Luka Koper – Port of Koper

28.9.2017

SREDNJO EVROPO POVEZUJEMO Z MORJEM

Razvoj pristanišča v luči mednarodnih trendov v pomorski in logistični dejavnosti

1.100zaposlenih v Skupini Luka Koper

• Pretovor kontejnerjev 2016: 844.756 TEU• Prihodki: 201 milijon EUR (Skupina)

• delniška družba, ki kotira na LJSE• upravlja z vsemi 12 specializiranimi

terminali v pristanišču

O družbi Luka Koper, d. d.

ustanovljena

1957ladijski pretovor v

2016

22milijonov ton

• Koncesijska pogodba za upravljanje, vodenje, razvoj pristanišča in vzdrževanje infrastrukture do leta 2043

• Državni prostorski načrt (DPN) sprejet leta 2011

1. Pristanišče za kontejnerje v Jadranu

2. Pristanišče za avtomobile v Sredozemlju

Pristaniška dejavnost generira 12% zaposlenosti Obalno-Kraške regije(raziskava Bole, Jere, 2015)

Pristanišče v številkah

35 km železniških tirov

3.4 km operativne obale

26 privezov

12 specializiranih terminalov

280 ha površin

Ladijski pretovorTEU / vozilaton

skupni ladijski pretovor kontejnerji avtomobili

Hitra rast prometa glede na panogo in konkurenco, posebej z vidika kontejnerjev in avtomobilov=> UČINKOVITA ZASEDENOST RAZPOLOŽLJIVIH PRISTANIŠKIH ZMOGLJIVOSTI

Pretovor kontejnerjev v severnem Jadranu

RekaKoper

Trst

BenetkeTEU

Ravenna

▪ 2016 / 2009 => Kontejnerski promet S. Jadrana +82,8% (Koper +146,2%)▪ 2016 / 2009 => Celotni promet S. Jadrana + 27,5% (Koper + 67,4%)

• 290.682 tovornjakov v letu 2016 (okoli 1000 na dan med tednom)

• + 12 % v primerjavi z 2015

• 22.879 vlakov v letu 2016 (povprečno 63 tovornih vlakov na dan)

• + 7,6 % v primerjavi z 2015

Rast cestnega in železniškega prometa

60%

40%100%

Zaledni trgi

Slovenija: Cca: 15 % celotnega pretovora

Avstrija: Koper kot najpomembnejše pristanišče za Avstrijo – več kot 6 milijonov ton letnega pretovora različnega blaga

Slovaška: Tržni delež pri kontejnerjih: 60-70%, Koper kot vstopno/izstopna točka za avtomobilsko industrijo

Madžarska: Vodilno pristanišče za segment kontejnerjev, večje količine avtomobilov, soje, živilskih proizvodov

PoljskaKontejnerji, avtomobili, hlajeni tovori

ČeškaAvtomobilska industrija, kontejnerji

Hrvaška, BiH, SrbijaKontejnerji, avtomobili

ItalijaPremog, projektni tovori

NemčijaKontejnerji, avtomobili

Pomen koridorske politike EU (TEN-T / CEF): BAC + MED + jedrno pristanišče

Razvita učinkovita mreža železniških servisov

Transhipment 1% 99 %53 % Železnica

47 % Cesta

Kontejnerji - modal split

Blok vlaki:

12-13 prihodi/dan

12-13 odhodi/dan

80-90 vlaki/teden Žilina

Padova

Maribor

Zagreb

Paskov

Ostrava

Budapest

Ljubljana

München

Arad

Katowice

Belgrade

Linz

Wien

Graz

Villach

Salzburg

Wroclaw

Košice

BratislavaDunajska Streda

Reference

… in še veliko več …

Trendi panoge in konkurenčne prednosti Kopra

▪ Panoga pod velikim vplivom globalizacije / geostrateška lega za trgovanje med Azijo in Evropo (na južni poti)

▪ Oskrba slovenskega gospodarstva ter širše regije => velike nove priložnosti

▪ Učinkovitost delovanja celovitih rešitev vzdolž logističnih verig (luka je le ena točka) / intermodalnost (železnica) + informacijska podpora + varnost

▪ Kontejnerizacija blaga in standardizacija transportnih procesov

▪ Večje ladje in prilagojena oprema

▪ Konkurenca se krepi / koridorji mimo Slovenije

▪ Okoljske zahteve, klimatske spremembe, varnost, energetska učinkovitost

▪ Specifičen model enovitega upravljanja pristanišča => tržni koncept, samostojno financiranje vseh naložb

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

35.000.000

40.000.000

2016 2017 2018 2019 2020 2025 2030

total maritime throughput containers cars

Projekcija pretovora

TEU/vozilaton

Pretovor Načrt 2015 Ocena 2020 Razvojni scenarij: 2030 Alternativni scenarij: 2030

Skupni (ton) 20.101.750 24.300.000 35.100.000 27.400.000Kontejnerji (TEU) 730.000 1.000.000 2.000.000 1.300.000Avtomobili (kosov) 525.000 850.000 1.250.000 865000

Skupni ladijski pretovor kontejnerji avtomobili • Pričakovana pospešena rast kontejnerskega prometa / ključne naložbe!

• Pomemben položaj pretovora avtomobilov

• Skrb za vse blagovne skupine več-namenskost pristanišča

• Nove priložnosti za generalno blago pri kontejnerskem segmentu in alternativne energente

• Redna oskrba strateških energentov

Strateški koncept do 2030

Zavzemanje za dolgoročno vzdržen razvoj naravnega in

družbenega okolja ter podpora razvoju pristanišča

v širšem regionalnem in mednarodnem prostoru.

Skrb za povezovanje različnih členov v logistični

verigi in pristaniški skupnosti z namenom

oblikovanja integriranih transportih rešitev

Usklajenost med osnovno dejavnostjo in podpornimi

funkcijami ter skrb za izboljšanje dobičkonosnosti

produktov in rast premoženja

Doseganje visoke operativne učinkovitosti z

izboljšanjem produktivnosti procesov, sinergijami med

terminali in optimalno rabo zmogljivosti

Vizija: Luka Koper vodilni pristaniški sistem za globalne logistične rešitve držav srednje in vzhodne Evrope.

Poslanstvo: Z zanesljivo in razvito pristaniško ponudbo podpiramo globalne logistične rešitve do osrčja Evrope skladno s potrebami gospodarstva in najzahtevnejših kupcev.

Zanesljiv in UČINKOVIT IZVAJALEC KAKOVOSTNIH PRISTANIŠKIH STORITEV

Dolgoročno STABILEN IN USPEŠEN POSLOVNI SISTEM

Promotor CELOVITIH LOGISTIČNIH REŠITEV

Skrben institucionalni deležnik TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Realizacija prepoznanih tržnih potencialovz obvladovanjem tržišč in vzpostavljanjem partnerskih odnosov s kupci

5 strateških usmeritev:

Prilagodljiv, sodoben in konkurenčen PRISTANIŠKI PONUDNIK

Strateški cilji do 2020

CILJI VREDNOSTI v 2020

Finančni rezultati poslovanja

Čisti prihodki od prodaje: 218 mio €EBITDA marža: 39%ROE: 10%Neto zadolženost/EBITDA < 3

Črpanje nepovratnih EU sredstev 20 mio €

Tržni vidik

Letni pretovor

> 24,3 mio ton > 1 mio TEU > 850 tisoč vozil > 70 tisoč potnikov > 1 mio ton dodatnih storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev

Pozicioniranje na trgu

- preseči 35% delež kontejnerskega prometa v

severnem Jadranu;

- ohraniti položaj prve luke za Avstrijo

- ohraniti položaj prve luke za kontejnerski promet za Madžarsko in

Slovaško

- pridobiti položaj prve luke za avtomobile v Mediteranu

Pristaniški vidik

Pridobiti skladišča

- vsaj 10.000 m2 novih zaprtih skladiščnih površin

- vsaj 10.000 novih parkirnih mest za avtomobile

- rezervoarji JET

Vzpostaviti privezna mesta

- istočasni privez 2 ladij matic za kontejnerski promet

- dodatna infrastruktura za Ro-Ro promet v bazenu III za promet

avtomobilov

- obnova vsaj 1 priveza v bazenu II za operativno razbremenitev

Izboljšati cestni dostop - nov vhod za povečanje pretočnosti pristanišča in razbremenitev

lokalnega prometa

Vzpostaviti nove tirne kapacitete > 7 km znotraj območja pristanišča

Optimalno izkoristiti enotirno železniško progo- povprečno 82 tovornih vlakov dnevno oz. 14,2 mio ton blaga po

železnici

Izziv: pravočasna izgradnja 2. tira ter vmesni ukrepi

Razvoj pristanišča do 2030Naložbe do 2020

Naložbe do 2030

2016 – 2020: Več kot 300milijonov EUR naložb

2021 – 2030: dodatnih 400milijonov EUR naložb (odvisno od

izgradnje drugega tira Divača-Koper)

Kombinacija finančnih instrumentov za financiranje razvoja: lastna sredstva, komercialne banke, EIB, nepovratna sredstva

2007 – 2013: 32 + 2 projektov

2014 – 2016: 14 novih projektov

Aktivni v EU projektih

KOBALINK

NAPAPDRAG

Bio mass heating

SAURON

TalkNet

SecNET

5,3 mio €

11,5 mio € (možnih)

Novi projekti 2014-20 in prioritete- Infrastruktura: Nove zmogljivosti za strateški blagovni skupini: kontejnerji in avtomobili + izboljšana dostopnost in

povezanost pristanišča - Pametne vsebine: Okolje, čisti energenti, energetska učinkovitost, IKT, inovativne tehnologije (pametna skladišča),

varnost- Cilj: 20 mio €

2014 – 2020 14 novih projektov cca. 11,5 mio € odobrenih sredstev (za aktivnosti cca. 45 mio €) / 6 različnih programov tveganje črpanja zaradi kasnitev z naložbami in zrelost naložb za nove projekte (soglasja!)

RRI pametna

specializacija

SAURON

TalkNet

KOC logistika

CEF H2020Srednja Evropa

Strukturni skladi

ADRION

ADRIPASS

ISTEN

SUPAIR

SLO-IT

SecNET

HITRI POSTOPKI IN VISOKA STOPNJA

VARNOSTI

Prednosti koprskega pristanišča

SHORTER > SMARTER > PARTNER

• Model upravljanja, ki znotraj enega podjetja združuje naloge pristaniške uprave in upravljalca terminalov.

• Posledična prilagodljivost storitev.

ZANSELJIVOST

PRISTANIŠKIH STORITEV

Najkrajša pot do osrčja Evrope.

LOKACIJA

• Sodelovanje s carino/FURS, inšpekcijskimi službami ter drugimi državnimi organi

• Celovit informacijski sistem pristaniške skupnosti

PRISTANIŠKA SKUPNOST

REFERENCE

• Zaupajo nam najbolj zahtevne svetovne korporacije.

HVALA ZA POZORNOST