): Členitev slovenskega podeţelja. Prispevek k usmerjanju
skladnega regionalnega razvoja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana.
Klemenčič, V. (1991): Tendence spreminjanja slovenskega podeţelja. Geografski vestnik 63.
Ljubljana.
Korošec, V. (2007): Podeţelski turizem v Spodnjem Podravju in regijska turistična ponudba.
Geografski vestnik. 79/2, str. 63–78.
Krašovec, J. (2002): Turistična dejavnost na kmetiji. V M. Kulovec, Dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. Kmečki glas. Ljubljana.
Lampič, B. (2000): Izbrani okoljevarstveni problemi slovenskega podeţelja z vidika
sonaravnega razvoja. Geographica Slovenica 33/1. Ljubljana.
Lipovšek, I. (2009): Opisovalna, razlagalna in raziskovalna geografija v šoli. V Kikec, T.
(ur.): Pomurje: trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri: zbornik/20. zborovanje slovenskih
geografov, Ljutomer–Murska Sobota. Zveza geografov Slovenije. Ljubljana.
Lorber, L. (2013): Spremembe v pristopih k razvoju podeţelja: nova razvojna paradigma.
Revija za geografijo, št. 8. Maribor.
Lorber, L. (2002): Vloga geografije pri interdisciplinarnem načrtovanju regionalnega razvoja.
V: Bufon, M. (ur.). Geografija in njene aplikativne moţnosti: znanstveno in strokovno
srečanje, Dela, št. 18. Ljubljana.
Mihalič, T. (2006): Trajnostni turizem. Ekonomska fakulteta. Ljubljana.
Mihalič, T. (1998): Rekreacija in turizem. V: Narava in okolje. Varstvo in razvoj v Republiki
Sloveniji. Svet za varstvo okolja RS. Usklajeno in sonaravno štv. 1/1998. Ljubljana.
Mioč, P. in Ţnidarčič, M. (1983): Osnovna geološka karta SFRJ – 1 : 100 000. Zvezni
geološki zavod. Beograd.
95
Osvald, M. idr. (2015): Štajerska in Prekmurje: delovni zvezek za izvedbo medpredmetne
ekskurzije. Gimnazija Beţigrad. Ljubljana.
Pelc, S. (2002): Geografija in celostni razvoj podeţelja. Dela 18. Ljubljana.
Potočnik Slavič, I. (2010): Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeţelja. GeograFF 7.
Znanstvena zaloţba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Sedmak, G., Smolčič, J., D., Kociper, T., Planinc, T. (2015): Spodbujanje ruralnega turizma.
Zaloţba Univerze na Primorskem in Fakultet za mendţment u turizmu i ugostiteljstvu. Koper.
Stavbar, V. (1993): Selnica ob Dravi (Naravnogeografski in domoznanski zapis). V: B. Rajh,
Selnica ob Dravi, zbornik ob 900-letnici kraja. Selnica ob Dravi.
Šauperl, F. (2000): Poloţaj in vloga turističnih društev pri razvoju turizma na podeţelju.
Turistična zveza Slovenije. Ljubljana.
Zgonik, M. (1977). Dravska dolina: novejši razvoj kulturne pokrajine. Obzorja. Maribor.
Ţunko, I. (2005). Geografski oris občine Selnica ob Dravi: diplomska naloga. Univerza v
Mariboru. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Elektronski viri
Brandl, K., Baumgartner, C., Birkett, M., Dymak, S., Price, C., Protopapadakis, P. (2012):
Trajnostni turizem in ohranjanje narave. Naloţba v našo prihodnost. SURF Nature projekt.
Pridobljeno 3. 3. 2016 iz
http://www.surf-nature.eu/fileadmin/SURFNATURE/Publications/Booklet_ST__slo.pdf
Kolnik, K. idr. (2011): Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20. 9. 2016 iz
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_
geografija.pdf.
96
Kunaver, V. idr. (2011): Učni načrt. Program osnovna šola. Zgodovina. Ljubljana:
Ministrstvo RS za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 9. 2016,
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_
zgodovina.pdf
Mihelčić, N. (2005): Geografija na prostem – terensko delo v pokrajini. Metodički izbori 10.
Pridobljeno 10. 9. 2016 iz
file:///D:/Magistersko%20delo%20GEOGRAFIJA/geografija%20v%20naravi.pdf
Občinski svet Občine Selnica ob Dravi: Idejni projekt IDP, kanalizacije in čistilne naprave ter
predinvesticijske zasnove PIZ v okviru Drava »Celostno urejanje, odvajanje in čiščenje
komunalnih odpadnih vod in varovanje vodnih virov«, za nadaljno prijavo za pridobivanje
nepovratnih kohezijskih sredstev. Pridobljeno 20. 3. 2016 iz
http://www.selnica.si/data/upload/12092007_009.pdf
Podeţelje.com. Pridobljeno 6. 9. 2016 iz http://www.podezelje.com/vsebine/turizem/64/.
Primc, M. (2011): Priloţnost turizma na podeţelju. Pridobljeno 4. 5. 2016 iz
file:///D:/Magistersko%20delo%20GEOGRAFIJA/Prilo%C5%BEnosti%20turizma%20na%2
0pode%C5%BEelju.pdf
Razdevšek, M. (2011): Strategija razvoja turizma na območju 22 občin Zg. Podravja
(Osrednja Štajerska) Maribor–Pohorje–Slovenske gorice in Dravsko polje 2010–2020.
Pridobljeno 2. 9. 2016 iz http://oplotnica.si/wp-content/uploads/2015/12/14.-Strategija-junij-
2011.pdf.
Senica, M. (2011): Turizem in rekreacija na podeţelju: gradivo za 1. letnik. Pridobljeno 2. 4.
2016 iz
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_ESS/Impletu
m/IMPLETUM_339UPRAVLJANJE_Turizem_Senica.pdf
Slovenska turistična organizacija: Strategija trţenja slovenskega turizma. Pridobljeno 17. 4.
2016 iz http://www.ra-kozjansko.si/f/docs/Katalog-informacij-javnega-znacaja/Strategija-
trzenja.pdf
97
Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovni portal SI-STAT. Pridobljeno 23. 4. 2016 iz
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012–2016. Partnerstvo za trajnostni razvoj
slovenskega turizma. Vlada RS. Pridobljeno 12. 9. 2016 iz
http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/turizem/Turizem-
strategije_politike/Strategija_turizem_sprejeto_7.6.2012.pdf
Turistična kmetija Pri starem Kovaču. Pridobljeno 5. 9. 2016 iz
http://www.pristaremkovacu.si/
Zdruţenje turističnih kmetij Slovenije. Pridobljeno 30. 5. 2016 iz
http://www.turisticnekmetije.si/
98
PRILOGE
Vprašalnik za lastnike turističnih kmetij
ANKETA
TURISTIČNE KMETIJE V OBČINI SELNICA OB DRAVI
Datum in kraj anketiranja: _____________________________________________________
Turistična kmetija: ___________________________________________________________
Nosil-ec/ka turistične dejavnosti na kmetiji:________________________________________
1. PODATKI O KMETIJI
Lokacija kmetije:_______________________________________________________
Velikost kmetije v ha:_______
Površina vinogradov_________, travnikov ____________, obdelovalnih površin__________
Število glav ţivine po vrstah: govedo_______, svinje_______, ostalo ___________________
Pridelava:
a) nasadi
b) ţivali
c) ekološka pridelava
č) predelava mesa
d) predelava mleka
e) ostalo
2. DRUŢINSKI ČLANI
član starost spol Status (zaposlen na kmetiji, drugje – kje,
šoloobvezen, študent, se dodatno izobraţuje)
1.
2.
3.
4.
5.
99
3. NASTANEK TURISTIČNE KMETIJE
Leto začetka turistične dejavnosti na kmetiji: ___________
Zakaj ste se odločili za turistično dejavnost? (naravne danosti, dobri pogoji za dejavnost,
samozaposlenost druţinskih članov na kmetiji, dodaten vir dohodka, veselje do takšnega dela,
prodaja domačih pridelkov in izdelkov)
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________ .
Kdo vas je k temu spodbudil? _________________________________________________
Ali je kdo izmed druţinskih članov obiskoval usposabljanje, tečaj za opravljanje turistične
dejavnosti? DA NE
Kako ste se širili in dopolnjevali v zadnjih letih?
Leto Dopolnilna dejavnost, širitev
Kakšen prihodkovni deleţ predstavlja turistična dejavnost na kmetiji? _______%
4. PONUDBA TURISTIČNE KMETIJE
Število sedeţev: __________
Število leţišč: ____________
Kakšno hrano lahko dobimo na vaši kmetiji?
___________________________________________________________________________
Ponujate tudi značilne jedi in specialitete?_________________________________________
Kakšna pijačo ponujate?_______________________________________________________
Ponujate lastno vino?__________________________________________________________
Imate vinsko klet? DA NE
100
Ali jo je mogoče videti? DA NE
Kaj vse pridelujete sami?
___________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________ .
Ali prodajate svoje izdelke tudi drugje? Kje?_______________________________________
Zakaj ne?___________________________________________________________________
Ali se na vaši kmetiji odvijajo kakšne prirediteve? Trgatev, ličkanje, degustacije, ocenjevanje
vin, druga kmečka opravila?
Ali nudite naslednje moţnosti rekreacije?
a) nogomet
b) namizni tenis
c) odbojka
d) badminton
e) savna
f) bazen
g) drugo
Ali imate igrišče za otroke? DA NE
5. OBISKOVALCI
Kateri obiskovalci so pri vas najpogostejši? ________________________________________
Katera starostna skupina je najpogostejša? Pripišite %.
Do 35 let_______%, 35–55 let_______%, nad 55 let ______%
Ali govorite vi in druţinski člani tuje jezike? Katere?
Koliko gostov vas obišče na leto? _________________
Kdaj jih je največ? Pomlad Poletje Jesen Zima
Ali število gostov v zadnjih letih pada narašča stagnira?
Kakšen je vzrok za takšno stanje? ________________________________________________
101
Po čem je največje povpraševanje?
a) hrana
b) pijača
c) prenočišče
č) ogledi in kmečka opravila
d) drugo
Ali ste zadovoljni z obiskom? _______________________
6. ZANIMIVOSTI
Kaj goste pritegne na vašo kmetijo? ______________________________________________
Katere znamenitosti v vaši okolici bi vi priporočili turistom?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Ali svoje goste vključite v delo, opravila na kmetiji? Katera? DA NE
___________________________________________________________________________
6. KMETIJA IN OGLAŠEVANJE
Kako mislite, da vaši obiskovalci izvejo za vas? ____________________________________
Ali je dostop do vas dovolj dobro označen? DA NE
Kdo vas oglašuje? ____________________________________________________________
Katere oblike oglaševanja uporabljate?
- vizitke
- splet
- turistična pisarna
- pozornosti ob odhodu gostov
- drugo____________________________
7. PROBLEMATIKA
Katere so najpogostejše teţave, s katerimi se soočate pri svojem delu?
___________________________________________________________________________
102
___________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________ .
8. PRIHODNOST KMETIJE
Ali imate v načrtu širjenje svoje ponudbe? DA NE
Kako?______________________________________________________________________
Kakšni so vaši načrti za povečanje obiska na kmetiji?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________ .
Ali se ukvarjanje s turistično dejavnostjo na kmetiji izplača? Zakaj?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Hvala za vaš čas in sodelovanje!
103