mag. malči grivec · osnovna sredstva; ô oos v gradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči...

mag. Malči GrivecVisoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto

Dolenjske Toplice, 4. 10. 2012

4. računovodski posvet SRS

õ Sedanjost:ô potreba po urejenem poslovanju in računovodenju ð računovodski

izkazi brez pomembnih napak in v skladu z zahtevami uporabnikov;ô izbrane računovodske rešitve, ki jih predpisi in SRS omogočajo imajo

gospodarske družbe zapisane v notranjih predpisihø

Pravilnik o računovodstvu

4. računovodski posvet SRSDolenjske Toplice, 4. oktober 201213:37 2

õ Možnosti sestavljanja pravilnika:ô sklicevanje na zapise o kakovosti, popisu, računovodskem načrtovanju

…ô v pravilnik vnesemo tudi določbe iz SRS in predpisov, ki jih morajo

družbe uporabljati neposredno ð pravilnik je zaokrožena celota in ni potrebno upoštevati še drugih predpisov,

ô a tudi: spreminjanje pravilnika ob spremembah predpisov in obsežnost pravilnika …

õ Pomembno:ô preglednost, ô bistvene določbe, ki jih vsi poznajo,ô KDO ga naj pripravi?


õ Vsebina pravilnika: ô strateške usmeritve v povezavi z računovodsko dejavnostjo, ô računovodske usmeritve, ô razkritja, ô oblike izkazov, ô vsebina letnega poročila, ô pristojnosti in odgovornosti zaposlenih.

ø

zapisani postopki in načini, ki zagotavljajo urejeno, učinkovito in pravočasno pripravo resničnih in poštenih računovodskih poročil


õ Struktura:ô Splošne določbeô Organiziranost in delovanje računovodstvaô Knjigovodske listine in poslovne knjigeô Popis sredstev in obveznosti do njihovih virovô Računovodski izkazi s pojasnili in poslovna poročilaô Hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročilô Izkazovanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazihô Razkritja postavk v računovodskih izkazihô Končne določbe

Dolenjske Toplice, 4. oktober 20124. računovodski posvet SRS13:37 5

õ Vsebina pravilnika:ô kaj je računovodstvo in katere podatke zagotavlja, ô za katero družbo pravilnik velja, ô ali ima družba odvisne družbe, za katere sestavlja konsolidirane

računovodske izkaze, ô navesti splošna pravila o vrednotenju: časovno neomejenost delovanja,

nastanek poslovnega dogodka ter dosledno stanovitnost, ô poudariti: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost, ô poudariti dajanje prednosti vsebini pred obliko,ô računovodstvo kot del informacijske funkcije,ô zunanji in notranji uporabniki rač. informacij ð ureditev računovodenja

za eno ali obe skupini uporavnikov, ô določba, da se upoštevajo SRS in drugi predpisi.


õ Vsebina pravilnika:ô predstaviti organiziranost računovodstva,ô opredeliti vrste računovodstev, ô navesti pravno ali fizično osebo, ki vodi poslovne knjige ter opredeliti

medsebojna razmerja – prenesene računovodske naloge, odgovornosti in roki,

ô opredeliti dela in naloge ter odgovornosti zaposlenih v računovodstvu ter drugih zaposlenih, ki sodelujejo z računovodstvom.


õ Tudi notranje računovodstvo:ô opredeliti stroškovna mesta:

ó kako se določajo, ó pristojnosti in odgovornosti vodij stroškovnih mest …ó pojasniti uporabljene metode razporejanja str. po stroškovnih mestih, ó opredeliti sestavine lastne cene, ó določiti metodo razporejanja str. na stroškovne nosilce, ó metodo razporenjaja str. na FC in VC, ter str obdobja

ô določila s področja računovodskega predračunavanja, obračunavanja, nadziranja in analiziranja in informiranja.


õ Pravilnik:ô družba opredeli katere notranje in zunanje knjigovodske listine bo

vodila ter kakšni bosta vsebina in oblika;ô seznam teh listin je lahko v prilogi k pravilniku.

õ Opredeliti tudi (priloga):ô potrebno število izvodov, ô odgovorne osebe, ki jo sestavljajo in so odgovorne za resničnost in

verodostojnost, ô roki prenosov ter seznam oseb, ki jih prevzemajo in so tudi

odgovorne za prenos naprej.

õ Izpeljana knjigovodska listina:ô osebe, ki jih sestavljajo oz. osebe, ki so odgovorne za pripravljanje

računalniških programov za rač. sestavljanje listin in ô osebe, ki so odgovorne za uporabljanje teh programov.


õ Gibanje knjigovodskih listin:ô odvisno od stopnje razvitosti računalniške podpore;ô nujna opredelitev odgovornosti oseb, ki listine sestavljajo, ô nujno določiti roke prenosov, ô gibanje listin lahko družba prikaže tudi v prilogi.

õ Tudi:ô če analitična knjigovodstva niso samodejno računalniško povezana z

glavnim knjigovodstvom, se zapiše, katere zbire morajo posamezna analitična knjigovodstva pripraviti in do kdaj jih morajo oddati glavnemu knjigovodstvu.


õ Poslovne knjige:ô opredeliti vrsto (enostavno / dvostavno) knjigovodstva;ô zapišemo način vodenja:

ó ročno, ó polsamodejno, ó računalniško;

ô povemo ali knjige vodimo sami, ali druga pravna ali fizična oseba in katere.

ô Način vodenja pomožnih poslovnih knjig:ó vezane, ó na prostih listih v kartoteki ali ó v datotekah.


õ Način vnosa v glavno knjigo / v pomožne knjige:ô računalniško naravnost z mest nastanka poslovnih dogodkov;ô vnos iz ročno izpisanih knjigovodskih listin.

õ Odpiranje in zaključevanje poslovnih knjig:ô opredeliti tehniko zaključevanja poslovnih knjig (računalniško),ô glavno knjigo in dnevnik zaključiti, odtisniti, zvezati in odložiti;ô pomožne knjige – standardi predpisujejo zaključevanje, medtem ko je

odločitev o načinu času hranjenja prepuščena podjetju. ô določiti podpisnike (temeljnih) knjig ali elektronsko podpisovanje –

postopki opredeljeni;


õ Popis:ô najmanj enkrat letno preverjanje, ali se stanje posameznih aktivnih in

pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem ðuskladitev z dejanskim stanjem;

ô lahko pogosteje ali pa tudi redkeje.

õ Pravilnik vsebuje:ô kdo določa popisno komisijo, ô kdo je odgovoren za organizacijo popisa,ô kdo je odgovoren za sestavitev navodil za popis,ô določitev pristojnih za sprejemanje in obravnavanje popisnih poročil

in sprejetje sklepa o načinih odpravljanja popisnih razlik.


õ Opredelite poslovno leto – enako koledarskemu.

õ Pravilnik vsebuje:ô datum odobritve letnega poročila – datum seje, na kateri uprava /

upravni odbor odobri letno poročilo;ô datum potrditve (sprejetja) letnega poročila – datum poročila

nadzornega sveta skupščini, v katerem potrdi letno poročilo.

õ Lahko se opredeli tudi:ô rok dokončanja poslovnega poročila ter ô sestava projektne skupine in rok za njeno imenovanje.

õ Enako velja tudi za medletna poročila, če jih družba sestavlja.


õ Bilanca stanja:ô opredeliti, da bomo postavke, ki jih družba nima, izpustili, ostale pa

podrobneje razčlenili – katere;ô povedati, da so postavke v BS prikazane po neodpisani – knjigovodski

vrednosti.ô razkritja:

ó nabavna vrednost ter popravek vrednosti OOS in NDS;ó pojasnila o finančnem najemu …

ô v prilogi je shematski prikaz BS.


õ Izkaz poslovnega izida:ô opredeliti izbrano različico izkaza poslovne izida;

ó pojasniti stroške po funkcionalnih skupinah oz. pojasniti stroške po naravnih vrstah.

õ Izkaz denarnih tokov:ô po neposredni metodi ali v zaporedni obliki;ô za svoje potrebe postavke še bolj razčleni – zapisati katere in kako, ô opredeliti, kaj opredeljuje kot glavne (pomembne) vrste kosmatih

prejemkov in izdatkov – zapiše, katere in na kateri podlagi;ô v prilogi k izkazu se prikažejo spremembe na strani naložbenja in

financiranja brez posredovanja denarnih sredstev.


õ Izkaz gibanja kapitala:ô teoretično možne postavke, ki v družbi ne prihajajo v poštev, se ne

prikazujejo;ô dodatek k izkazu gibanja kapitala je prikaz bilančnega dobička ali

bilančne izgube.

õ Če se pripravlja skupni pravilnik o računovodstvu za notranje in zunanje potrebe, se lahko zapiše zahteva po metodološko enakemu predračunskem in obračunskem izkazu poslovnega izkazu poslovnega izida, bilance stanja, izkazu denarnih tokov.


õ Knjigovodske listine in hranjenje:ô opredeliti, da podjetje upošteva zakonske roke ali navesti, da

upošteva daljše roke – navesti.

ô določiti način hrambe knjigovodskih listin:ó v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov;

ô družba v svojih aktih določi, da se knjigovodske listine redno odlagajo;ô družbe, ki sestavljajo in hranijo knjigovodske listine v obliki elektronskih

zapisov, naj zapišejo določbe o takšnem hranjenju; ô družba lahko v svojem pravilniku opredeli tudi čas hrambe zbirke listin

o ustreznih računalniških programih, ki omogoča kasnejše preverjanje.


ô opredeliti načine in oblike arhiviranja knjigovodskih listin med obračunskim obdobjem in po njem;

ô določiti primeren prostor in odgovorno osebe.

ô Če prenaša podatke na elektronske nosilce podatkov, zapiše tudi, kako je s hrambo izvirnih papirjev knjigovodskih listin oz. o njihovem uničenju (na primer po reviziji).


õ Poslovne knjige in hranjenje:ô glavna knjiga in dnevnik trajno, ô pomožne knjige pet let.

ô Po končani reviziji letnih računovodskih izkazov se poslovne knjige zapisniško predajo v osrednji arhiv družbe.

ô Družba v svojem pravilniku določi, kdaj se računalniško vodeni dnevnik natisne.

õ Skupen pravilnik o računovodstvu za notranje in zunanje potrebe:ô zapišemo tudi rok hrambe računovodskih predračunov.


õ Možnosti:ô pravilnik vsebuje vse o izkazovanju in vrednotenju postavk v

računovodskih izkazih družbe, torej tudi določbe, pri katerih družba nima nobene možnosti izbire ð zapišejo se vse določbe, ki jih družba upošteva;

ô sklicevanje na standarde in poudarki pri vrednotenju postavk, kjer standardi dajo družbi možnost izbire.


õ Družba v svoj pravilnik vključi ustrezne določbe: ô kdo presoja o stroških, ô kdaj presoja (najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta preveriti, ali je

prišlo do spremembe v zvezi s tovrstnimi stroški) in ô kako o tem sporoča v računovodstvo (katere knjigovodske listine).

õ V pravilniku opredelimo tudi:ô kdo (odgovorna oseba) opredeli dobo koristnosti in ocenjeno preostalo

vrednost ter ô na kateri listini, ki se izda v zvezi z OOS.


õ Opredeliti, kaj še sodi pod OOS:ô drobni inventar, katerega doba koristnosti je daljša od leta dni:

ó naštejemo vrste drobnega inventarja, ki se v družbi vodijo kot opredmetena osnovna sredstva;

ô OOS v gradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli:ó naštejemo se vrste nadomestnih delov, ki jih družba vodi kot OOS.

ô vlaganja v tuja OOS.


õ Modeli vrednotenja:ô model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja,ô opredeliti način evidentiranja:

ó na dan prevrednotenja se nabavna vrednost oz. prevrednotena nabavna vrednost in amortizacijski popravek vrednosti OOS prevrednotita, tako da se amortizacijski popravek vrednosti:

ò prevrednoti sorazmerno s spremembo nabavne oz. prevrednotene nabavne vrednosti sredstva, tako da je knjigovodska vrednost sredstva po prevrednotenju enaka prevrednotenemu znesku,

ò izloči breme nabavne oz. prevrednotene nabavne vrednosti sredstva in se čisti znesek prevrednoti na prevrednoteni znesek.

Družba mora izbrano usmeritev uporabljati za vso skupino OOS.


õ Prevrednotovanje – slabitev OOS:ô določiti merilo, kdaj mora družba zaradi oslabitve prevrednotiti

OOS: praviloma takoj, sicer pa najmanj takrat, ko njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo za več kot…

ô opredeliti, kdaj gre za bistveno spremembo okoliščin poslovanja; ô določiti odgovorne osebe za vrednotenje OOS, ki bo na dan

poročanja ocenila, ali obstajajo znamenja oslabitve, ô določiti roke, načine in presojevalce nadomestljive vrednosti kot

podlage za morebiti potrebne oslabitve OOS.


õ Določila v povezavi z metodo amortiziranja:ô samostojno določi metodo amortiziranja, ki jo uporablja – ena ali več

različnih metod za različne vrste opredmetenih osnovnih sredstev ali njihovih delov;

ô razdelitev amortizacije znotraj poslovnega leta – odvisna od poslovanja družbe in njenih informacijskih potreb.

õ Način amortiziranja:ô posamično;ô skupinsko.

øpoudariti, da gre za posamično amortiziranje – če se družba odloči, se pri

OOS s posamičnimi vrednostmi do 500 evrov amortizacija obračunava skupinsko


õ V pravilniku naj bo tudi določilo:ô kdo presoja dobe koristnosti, preostale vrednosti in metode

amortiziranja posameznega opredmetenega osnovnega sredstva in njegovih delov;

ô če pride do sprememb ð opis v poročilu obdobja;ô preverba najmanj enkrat letno.


õ Pri opredmetenih osnovnih sredstvih z veliko nabavno vrednostjo je obvezno amortiziranje delov, ki imajo drugačne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe kot celotno opredmeteno osnovno sredstvo.

ø

õ Določiti:ô odgovorna oseba tudi presodi, ali gre za OOS z veliko nabavno

vrednostjo ter o njeni razporeditvi na dele, če imajo različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti;

ô opredeliti te dele in jim določi dobe koristnosti oz. v primeru različnih vzorcev uporabe različne metode amortiziranja;

ô določiti znesek nabavne vrednosti nad katero se OOS opredeli kot OOS z veliko nabavno vrednostjo .


õ Redna popravila in/ali pregledi, ki se izvajajo vsakih nekaj let in povzročijo pomembne izdatke:ô v skladu s SRS 1.16 se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih

sredstev;ô v pravilniku opredelimo in določimo:

ó kdo, ó kdaj in ó kako bo sporočal potrebne podatke v računovodstvo.


õ OOS v finančnem najemu:ô določila, ki zahtevajo natančno določbo, da gre za finančni najem, v

pogodbi;ô ostale sestavine pogodbe: podatki, potrebni za evidentiranje OOS –

poštena vrednost ali sedanja vrednost najmanjše vsote najemnin, z najemom povezana obrestna mera …

ô najem zemljišča, sklenjen za nedoločen čas, se ne uvrsti med finančne najeme.


õ OOS, zgrajena ali izdelana v družbi:ô stroški, ki se nanašajo neposredno nanj,ô tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki mu jih lahko pripišemo –

naštejemo stroške, ki sestavljajo nabavno vrednost OOS, zgrajenega ali izdelanega v družbi.


õ Kasneje nastali stroški v zvezi z OOS:ô določiti odgovorno osebo, ki je pristojna in odgovorna, da opredeli

vrsto kasneje nastalega stroška v zvezi z OOS,ô določiti ime knjigovodske listine, na kateri se to poroča:

ó posebna listina, ki se izda v zvezi z OOS, ó prejeti dobaviteljev račun.

ô opredeliti merila za opredelitev kasneje nastalih stroškov v zvezi z OOS:ó stroški vzdrževanja – stroški, potrebni za vzdrževanje OOS v dobi

koristnosti – navesti nekaj najpogostejših primerov;ó povečanje nabavne vrednosti OOS – stroški, ki povečujejo bodoče koristi

sredstva v primerjavi z ocenjenimi – navesti nekaj najpogostejših primerov.


õ Odtujitev OOS:ô navesti odgovorno osebo, ki bo presojala o odpravi OOS v knjigovodskih razvidih in

bilanci stanja, ô opredeliti roke in načine (listina) za poročanje računovodstvu.

õ OOS, ki se ne uporabljajo:ô navesti kdo presoja, katera so ta sredstva, kakšna je njihova poštena vrednost,

zmanjšana za stroške prodaje, ô navesti kako in kdaj se o tem sporoča v računovodstvo.

õ OOS se proda:ô posameznik, ki je odgovoren za pridobitev najprimernejšega kupca za OOS družbe

pripravi licitacijo oz. OOS drugače ustrezno odtuji – pogoji, ki jih mora pri tem izpolniti;ô OOS prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo na podlagi: družba

navede odgovorno osebo ali organ, pristojen za tovrstne odločitve, in ustrezni rok za izdajo listine, ki vsebuje oceno poštene vrednosti sredstva, zmanjšano za predvidene stroške prodaje;

ô navede se odgovorna oseba za preverjanje oslabitev, ki presodi morebitno oslabitev sredstev ter ustrezno izpolnjeno in podpisano listino preda v knjigovodstvo.


õ Pravilnik vsebuje:ô vrste stroškov, ki lahko sestavljajo dolgoročne časovne razmejitve;ô odgovorna oseba, ki o tem odloča.

õ Modela vrednotenja neopredmetenih sredstev:ô model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja:

òizbrano usmeritev uporabljati za celotno skupino neopredmetenih sredstev,

razen če za ta sredstva ni delujočega trga


õ Določila v pravilniku:ô zapisati, za katere skupine neopredmetenih sredstev je izbrala model

prevrednotenja in ô kdo bo skrbel za ugotavljanje in preverjanje njihove poštene vrednosti in ô kako in kdaj bo o njihovih spremembah obveščal računovodstvo.

ô opredeliti tudi, če bo presežek iz prevrednotenja neopredmetenih sredstev prenašala v preneseni poslovni izid, medtem, ko se bo sredstvo uporabljalo v družbi, in sicer tisti del presežka, ki predstavlja razliko med amortizacijo na podlagi prevrednotene nabavne vrednosti sredstva in amortizacijo na podlagi njegove izvirne vrednosti.


õ Doba koristnosti neopredmetenih sredstev:ô neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti ð amortiziranje;ô neopredmetena sredstva z nedoločenimi dobami koristnosti ð slabitev.

õ Pravilnik vsebuje:ô jasno določilo o tem, kdo je pristojen in odgovoren za opredelitev

dobe koristnosti posameznega neopredmetenega dolgoročnega sredstva in

ô za kasnejšo ponovno presojo (kako pogosto – letno) ter ô ime listine, kamor se to zapiše.


õ Metode amortiziranja:ô samostojno določi metodo amortiziranja – na podlagi vzorca pojavljanja

gospodarskih koristi.

õ Vsebina pravilnika:ô metoda amortiziranja, ô podlaga razporejanja letnih stroškov amortizacije znotraj poslovnega

leta;ô ime skrbnika / odgovorne osebe neopredmetenih sredstev, ki je

pristojen in odgovoren, da za posamezne skupine neopredmetenih sredstev določi podatke, potrebne za knjigovodsko evidentiranje, ter

ô način (vrsta listine) in roke sporočanja računovodstvu.


õ Prevrednotovanje neopredmetenih sredstev:ô opredeliti pomembna neopredmetena sredstva ð vrednost presega

… vrednosti vseh neopredmetenih sredstev, če so ta vsaj … vrednosti vseh sredstev ð družba preverja nadomestljivo vrednost;

ô opredeliti merila, kdaj se slabitev evidentira ð praviloma takoj oz. takoj ko je ugotovljena nadomestljiva vrednost za več kot … manjša od knjigovodske vrednosti teh sredstev;

ô opredeliti način in pogostost ugotavljanja nadomestljive vrednosti ð prvič in vsakih nekaj let;

ô imenuje posebno skupino za vrednotenje neopredmetenih sredstev v obdobjih med cenitvami pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti;

ô določi listine in roke poročanja računovodstvu.


õ Prodaja neopredmetenega sredstva:ô kdo odloča o takšni prodaji (odgovoren za pridobitev

najprimernejšega kupca za njeno neopredmeteno dolgoročno sredstvo), ô kdo presoja morebitno oslabitev takih sredstev, ô kdo presoja pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje, ter ô kako in do kdaj mora biti z vsem naštetim seznanjeno računovodstvo.


õ Pravilnik vsebuje:ô dejanske primere naložbenih nepremičnin in ô sodila, ki pridejo v poštev.ô vrednotenje naložbenih nepremičnin:

ó model nabavne vrednosti ali ó model poštene vrednosti.

ô opredeliti kako bo družba pošteno vrednost ugotavljala ð poštena vrednost naložbene nepremičnine se izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja, ki jo običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.


õ Pravilnik:ô navesti odgovorno osebo, ki spremlja prevzem oz. nabavo finančne

naložbe, določi ročnost ter sporoči v katero skupino finančnih naložb se uvrsti;

ô opredeliti izbrano računovodsko usmeritev o datumu pripoznave;ô določiti odgovorno osebo, ki bo presojala o izpeljanih finančnih

inštrumentih in ocenila poštene vrednosti;ô določiti odgovorno osebo, ki bo ob začetnem pripoznanju izmerila

pošteno vrednost in stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva;

ô opredeliti način ugotavljanja poštene vrednosti;


õ Prevrednotovanje – slabitev finančnih naložb:ô opredeliti, kako bomo ukrepali pri oslabitvah posameznih finančnih

naložb;ô določiti, kdo mora preverjati ustreznost izkazanih velikosti posameznih

finančnih naložb in na katerih podlagah, ô določiti, v katerih primerih je treba v breme prevrednotovalnih

finančnih odhodkov oz. v primeru prejšnjih okrepitev v breme ustreznega presežka iz prevrednotenja oblikovati popravek njene knjigovodske vrednosti in v katerih finančne naložbe delno ali v celoti neposredno odpisati;

ô opredeliti, kdo predlaga popravke in odpise ter kdo jih potrdi.


õ Prodaja finančnih naložb:ô določiti odgovorno osebo, ki odloča o prodaji, ô določiti osebo, ki presoja morebitno oslabitev takih sredstev, osebo, ki

presojo pošteno vrednost, zmanjšano za stroške prodaje, ter ô opredeliti, kako in do kdaj mora biti seznanjeno računovodstvo, da bo

lahko ravnalo v skladu z zahtevami standardov.


õ Vrste zalog:ô zaloge materiala, ô zaloge trgovskega blaga, ô zaloge nedokončane proizvodnje in ô zaloge dokončanih proizvodov.

õ V pravilniku vsako vrsto zalog opredelimo.


õ Zaloga materiala:ô opredeliti, kako se spremlja material v analitični in sintetični

evidenci:ó naštejemo, katere skupine zalog materiala spremljamo;ó po posameznih materialih;

ô opredeliti, kako se vrednoti količinsko enoto zaloge materiala:ó po nabavni ceni: kupna cena (zmanjšana za popuste), uvozne dajatve in

neposredni stroški nabave ð kako in katere vrste neposrednih stroškov nabave se vračunavajo za posamezno skupino materiala in kolikšne;

ô opredeliti metode zmanjševanja zalog:ó metodo tehtanih povprečnih cen, metodo drsečih povprečnih cen in fifo


õ Zaloge nedokončane proizvodnje ter proizvodov:ô opredeliti, kako se spremlja nedokončana proizvodnja in proizvodi v

analitični in sintetični evidenci;ô opredeliti, kako se vrednoti količinsko enoto proizvoda oz.

nedokončane proizvodnje:ó po proizvajalnih stroških v ožjem pomenu,ó po proizvajalnih stroških v širšem pomenu, ó skrajnosti: po zoženi lastni ceni oz. po spremenljivih proizvajalnih stroškihó zapiše se, če družba nekatere naravne vrste stroškov, ki bi sicer lahko bile

sestavine proizvajalnih stroškov, izključuje iz vrednotenja zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter jih šteje takoj kot odhodke poslovanja;

ô opredeliti metode zmanjševanja zalog.


õ Zaloge trgovskega blaga:ô opredeliti, kako se spremlja trgovsko blago v analitični in sintetični

evidenci;ô opredeliti, kako se vrednoti količinsko enoto trgovskega blaga:

ó po nabavnih cenah: kupna cena (zmanjšana za popuste), uvozne dajatve in neposredni stroški nabave

ó po prodajnih cenah: ò po prodajni vrednosti, tako da vračuna davek na dodano vrednost in razliko med

nabavno in prodajno vrednostjo,ò po prodajni vrednosti brez vračunanega DDV, tako da vračuna razliko med

nabavno in prodajno vrednostjo

ô opredeliti metode zmanjševanja zalog.


õ Prevrednotovanje zalog:ô opredeliti, kako pogosto se zaloge zaradi oslabitve prevrednotujejo –

najmanj ob koncu leta, ô opredeliti odgovorne osebe, ki bodo presojale vrednost zalog, ô opredeliti roke presojanja ter ô način in roke sporočanja v računovodstvo.

ô Zaloge materiala se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost:ó ocenejena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, znižana za

ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške v zvezi s prodajo.


õ V pravilniku:ô zapisati, da poslovni cikel družbe ni daljši od enega leta oz.ô če je, je potrebno zapisati, kako dolg je in da terjatve v tem obdobju

obravnava kot kratkoročne.

õ Prevrednotovanje terjatev:ô opredeliti, kako družba ukrepa, če obstaja dvom o poplačljivosti

terjatev, ô opredeliti, kako pogosto preverijo ustreznost izkazane velikosti

posamezne terjatve,ô opredeliti odgovorno osebo, ki ji je naloženo preverjanje ustreznosti

izkazane velikosti posamezne terjatve in na katerih podlagah,ô opredeliti do kdaj mora biti vrednost terjatev na dan bilance stanja

sporočena v računovodstvo;ô našteti dokazne listine, potrebne za odpis posameznih terjatev.


õ Vsebina pravilnika:ô organiziranost blagajniškega poslovanja v družbi (npr: glavna in

pomožna blagajna);ô določiti kdo določi blagajniški maksimum in kako;ô našteti denarne ustreznike, ki se nahajajo v blagajni.


õ Pravilnik:ô opredeliti dolgove pomembnih vrednosti oz. merilo pomembnosti (v

primerjavi z vsemi dolgovi ali obv.), ô opredeliti, kdaj se dogovorjena obrestna mera bistveno ne razlikuje od

efektivne obrestne mere.

õ Velja:ô dolgovi pomembnih vrednosti, ki se ne obrestujejo, se v bilanci stanja

izkažejo po diskontirani vrednosti, pri čemer se upošteva povprečna obrestna mera, ki jo v primerljivih poslih dosega družba;

ô dolgovi, ki se obrestujejo in pri katerih se dejanska oz. dogovorjena obrestna mera ne razlikuje pomembno od efektivne obrestne mere, se v bilanci stanja izkažejo po začetni pripoznani vrednosti, zmanjšani za doplačila.


õ Vsebina pravilnika – rezervacije:ô navesti izbrano računovodsko usmeritev za pripoznavanje rezervacij;ô navesti osebo, odgovorno za presojo okoliščin, ki zahtevajo

oblikovanje rezervacij, ter za določitev ročnosti rezervacij, najmanj na dan bilance stanja.

ô odgovorna oseba skrbi tudi za odobravanje črpanja in za opravljanje rezervacij, kadar je objektivno ugotovljeno, da niso več potrebne;


õ Rezervacije za dana jamstva:ô dolgoročne rezervacije v breme poslovnih odhodkov za … let.

õ Pravilnik:ô določiti odgovorno osebo za pravilno ugotavljanje rezervacij (za

spremembo načina oblikovanja dolgoročnih rezervacij, če se pogodbene določbe v zvezi z jamstvi za proizvode oz. prvotno ocenjeni dejanski stroški jamstva bistveno spremenijo) in za pravočasno sporočanje računovodstvu.


õ Družba pripozna dolgoročne pasivne časovne razmejitve za dolgoročno odložene prihodke, če bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.

õ Vsebina pravilnika – dolgoročne pasivne časovne razmejitve:ô določiti odgovorno osebo za opredelitev, kateri prihodki se odložijo in

porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke v naslednjih obdobjih in v kolikšnih zneskih;

ô opredeliti, kdo presoja, v katerih primerih se pripozna rezervacija in v katerih izkaže dolgoročna pasivna časovna razmejitev,

ô v breme katerih stroškov (odhodkov) oz. za pokrivanje katerih stroškov (odhodkov);

ô in kako se porablja – v kolikšni velikosti in v katerih obdobjih.


õ V pravilniku:ô zapisati, da poslovni cikel družbe ni daljši od enega leta oz.ô če je, je potrebno zapisati, kako dolg je in da dolgove v tem obdobju

obravnava kot kratkoročne.


õ V aktivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah so zajeti:ô kratkoročno odloženi stroški (odhodki) in ô predhodno nezaračunani prihodki,

õ V pasivnih kratkoročnih časovnih razmejitvah so zajeti:ô vnaprej vračunani stroški (odhodki) in ô kratkoročno odloženi prihodki.

õ V računovodstvu je treba te vrste razmejitev izkazovati ločeno in jih razčlenjevati na pomembnejše vrste.


õ Pravilnik:ô opredeliti odgovorno osebo, ki zagotovi izkazovanje prihodkov /

odhodkov v skladu s SRS;ô zapisati, kdo bo skrbel, da bodo prihodki od prodaje ustrezno

pripoznani, ko bo zadoščeno pogojem oz. pri storitvenih podjetjih določiti odgovorno osebo, ki bo skrbela za presojo izpolnjenosti pogojev za izkazovanje prihodkov na podlagi delno dokončanih storitev.


õ Vrste pojasnil:ô zakonsko določena pojasnila, ô zahteve po razkritjih, ki jih predpisujejo SRS.

ø

družbe zavezane reviziji ali ne

ô naravo in stopnjo pomembnosti razkritij opredeli družba v svojih aktih ð če ne določi, katera razkritja so pomembna, mora podati vsarazkritja, ki jih SRS omenjajo.


õ Vsebina pojasnil:ô metode vrednotenja postavk v letnih računovodskih izkazih in metode

odpisa vrednosti ter tečaj prevrednotenja v domačo valuto, ô podatki o družbah, v katerih ima družba več kot 20 % kapitalski delež:

ó odvisno od pomembnosti za resničen in pošten prikaz poslovanja, ó skladno z opredelitvijo skupine povezanih družb, ó opustitev razkritja, če bi nastala občutna škoda ð v prilogi k izkazom mora

biti opozorilo, da je bilo razkritje teh podatkov opuščeno;ô podatke o družbi, v kateri je družba družbenica in za njene obveznosti

neomejeno osebno odgovarja;ô podatke v zvezi z odobrenim kapitalom oz. pogojno povečanim

kapitalom;ô podatke v zvezi z lastnimi delnicami / lastnimi deleži;ô podatke o številu delnic in o njihovi nominalni vrednosti za vsak razred

delnic;


ô podatke o vrednostnih papirjih in pravice, ki izhajajo iz njih;ô razčlenitev in pojasnilo zneskov pomembnejših drugih rezervacij –

odvisno od družbe;ô velikost vseh obveznosti z rokom zapadlosti v plačilo, daljšim od petih

let, za vsako postavko posebej, ô velikost vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom – o

obliki in načinu zagotovitve jamstva, za vsako postavko posebej, ô skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v BS – odvisno od

odstotka obv. v BS, ter obv. za izplačila pokojnin in obv. do družb v skupini;

ô razčlenitev čistih prihodkov od prodaje po področjih poslovanja oz. trgih (če so razlike, a ne če bi nastala škoda);

ô povprečno število zaposlenih po izobrazbeni strukturi;ô znesek stroškov dela;


ô razčlenitev kapitalskih rezerv, ô prejemke članov uprav in drugi delavci z individualnimi pogodbami, in

člane nadzornega sveta;ô podatki o predujmih, posojilih ter poroštvih za člane uprav, delavce z

individualnimi pogodbami ter člane nadzornega sveta, ô znesek porabljen za revizorja in znesek za revidiranje letnega poročila.

õ Odvisne družbe:ô podatki o obvladujoči družbi, ô kje je mogoče dobiti skupinsko letno poročilo, ô navesti do kdaj je potrebno pojasnila pripraviti in kdo je za to odgovoren.


õ Vsebina razkritij v pojasnilih k rač. izkazom:ô sedež in pravno obliko družbe ter državo, ô naravo poslovanja in najpomembnejše dejavnosti (kriterij določi podjetje

samo);ô ime obvladujoče družbe, ô število zaposlenih na koncu poslovnega leta ali / in povprečno števil

zaposlenih v poslovnem letu;ô poslovne dogodke po dnevu BS in do datuma odobritve letnega

poročila.


õ Pojasnila k bilanci stanja:ô informacije o podlagi za pripravo BS ter posebnih računovodskih

usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih ð merilo pomembnosti (vrednosti sredstev oz. obveznosti do virov sredstev na dan BS) določi družba sama;

ô informacije, ki jih zahtevajo SRS in ZGD ter niso predpisane v obrazcu BS;

ô dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu BS, so pa za pošteno predstavitev pomembne ð merilo pomembnosti (vrednosti sredstev oz. obveznosti do virov sredstev na dan BS) določi družba sama.


õ Računovodske usmeritve:ô podlage za merjenje gospodarskih kategorij v BS, ô računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje BS ð

merilo (vrednost sredstev oz. obveznosti do virov sred. na dan BS) določi družba sama;

ô razlog spremembe računovodske usmeritve, znesek preračuna za postavko in znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije ðmerilo pomembnosti določi družba sama:ó spremenjena računovodska usmeritev se mora uporabiti za nazaj, kot da

bi se vedno uporabljala ð učinki bremenijo poslovne izide prenesene iz prejšnjih obdobij;

ô vrsta popravka bistvene napake, znesek preračuna za postavko in znesek preračuna, ki je zajet v primerjalne informacije ð merilo določi družba sama:ó bistvena napaka se mora preračunati za nazaj, kot da se ni zgodila ð

učinki bremenijo poslovne izide prenesene iz prejšnjih obdobij.


õ Razkrivanje sredstev in obveznosti do virov sredstev po datumu bilance stanja do datuma odobritve letnih računovodskih izkazov za objavo ð če so tako pomembni, da bi se sicer zmanjšala zmožnost uporabnikov BS za ustrezne ocene in pravilne odločitve ðmerilo pomembnosti določi družba sama:ô vrsta dogodka in ocena zneska ali izjavo, da ocena ni mogoča. ô izrecna zahteva: razkritje dividend, če so predlagane oz. objavljene po

dnevu bilance stanja.


õ Področni odseki:ô prepoznavni sestavni deli podjetja, ki se ukvarjajo s posameznim

proizvodom / storitvijo oz. skupino sorodnih proizvodov / storitev;ô tveganja, ki se nanašajo nanj, se razlikujejo od tistih v drugih odsekih

õ Območni odseki:ô prepoznaven sestavni del podjetja, ki se ukvarja s proizvodi / storitvami

v posebnem gospodarskem okolju;ô tveganja in donosi, ki se nanašajo nanj, se razlikujejo od tistih v drugih

območnih odsekih.


õ Razkritja pri OOS:ô podlage za merjenje, uporabljene pri ugotavljanju prevrednotene nabavne

vrednosti, ô nabavne vrednosti oz. prevrednotene nabavne vrednosti, nabranega

amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncu obračunskega obdobja,

ô spremembe knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja – zaradi odtujitve, pridobitev, prekvalifikacij, amortizacije …

õ Razkrije tudi:ô obstoj in znesek pravnih omejitev ter OOS, zastavljena kot jamstvo za

dolgove;ô računovodske usmeritve, uporabljene pri ocenjevanju stroškov razgradnje,

odstranitve in obnovitve prostora;ô znesek stroškov graditve in izdelave OOS in znesek finančnih obvez zaradi

nakupa OOS.


õ Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve:ô razkritja se morajo posebej predstaviti za neopredmetena sredstva,

ustvarjena znotraj podjetja, in posebej za druga;ô potrebna razkritja glede končnih in nedoločenih dob koristnosti.

õ Razkrivanje kapitala:ô družba navede opredelitev vrst delniškega kapitala in rezerv, katerih

informacije bo razkrivala;ô družba določi naravo in stopnjo pomembnosti v zvezi s stanjem in

gibanjem kapitala (% vrednosti kapitala na dan bilance stanja oz. % vrednosti sprememb kapitala v poslovnem letu.


õ Razkrivanje dolgoročnih in kratkoročnih dolgov:ô družba navede opredelitev vrst dolgoročnih dolgov, katerih informacije

bo razkrivala;ô družba določi naravo in stopnjo pomembnosti posameznih dolgoročnih

dolgov (% vrednosti vseh dolgoročnih dolgov, če presegajo vsaj % obv. do virov sredstev na dan bilance stanja);

ô dolgoročni dolgovi do članov uprave, nadzornega sveta in notranjih lastnikov se razkrivajo poimensko.

õ Razkrivanje rezervacij in dolgoročnih ter kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev:ô družba navede opredelitev vrst rezervacij in časovnih razmejitev, katerih

informacije bo razkrivala;ô družba določi naravo in stopnjo pomembnosti posamezne časovne

razmejitve.


õ Pojasnila k izkazu poslovnega izida:ô informacije o podlagi za pripravo izkaza poslovnega izida ter

posebnih računovodskih usmeritvah, izbranih in uporabljenih pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih ð merilo pomembnosti (% čistega poslovnega izida poslovnega leta) določi družba sama;

ô informacije, ki jih zahtevajo SRS in ZGD ter niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida;

ô dodatne informacije, ki niso predpisane v obrazcu izkaza poslovnega izida, so pa za pošteno predstavitev pomembne ð merilo pomembnosti (% čistega poslovnega izida poslovnega leta) določi družba sama.


õ Računovodske usmeritve:ô podlage za merjenje gospodarskih kategorij v izkazu poslovnega izida, ô računovodske usmeritve, potrebne za pravilno razumevanje izkaza

poslovnega izida ð merilo (% čistega poslovnega izida poslovnega leta) določi družba sama;

ô vrsta sprememb računovodskih usmeritev in računovodskih ocen ter razloge zanje in njihov znesek ð merilo pomembnosti (% čistega poslovnega izida poslovnega leta ali % vrednosti sredtev oz. obveznosti do virov sredstev) določi družba sama:ó evidentiranje učinkov prek prenesenega poslovnega izida;

ô Vrsta in znesek popravka bistvene napake ð merilo (% čistega poslovnega izida poslovnega leta) določi družba sama:ó evidentiranje učinkov prek prenesenega poslovnega izida.


õ Končne določbeô opredeliti, kdo je pooblaščen za dajanje podrobnejših navodil, ô določiti začetek veljavnosti pravilnika, ô opredeliti postopek spreminjanja pravilnika, ô določba o prenehanju veljavnosti stare ureditve, ko začne veljati nov /

spremenjen pravilnik.


õ Možnosti:ô določbe v posameznih členih aliô posebno poglavje v pravilniku.

õ Vsebina pravilnika:ô navesti imena družb v skupini, za katero je treba sestaviti skupinske

računovodske izkaze, ô določiti vrednotenje ekonomskih kategorij in način uskupinjevanja

postavk računovodskih izkazov, ô opredeliti podatke, ki jih je treba priskrbeti odvisne družbe obvladujoči

družbi, v kakšni obliki in do kdaj.


Hvala za vašo pozornost.

[email protected]

mag. malči grivec · osnovna sredstva; ô oos v gradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči...

Documents