lokalni program za kulturo 2011-2014...ivan vidovi č . 5 1 uvod 1.1 izhodiš ... • slaba...

MESTNA OBČINA PTUJ

LOKALNI PROGRAM ZA KULTURO

ZA OBDOBJE 2011–2014

Ptuj, marec 2011

2

KAZALO

Predgovor .................................................................................................................................. 4 1 UVOD .................................................................................................................................... 5

1.1 Izhodišča in namen priprave Lokalnega programa za kulturo ......................................... 5 1.2 Metodologija in potek priprave Lokalnega programa za kulturo ..................................... 5 1.3 Področja kulture v Mestni občini Ptuj ............................................................................ 10 1.4 Javna infrastruktura na področju kulture v Mestni občini Ptuj ...................................... 10 1.5 Uresničevanje javnega interesa za kulturo ..................................................................... 11

2 SMERNICE LOKALNE KULTURNE POLITIKE ....................................................... 12 2.1 Proračunsko financiranje kulturnih dejavnosti ............................................................... 12

2.2 Cilji, ukrepi in usmeritve na področju kulture ............................................................... 12 2.2.1 Splošne usmeritve na področju kulture ................................................................ 12 2.2.2 Ukrepi za odpravo slabosti ................................................................................... 13

2.3 Strateški programi na področju kulture .......................................................................... 13 2.3.1 Reševanje infrastrukturnih problemov ................................................................. 13 2.3.2 Usmeritev v kulturni menedžment ....................................................................... 15 2.3.3 Revitalizacija ptujskega mestnega jedra .............................................................. 16 2.3.4 Izobraževanje za poklice v kulturi ....................................................................... 17 2.3.5 Evropska prestolnica kulture 2012 ...................................................................... 17

2.3.5.1 Cilji projekta Evropska prestolnica kulture 2012 ............................................ 17 2.3.5.2 Razsežnosti projekta Evropska prestolnica kulture 2012 ................................ 18 2.3.5.3 Programski sklopi EPK 2012 .......................................................................... 20

2.3.6 Partnersko mesto Ptuj ........................................................................................... 20 2.3.6.1 Cilji .................................................................................................................. 21 2.3.6.2 Investicije ........................................................................................................ 21 2.3.6.3 Projekti ............................................................................................................ 22

3 JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ ............... 25

3.1 Kulturna dediščina in arhivska dejavnost ....................................................................... 25 3.1.1 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož ........................................................................... 25 3.1.2 Zgodovinski arhiv na Ptuju .................................................................................. 31 3.1.3 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije .................................................... 33 3.1.4 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj (živa, nesnovna dediščina) ......... 35

3.2 Knjižnična dejavnost ...................................................................................................... 37 3.2.1 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj .................................................................................. 37

3.3 Umetniški programi ........................................................................................................ 40 3.3.1 Mestno gledališče Ptuj ......................................................................................... 40 3.3.2 Center interesnih dejavnosti Ptuj .......................................................................... 43

3.4 Ljubiteljske dejavnosti ................................................................................................... 47 3.4.1 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj ......................... 47 3.4.2 Zveza kulturnih društev Ptuj ................................................................................ 50

3

4 OSTALI IZVAJALCI NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ ...... 54 5 PRIPRAVLJALCI LOKALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO ZA OBDOBJE 2011–2014 ................................................................................................................................ 60 6 PRILOGE ........................................................................................................................... 61

6.1 Pravne podlage za delovanje javnih zavodov na področju kulture v Mestni občini Ptuj .............................................................................................................................................. 61 6.2 Poročilo o realizaciji zastavljenih prioritet v Lokalnem kulturnem programu Mestne občine Ptuj za obdobje 2005–2007 ...................................................................................... 63

4

Predgovor Lokalni program za kulturo za obdobje 2011–2014 je drugi lokalni kulturni program, ki ga je pripravila Mestna občina Ptuj od svoje ustanovitve naprej, predvsem pa od uveljavitve Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture v letu 2003, ki lokalnim skupnostim nalaga izdelavo letnega ali večletnega kulturnega programa. Prvi Lokalni kulturni program Mestne občine Ptuj je bil narejen za obdobje 2005–2007, v vmesnem obdobju pa je Mestna občina Ptuj sprejemala letne programe kulture za leta 2008, 2009 in 2010. Zadostiti zakonsko zahtevo po sprejetju lokalnega programa za kulturo je najlažje uresničiti tako, da se po sprejetju ali v fazi izdelave občinskega proračuna izdela letni program kulture, kar smo tudi počeli v letih 2008, 2009 in 2010. Mestna občina Ptuj bo leta 2012 partnerica v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) skupaj z mestnimi občinami Maribor, Velenje, Slovenj Gradec, Murska Sobota in Novo mesto. EPK 2012 bo eden največjih dogodkov na področju kulture v zadnjem obdobju in priložnost, da vsi skupaj pokažemo, kaj znamo in zmoremo na področju promocije in povezovanja kulture z ostalimi segmenti gospodarstva, predvsem s turizmom. Zaradi sodelovanja Mestne občine Ptuj v programu EPK 2012 kot osrednjem dogodku, ki v obliki priprav vpliva na dogodke pred letom 2012 in tudi po njem, smo se odločili, da pripravimo Lokalni program za kulturo za obdobje 2011–2014. Pričujoči lokalni program za kulturo NI skupek idej in pobud, ki jih je težko meriti in uresničiti, ampak je konkreten nabor projektov in programov s konkretnimi nosilci za navedeno obdobje. Lokalni program za kulturo za obdobje 2011–2014 temelji na nalogah Mestne občine Ptuj in nalogah javnih zavodov s tega področja, izhajajočih iz javnega interesa. Lokalni program za kulturo temelji na Nacionalnem programu za kulturo Republike Slovenije za obdobje 2008–2011, NI pa njegov povzetek, prav tako pa nismo prepisovali poglavij iz Nacionalnega programa za kulturo. Predlagani lokalni program za kulturo je zastavljen konkretno, tako da opredeljuje nosilce in čas izvedbe. Prevelike razdrobljenosti ter prioritet na posameznih področjih je količinsko preveč, da bi z natančnimi kazalniki lahko nazorno spremljali ter s strateškimi premiki in sinergičnimi učinki uravnavali razvoj kulture v Mestni občini Ptuj, zato smo se lotili takšnega lokalnega programa za kulturo, ki izvira iz javnega interesa, ter ima realne možnosti v občinskem proračunu in sredstvih, pridobljenih iz razpisov in na trgu. Ivan Vidovič

5

1 UVOD

1.1 Izhodišča in namen priprave Lokalnega programa za kulturo Lokalni program za kulturo je strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, s katerim se:

• ugotovi vloga kulture v razvoju lokalne skupnosti in javni interes zanjo; • opredeli področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine; • načrtujejo investicije v javno kulturno infrastrukturo; • postavi cilje in prioritete kulturne politike in • določi čas za njihovo uresničitev.

Lokalni program za kulturo je strateški program kulture v Mestni občini Ptuj za obdobje od 2011 do 2014 z nekaterimi srednjeročnimi razvojnimi usmeritvami, ki presegajo to obdobje, skladno z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08 in 4/10, v nadaljevanju: ZUJIK). Z Lokalnim programom za kulturo se določajo cilji in usmeritve pri načrtovanju vsebin javnega interesa na področju kulture. Lokalni program za kulturo izhaja pri opredeljevanju ciljev in usmeritev nadaljnjega razvoja kulture v mestu iz ocene dosedanje vloge kulture v Ptuju in doseženega položaja kulture v mestu, tako glede kulturnih vrednot kot obsega in kakovosti ponudbe kulturnih dobrin ter njihove dostopnosti.

1.2 Metodologija in potek priprave Lokalnega programa za kulturo Pri pripravi Lokalnega programa za kulturo so bila upoštevana stališča zainteresirane strokovne javnosti in civilne družbe: občinska uprava je pozvala vse javne zavode in druge pomembnejše organizacije na področju kulture, da prispevajo in sooblikujejo vsebino programa. V sklopu priprave programa Evropska prestolnica kulture 2012 – Ptuj partner pa so bili o vprašanjih razvoja kulture v Ptuju organizirani številni delovni sestanki in problemske razprave, na katere so bili vabljeni predstavniki organizacij s področja kulture, samostojni ustvarjalci, predstavniki gospodarstva, medijev ter zainteresirana javnost. Faze v nastajanju Lokalnega programa za kulturo:

• pregled Nacionalnega in Lokalnega kulturnega programa Mestne občine Ptuj za obdobje 2005–2007 (s pripravo poročila o realizaciji v njem zastavljenih prioritet);

• delovna srečanja kot osnova za pripravo analize stanja na področju kulture; • definiranje smernic lokalne kulturne politike; • zbiranje in urejanje gradiva; • razprave, usklajevanje in dopolnjevanje.

6

SWOT (SPIN) analiza stanja na področju kulture v Mestni občini Ptuj Na delovnih srečanjih s predstavniki javnih zavodov in nevladnih organizacij smo oblikovali SWOT analizo stanja na področju kulture. Prednosti in slabosti se nanašajo na trenutno stanje na kulturnem področju v Mestni občini Ptuj, priložnosti in nevarnosti pa na širše dejavnike, ki jih je treba v prihodnosti izkoristiti oz. se jim izogniti. 1. Prednosti (notranji dejavniki – t. i. »konkurenčne prednosti« na kulturnem področju v Mestni občini Ptuj):

• Ohranjena izjemna kulturna in arhitekturna dediščina. • Izjemna koncentracija ljubiteljske kulture in lokalnih kulturnih ustvarjalcev. • Interes domačih in tujih ustvarjalcev po delovanju na Ptuju. • Koncentracija kulturnih institucij (muzej, gledališče, kino itd.) in nevladnih

organizacij. • Dokaj dobra povezanost kulturnih producentov, visoka raven sodelovanja. • Relativno dobra publika iz lokalnega okolja, predvsem starejša generacija. • Pripravljenost lokalnega prebivalstva za prostovoljno angažiranje na področju kulture,

navezanost na svoj kraj. • Pripravljenost kulturnih ustvarjalcev na Ptuju (v javnem in nevladnem sektorju ter

individualnih ustvarjalcev, ki niso neposredno povezani z institucijami na področju kulture) za sodelovanje v projektu EPK 2012 in za pripravo Lokalnega programa za kulturo.

• Bogate izkušnje pri organizaciji kulturnih prireditev. • Prireditveni prostori za manjše kulturne dogodke.

2. Slabosti (notranji dejavniki – področja, ki jih moramo v Mestni občini Ptuj še razviti, da bomo lahko dosegli strateške cilje na kulturnem področju):

• Ni zgodovinsko-sociološke študije Ptuja, ki bi predstavljala podlago za analizo stanja in načrtovanja na področju kulture (in ostalih).

• Ni velike kulturne dvorane za večje kulturne dogodke. • Nepovezano delovanje kulturnih institucij (podvajanje dogodkov, časovno prekrivanje

dogodkov, individualizem pri projektih in posledično nezmožnost pridobivanja državnih in evropskih sredstev, nekolegialnost – zaračunavanje najemnin med posamičnimi društvi, nezmožnost izposojanja opreme, kostumov za negotovinsko plačilo – protiusluge in posledično finančna nesposobnost manjših organizacij oziroma društev).

• Pomanjkanje skupnih projektov, razdrobljeno delovanje. • Manjka povezovalna institucija – menedžment. • »Neizkoriščanje« obstoječih kadrov v javnih zavodih (slaba organizacija dela). • Ni celostnega obveščanja o kulturnem dogajanju na Ptuju. • Ni možnosti brezplačnega plakatiranja za kulturne programe in prireditve (vsaj za

tiste, katere podpira Mestna občina Ptuj). • Slaba prepoznavnost Ptuja (označevanje, komuniciranje, trženje, logistika,

oglaševanje). • Odsotnost podjetništva v kulturi, nezainteresiranost gospodarstva za vlaganje v

kulturo.

7

• Struktura prebivalstva v starem mestnem jedru (večinoma najemniki neprofitnih stanovanj – pomanjkanje posluha za kulturne prireditve, nezainteresiranost za kulturno dogajanje, prebivalstvo se ne poistoveti z dogajanjem v mestu).

• Slab prometni režim v starem mestnem jedru. • Premalo komercialnih dejavnosti v zgodovinskem središču mesta. • Trenutno slaba prepoznavnost Ptuja med slovenskimi in tujimi kulturniki (Ptuj je

trenutno sicer v slovenskem prostoru prepoznaven s kurentovanjem, narodno-zabavno glasbo – torej z izrazito neurbanimi turističnimi prireditvami; vprašanje pa je, če ne bi bilo bolje gojiti predstave Ptuja kot mesta visoke kulture, saj bi to pritegnilo turiste z najvišjimi zahtevami.

3. Priložnosti (zunanji dejavniki, ki jih lahko izkoristimo za doseganje strateških ciljev):

• Izjemna strateška lega Ptuja med Zagrebom in Gradcem. • Pritegniti mlajšo, izobraženo prebivalstvo, ki bo podprlo kulturno dogajanje in

delovalo ter živelo v starem mestnem jedru (se poistovetilo z mestom). • Ustrezen menedžment; enovit pristop k organizaciji kulturnega dogajanja, jasna

strategija. • Povezovanje s turizmom, razvoj kulturnega turizma. • Pritegniti gospodarstvo. • Urbanistično – prostorski razvoj mesta načrtovati na sodobnem razumevanjem

kulturne dediščine ter za namene kongresne ter prireditvene kulturne dejavnosti ter za potrebe ljubiteljske oziroma urbane kulture.

• Mobilizacija prebivalstva na Ptuju – približati kulturne vsebine na nove načine, ustvarjanje, spodbujanje potreb po kulturnih vsebinah, kulturna vzgoja, medgeneracijsko povezovanje.

• Sodelovanje v projektu EPK 2012 – motivacijska prelomnica – priložnost za povezovanje kulture in turizma, reševanje težav s kulturno infrastrukturo. Spletna stran za EPK 2012 – v povezavi z nosilci projekta na nacionalni ravni.

• »Agresivnejši« pristop in sistematičen odnos kulturnih ustvarjalcev do medijev. • Razpisi Mestne občine Ptuj na področju kulture, naravnani k povezovanju in

sodelovanju med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi – skupni projekti prednostno obravnavani oz. financirani.

• Brezplačno plakatiranje na plakatnih mestih četrtnih skupnostih. • Redno objavljanje informacij o kulturnih prireditvah v mesečniku Ptujčan. • Usmerjanje in povezovanje ljubiteljske kulture, ki v mestu prevladuje, z namenom

doseči kvalitetnejše vsebine. • Ustrezna organiziranost ter partnerstvo med nosilci kulturnih programov (skupni

projekti, povezovanje). • Tržna naravnanost kulturnih institucij (atraktivna ponudba, ustrezni odpiralni časi,

redne novosti v programu) – trženje domačih blagovnih znamk (prireditve, vino, kulinarika, turizem, kulturna dediščina, drugo) in trženje predmetov kulturne dediščine.

• Kontinuiteta kulturnega dogajanja (ustrezno časovno sosledje večjih kulturnih dogodkov, raznovrstni kulturni dogodki čez celo leto).

• Nadgradnja dogodkov z akademijami, tabori, delavnicami. • Tujcem prijazno okolje (večjezičnost v napisih, hotelih, gostinskih lokalih). • Koriščenje javnih površin za kulturne dogodke (trgi, parki, dvorišča, drugo).

8

• Obnova in koriščenje obstoječe infrastrukture za potrebe kongresne in prireditvene dejavnosti ter za potrebe mladinske kulture (vadbeni prostori, delavnice, ateljeji ipd.).

• Finančno osamosvajanje kulturnih institucij (pridobivanje sredstev iz lastne dejavnosti, pridobivanje evropskih sredstev).

• Skupne oglaševalske kampanje, enotna medijska podoba. • Programska in socialna revitalizacija starega mestnega jedra. • Oživljanje tradicionalne obrti, tehnologij in znanj. • Večje sodelovanje javno-zasebnega sektorja. • Turistični razvoj, kulturne poti, kulturno-politične, tematske poti. • Potencial lokalne nematerialne dediščine. • Pozicioniranje Ptuja znotraj in izven meja Slovenije – identiteta mesta, promocija

mesta v slovenski in evropski prostor, »reanimacija« mesta – celosten družbeni projekt (ozaveščanje prebivalstva).

• Sistematična kulturna vzgoja otrok.

4. Nevarnosti (zunanji dejavniki, na katere v Mestni občini Ptuj ne moremo vplivati, a se jim moramo izogniti oz. jih ublažiti, če želimo doseči strateške cilje):

• Kulturna neosveščenost občanov in politike. • Izguba tradicionalnih vrednot, globalizacija. • Podrejanje interesom kapitala. • Nezmožnost prilagajanja nosilcev kulturnih vsebin načinu sodobnega sveta,

»šikaniranje« amaterske kulture oziroma izrazito ljubiteljske kulturne dejavnosti. • Ohladitev naklonjenosti lokalne oblasti (na primer iz političnih razlogov). • Pojav elitizma med nosilci kulturnih vsebin, na primer na podlagi politične

naklonjenosti. • Pomanjkanje informacij o porabljenih sredstvih. • Neustrezni menedžment ter nezmožnost upravljanja s prostori, opremo, ipd. • Izseljevanje iz starega mestnega jedra. • Prepočasno zagotavljanje primernih lokacij/prostorov za naraščajoče potrebe kulturnih

dejavnosti. • Odliv izobražene in visoko kvalificirane delovne sile. • Neustrezno pozicioniranje Ptuja v strategiji razvoja turizma v Sloveniji. • Selitev trgovske dejavnosti iz središča mesta. • Neusklajeno delovanje privatnega in javnega sektorja. • Močna konkurenca bližnjih mest (Maribor). • Preambiciozno zastavljeni projekti. • »Trenutni projekti« oz. odsotnost dolgoročnega načrtovanja. • Vpliv gospodarske krize – možnost ukinitve katerega izmed pomembnih razpisov za

pridobivanje sredstev oziroma manjše finančne naklonjenosti kulturi. • (Ne)zagotovitev finančnih sredstev za sofinanciranje projektov (investicij, vsebine,

zaposlitve, drugo) v prihodnosti. • Zasenčena vloga Ptuja oziroma neizkoriščene možnosti pri nekaterih skupnih

projektih, npr. Evropska prestolnica kulture, Cultnet ipd. • Neodzivnost gospodarstva.

9

Organizacija kulturnih prireditev Kulturni ustvarjalci in organizatorji potrebujejo zanesljive in pravočasne informacije o financiranju kulture v Mestni občini Ptuj v prihodnjih letih, ker si prizadevajo realno načrtovati svoje projekte in jih uspešno uresničiti. Sedanji sistem financiranja hromi umetniško produkcijo in organizatorjem kulturnih prireditev, projektov in festivalov močno otežuje njihovo izvedbo. Primer slabe prakse: razpis, objavljen v začetku leta, je namenjen financiranju projektov v istem letu, pri katerem so rezultati objavljeni približno v sredini leta. Nekateri ukrepi, ki pomenijo pozitivne kakovostne premike v ptujskem kulturnem življenju, niso odvisni zgolj od denarja, ampak tudi od pripravljenosti (in zavezanosti) za učinkovito sodelovanje, od medsebojnega spoštovanja, upoštevanja in zaupanja (npr. skupna spletna stran ali portal kulturnih prireditev na Ptuju, skupna mesečna tiskovina ali priloga lokalnemu glasilu Ptujčan z napovednikom kulturnih dogodkov, ki bi bila dostopna najširšemu lokalnemu prebivalstvu in tudi turistom, vzpostavitev več kulturnih info točk ali ene osrednje kulturne info točke ipd.). Organizatorji kulturnih prireditev na Ptuju si želijo podporno službo, ki bi jim nudila informacije in nasvete, kako poenostaviti in pospešiti formalne postopke (dovoljenja za uporabo prostora, za izvedbo prireditev, za zapore ulic in trgov itd.), za izvedbo kulturnih prireditev. Stanje na področju ljubiteljske kulture Število društev se iz leta v leto povečuje, zato je težko oceniti, ali je to dobro ali slabo. Je pa predvsem posledica načina financiranja prej javnih razpisov, kjer ima samostojna prijava društva oz. skupine večje možnosti za uspeh. Seveda se sredstva za kulturo, ki jih tako ali tako ni nikoli dovolj, na ta način drobijo, vsako društvo pa ima svojo administracijo, svoje računovodstvo, svojo opremo, ipd. To pa tudi vpliva na sam program društev, ki ga samostojno oblikujejo in uresničujejo, med seboj pa se ne povezujejo, kar seveda spet govori o tem, da bi ob programskem združevanju lahko izpeljali kvalitetnejše programe, pa tudi sredstva bi bilo mogoče racionalnejše razporediti. Društva še nikoli niso imela tako visokih stroškov poslovanja kot danes. Neprofitno poslovanje je pri nas zelo pomanjkljivo definirano in na tej osnovi društva ne uživajo skoraj nobenih bonitet. Akutno je postalo vprašanje avtorskih pravic, ki bi morale biti ustrezneje urejene, in vodenje financ. Delež sredstev za društveno kulturo bi moral rasti premosorazmerno številu društev in njihovih dejavnosti. Prizadevati si je treba za mednarodno primerljive spodbude za donatorstvo in davčne olajšave v prid kulture, opredeliti status prostovoljnega dela. Začeti moramo z aktivnostmi, da bo Ministrstvo za finance uveljavilo računovodske standarde, ki bodo bolj prilagojeni društvom, saj so sedanji prezahtevni in je že samo vodenje financ prevelik strošek. Kulturna društva bi morala biti, enako kot knjižnice, oproščena avtorskih dajatev za izvajanje glasbenih, dramskih, plesnih in drugih del, za kar bi država avtorjem namenila ustrezna nadomestila. Za mnoga področja kulturnega delovanja društev v rednem izobraževalnem sistemu ni možnosti za pridobitev poklicnih kvalifikacij za umetniške vodje, drugod pa so potrebna poglobljena dodatna znanja. Možnost izobraževanja in stalnega usposabljanja umetniških vodij (zborovodij, kapelnikov, režiserjev, koreografov, mentorjev itd.) je tako bistvenega pomena za razvoj ljubiteljske kulture, žal pa sistemskih sredstev zanje tako rekoč ni. Redne programe je treba vsako leto znova prijavljati na občinski javni razpis, kar postavlja pod vprašaj kontinuiteto posameznih dejavnosti. Javni razpisi bi morali biti razpisani leto pred

10

izvajanjem programa, saj je ob sedanji praksi težko uresničevati program, ki je največkrat vezan na september–junij. 1.3 Področja kulture v Mestni občini Ptuj

• Kulturna dediščina in arhivska dejavnost: muzejstvo, arhivistika in spomeniško varstvo; arhitekturna dediščina; arheološka dediščina; etnološka dediščina – živa (nesnovna) dediščina in običaji, ohranjanje tradicije in njen razvoj.

• Knjižnična dejavnost: književnost, knjižničarstvo, založništvo. • Umetniški programi: uprizoritvene, glasbene, likovne in večpredstavnostne umetnosti. • Ljubiteljske dejavnosti. • Mladinska kultura.

1.4 Javna infrastruktura na področju kulture v Mestni občini Ptuj Mestna občina Ptuj je s Sklepom o določitvi javne infrastrukture na področju kulture (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/03 in 09/09) določila naslednje nepremičnine za javno infrastrukturo na področju kulture: 1. prostori MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ, poslovna stavba, Slovenski trg 13, Ptuj, parc. št. 1161, zkv. 682, k. o. Ptuj in Slovenski trg 12, Ptuj, parc. št. 1160, zkv. 681, k. o. Ptuj; 2. prostori KNJIŽNICE IVANA POTRČA PTUJ, Prešernova 33–35, Ptuj, parc. št. 1342, 1343, zkv. 811, k. o. Ptuj; 3. prostori POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ - ORMOŽ, Muzejski trg 1, Ptuj:

• Dominikanski samostan, parc. št. 1330, 1331, 1332, 1333, zkv. 808, k. o. Ptuj, parc. št. 1334, 1335, zkv. 2554, k. o. Ptuj, v deležu 8549/10000;

• Stavba v Prešernovi 37, parc. št. 1336, zkv. 622, k. o. Ptuj; • Stavba v Dravski ulici 1 – Miheličeva galerija, parc. št. 1414, zkv. 622, k. o. Ptuj; • III. mitrej na Zgornjem Bregu, parc. št. 2124, 2126, zkv. 622, k. o. Ptuj;

4. prostori NARODNEGA DOMA PTUJ, Jadranska 13, Ptuj, parc. št. 1391, zkv. 850, k. o. Ptuj; 5. prostori ZVKD, Območne enote Maribor, IZPOSTAVA PTUJ, Prešernova 18, Ptuj, parc. 1295, zkv. 787, k. o. Ptuj – del prostorov namenjenih za Izpostavo Ptuj; 6. prostori STEKLARSKE DELAVNICE, Slovenski trg 1, Ptuj, parc. št. 1207, zkv. 713, k. o. Ptuj; 7. prostori KULTURNE DVORANE ROGOZNICA, del parcele št. 142/2, zkv. 380, k. o. Nova vas pri Ptuju – dvorana s pomožnimi prostori; 8. prostori KULTURNE DVORANE GRAJENA, parc. št. 54/5, zkv. 202, k. o. Grajena, v deležu 148/200 – dvorana s pomožnimi prostori; 9. prostori MESTNEGA KINA PTUJ, parc. št. 1265/1, zkv. 3118, k. o. Ptuj.

11

Ostali objekti, namenjeni kulturni dejavnosti V Mestni občini Ptuj so ob javni infrastrukturi tudi nekateri drugi objekti, v katerih se odvijajo kulturne dejavnosti:

• v objektih osnovnih šol: OŠ Breg, OŠ Ljudski vrt, PŠ Grajena, OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Glasbena šola Karol Pahor;

• v objektih srednjih šol, višješolskih ter visokošolskih zavodov, zavodov za mladinsko dejavnost: Šolski center Ptuj, Gimnazija Ptuj, Regijsko višješolsko in visokošolsko središče (Revivis), Višja strokovna šola Ptuj;

• v ostalih objektih zavodov s področja družbenih dejavnosti: Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID), Ljudska univerza Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju;

• v nekaterih objektih četrtnih skupnosti; • v sakralnih objektih oz. cerkvah: Minoritski samostan (refektorij, cerkev, dvorišče

samostana) in cerkvah Sv. Jurij, Sv. Ožbalt, Sv. Leopold Mandič; • v galerijah: Tenzor, Lugarič, Magistrat, Salon umetnosti; • v gostinskih in trgovskih lokalih (npr. Hotel Mitra, Terme Ptuj, Blagovnica Ptuj, Hotel

park, Qlandia, Super mesto, MuziKafe, Kavarna KPŠ); • mestne ulice in trgi v času prireditev: Slovenski trg, Mestni trg, Prešernova ulica,

Vrazov trg, Novi trg s tržnico itd.

1.5 Uresničevanje javnega interesa za kulturo Javni interes na področju kulture je ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalni ravni, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev zanje. Javni interes za kulturo v Mestni občini Ptuj se v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) uresničuje predvsem z zagotavljanjem pogojev za:

• kulturno ustvarjalnost, • dostopnost kulturnih dobrin, • kulturno raznolikost, • slovensko in evropsko kulturno identiteto ter kulturno prepoznavnost Ptuja.

Javni interes za kulturo uresničuje Mestna občina Ptuj:

• z zagotavljanjem kulturnih dobrin kot javnih dobrin v okviru javnih zavodov in društev,

• z načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem javne kulturne infrastrukture ter z ohranjanjem nepremične kulturne dediščine.

Pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki jih na trgu ni v zadostnem obsegu ali kakovosti, oziroma, ki naj bodo dostopne najširšemu krogu uporabnikov, zagotavlja Mestna občina Ptuj preko javnih zavodov in s podporo javnim kulturnim programom in posameznim kulturnim akcijam in projektom.

12

2 SMERNICE LOKALNE KULTURNE POLITIKE

2.1 Proračunsko financiranje kulturnih dejavnosti Po ZUJIK se javne kulturne dobrine zagotavljajo s financiranjem javne službe in financiranjem kulturnih projektov. Mestna občina Ptuj v skladu z zakonom v letih 2011–2014 predvideva tri postopke financiranja:

1. financiranje javnih zavodov na podlagi pogodbe o sofinanciranju programa dela posameznega zavoda za določeno proračunsko obdobje;

2. financiranje kulturnih programov in projektov na podlagi javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in projektov in sklenjene pogodbe o financiranju (programi so kulturne dejavnosti, ki jih izvajajo kulturni izvajalci, katerih ustanovitelj ni lokalna skupnost, je pa njihovo delovanje v javnem interesu (npr. delovanje kulturnih društev), projekti pa so posamične aktivnosti kulturnih izvajalcev, ki so po vsebini, zasnovi in obsegu zaključene celote (gledališka predstava, razstava, koncert itd.) in jih v javnem interesu financirajo javne oblasti);

3. financiranje kulturnih projektov na podlagi javnega poziva in sklenjene pogodbe o financiranju.

2.2 Cilji, ukrepi in usmeritve na področju kulture Naloge občine na področju kulture so navedene v 66. členu ZUJIK. Lokalna skupnost zagotavlja najmanj tiste javne kulturne dobrine, kakor določa posebni zakon (knjižničarstvo, varstvo kulturne dediščine, arhivska dejavnost ipd.), podpira ljubiteljske kulturne dejavnosti ter pokriva tudi druge kulturne potrebe prebivalcev, ki jih ugotovi s svojim programom za kulturo. Ne glede na prejšnji odstavek občina zagotovi tudi javne kulturne dobrine širšega pomena (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, novi mediji ipd.), če je to mogoče glede na objektivne okoliščine, kot so število prebivalcev, ekonomska moč, prostorske in kadrovske kapacitete ipd., oziroma če to izhaja iz kulturne tradicije občine. V skladu z nalogami občine in analizo obstoječega stanja kulture so za obdobje 2011–2014 oblikovani cilji in ukrepi, ki odražajo splošne usmeritve kulturne politike, hkrati pa odgovarjajo na ključne razvojne probleme posameznih kulturnih področij. 2.2.1 Splošne usmeritve na področju kulture

• ohraniti materialno in živo kulturno dediščino; • povečevati dostopnost kulturnih dobrin in omogočati ustvarjanje deficitarnih kulturnih

dobrin; • omogočati kulturno ustvarjalno dejavnost mladim in socialnim skupinam, ki težje

uresničijo svoje ustvarjalne potenciale; • povečati možnosti zaposlovanja v kulturi; • zagotavljati ugodne pogoje za najzahtevnejše kulturno ustvarjanje; • razvijati možnosti ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja; • promovirati dosežke ptujskih ustvarjalcev v Sloveniji, Evropi in svetu.

13

2.2.2 Ukrepi za odpravo slabosti

• v okviru aktivnosti v projektu EPK 2012 (poglavje 2.3.5) bo izdelana zgodovinsko-sociološka študija in možnosti povezovanja razdrobljenih projektov;

• izgradnjo velike kulturne dvorane za večje kulturne dogodke načrtujemo v okviru reševanja infrastrukturnih problemov (poglavje 2.3.1) – prenova Dominikanskega samostana v kulturno-kongresno dvorano;

• strateški program Usmeritev v kulturni menedžment (poglavje 2.3.2) predvideva odpravo slabosti nepovezovanja kulturnih institucij, uvedbo povezovalne institucije, možnosti celostnega obveščanja o kulturnem dogajanju na Ptuju, možnosti brezplačnega plakatiranja za kulturne programe in prireditve, slabe prepoznavnosti Ptuja (označevanje, komuniciranje, trženje, logistika, oglaševanje), odsotnost podjetništva v kulturi;

• s priporočilom za dodatna izobraževanja vseh kadrov zaposlenih v kulturnih institucijah in društvih na področju kulturnega menedžmenta, želimo prispevati k bolj učinkoviti uporabi znanj in veščin obstoječega kadra;

• v okviru cilja Revitalizacija ptujskega mestnega jedra (poglavje 2.3.3) se predvidevajo aktivnosti v zvezi z reševanjem sprememb strukture prebivalstva v starem mestnem jedru, odprava slabosti v zvezi z slabim prometnim režimom in pomanjkanjem komercialnih aktivnosti v zgodovinskem središču mesta.

2.3 Strateški programi na področju kulture V okviru posameznega programa so določeni cilji, predlogi ukrepov, potencialni nosilci ter časovni okvir, v katerem je program mogoče realizirati. K uresničevanju strateških ciljev bo Mestna občina Ptuj težila v naslednjem mandatnem obdobju. 2.3.1 Reševanje infrastrukturnih problemov

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu

Časovni okvir

Stanje: Mesto ne razpolaga s sodobno kulturno- kongresno dvorano. Cilj: Prenova Dominikanskega samostana v kulturno-kongresno dvorano.

Mestna občina Ptuj, Ministrstvo RS za kulturo

2011–2012

Stanje: Pomanjkanje prostora za delovanje in predstavitve ljubiteljskih društev, slaba opremljenost z reflektorji, ozvočenjem, zavesami. Za razvoj ljubiteljske kulture mesto potrebuje prostore, ki bodo namenjeni izključno kulturnim ustvarjalcem, tako profesionalcem kot ljubiteljem. Cilj: Prenova Stare steklarske v Center

Mestna občina Ptuj, Ministrstvo RS za kulturo

2011–2012

14

urbanih kultur.

Stanje: Ljubiteljski ustvarjalci morajo prenašati svoje znanje in izkušnje na mlajšo populacijo, ki je v primerjavi z otroci velikih mest še kako deprivilegirana. Hiša ustvarjalnosti mladih, namenjena ustvarjanju in neformalnemu izobraževanju s področja različnih oblik umetniškega ustvarjanja, je na Ptuju več kot potrebna. Cilj: Prenova obstoječih prostorov Mestnega kina Ptuj v Hišo ustvarjalnosti mladih - Center večpredstavnostnih umetnosti.

Mestna občina Ptuj 2012–2014

Stanje: Kompleks gradu in park Turnišče, ki sta v lasti države, nimata razvojne vizije in sta že nekaj let prepuščena propadanju. Cilj: Grad Turnišče – razvoj turizma (gostinstvo, konjeništvo) in dejavnosti Biotehnične šole in višje kmetijske šole.

Mestna občina Ptuj, Ministrstvo RS za kulturo, Ministrstvo RS za šolstvo in šport

2011–2014

Stanje: Stanje prostorov in opreme ne omogoča ustreznih pogojev za delovanje dejavnosti društev v ČS Rogoznica. Cilj: Celostna obnova Doma krajanov Rogoznica.


Stanje: Na griču je trenutno sadovnjak, ki je v zelo slabem stanju. Neurejena lastniška razmerja onemogočajo razvojne priložnosti tega območja. Cilj: Grič Panorama – urediti prenos lastništva na Mestno občino Ptuj in hortikulturna ureditev za namen vzpostavitve arheološkega parka.

Mestna občina Ptuj, Ministrstvo RS za kmetijstvo

2011–2014

Stanje: V Mestni občini Ptuj ne obstaja galerijski prostor, ki bi predstavljal likovno ustvarjalnost sodobnih avtorjev. Cilj: Ustanovitev Mestne galerije – v sklopu prenove Dominikanskega samostana, umestitev v 1. nadstropje.


Stanje: Organizatorji kulturnih prireditev in festivalov na Ptuju potrebujejo infrastrukturno rešitev, ki bi zagotovila izvedbo poletnih kulturnih (in drugih) prireditev tudi v slabem vremenu (npr.


15

montažna streha, primerna za različne lokacije v starem mestnem jedru). Kot občinsko infrastrukturo bi jo imel v upravljanju eden od javnih zavodov, uporabili pa bi jo lahko organizatorji kulturnih in drugih prireditev. Cilj: Ureditev infrastrukture, ki bo zagotovila izvedbo zunanjih (open-air) kulturnih (in drugih) prireditev tudi v deževnem vremenu.

2.3.2 Usmeritev v kulturni menedžment Stanje: Kultura se sama težko trži, zato je venomer odvisna od javnih sredstev. S

pričujočo strategijo, cilji in ukrepi želi mesto postaviti kulturo na višji nivo. Zavedamo se dejstva, da sta kultura in umetnost povezani s samo kakovostjo življenja. Ustvarjanje pogojev in zagotavljanje sredstev za razvoj raznolikih oblik kulturnega življenja in umetniškega ustvarjanja je zato pogoj za razvoj mesta kot celote in s tem njegovega turističnega potenciala.

Cilji: Celostna marketinška strategija mesta – izgradnja identitete, vrednosti in

edinstvenosti mesta ter povečanje kakovosti življenja njegovih občanov.

Predlogi ukrepov Nosilci in sodelujoči v projektu

Ustanovitev podporne strokovne službe za vse delujoče organizacije in projekte na področju kulture v okviru Javnih služb Ptuj d. o. o..

Mestna občina Ptuj

Izvede se prenos administrativnih nalog za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov in projektov (priprava razpisne dokumentacije, sklicevanje komisije, priprava predloga o sofinanciranju …).

Mestna občina Ptuj in JSKD OI PTUJ - komisija za razpis z večletnim mandatom, imenovana s strani Mestne občine Ptuj glede na predlog JSKD

Izvedba ukrepov za izboljšanje prepoznavnosti mesta. (označevalne table ob (avto)cesti, usmerjevalne, informacijske table v mestu ipd.).

Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj d. o. o.

Poenotiti načine in metode obveščanja javnosti o kulturnih prireditvah.

Mestna občina Ptuj; Javne službe Ptuj d. o. o.

Strateško povezovanje z lokalnim gospodarstvom, predvsem s turizmom.

Mestna občina Ptuj; Javne službe Ptuj d. o. o.

16

Za uspešno in plodno kulturno produkcijo na Ptuju, ki bo prinesla dodano vrednost v obdobju 2011–2014 (in še posebej 2012), potrebujemo dobro medsebojno komunikacijo med kulturnimi ustvarjalci in organizatorji kulturnih prireditev na eni strani ter občinsko upravo in (potencialnimi) financerji na drugi strani. Osnova za dobro komuniciranje je medsebojno spoštovanje in upoštevanje: tako na ravni kultura – politika – gospodarstvo kot med kulturnimi subjekti samimi, predvsem med javnim in nevladnim sektorjem ter individualnimi kulturnimi ustvarjalci. Slednji se ne čutijo upoštevane, ne glede na njihove dosežke v širšem kulturnem prostoru. Kulturni ustvarjalci iz Ptuja, ki ne delujejo v okviru kulturnih institucij, niso informirani o zanje ključnih možnostih in priložnostih na kulturnem in umetniškem področju v lokalni skupnosti. V okviru dejavnosti na področju kulture (umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, prirejanje razstav in kongresov, druge razvedrilne dejavnosti, obratovanje objektov za kulturne prireditve, varstvo kulturne dediščine, dajanje lastnih nepremičnin v najem, izposojanje drugih izdelkov široke porabe, druga splošna tajniška opravila, trgovina na drobno z umetniškimi izdelki) bodo Javne službe Ptuj d. o. o. opravljale naslednje naloge: organizacija kulturnih in drugih javnih prireditev (predstave, koncerti, zabavne prireditve, prireditve ob državnih praznikih itd.), izvajanje razstavno-galerijske dejavnosti, kongresna dejavnost, skrb za programsko svetovalno dejavnost, skrb za tekoče investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture (upravljanje in oddaja v najem), obveščanje o kulturni ponudbi v lokalni skupnosti in širše, sodelovanje in povezovanje z ostalimi izvajalci kulturne dejavnosti v občini in širše.

2.3.3 Revitalizacija ptujskega mestnega jedra V letu 2010 je bil v okviru mednarodnega projekta ADHOC, h kateremu je Mestna občina Ptuj pristopila leta 2006, sprejet Strateški načrt revitalizacije ptujskega mestnega jedra. Mestna občina Ptuj se je s tem dokumentom zavezala, da bo izvedla zastavljen sistem ukrepov, ki bodo pripomogli k revitalizaciji starega mestnega jedra. Cilj projekta je, da bi staro mestno jedro funkcioniralo kot središče mesta, katerega pomembna panoga je turizem. Mestna občina Ptuj želi skozi projektne aktivnosti spodbuditi tudi proces investicij v starem mestnem jedru, tako s strani domačih kot tudi s strani tujih investitorjev. Sejmi v starem mestnem jedru Staro mestno jedro ponuja idealne možnosti za organizacijo različnih sejmov ter za predstavitve domačih obrti, kmetijskih pridelkov in dejavnosti šol, vrtcev in društev. Zaradi opustelosti Ptuja v času božično-novoletnih praznikov se načrtuje aktiven pristop k organizaciji božično-novoletnega sejma in k sodelovanju povabiti javne zavode, ponudnike različnih obrti, gostince, humanitarna društva in vse zainteresirane posameznike. Prizadevali si bomo, da bi kulturno in vsebinsko nadgradili obstoječe sejme v mestu – Jurijev, Ožbaltov in Katarinin sejem.

17

Preimenovanje Novega trga v Maistrov trg V spomin na generala Rudolfa Maistra, ki je pomembno zaznamoval novejšo zgodovino Slovenije in katerega starši so živeli na Ptuju, načrtujemo postopke za preimenovanje Novega trga v Maistrov trg.

2.3.4 Izobraževanje za poklice v kulturi Svet zavoda Regijsko višješolsko in visokošolsko središče (REVIVIS) Ptuj je na podlagi pozitivnega mnenja Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo sprejel dne 20. 8. 2009 Akt o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoka šola na Ptuju. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je podal pozitivno mnenje za naslednja študijska področja: humanistika, storitve in proizvodne tehnologije. V postopku akreditacije sta visokošolska programa vzdrževanje dediščine in turizem v lokalnem okolju, ki bosta omogočala izobraževanje za poklice v kulturi v lokalnem okolju. 2.3.5 Evropska prestolnica kulture 2012 Lokalni kulturni program zajema obdobje 2011–2014, kar vključuje tudi leto 2012, ko bo Ptuj kot partnersko mesto sodeloval v projektu Evropske unije – Evropska prestolnica kulture (EPK). Projekt Evropska prestolnica kulture je predvsem priložnost za kulturni in turistični razvoj tako posameznih partnerskih mest Maribor, Velenje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Novo mesto in Ptuj kot celotne regije. Da bo projekt resnično pripomogel k trajnostnemu razvoju regije, bo ključno dobro sodelovanje, skupno sprejemanje odločitev in iskanje skupnih rešitev. Leto 2011 bo zelo pomembno pri dokončnem izoblikovanju programa in vzpostavljanju potrebne infrastrukture za ta kulturni projekt, ki velja v dosedanji zgodovini slovenske države za vsebinsko najobsežnejši in finančno najzahtevnejši projekt. Zaradi zahtevnosti, obsežnosti in pomembnosti tega projekta je pri njegovem uresničevanju nujno potrebno sodelovanje predvsem med Ministrstvom za kulturo, Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Službo Vlade RS za razvoj, Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za promet, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Ministrstvom za šolstvo in šport. Nastajajoče kulturne programe je tako treba povezati tudi z izobraževanjem in znanostjo, s turizmom, športom in še nekaterimi področji. Do leta 2012 je treba stopnjevati promocijske dejavnosti in tudi prireditve v smeri Evropske prestolnice kulture 2012, ko se začne izvajati program Evropske prestolnice kulture 2012. Za promocijo je treba izkoristiti vse primerne mednarodne dogodke ter premisliti o možnosti in smiselnosti povezav s sorodnimi prireditvami po svetu. 2.3.5.1 Cilji projekta Evropska prestolnica kulture 2012

• celostni pristop (kreativnost + dediščina + izobraževanje + raziskovanje + digitalna pismenost + kulturni turizem + gospodarstvo + ekologija = čista energija);

• trajnostni razvoj regije (nova delovna mesta, dolgoročni urbanistični razvoj mest in podeželja, višja gospodarska rast, višja konkurenčnost regije, kreativna uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, obnovljivi viri energije in sonaravno delovanje);

18

• medregionalno in policentrično delovanje (povezovanje v regiji in navzven, čezmejno in meddržavno);

• utrjevanje lokalnih identitet (samozavest prebivalstva, dostopnost kulturnih dobrin za lokalno prebivalstvo, razvoj lokalnih kreativcev, sodelovanje med političnimi akterji, vzpostavljanje informacijske družbe);

• promocija evropskega kulturnega sodelovanja, mednarodna prepoznavnost Maribora in partnerskih mest, pokrajin, vzhodne kohezijske regije in Slovenije;

• sodelovanje med neprofitnim in gospodarskim sektorjem (javno-zasebno partnerstvo, razvoj javnega in nevladnega sektorja);

• ustvarjanje pogojev za ustvarjanje in reprezentacijo kulture (kulturna infrastruktura, mednarodno programsko in poslovno sodelovanje).

2.3.5.2 Razsežnosti projekta Evropska prestolnica kulture 2012

Evropska razsežnost projekta

• mreženje in povezovanje (Mreža multimedijskih centrov Evrope, Evropska konvencija multimedijskih zvez, URBACT);

• gostovanje tujih ekspertov, umetnikov, profesorjev; • pritegovanje različnih segmentov turistov; • čezmejno (sosednje države), mednarodno in transevropsko sodelovanje; • intenzivno kulturno sodelovanje z zahodnim Balkanom; • povezovanje vzhoda-zahoda in povezovanje s t. i. tretjimi državami (Ruska federacija,

Turčija, Ukrajina itd.); • pozicioniranje lokalne umetniške produkcije na evropski ravni; • multikulturno sožitje; • globalna kultura miru; • NATURA 2000 in Ramsarska konvencija (mokrišča); • UNESCO – United Nations Education, Science and Culture Organisation; • Evropske pešpoti E6 in E7 (zgodovinska Jantarjeva pot in Jamborna cesta); • pobude Evropske skupnosti (strategija i2010, Equal, Life, Urban itd.); • programi Evropske skupnosti (FP7, IST, Kultura, e-VsebinePlus, Media+, Socrates,

Leonardo, Minerva ipd.); • sodelovanje v evropskih projektnih konzorcijih; • sodelovanje z evropskimi organizacijami in institucijami ter posamezniki in

posameznicami; • sodelovanje s Portugalsko in s pobratenimi mesti; • sodelovanje v okviru Alpe-Jadran; • Slovenci po svetu.

Trajnostna razsežnost projekta Od leta 2013 se v vzhodni kohezijski regiji pričakuje:

• višja zaposlenost in zaposljivost na področju kulture, turizma in izobraževanja; • višja dostopnost (obiskanost) kulturnih dobrin in soudeležba civilne družbe; • prebivalcem prijaznejša podoba, funkcija in storitve v regijskih urbanih središčih; • vzpostavljena družba znanja; • široka digitalna pismenost, dostopnost svetovnega spleta oz. medmrežja in na storitvah

temelječe gospodarstvo;

19

• ohranjanje in razvoj kulturne in naravne krajine; • ohranjanje nivoja turističnega prometa na podlagi večje prepoznavnosti regije; • povezovanje kulturnega, ekološkega, zdraviliškega in rekreacijskega turizma; • povezovanje poslovnega (kongresnega) turizma s kulturo; • trajnostna mobilnost in izpopolnjena javna prevozna infrastruktura; • uporaba sonaravnih in obnovljivih virov energije; • mednarodna vpetost ustanov in posameznikov (npr.: evropska mreža rezidenčnih

centrov); • delovanje novih kulturnih ustanov in programov; • delovanje novih izobraževalnih ustanov; • delovanje znanstvenih parkov, poslovnih inkubatorjev in tehnoloških parkov; • delovanje novih rezidenčnih centrov za umetnike; • delovanje novih centrov kreativnih industrij; • delovanje novih mrež s področja umetnosti in premične kulturne dediščine; • delovanje nove mreže evropskih multimedijskih centrov; • povišan delež mednarodnih koprodukcijskih projektov v času EPK 2012; • delovanje novih kulturnih in turističnih poti; • delovanje novih ustanov in programov s področja socialne vključenosti,

multikulturnega sožitja in globalne kulture miru; • delovanje ustanov in programov v okviru Natura 2000 (regijski parki, Evropski muzej,

park Krasa). Razvojna razsežnost projekta Projekt je skladen z naslednjimi razvojnimi dokumenti RS, regij(e) in EU:

• Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji; • Strategija razvoja Slovenije; • Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja; • Strategija prostorskega razvoja; • Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere

nujne programe RS v kulturi; • Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004–2007; • Strategija razvoja informacijske družbe Si2010; • Nacionalni strateški načrt podeželja; • Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2013; • Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2013; • Osnutek državnega razvojnega programa 2007–2013; • Nacionalni strateški referenčni okvir; • Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–

2013; • Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–

2013; • Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013; • Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji; • Predstavitev resolucijskih projektov v Podravju 2007–2013; • Regionalni razvojni program Podravja 2007–2013 in ostali RRP z območja vzhodne

kohezijske regije, osnutki; • Social cohesion and culture (fact-sheet); • Regional competitiveness and culture (fact-sheet);

20

• Convergence and culture (fact-sheet); • European territorial cooperation and culture (fact-sheet); • Rural development and culture (fact-sheet); • The Economy of culture in Europe; • NATURA 2000 – direktive.

2.3.5.3 Programski sklopi EPK 2012 Glede na pravno formalno ureditev za vodenje in realizacijo projekta so vsi programi Mestne občine Ptuj, ki za svojo uresničitev potrebujejo dodatna sredstva in ki želijo biti globalno prepoznani kot programi Evropske prestolnice kulture 2012, vezani na delovanje in odločitve javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. Da jih bosta pristojna organa zavoda kot take prepoznala in ovrednotila, bodo ob prej navedenih razsežnostih morali ustrezati glavnim programskih smernicam, opredeljenim v štirih programskih sklopih:

1. Terminal 12 2. Ključi mesta 3. Urbane brazde 4. Življenje na dotik

Programske smernice bodo podrobneje opredeljene v strateških dokumentih zavoda. Zavod bo skrbel tudi za krovno marketinško in promocijsko dejavnost. Mestna občina Ptuj pa bo nabor svojih programov predstavila v lastni publikaciji.

2.3.6 Partnersko mesto Ptuj Mesto Ptuj bo sodelovanje v projektu Evropska prestolnica kulture 2012 definiralo z nečim, kar bi lahko imelo vpliv na njegovo prihodnost in hkrati uravnotežilo preteklost. Pri tem izhajamo iz skupnega motiva EPK 2012 – Čista energija. V organizacijskem smislu Evropska Prestolnica kulture 2012 – Ptuj partner pomeni mobilizacijo mesta kot tudi regije, ki je pogoj za realizacijo ciljev, kateri nadalje definirajo prioritetno listo projektov. Zaradi upoštevanja zakonskih določb in sodelovanja v projektu Evropska prestolnica kulture 2012, je v javnem interesu obnoviti kulturne objekte (Dominikanski samostan, Stara steklarska) in zagotoviti vsebine (festivali, knjige, filmi, razstave itd.), ki združujejo umetnost in dediščino Ptuja, saj pomenijo spremembo v družbeni strukturi mesta in pripomorejo k promociji in trajnejšemu oživljanju mestnega jedra. V javnem interesu je torej vzpostaviti kulturno, znanstveno in zabavno dogajanje v mestnem jedru, ki se bo v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 navezovalo na tematsko izhodišče Art and Heritage Carnival (Festival umetnosti in dediščine) s svojo osrednjo prireditvijo – Kurentovanje. Za prepoznavnost bodo odločilni predvsem pristopi k projektom. Pomembna sta način delovanja nosilcev, ki mora biti medgeneracijski ter taka zasnova projektov, da bodo ti integrirali mesto Ptuj v zavest Slovencev. Predvsem pa je bistvena usmerjenost k harmoniji umetnosti in kapitala kot cilju, ki je nujno potreben za vzpostavitev ravnovesja ustvarjalnosti v našem okolju.

21

2.3.6.1 Cilji Skozi projekte želimo doseči naslednje cilje:

• mobilizacija okolja, • harmonija kapitala in umetnosti, • medgeneracijska povezanost, • ustvarjalna soodvisnost ter • združevanje in osmišljanje domačih ustvarjalnih potencialov.

Ideja mobilizacije temelji na misli, da je kultura vse, kar ljudje počnemo, da kultura ni zgolj umetniško ustvarjanje. Zato bo v projekte za Evropsko prestolnico kulture 2012 vključeno gospodarstvo, zdravstvo, šport, mediji in številne druge dejavnosti.

2.3.6.2 Investicije Projekti pod okriljem koordinatorstva in Mestne občine Ptuj na investicijski ravni so ureditev ptujskih trgov, prenova Dominikanskega samostana v kongresno-kulturni center ter obnova objekta Stara steklarska za namene centra urbanih kultur. Staro mestno jedro – ureditev ptujskih trgov V izbrani natečajni rešitvi za ureditev ptujskih trgov so predvidene naslednje rešitve:

• Mestni trg – protokolarni trg; • Novi trg in območje ptujske tržnice – sejmišče, možnost prireditev za večje število

obiskovalcev; • tržnica – del zdajšnje, ki se priključuje Zadružnemu trgu, se očisti, preostali del se

nadgradi in dvigne na nivo cerkve Sv. Jurija; • Slovenski trg v povezavi z dvoriščem Stare steklarske – višji nivo kulturnih prireditev

na prostem; • Vrazov trg – gledališče na prostem, podobno kot Slovenski trg.

Dominikanski samostan Za obnovo Dominikanskega samostana je bila izbrana natečajna rešitev, v kateri je cerkvena ladja predvidena za večnamensko dvorano, v celotnem kompleksu se bo odvijala kongresno-kulturna dejavnost. Cilj je zapolniti Dominikanski samostan s simpoziji, ki bodo nadgrajeni s koncerti in ostalimi kulturnimi prireditvami. Rešitev predstavlja celovito obdelavo Sončnega parka, kaskadne rešitve na obrežju ter oder na vodi. Ponuja možnost več prireditev hkrati oziroma ene z več ponudbami. Investicija je v teku, teče tudi proces selitve Zgodovinskega arhiva in enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v prostore vojašnice ter selitev arheologije v prostore Perutnine Ptuj. Posledica opisanih investicij bodo novi ustvarjalci v mestu, nove vsebine in s tem tudi nov ekonomski potencial. Stara steklarska Za ureditev območja Stare steklarske oziroma kareja 11 je bila izbrana natečajna rešitev, katere koncept je osrednji skupni prireditveni prostor, ki komunicira z vsemi ostalimi manjšimi prostori. Dvorana je umeščena v podzemni del, pod dvoriščem. Prednost natečajne rešitve, ki je bila izbrana kot najboljša, je predvsem odprtost. S prenovo Stare steklarske v

22

Center urbanih kultur bodo pridobila predvsem kulturna društva, ki bodo končno imela dovolj prostora za svoje ustvarjanje in uprizarjanje svojega dela. Gradbena dela se bodo pričela v letu 2011, cilj za dokončanje vseh navedenih investicij pa je do leta 2013.

2.3.6.3 Projekti Projekte delimo na tiste, za katere neposredno odgovarjata Mestna občina Ptuj skupaj s koordinatorjem projekta, ter tiste, ki so v pristojnosti zavodov ter drugih institucij, ki bodo svoj redni program pripravljene prilagoditi namenom in ciljem Evropske prestolnice kulture – Ptuj partner ter v skladu z Bruseljsko prijavo iz oktobra 2008 sledile rdeči niti ptujske zgodbe, ki jo označujemo s sinonimom Art and Heritage Carnival. V prvo skupino projektov so umeščeni: Kurentovanje Na programski ravni je prvi in osrednji projekt Kurentovanje. Kurentovanje na Ptuju je osrednja in največja pustno-karnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji in srednji Evropi, katere namen je ohranjanje in razvoj izjemne premične kulturne dediščine in etnografskega izročila ptujskega območja in Slovenije. Prireditev z vsemi svoji etnografskimi, kulturnimi, sociološkimi in turističnimi razsežnostmi predstavlja osrednji in najbolj kompleksen sklop dogajanj mesta Ptuj v okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012. Kot organizirana pustna prireditev poteka kurentovanje vse od leta 1960. Pred tem letom so po mestu potekali spontani mimohodi različnih mask, ki se jim je občasno pridružila godba ali kakšen kurent iz okoliških vasi. Ker pa so ljudje to dogajanje radi spremljali in se naključno zbirali za ogled skupin mask, se je prof. Dragu Haslu in še nekaterim porodila ideja o organizirani prireditvi, ki bi jo poimenovali po najbolj znanem pustnem liku – kurentu. Kurentovanje kot organizirana prireditev, kjer so se predstavljali pustni liki in maske ter z njimi povezani običaji ptujskega območja, pridružile pa so se jim tudi pustne skupine iz drugih krajev Slovenije in skupine iz tujine, je vse od začetka vzbujala veliko zanimanje obiskovalcev. Prireditev je postajala vsako leto obsežnejša in terminsko daljša ter je vedno bolj zahtevala celovit pristop pri organizaciji. Tudi koncept in čas trajanja prireditve sta se tekom let spreminjala. Od leta 1994, ko je bila prireditev razširjena še na dogajanje v karnevalski dvorani, poteka kurentovanje večinoma 11 dni. Prireditev se začne ob svečnici, 2. februarja, ko se natanko ob polnoči zberejo kurenti na prvem skoku. Sama karnevalska prireditev se prične v soboto, dober teden pred pustnim torkom, s prikazom tipičnih slovenskih pustnih likov in mask. Sledijo otroške povorke, mednarodna pustna in karnevalska povorka ter pokop pusta. Vse dni se odvija bogat kulturni program pred Mestno hišo in zabavno-glasbeni program v karnevalski dvorani. S povorkami, z dogajanjem v karnevalski dvorani, s programom v mestu in z drugimi ustvarjalnimi, kulturnimi in zabavnimi dogodki po hotelih, gostinskih lokalih, muzejih, galerijah, zavodih privabljamo različne ciljne skupine in ljudi vseh starosti, tako iz Slovenije kot iz tujine ter skrbimo za ohranjanje kulturne in etnografske dediščine našega območja. Ob glavnih dogodkih prireditve so organizirani številni simpoziji in posveti o pustnih tradicijah,

23

maskah in maskiranju, pustnih in etnografskih likih, razstave, ustvarjalne delavnice ter razna strokovna srečanja in okrogle mize. S projektom Kurentovanje želimo izpostaviti zgodovinske, kulturne, etnografske, naravne in gospodarske danosti Ptuja in okolice ter pridobiti sloves turističnega in karnevalskega mesta v naši regiji, v Sloveniji in v Evropi, ki gradi na tradicijah. Ptuj z okolico slovi tudi kot območje, kjer se je ohranilo največje število tradicionalnih pustnih likov in mask. V letu 2012 bo kurentovanje z nadimkom Art & Heritage Carnival ena od prvih izvedenih prireditev. Med drugim je cilj prireditve tudi poistovetenje prebivalcev mesta s pustovanjem in karnevalom, druženje, pustno rajanje, množično vključevanje širše javnosti in prebivalcev mesta v prireditev, vključevanje društev, zavodov, šol, drugih javnih institucij in organizacij ter sosednjih občin v samo izvedbo prireditve. Kurentovanje naj postane dogodek, za katerega bo sleherni Ptujčan pripravljen nekaj narediti, čutil pripadnost prireditvi in bo tudi aktivno sodeloval pri pripravi in izvedbi prireditve s svojimi predlogi. Prednosti, ki jih lahko izkoristimo v času kurentovanja, so:

• svetovno znan lik kurenta; • izjemno dolga in bogata tradicija pustnih običajev na Ptujskem; • koncentracija pustnih običajev in 9 etnografskih likov iz našega okolja; • kulturno-zgodovinska privlačnost Ptuja; • tradicija prireditve; • povezanost s širšim ptujskim prostorom (vsebina programa prireditve izraža način

življenja v tem okolju in njihovo kulturo skozi stoletja); • številne pustne skupine, društva, ki delujejo na našem območju; • številni kulturniki, glasbeniki in drugi ustvarjalci; • umetniška ustvarjalnost na temo pustnih likov in običajev, mask in maskiranja; • skupaj s strokovnjaki iz raznih institucij, društvi, zavodi, šolami doseči razširitev in

višjo kulturno raven prireditve. Ptujski karneval naj postane enako prepoznaven dogodek kot je pust v Benetkah, karneval v Rio de Janeiru, Kölnu, Nici in drugje. S kurentovanjem in tudi drugimi prireditvami želimo bistveno prispevati k povečanju turistične prepoznavnosti Ptuja in Spodnjega Podravja. Razsežnosti Evropske prestolnice v času kurentovanja bodo predvsem zaokrožene vsebinske celote oziroma dogodki, ki predstavljajo nekomercialno, umetniško in znanstveno nadgradnjo kurentovanja z vsebinami, kot so vrhunski koncerti klasične glasbe, predstave, performansi, razstave, monografija, znanstveni simpoziji, študije in podobno, izhajajoč in navezujoč se na devet pustnih likov, etnološko izročilo in mitologijo Kurenta kot božanstva. Kurentovanje oziroma etnografsko izročilo našega območja želimo razširiti na področje nesnovne kulturne dediščine ter zagotoviti vpis enot v register UNESCO in na to temo organizirati festival žive dediščine, razširjen z znanstvenimi simpoziji, okroglimi mizami in gostovanjem priznanih strokovnjakov s tega in sorodnih področij. Predvsem v tem delu bo potrebna velika samoiniciativnost, pripravljenost in angažiranost pristojnih zavodov, ki bodo potrebne aktivnosti izvedli v okviru svojega rednega programa dela.

24

Festivali Festivali, kot živ dokaz ustvarjalnosti v mestu in hkrati možnost za povezovanje kulturno-gospodarske sfere skozi umetnost, predstavljajo naslednje programsko izhodišče, za katerim neposredno stoji koordinacijska ekipa. Do leta 2012 želimo obdržati, nadgraditi in izpeljati vsaj štiri festivale v obdobju od začetka pomladi do konca poletja, ter s tem zagotoviti kontinuiteto umetniških in drugih dogodkov v mestu v času, za katerega je značilno zatišje ter tako dobesedno reanimirati staro mestno jedro. Z začetkom izvajanja v letu 2010 so del Evropske prestolnice kulture naslednji festivali:

• festival komorne glasbe Musica Poetovionis (konec junija, traja predvidoma šest dni, vsaj en koncert dnevno);

• mednarodni festival sodobne likovne umetnosti in glasbeni festival Art Ptuj Arsana in Art Stays (11 dni, mednarodna udeležba, na vseh prizoriščih v starem mestnem jedru: galerije, hoteli, ulice, Gimnazija Ptuj, Minoritski samostan, Vrazov trg ipd.) ter

• festival Dnevi poezije in vina v organizaciji Študentske založbe (8 dni, od tega 3 do 4 dni na Ptuju, glavno prizorišče Vrazov trg in druge lokacije: knjižnica, muzej, ulice itd.).

Ostali projekti Cilje projekta EPK 2012 bomo dosegli tudi z nastajajočimi romani, vezanimi na naše mesto,ki so namenjenimi temu, da Ptuj integrirajo v zavest Slovencev kot Evropejcev kot najstarejše slovensko mesto z bogato dediščino in mitologijo. V letu 2011 bodo izšli prvi romani avtorjev Mihe Remca, Zdenka Kodriča ter Bogdana Novaka. V kolikor bodo razpoložljiva sredstva, bo do konca leta 2012 izšlo vsaj šest leposlovnih del, ki se jim bo v naslednjih letih morda pridružilo še kakšno. Predvideni avtorji so še Aleš Šteger, Feri Lainšček itd. Tudi filmi in dokumentarni filmi imajo podoben vpliv na naša razmišljanja kot pisana beseda. Ne le da nas podučijo, temveč nas tudi obogatijo in poglobijo naše razmišljanje o določenem dogajanju. Cilj je torej posneti dokumentarni film o Ptuju. Avtor, vsebina in žanr še niso dorečeni. Pod taktirko koordinacije je predvidena tudi zgodovinsko-sociološka študija mesta oziroma lokalnega prebivalstva. Študijo bi naredili preko mednarodnih simpozijev srednjeevropskega prostora za realnejšo podobo mesta skozi zgodovino. Hkrati bi bila podlaga za vsa ključna dogajanja in poteze, ki bi jih mesto v bodočnosti na tej osnovi lahko naredilo. Zgodovinska študija meščanskih družin na območju širše ptujske regije, vključujoč Haloze, bo predvidoma nastala v okviru rednega programa Zgodovinskega arhiva Ptuj. V okviru projekta EPK 2012 bodo organizatorji kulturnih prireditev v prostorih javnih zavodov v Mestni občin Ptuj oproščeni plačila najemnine. V letu 2011 bomo zaključili z naborom projektov, ki jih uvrščamo v program Evropske prestolnice kulture, kar pomeni, da bo leto 2011 v primerjavi z letom 2010, ko smo se ukvarjali z zbiranjem predlogov projektov ter oblikovanjem strateškega okvirja, veliko bolj operativno ter bo kot tako generalka za leto 2012, leto Evropske prestolnice kulture.

25

3 JAVNI ZAVODI NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ 3.1 Kulturna dediščina in arhivska dejavnost Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) se dediščina deli na materialno in živo dediščino. Materialno dediščino sestavljata premična in nepremična dediščina. Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino. Varovanje, ohranjanje in prezentacija kulturne dediščine na Ptuju je naloga različnih zavodov, ki so na področju delovanja tesno povezani (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zgodovinski arhiv na Ptuju). Mesto Ptuj je prepoznavno po obsežni in raznovrstni kulturni dediščini in skrbi za njeno ohranjanje.

3.1.1 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Status zavoda Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (PMPO) opravlja javno službo na območju Mestne občine Ptuj ter občin Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Markovci, Majšperk, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, Ormož, Sv. Tomaž pri Ormožu in Središče ob Dravi za področje arheologije, etnologije in likovne umetnosti, obrti in trgovine ter zgodovine. Muzej izvaja javno službo tudi na področju likovne umetnosti od začetka 20. stoletja dalje in za Republiko Slovenijo nacionalno pomembne arheološke zbirke in zbirke glasbil, orožja in tapiserij. Na osnovi potrjenega statuta s strani cesarsko-kraljevega državnega namestništva v Gradcu z dne 4. julija 1893, so člani ptujsko-prometnega društva Ptuj ustanovili dne 3. 8. 1893 muzejsko društvo, v okviru katerega je deloval lokalni muzej. Sprva so v prostorih nekdanje gimnazije, na današnji Prešernovi ulici, razstavili le arheološke predmete, leta 1895 pa je prof. Franc Ferk muzeju poklonil obsežno zasebno zbirko, ki so jo sestavljale muzealije različnih zvrsti. Leta 1896 so združili lokalni in Ferkov muzej in ga preimenovali v mestni Ferkov muzej. Muzejske zbirke so bile v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, zato je ptujska občina 30. maja 1928 odkupila, ob jožefinskih reformah, ukinjeni Dominikanski samostan. Do jeseni 1928 so ga obnovili in vanj preselili muzejske zbirke. Leta 1945 je bil muzeju zaupan v upravljanje še grajski kompleks. S priključitvijo ormoške občine leta 1963 kot soustanoviteljice je dobil muzej širši pomen, zaradi večjega teritorialnega območja se je od takrat imenoval Pokrajinski muzej Ptuj (PMP). Od 1963 sta bili ustanoviteljici javnega zavoda PMP Mestna občina Ptuj in Občina Ormož. Do spremembe je prišlo 7. 11. 2005, ko je Občina Ormož sprejela Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za muzejsko dejavnost Ormož. Na osnovi te odločitve je prenehal veljati Odlok o ustanovitvi PMP v delih, ki se nanaša na OE Ormož. Do ponovnega preoblikovanja PMP v PMPO je prišlo z novim odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, ki je bil sprejet dne 19. 9. 2008 (Uradni list RS, št. 89/08 in 10/09). Nova organiziranost muzeja je bila registrirana na Okrožnem sodišču Ptuj s sklepom z dne 5. 3. 2009. Na podlagi Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda PMPO z dne 19. 9. 2008 (Uradni list RS, št. 89/08) se je javnemu

26

zavodu pripojil prevzeti zavod Muzej Ormož, ki je zaradi izvedbe pripojitve prenehal delovati. S 5. 3. 2009 je bila ponovno vzpostavljena enota Ormož, ki ima svoje prostore v ormoškem in velikonedeljskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož je dne 25. 5. 2009 prejel od Ministrstva za kulturo sklep št. 6211-40/2009/1 z dne 20. 5. 2009 o vpisu v razvid muzejev. Ministrstvo za kulturo je izdalo sklep po uradni dolžnosti na podlagi sklepa ministra. S sklepom Vlade Republike Slovenije št. 62100-2/2009/3 z dne 12. 11. 2009 je pridobil muzej za področja, opredeljena z ustanovnim aktom, pooblastilo za opravljanje javne službe muzejev za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2011. V času delovanja muzeja so prejeli muzejski strokovni delavci za svoje strokovno delo številna priznanja , ki so jih podelile slovenske strokovne organizacije in Mestna občina Ptuj. Dejavnost zavoda Zavod opravlja na področjih varstva premične kulturne dediščine kot javno službo naslednje naloge:

• evidentira in dokumentira kulturno dediščino in muzejsko gradivo na območju svojega delovanja;

• zbira, ureja, hrani, ohranja, dokumentira, proučuje in raziskuje premično kulturno dediščino na območju svojega delovanja;

• posreduje podatke v register kulturne dediščine; • pripravlja doma in v tujini razstave in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine s

svojega delovnega področja; • posreduje razstave in v drugih oblikah predstavlja domačo in tujo kulturno dediščino; • skrbi za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje premičnih spomenikov in

sodeluje z drugimi imetniki, ki jih hranijo; • ugotavlja in predlaga razglasitev dediščine za spomenik ali znamenitost in izdeluje

strokovne osnove za razglasitev; • konservira in restavrira gradivo ter se povezuje z ostalimi muzeji ter omogoča

konserviranje in restavriranje njihovih predmetov v skladu s svojim letnim programom;

• opravlja znanstveno-raziskovalne naloge z delov svojega delovnega področja; • pripravlja strokovna in znanstvena srečanja in seminarje; • aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem ter znanstvenem

sodelovanju z drugimi muzeji ter raziskovalnimi ustanovami; • pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za skupine s

posebnimi potrebami, sodeluje z izobraževalnimi in vzgojno-izobraževalnimi organizacijami;

• vodi strokovno knjižnico za področja svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardnih in normativih;

• redno in načrtno sodeluje s soustanoviteljicami, kulturnimi, znanstveno raziskovalnimi, vzgojno-izobraževalnimi in drugimi institucijami;

• izdaja in zalaga publikacije, ki izhajajo iz dejavnosti zavoda ali so ji namenjene; • daje posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč s

svojega delovnega področja, prodaja muzejske publikacije in ostale predmete, povezane z dejavnostjo muzeja in

• izvaja druge naloge v skladu z zakonom in potrjenim programom dela in finančnim načrtom.

27

Zavod ima v upravljanju naslednje nepremičnine: Dominikanski samostan, zgradbo na Prešernovi 37, Miheličevo galerijo, Orfejev spomenik, Rimska opekarska peč, III. mitrej na Zgornjem Bregu) in Salon umetnosti na Prešernovi ulici 1. Zavodu se daje v upravljanje tudi vsa oprema, ki je v zgoraj omenjenih nepremičninah. Muzej v okviru svoje dejavnosti upravlja z evidentiranimi in inventariziranimi muzejskimi predmeti. Poslanstvo Osnovno poslanstvo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož je zbiranje, varovanje, raziskovanje, prezentacija in popularizacija premične kulturne dediščine s področja arheologije, etnologije, kulturne zgodovine, zgodovine in zgodovine umetnosti na ptujskem in ormoškem območju. Svoje poslanstvo opravlja na naslednjih področjih: zbirka arheološkega gradiva, antični lapidarij z rekonstrukcijo II. in V. mitreja, numizmatična zbirka, srednjeveški in novoveški lapidarij, zbirka fevdalne stanovanjske kulture, grajska galerija, grafični kabinet Franceta Miheliča, zbirka pustnih mask, zbirka glasbil, zbirka orožja, zbirka Sluga, zgodovinska zbirka, Miheličeva galerija, Povodnov muzej, Orfejev spomenik, Rimska opekarska peč, I. mitrej na Sp. Hajdini, III. mitrej na Zg. Bregu. Kadrovska organiziranost Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož izvaja javno službo v osemnajstih občinah na območju Spodnjega Podravja in si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi se s svojim strokovnim delom (obdelavo, varovanjem, hranjenjem in predstavitvijo muzejskih predmetov) približal mednarodnim strokovnim standardom. Z obstoječo kadrovsko zasedbo opravlja naloge, ki so potrebne za strokovno in učinkovito izvajanje javne službe. V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož je bilo na dan 31. 12. 2009 zaposlenih 39 delavcev (25 žensk in 14 moških), od tega 38 delavcev za nedoločen čas in 1 delavec za določen čas. Delo je organizirano v petih oddelkih: arheološki, etnološki, kulturno-zgodovinski, zgodovinski in konservatorsko-restavratorski oddelek. Ostale organizacijske enote zajemajo upravo, pedagoško službo, Miheličevo galerijo, muzejsko knjižnico, vzdrževanje in OE Ormož. Cilji in usmeritve Muzej bo na območju svojega delovanja nadaljeval z dejavnostjo varstva, raziskovanja in prezentacije premične kulturne dediščine in tudi z zbiralno politiko. Iz leta v leto povečuje sodelovanje v različnih mednarodnih projektih ter posveča vso skrb izdajanju strokovnih publikacij. Podpira permanentno izobraževanje vseh zaposlenih tako v matičnem muzeju kakor tudi v organizacijski enoti Ormož. V naslednjih letih bodo namenili posebno pozornost posodobitvi in predstavitvi muzejskih zbirk. Projekti Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož v obdobju 2011–2014 načrtuje naslednje projekte:

• Selitev arheoloških depojev in ureditev arheološke zbirke v prostorih Perutnine Ptuj

Glavni cilj projekta je centralizacija depojev in postavitev sodobne arheološke zbirke s prikazom bogate arheološke dediščine, ki poudarja pomen prostora v zgodovinskih obdobjih.

28

Z ureditvijo prostorov v nekdanjem Kombinatu (danes Perutnina Ptuj) je cilj zagotoviti najprimernejše klimatske pogoje hranjenja, saj gre za občutljive predmete, jih bo treba prenašati pazljivo. Gradivo je izredno težko, tudi do 1700 kg, in tudi krhko, zato ga je pred prenosom potrebno pripraviti. Pred postavitvijo zbirke je treba predmete restavrirati, konservirati in primerno zaščititi. Program aktivnosti: 2010–2011: Izdelava projektne dokumentacije za depoje in ureditev depojev, izdelava

projektne dokumentacije za postavitev arheološke zbirke. 2011–2014: Selitev depojev in urejanje gradiva po muzeoloških standardih, sanacija

prostorov, oprema depojev.

• IV. mednarodni kongres Mednarodnega združenja za svetila (ILA) V Heidelbergu je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož uspešno kandidiral in s predstavitvijo Slovenije in mesta Ptuj pridobil organizacijo IV. kongresa, ki bo potekal na Ptuju maja 2012. Program kongresa bo obsegal predavanja slovenskih in tujih referentov, pričakujemo približno 200 udeležencev – referentov in poslušalcev. Predavanja se bodo zvrstila v petih dneh, predvideni sta dve ekskurziji, celodnevna ekskurzija v druge slovenske kraje in muzeje in ekskurzija v vzhodni del Slovenije in Prekmurje. Med potekom kongresa bo organizirano vodstvo po muzejskih zbirkah in po mestu. Sestavni del kongresa je tudi priprava razstave Luči in svetila skozi čas v sodelovanju z drugimi slovenskimi muzeji s katalogom in izdelava filma. Organizacija IV. mednarodnega kongresa ILA pomeni za muzej ponovno priznavanje visoke strokovni ravni, spoznavanje spomenikov in drugih znamenitosti Ptuja z okolico pa pomemben vpis na svetovni turistični zemljevid. Program aktivnosti: 2011: Postavitev spletne strani in priprava scenarija, snemanje dokumentarnega

filma, priprava kongresa, prevodi. 2012: Razstava s katalogom, tisk povzetkov kongresa, izvedba kongresa. 2013: Izdaja in predstavitev publikacije.

• Minoritska zbirka Ureditev in muzeološka postavitev srednje- in novoveške zbirke ostalin leta 1945 uničene minoritske cerkve, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ter prikaz gradbenega in umetnostnega razvoja ptujskega minoritskega samostana s spremljajočo publikacijo. Minoritska zbirka zajema izredno pričevalne in dragocene arhitekturne elemente, plastike in srednjeveške freske s konca 13. stoletja, ki so že 60 let neustrezno hranjeni in prezentirani, deloma kot sestavni del lapidarija v križnem hodniku dominikanskega samostana, deloma pa skladiščeni na prostem na območju turnirskega prostora na ptujskem gradu. Ker se bo pristopilo k celoviti obnovi Dominikanskega samostana, bo treba minoritsko zbirko preseliti. Program aktivnosti: 2011: Restavriranje in konserviranje minoritske Madone, izdelava gotske rekonstrukcije in

izdelava kopije. 2012: Restavriranje in konserviranje arhitekturne plastike, skulptur in ostankov

srednjeveških fresk. 2013: Ureditev razstavnih prostorov, nabava razstavne opreme, priprava kataloga.

29

2014: Dokončanje postavitve stalne zbirke, oblikovanje, tisk in izdaja kataloga.

• Ureditev gotske in baročne galerije v drugem nadstropju in dodatnih prostorov za zbirko glasbil v pritličju gradu

PMPO hrani v depojih veliko dragocenih umetnin iz obdobja gotike in baroka, ki jih zaradi prostorske stiske v razstavnih prostorih ne more razstavljati. Nekateri eksponati so potrebni restavratorskih in konservatorskih posegov, ki predstavljajo znaten finančni zalogaj. V zbirki glasbil, ki je nacionalnega pomena, imajo prostorske težave v razstaviščnih prostorih, saj ne morejo pokazati vseh skupin instrumentov (gre predvsem za ljudska in izven evropska glasbila, ki so trenutno v depoju). Muzej predlaga, da se glede na dane finančne možnosti restavrira in konservira čim več kvalitetnih eksponatov, ki se jih bo nato razstavilo v novo urejeni galeriji na ptujskem gradu. Prav tako bi z razširitvijo razstavnih prostorov v zbirki glasbil obiskovalcem lahko ponudili še boljši vpogled v glasbeno preteklost na naših tleh. Cilj projekta je ureditev in muzeološka postavitev kiparskih in slikarskih mojstrovin iz časa gotike in baroka, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, ter prikaz umetnostne dediščine s spremljajočimi publikacijami. Program aktivnosti: 2011–2012: Restavriranje in konserviranje eksponatov, ki bodo postavljeni v zbirko,

ureditev dodatnih prostorov za zbirko glasbil in pedagoške dejavnosti povezane s to zbirko in priprava novega vodnika po zbirki glasbil v sodelovanju z dr. Darjo Koter.

2013: Priprava novega vodnika po gotski galeriji v sodelovanju z dr. Polono Vidmar. 2014: Priprava novega vodnika po baročni galeriji v sodelovanju z dr. Marjeto Ciglenečki.

• Pohištvo na ptujskem gradu Ptujski muzej hrani dragoceno zbirko pohištva od druge polovice 16. stoletja naprej. Glavnina zbirke pohištva je iz zapuščine rodbine Herberstein, ki je imela ptujski grad v lasti med letoma 1873 in 1945. Po vojni je bilo celotno premično premoženje grofov Herbersteinov popisano in ocenjeno. Po cenitvi uradnega cenilca g. Herbsta je bila celotna oprema ptujskega gradu od grofov Herbersteinov tudi odkupljena. Ptujski muzej premore katalog orožja in katalog zbirke glasbil, pohištvo pa do sedaj še ni bilo deležno nekega načrtnega pregleda in sistematičnega proučevanja. Zbirko in njene dragocene pohištvene kose je treba temeljito raziskati. Program aktivnosti: 2010–2013: Zbiranje in izdelava dokumentacije, restavriranje eksponatov – pohištvenih

kosov, fotografiranje eksponatov za potrebe razstave in kataloga po zbirki pohištva. Pripravljanje kataloga.

2014: Izdaja obsežnega kataloga o pohištvenih kosih v ptujskem muzeju (v sodelovanju z dr. Majo Lozar Štamcar iz Narodnega muzeja Slovenije).

• Nadgradnja večnamenskega prostora nad zaščitnim objektom rimske opekarske

peči Zaščitni objekt varuje na licu mesta predstavljeno rimsko opekarsko peč, odkrito v enem izmed opekarskih obratov v obrtniški četrti takratnega mesta. V prostoru je predstavljena tudi stalna razstava o lončarstvu in opekarstvu, ki pa je sedaj zaradi dislociranosti za obiskovalce

30

več ali manj zaprta. V večnamenskem prostoru se bodo odvijale različne aktivnosti skozi vse leto: delavnice, pedagoški programi, literarni večeri, predavanja, video predstavitve. Cilj projekta je zagotoviti popularizacijo dediščine in nemoten dostop do zbirke, pa tudi trajno zaščito in revitalizacijo tega pomembnega spomenika. Program aktivnosti: 2011: Razpis za pridobitev stavne pravice (javno-zasebno partnerstvo). 2012: Nadgradnja. 2013: Oprema prostora.

• Prestavitev Orfejevega spomenika Najstarejši ptujski arheološki spomenik in eden najpomembnejših, Orfejev spomenik, je začel na prostem počasi propadati zaradi vremenskih in drugih pojavov, ki neugodno vplivajo na stanje marmorja. To se vidi v luščenju posameznih plasti marmorja oziroma v vizualni podobi spomenika. Zaradi zaščite in ohranitve tega kulturnega spomenika mednarodnega pomena je potrebna prestavitev v notranjost.

• Zbirka mask in ureditev gostinske dejavnosti v grajski konjušnici Zbirka mask bo prenesena z gradu v grajsko konjušnico. Razstava bo obsegala približno 200 m² konjušnice. Sočasno se bodo uredili tudi drugi prostori: blagajna s trgovino, sanitarije, kavarna in ploščad pred konjušnico. Muzej bo za postavitev zbirke pridobil v upravljanje konjušnico. Cilj je postavitev strokovne in zanimive razstave ter izdaja obsežnega in natančnega kataloga. Za postavitev stalne razstave je potrebna gradbena ureditev prostora oziroma celotne konjušnice s pripadajočo infrastrukturo, kar bo zahtevalo precejšna finančna sredstva. V objektu bo tudi prostor za prodajo kart in gostinska dejavnost (t. i. grajska restavracija). Program aktivnosti: 2010–2011: Izdelava načrta postavitve zbirke, strokovno delo in pisanje tekstov, izdelava

določenih likov, izdelava panojev, podestov, razsvetljava, namestitev avdio-video naprav, postavitev eksponatov, tisk publikacije.

2012: Dokončanje postavitve, otvoritev o pustnem času. Priprava na katalog mask. 2013: Delo na katalogu mask našega območja (arhivski vir, aktualna dokumentacija,

primerjave, natančna razprostranjenost na terenu v preteklosti in sedaj itd.). 2014: Delo na katalogu in izdaja kataloga mask.

• Mestna zbirka Ptuj v Starih zaporih Zbirka o razvoju mesta bo temeljila na novih raziskavah, ki bodo izhajale iz povsem novih premis, na podlagi katerih bo skupina sodelujočih strokovnjakov, z natančno analizo in kasnejšo interpretacijo, podala skozi mestno zbirko nov, sodoben pogled na zgodovinski Ptuj. Zbirka o zgodovini mesta običajno odgovarja na vprašanja, od kot prihajamo, kje smo in kam naj bi šli, ter je zagotovo nepogrešljiv element vsakega mesta. Hkrati pa v našem primeru uravnoteženje zgodovinskih dejstev predstavlja nujno in potrebno podlago za razvoj našega mesta. Iz takšne zbirke bi morale izhajati vse ostale specializirane razstave in zbirke. Vzpostavitev kvalitetne, bogate interaktivne mestne zbirke je del projekta Evropska prestolnica kulture 2012, ki jo bo Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož kot prioriteto izpeljal v

31

okviru svojega rednega programa. Za zagotovitev finančnih sredstev se načrtuje prijavljanje na različne občinske, državne in mednarodne razpise. Program aktivnosti: 2010–2011: Zasnova projekta, določitev smernic in zbiranje podatkov, analiza in

interpretacija zbranega gradiva, priprava tekstov in zasnova razstave. 2012: Postavitev mestne zbirke, priprava in izvedba novih, atraktivnih vsebin in

programov na podlagi zbirke.

3.1.2 Zgodovinski arhiv na Ptuju Status zavoda Državno javno arhivsko službo izvaja sedem javnih arhivov, med njimi tudi Zgodovinski arhiv Ptuj, ki pokriva območje Upravne enote Ptuj in Ormož. V upravnem in strokovnem smislu se arhiv povezuje z Ministrstvom za kulturo in Arhivom Republike Slovenije. Večina strokovnih rešitev na področju varstva arhivskega gradiva se pripravi v koordinaciji Arhiva Republike Slovenije, ki izvede postopek usklajevanja z regionalnimi arhivi in drugimi institucijami. Sredstva za izvajanje programa varstva arhivskega gradiva, ki obsega vse strokovne in upravne naloge, ki jih arhivi opravljajo v okviru javne službe, zagotavlja Ministrstvo za kulturo. Dejavnost zavoda Arhiv opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na javno in zasebno dokumentarno in arhivsko gradivo, ki nastane pri delu državnih organov, lokalnih samoupravnih skupnostih ter nosilcih javnih pooblastil in javnih služb, ki jih je ustanovila država in delujejo na območju upravne enote Ptuj in Ormož. Pri uporabi arhivskega in dokumentarnega gradiva so arhivi zavezani varovati vse vrste tajnosti javnega arhivskega gradiva (uradne, vojaške, poslovne, poklicne), še posebej pa osebne podatke, ki se nanašajo na zasebnost posameznika. Zasebno arhivsko gradivo je zaščiteno glede na določila zasebnega izročitelja oz. donatorja. Arhiv deluje v sklopu Ministrstva za kulturo RS, ki je tudi njegov ustanovitelj. Arhiv opravlja v okviru javne službe:

• vrednotenje dokumentarnega gradiva pri javnopravnih osebah, dajanje pojasnil v zvezi z dolžnostmi javnopravnih oseb glede dokumentarnega gradiva, izvajanje strokovnega nadzora in usposabljanje uslužbencev, ki delajo z dokumentarnim gradivom;

• vrednotenje javnega dokumentarnega gradiva v arhivih, izločanje nepotrebnega dokumentarnega gradiva in odbiranje arhivskega gradiva v arhivih ob strokovni obdelavi;

• pridobivanje, vrednotenje in strokovno obdelovanje javnega in zasebnega arhivskega gradiva, izdelovanje inventarjev, vodnikov in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva in njihovo objavljanje, objavljanje arhivskih virov;

• hranjenje in materialno varovanje arhivskega gradiva; • vodenje evidenc javnega in zasebnega arhivskega gradiva; • evidentiranje arhivskega gradiva, ki je v tujini in se nanaša na Slovenijo in Slovence,

dopolnjevanje lastnega gradiva z reprodukcijami tega gradiva ter izdelovanje vodnikov in drugih pripomočkov o arhivskem gradivu;

• evidentiranje zasebnega arhivskega gradiva in fizičnih oseb;

32

• sodelovanje z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, strokovno svetovanje in izvajanje strokovnega nadzora;

• dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje predpisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov;

• posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom; • opravljanje raziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved,

povezanih z arhivskim gradivom; • izdajanje publikacij.

Skupna količina arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ptuj, je 18.700 (škatle), 1.600 (fascikli), 1.100 (kartoteke), 412 (fondi in zbirke), 2.640,5 (spisovno gradivo v tm), 24 (video), 160 (mikrof. št. kolutov), 19.620 (fotografije), 96 (zapisi na ostalih nosilcih), količina knjižničnega gradiva je 3.329 (knjige), 7 (periodične publikacije). Poslanstvo Poslanstvo arhiva je trajno in celovito izvajanje varstva arhivskega gradiva v skladu z zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97, 32/97 in 24/03). Kadrovska organiziranost Delo v arhivu je organizirano v petih oddelkih: Oddelek za gradivo uprave, Oddelek za gradivo pravosodja, Oddelek za gradivo gospodarstva, Oddelek za gradivo družbenih dejavnosti in Oddelek za starejše gradivo. Skupaj z upravo, arhivskimi tehniki, računalniškim tehnikom in hišnikom je v arhivu zaposlenih 12 oseb. Cilji Cilji v obdobju 2011–2014 so predvsem kvalitetna adaptacija in selitev arhiva v nove prostore ter nadaljevanje projekta digitaliziranja arhivskega gradiva. Program dela po letih 2010: Adaptacija objekta št. 2 nekdanje ptujske vojašnice za potrebe Zgodovinskega arhiva

na Ptuju in Zavoda za varstvo kulturne dediščine (enote na Ptuju), predstavitev publikacij arhiva, izdanih v letu 2009, predstavitev monografije Dominikanski samostan na Ptuju, razstava Sodstvo na ptujskem in ormoškem območju.

2011: Dokončanje adaptacije objekta št. 2 nekdanje ptujske vojašnice za potrebe Zgodovinskega arhiva na Ptuju in Zavoda za varstvo kulturne dediščine (enote na Ptuju), razstava in selitev arhiva.

2012: Odprtje arhiva, razstava ob odprtju, mednarodna arhivska konferenca. 2013: Projekt digitaliziranja arhivskega gradiva, razstava in prezentacija publikacij. 2014: Razstava in prezentacija publikacij. Projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

• Mednarodna arhivska konferenca; • Razstava Tisočletni zgodovinski oder (panojska predstavitev zgodovine mesta Ptuj); • Predstavitev publikacij.

33

3.1.3 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Status zavoda Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Zavod opravlja javno službo na področju varstva nepremične in z njo povezane premične kulturne dediščine. Delovanje in ureditev zavoda opredeljuje ZVKDS-1 (Ur. l. RS, št. 16/2008) in Sklep o ustanovitvi Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 65/2008). Država je ustanovila in financira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) kot javno službo za varstvo nepremične kulturne dediščine in tiste premične dediščine, ki je njen sestavni del. To je nujno za zagotovitev enotne, strokovno utemeljene in neodvisne skrbi za kulturno dediščino v Sloveniji. Zavod, ki ima sedež v Ljubljani, ima sedem območnih enot: Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Novo mesto, Piran ter Center za konservatorstvo. Območne enote pokrivajo različno velik teritorij z različno koncentracijo dediščine in prebivalstva ter s tem ohranjajo regionalno prisotnost. Kljub prizadevanju območna enota na Ptuju ni bila ustanovljena. Na Ptuju je do leta 2009 delovala informacijsko-sprejemna pisarna Območne enote Maribor, sedaj pa sodi pod Center za preventivno arheologijo. Opravlja zgolj operativne naloge, pomembna bo predvsem pri investicijah, kot so Dominikanski samostan in Stara steklarska – prioriteta v obdobju do leta 2014 (strokovna podpora, raziskave ipd). Dejavnost zavoda V okviru Službe za kulturno dediščino opravlja zavod kot državno javno službo naslednje naloge:

• identificira, dokumentira, preučuje, vrednoti in interpretira nepremično dediščino ter premično in živo dediščino ter jo predstavlja javnosti v okviru varstva nepremične dediščine;

• sodeluje v pripravi strategije varstva in predlaga ukrepe za njeno izvedbo; • predlaga vpis nepremične dediščine v register; • pripravlja predloge za razglasitve nepremičnih spomenikov; • analizira in vrednoti prostor za prikaz vrednotenja dediščine v prostoru; • pripravlja gradiva za smernice in mnenja v postopkih priprave planov; • sodeluje z državnimi organi in jim nudi strokovno pomoč pri postopkih v zvezi s

stvarmi z domnevo dediščine; • sprejme načrt izvedbe predhodnih raziskav območij prostorskih aktov; • sodeluje pri varstvu dediščine v primeru oboroženega spopada in varstvu pred

naravnimi in drugimi nesrečami; • opravlja revizijo konservatorskih načrtov, ki jih pripravijo druge osebe; • sodeluje z upravljavci spomenikov pri pripravi predlogov načrta upravljanja; • izdaja mnenja o plačilu in višini nadomestila za omejevanje gospodarskega

izkoriščanja spomenikov; • pripravlja strokovne podlage za upravne postopke, ki jih vodi ministrstvo, pristojno za

varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo); • predlaga ministru, pristojnemu za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu:

minister), sprejem podzakonskih aktov; • oblikuje metode in standarde za ohranitev nepremične dediščine ter usmerja, usklajuje

in spremlja njihovo izvajanje;

34

• zagotavlja izpopolnjevanje in usklajuje potrebe po izobraževanju kadrov na področju varstva nepremične dediščine;

• opravlja strokovni nadzor nad predhodnimi raziskavami; • sodeluje z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in z drugimi

uporabniki dediščine, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom, ter jim posreduje pojasnila, nasvete in navodila;

• izvaja programe za razvijanje zavesti o dediščini, pripravništva in prakse za izobraževalne programe različnih stopenj s svojega področja;

• sodeluje pri izvajanju strokovnih izpitov za področje varstva nepremične dediščine in opravlja strokovni nadzor nad posegi v dediščino.

Zavod na podlagi javnega pooblastila opravlja še naslednje naloge:

• izdaja kulturno-varstvene pogoje in soglasja za posege v dediščino; • vodi evidenco raziskav; • izdaja odločbe o arheološkem najdišču; • odredi lastniku spomenika izvedbo določenih ukrepov varstva spomenikov. • S soglasjem ustanovitelja lahko zavod opravlja tudi druge naloge.

Poslanstvo Poslanstvo zavoda je izvajanje javne službe, ki obsega raznovrstne upravne in strokovne naloge na področju varstva nepremične in z njo povezane premične in žive dediščine. Dediščina, ki sooblikuje pomemben del kulturne raznolikosti Slovenije, je tudi neodtuljiv del evropske in svetovne dediščine. Svojega poslanstva ne utemeljuje samo s številnimi postopki, vezanimi na neposredno ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, temveč izvaja številne ukrepe za vključevanje dediščine v sodobno življenje, predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednostih. Med osrednjimi ukrepi je tudi omogočanje dostopnosti do dediščine in uživanje v njej sedanjim in bodočim rodovom. Organizacijska struktura Zavod ima v svoji sestavi dve glavni organizacijski enoti, in sicer: Služba za kulturno dediščino ter Center za konservatorstvo. Ključne naloge Službe za kulturno dediščino so: identificiranje, dokumentiranje, preučevanje, vrednotenje in interpretiranje nepremične dediščine ter premične in žive dediščino ter njeno predstavljanje javnosti v okviru varstva nepremične dediščine. Center za konservatorstvo, katerega sestavni del sta Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo, opravlja v okviru Restavratorskega centra naslednje naloge: skrbi za razvoj konservatorsko-restavratorske stroke ter ga usmerja, vodi in izvaja predhodne raziskave spomenikov iz druge alineje drugega odstavka 34. člena zakona. V okviru Centra za preventivno arheologijo opravlja zavod dejavnosti: vodi in izvaja predhodne arheološke raziskave iz prve alineje drugega odstavka 34. člena in iz tretjega odstavka 34. člena zakona. Poleg zakonsko določenih nalog zavod namenja veliko pozornosti tudi promociji kulturne dediščine, saj ima prav promocija kulturne dediščine zelo velik pomen pri njenem varstvu in ohranjanju.

35

3.1.4 Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj (živa, nesnovna dediščina) Status zavoda Javni zavod Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj (ZRS Bistra Ptuj) je nekdanja Občina Ptuj ustanovila leta 1994 kot neprofitno razvojno-raziskovalno institucijo za potrebe načrtovanja in vodenja razvoja Mestne občine Ptuj in celotnega okolja regije. Soustanovitelj je bil Znanstvenoraziskovalni center SAZU Ljubljana. Dejavnost zavoda Na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti opravlja zavod kot javno službo naslednje naloge:

• opravljanje nalog regionalne razvojne agencije za spodbujanja skladnega regionalnega razvoja Mestne občine Ptuj in drugih občin Spodnjega Podravja;

• nudenje podpornih storitev s področja podjetništva za vse ciljne skupine (mala in srednje velika podjetja, samostojne podjetnike posameznike in potencialne podjetnike);

• pospeševanje uvajanja inovativnih postopkov in izdelkov v podjetništvu; • povezovanje in prenos znanj iz univerze in inštitutov v gospodarstvo in drobno

gospodarstvo in prenos le-teh v raziskovalne inštitute; • spodbujanje zanimanja mladih za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo; • ustanavljanje tehnoloških in poslovno-inovacijskih centrov; • zagotavljanje ustrezne informacijske infrastrukture za osvajanje in razvijanje novih

programov in tržnih analiz; • povezovanje in sodelovanje z državnimi organi in podobnimi institucijami v državi in

tujini; • mednarodno povezovanje malega gospodarstva v smislu promocijske in razstavne

dejavnosti ter storitev blaga, znanj in kapitala; • sodelovanje pri organiziranju prostorskega, informacijskega sistema ter organiziranje

posvetovalne službe na terenu; • svetovanje pri usmerjanju investicij glede na primerjalne prednosti lokalnih skupnosti

in širšega območja; • izvajanje različnih raziskovalno-razvojnih projektov na področju naravoslovja in

tehnike, humanistike in družboslovja ter celostne ekologije in skladnega trajnostnega razvoja regije.

ZRS Bistra Ptuj predstavlja podporni steber razvojnega okolja regije, namenjenega lokalnim skupnostim ter podjetjem. Ustvarja kreativni raziskovalni prostor med gospodarstvom in akademskim okoljem. Bistvo delovanja zavoda ZRS Bistra Ptuj je skrb za pospeševanje razvojne odličnosti lokalnega okolja Spodnjega Podravja na mednarodno primerljivem nivoju, povezovanje in prenos znanj iz univerz in inštitutov v gospodarstvo in drobno gospodarstvo ter soustvarjanje razvojnih idej podjetij in prenos le-teh v raziskovalne institucije. Poslanstvo in vizija Poslanstvo raziskovalne skupine na področju naravoslovja in tehnike temelji na ustvarjanju novega temeljnega in aplikativnega znanja na področju kemijskih, biotehnoloških, ekoloških in drugih naravoslovno-tehniških znanosti. Poslanstvo je torej uvajanje ustvarjenega novega

36

znanja v prakso za večjo kakovost življenja tako na regulativnem kot izvedbenem področju, tako za gospodarske subjekte kot lokalne institucije. Vizija raziskovalne skupine pa temelji na povezovanju in prenosu znanj iz univerz in inštitutov v gospodarstvo, pomoč pri idejnih zasnovah in celostni izvedbi razvojnih idej podjetij in nadalje izpeljavi dokončne aplikacije teh projektov. Kadrovska organiziranost V letu 2010 je bilo v ZRS Bistra 28 zaposlenih, od tega 18 redno zaposlenih (6 za določen čas), 3 dopolnilno zaposleni in 7 preko programa javnih del. Pri raziskovanju in razvoju se zaposleni v ZRS Bistra Ptuj osredotočajo na:

• naravoslovje in tehniko, • humanistiko in družboslovje ter • celostno ekologijo in trajnostni razvoj.

Program dela na področju humanistike in družboslovja Humanistika in družboslovje sta nepogrešljiva strateška razvojna člena pri pozicioniranju ZRS Bistra Ptuj kot pomembne mednarodno primerljive in prepoznavne znanstvenoraziskovalne in razvojne institucije. Usmerjeni sta v celostno disciplinarno in interdisciplinarno raziskovanje ter razvoj tradicij in kultur. Projekt v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 - UNESCO register žive dediščine UNESCO je leta 2003 sprejel konvencijo o varovanju in spoštovanju nesnovne oz. žive kulturne dediščine, v katero sodijo različne šege in običaji, verovanja, znanja, obrtniške dejavnosti in podobno, ki jih je treba zaščititi tako na lokalni kot globalni ravni. V ta namen se na mednarodni ravni vzpostavlja reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in poseben seznam dediščine, ki jo je treba zavarovati. Po leta 2008 sprejetem Zakonu o varstvu kulturne dediščine je Ministrstvo RS za kulturo imenovalo koordinatorja za varstvo žive kulturne dediščine (kot prvi je bil izbran dr. Naško Križnar iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU), ki vodi posebno komisijo in postopke za vpis posameznih primerov tovrstne dediščine v register žive kulturne dediščine, ki je osnova za predlog vpisa posameznega primera na Unescov seznam žive kulturne dediščine. Cilj projekta je zagotoviti vpis najpomembnejših enot s ptujskega območja (predvsem lik Kurenta) v nacionalni register žive dediščine. V kolikor bodo nacionalne komisije ocenile mednarodno pomembnost in edinstvenost predlaganih primerov, bodo sproženi tudi postopki za vpis v mednarodni UNESCO register. Izvajalec projekta je ZRS Bistra v sodelovanju z ZRC SAZU.

37

3.2 Knjižnična dejavnost 3.2.1 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Status zavoda Zavod je ustanovljen in organiziran kot osrednja knjižnica za območje Mestne občine Ptuj in občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Občine Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž in Trnovska vas so pogodbenice, občine Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Ptuj, Videm, Zavrč in Žetale pa so soustanoviteljice. V skladu s 27. členom Zakona o knjižničarstvu opravlja zavod tudi naloge osrednje območne knjižnice za vse zgoraj navedene občine ter dodatno še za občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Ker je bila že prej mreža izredno slabo razvita, saj v nobenem kraju niso mogli odpreti enote, sistem premičnih zbirk po šolah in društvih ter podjetjih pa je zamrl že pred leti, se je knjižnica odločila za pokrivanje terena s pomočjo bibliobusa. Tako zadovoljujejo potrebe po knjižnični dejavnosti na sedežu zavoda in s postajališči bibliobusa po vseh občinah. V letu 2008 so uspeli vzpostaviti mrežo postajališč tudi v občinah, ki doslej te dejavnosti niso sofinancirale, tako da je bibliobus sedaj prisoten na območju vseh 16 občin. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je osrednja območna knjižnica za ptujsko in ormoško območje. Iz naslova območnosti opravlja še dodatne naloge, ki so opredeljene v Pravilniku o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS, št. 88/03). Za območne naloge zagotavlja sredstva Ministrstvo za kulturo, zato jih izvajajo v obsegu sredstev, ki jih dobijo na vsakoletnem razpisu. Knjižnica je bila v letu 2007 z odločbo Ministrstva za kulturo, št. 612-17/2007/29 z dne 19. 12. 2007, glede na stopnjo izpolnjevanja pogojev razvrščena v 2. kategorijo razvitosti (srednje razvita knjižnica). Podatke za novo preverjanje stopnje izpolnjevanja pogojev so posredovali jeseni leta 2009, zato odločbo pričakujejo v kratkem. Dejavnost zavoda Dejavnosti, ki jih knjižnica opravlja v javnem interesu kot javno službo, so:

• zbira, obdeluje, hrani in posreduje knjižnično gradivo; • zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij; • izdeluje knjižnične kataloge in podatkovne zbirke; • posreduje bibliografske in druge informacijske proizvode in storitve; • zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo za območje, ki ga pokriva; • sodeluje v medknjižnični izposoji; • pridobiva in izobražuje uporabnike; • informacijsko opismenjuje; • varuje knjižnično gradivo, ki je kulturni spomenik; • opravlja drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo; • sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju; • zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na

elektronskih medijih; • organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene

spodbujanju bralne kulture;

38

• organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami;

• organizira kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo; • zagotavlja storitve za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami; • sodeluje v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu; • organizira in izvaja druge oblike dela, namenjene vzpodbujanju bralne kulture; • pripravlja in izdeluje publikacije v knjižni in neknjižni obliki;

kot osrednja območna knjižnica pa opravlja sledeče naloge: • zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; • nudi strokovno pomoč knjižnicam območja; • koordinira zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva; • usmerja izločeno gradivo s svojega območja.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je vključena v Združenje splošnih knjižnic in njene sekcije. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je imela ob koncu leta 2009 11 občin soustanoviteljic in 5 pogodbenic. Občine ustanoviteljice so: Mestna občina Ptuj, Destrnik, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. Pogodbenice so občine: Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž in Trnovska vas so pogodbenice. V Uradnem listu RS, št. 115/08 z dne 5. 12. 2008, je bil objavljen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, ki so ga na svojih sejah sprejeli in potrdili občinski sveti vseh občin ustanoviteljic. Sprememba je bila potrebna zaradi odprave določenih neskladnosti z Zakonom o knjižničarstvu in Zakonom o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Zaključil pa se je že tudi postopek sprememb in dopolnitev odloka, saj je po odločbi Ustavnega sodišča in spremembi Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture potrebno v svetu zavoda zagotoviti zastopanost delavcev zavoda. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 102/09 z dne 11. 12. 2009. Kadrovska organiziranost V letu 2009 je bilo v knjižnici zaposlenih 35 delavcev. 27 delavcev je bilo redno zaposlenih za nedoločen čas, dve delavki sta imeli sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta (zaposlitev se financira s sredstvi, ki jih zavod pridobi na razpisu za opravljanje osrednjih območnih nalog), s tremi delavci so imeli od septembra 2008 sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas enega leta (sredstva so pridobili na razpisu za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb, ki ga s svojimi sredstvi podpira ESS), imeli pa so tudi 3 udeležence v programu javnih del. Skladno z Odlokom o ustanovitvi je bila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v letu 2008 notranje razdeljena na oddelke, in sicer: Študijski oddelek z mediateko, Mladinski oddelek, Domoznanski oddelek, Oddelek potujoče knjižnice, Oddelek za razvoj in digitalizacijo, Oddelek nabave, Oddelek obdelave, Upravno-tehnično službo. Oddelke vodijo vodje, ki delo v svojem oddelku usklajujejo v skladu z letnim delovnim načrtom in sklepi organov knjižnice.

39

Poslanstvo in vizija Knjižnica Ivana Potrča Ptuj zbira, hrani, varuje in ohranja pisno dediščino ter omogoča občanom 16-ih občin dostop do znanja in pisne kulture preteklih in sedanjih rodov. Uporabnikom v procesu ustvarjanja novega znanja pomaga pri iskanju, izbiri, vrednotenju in uporabi informacijskih virov na različnih nosilcih zapisa, v različnih oblikah in v različnih jezikih. Kot osrednja območna knjižnica bo zavod še naprej zagotavljal povečan in zahtevnejši izbor gradiva in informacij, nudil Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož strokovno pomoč, usmerjal izločeno gradivo s svojega področja in koordiniral domoznansko dejavnost za občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Cilji na področju knjižničnega gradiva Knjižnica Ivana Potrča Ptuj bo svojim uporabnikom nudila širok izbor knjižničnega gradiva, ki bo ustrezal njihovim potrebam po informacijah in željam po izobraževanju, kulturi, raziskovanju in znanstvenem delu, kakor tudi razvedrilu. Izbor gradiva je namenjen posameznim uporabnikom, skupinam in organizacijam v okolju za zadovoljevanje njihovih vsakdanjih potreb, kot tudi stalnemu dviganju kakovosti življenja lokalne skupnosti. Osnovni namen letne nabave knjižničnega gradiva je naslednji:

• po kriterijih nabavne politike knjižnice pridobiti kar največ novih naslovov, s čimer so novi dosežki človekovega ustvarjanja na razpolago širokemu krogu uporabnikov;

• dvigovati kakovost knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva z novimi izdajami ter z zamenjavo zastarelih vsebin z novimi deli;

• zagotoviti ustrezno število izvodov gradiva glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov za čimbolj uravnovešen obrat vsega gradiva na načrtovano vrednost 3;

• skrbno nabavljati gradivo, pomembno za zgodovino našega okolja, za domoznanski oddelek, tako pri novitetah, periodiki, samozaložbah, kakor tudi nakup starega gradiva, ki ga knjižnica najde na terenu in odkupuje – gradivo je pomembno za dediščino in raziskovanje;

• razširiti nabavo tudi preko uglednih spletnih portalov, ki ponujajo knjižnično gradivo predvsem tuja strokovna literatura).

E-knjiga Digitalna doba počasi, a vztrajno prinaša nov način branja. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj bodo še naprej sledili trendom na področju knjižničarstva, tudi na področju e-knjige (knjiga v elektronski obliki). Beremo jo na računalniku, elektronskem bralniku, dlančniku ali mobilnem telefonu. E-bralnik je lahka prenosna naprava, ki po obliki in načinu branja spominja na tiskano knjigo. V njem je lahko shranjenih na stotine knjig. Cene e-bralnikov so še vedno zelo visoke, v celoti še ni urejeno vprašanje avtorskih pravic. Usoda e-bralnika je negotova tudi zaradi nerešenih tehnoloških vprašanj, neenotnih standardov in tudi nepoznavanja in predsodkov. Na večje zanimanje za novodobno branje literature bodo vplivali predvsem cenejši e-bralniki, več vsebin v slovenskem jeziku in oblika, ki se bo čim bolj približala tiskani knjigi.

40

Ostali cilji

• zadržati nivo rasti pri aktivnih članih, novih članih in povečati transakcije; • povečati število zaposlenih (javne delavce zamenjati z redno zaposlenimi); • dokončati projekt malega gradu z izgradnjo južnega depoja in ureditvijo parkirišča; • priprava in izvedba projektov v okviru epk in nadaljevanje odmevnih in zahtevnih

projektov. Program dela po letih 2011: Izvedba 10 večjih literarnih dogodkov (razstave, literarni večeri, predstavitve knjig in

avtorjev), priprava na EPK 2012, bralna značka za odrasle, pleskanje in obnova parketa v Mladinskem oddelku.

2012: Projekti EPK, nekaj večjih literarnih dogodkov v okviru rednega dela, bralna značka za odrasle.

2013: Začetek urejanja odkupljene knjižnice Iva Arharja, 10 večjih literarnih dogodkov, bralna značka za odrasle.

2014: Katalog zbirke – knjižnice Iva Arharja, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in Zgodovinskim arhivom Ptuj pričetek urejanja in predstavitve Ferkove zapuščine, 10 večjih literarnih dogodkov, bralna značka za odrasle.

Investicijski projekti

• Izgradnja južnega depoja in ureditev parkirišča z opornim zidom. • Pleskanje in obnova parketa v Mladinskem oddelku. • Obnova – pleskanje oken na glavnem objektu.

Posebni projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

• Zbirka dr. Štefke Cobelj – obdelava gradiva, razstava in katalog. • Srečanje knjižnic pobratenih mest – razstava in katalog. • Srečanje knjižnic najstarejših mest EU – simpozij in zbornik.

3.3 Umetniški programi (uprizoritvene, glasbene, likovne in večpredstavnostne umetnosti)

3.3.1 Mestno gledališče Ptuj Status zavoda Mestno gledališče Ptuj (mgP) je javni zavod, ki ga je Mestna občina Ptuj ustanovila dne 4. 12. 1995 z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mestno gledališče Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/03, 9/03, 11/03 in 2/04). Z novim odlokom o ustanovitvi je Mestna občina Ptuj dne 30. 9. 2008 uskladila delovanje zavoda z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Mestno gledališče Ptuj je bilo ustanovljeno in je tudi vodeno kot projektno gledališče.

41

Dejavnost zavoda Mestno gledališče Ptuj je javni zavod, ki opravlja dejavnost na področju uprizoritvene umetnosti. Osnovna dejavnost gledališča je ustvarjanje profesionalnih gledaliških predstav in drugih kulturnih prireditev. Gledališče se torej ukvarja z umetniško produkcijo in postprodukcijo, prav tako pa upravlja z infrastrukturo, ki jo nudi v uporabo drugim uporabnikom in ponudnikom kulturnih dobrin. Poslanstvo in vizija Poslanstvo Mestnega gledališča Ptuj je vrhunska gledališka produkcija in postprodukcija, ustvarjanje in predstavljanje širokega kroga umetniških stvaritev - gledaliških predstav različnih zvrsti, ki naj dosežejo čim širši krog občinstva, a hkrati ohranjajo visoko kvaliteto in umetniško integriteto. Vizija Mestnega gledališča Ptuj je postati najboljše, najmodernejše in najučinkovitejše gledališče v Sloveniji in pomemben gledališki center za jugovzhodno Evropo. Kadrovska organiziranost Mestna občina Ptuj je v letu 2008 sprejela sistemizacijo, ki predvideva 7 redno zaposlenih ljudi, dodatne zaposlitve se financirajo iz tržne dejavnosti. Cilji

• izvedba kvalitetne produkcije štirih projektov letno, od tega ena velika predstava - koprodukcija s partnerjem;

• priprava štirih do petih gledaliških projektov za epk; • postopna internacionalizacija festivalov skup in monodrama; • razvoj spremljevalnih izobraževalnih in programskih vsebin; • pridobitev trajne rešitve za infrastrukturne potrebe gledališča: skladiščni prostori za

scenografijo in opremo, ki so v najemu, dokončanje obnove z obnovo fasade in notranjosti. dokup tribune in lučnih ramp za pripravo poletnih, zunanjih in prireditev, s katerimi mgp gostuje v drugih neopremljenih ambientih.

Programski cilj mgP je predvsem dvigovanje nivoja delovnih pogojev, tako ustvarjalcev kot zaposlenih in kvalitete uprizoritev. V prihodnje bi se želeli usmerjati po vseh državah Evropske Unije, predvsem pa se uveljaviti kot gledališče vrhunskih manjših produkcij. Prav tako se bodo v bodoče vsaj z eno produkcijo preizkusili v produkciji velikih projektov. Programska shema petih produkcij, od tega en velik projekt in štirje manjši in en festival letno je obseg, ki je za Ptuj primeren in ki ga gledališče zmore. Pri tem se bodo posluževali koprodukcij, predvsem pri pripravi večjih projektov. Festival monodrame in slovenski Festival komornih uprizoritev sta se začela preoblikovati, dobila sta selektorja in postopno ju imajo namen internacionalizirati. Uvajali in razvijali bodo nove projekte in bogatili ponudbo in dejavnost. Delujeta že gledališki studio, likovna galerija, akademija mgP, v prihodnosti bodo temu dodali še kaj novega. Do leta 2012, ko bo Ptuj partnersko mesto Evropske prestolnice kulture, bodo

42

pripravili več produkcij, s katerimi se bodo vključili v program. Rim, Kurent in Parcifal bodo večje predstave, s katerimi prebujajo motive in teme iz naše zgodovine. Program dela po letih 2011: Štiri lastne produkcije gledaliških predstav, od tega ena velika koprodukcija na temo

Rima z HNK Varaždin, ki bo pripravljena za projekt EPK in bo igrana v letih 2011 in 2012, in ena velika koprodukcija z Lutkovnim gledališčem Maribor na temo Kurent po besedilu Aleša Štegerja, ki bo igrana v letih 2011 in 2012 in bo del programa EPK, postprodukcija, okoli 200 prireditev na lastnem odru in na gostovanjih v Sloveniji in v tujini, priprava in izvedba abonmajev za odrasle, otroke in mladino, delovanje gledališkega studia, likovne galerije in Akademije mgP.

2012: Pet lastnih produkcij gledaliških predstav, od tega ena velika koprodukcija, najverjetneje v sodelovanju z Pandur Theaters v režiji Jerneja Lorencija, ki bo pripravljena za projekt EPK in bo igrana v pozni pomladi 2012, skupaj s postprodukcijo projektov Kurent in Rim za EPK 2012, postprodukcija, okoli 200 prireditev na lastnem odru in na gostovanjih v Sloveniji in v tujini, priprava in izvedba abonmajev za odrasle, otroke in mladino, delovanje gledališkega studia, likovne galerije in Akademije mgP. Izvedba festivala SKUP 2012 v okviru EPK v januarju 2012.

2013: Pet lastnih produkcij gledaliških predstav, od tega ena velika koprodukcija, postprodukcija, okoli 200 prireditev na lastnem odru in na gostovanjih v Sloveniji in v tujini, priprava in izvedba abonmajev za odrasle, otroke in mladino, delovanje gledališkega studia, likovne galerije in Akademije mgP. Izvedba festivala monodrama 2013 v januarju 2013 v mednarodni obliki – internacionalizacija festivala.

2014: Pet lastnih produkcij gledaliških predstav, od tega ena velika koprodukcija, postprodukcija, okoli 200 prireditev na lastnem odru in na gostovanjih v Sloveniji in v tujini, priprava in izvedba abonmajev za odrasle, otroke in mladino, delovanje gledališkega studia, likovne galerije in Akademije mgP. Izvedba festivala SKUP 2014 v januarju 2014 v mednarodni obliki – internacionalizacija festivala.

Projekti izven redne dejavnosti

• Gledališki studio mgP Mestno gledališče Ptuj in Javni sklad za kulturne dejavnosti izpostava Ptuj sodelujeta pri pripravi in izvedbi dela gledališkega studia mgP. Gledališki studio je namenjen spoznavanju umetnosti gledališča in učenju veščin odrskega ustvarjanja. Pod vodstvom izkušenih mentoric bodo udeleženci praktično preizkusili in izbrusili svoj talent ter se prekalili v spretnostih, koristnih za vse življenje. Delo studia poteka v dveh starostnih skupinah; mlajšo skupino v starosti med 12 in 15 let vodi mentorica – dramska igralka Dunja Zupanec, starejšo skupino od 16 let pa režiserka in gledališka pedagoginja Branka Bezeljak. Studio deluje v prostorih Stare steklarske delavnice, s svojimi zaključnimi produkcijami pa bo gostoval na odru Mestnega gledališča Ptuj.

• Akademija mgP Mestno gledališče Ptuj se je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Ptuj aktivno vključilo v dejavnosti projekta Evropska prestolnica kulture 2012 – ponujajo brezplačna javna predavanja, katerih osrednja nit je kritično-teoretsko razgledovanje po umetniškem polju z

43

namenom prebujanja mestnega »duha«, ki se tako obupano skuša osvoboditi spon preteklosti, hkrati pa ga tiste vezi neutrudno zadržujejo na mestu. Akademija mgP od 25. oktobra 2009 vsako drugo nedeljo združuje tiste, ki dobro mislijo.

• Galerija Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj Mestno gledališče Ptuj se je povezalo z podjetjem Tenzor, ki je znan mecen in pokrovitelj likovne dejavnosti in tako je v prostorih gledališča, natančneje na stopnišču, zaživela prestižna likovna galerija, ki bo v našem mestu na ogled nudila dela sodobnih avtorjev iz Slovenije in tujine. Posebni projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

• Festival SKUP 2012 (Slovenski festival Komornih gledališč 2012) - postopna internacionalizacija projekta in vključitev v program EPK.

Štirje gledališki projekti za program EPK: • Žabe, najboljša predstava sezone 2009/2010. • Rim - ambientalni spektakel v koprodukciji z HNK Varaždin, 2011/2012. • Kurent - lutkovno - igrana glasbena predstava - muzikal za mlajše in starejše po

besedilu Aleša Štegerja v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor, 2011/2012. • Koprodukcija s Pandur Theaters, v režiji Jerneja Lorencija, projekt se še vsebinsko

usklajuje.

3.3.2 Center interesnih dejavnosti Ptuj Status zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj) je javni zavod, ki ga je Mestna občina Ptuj ustanovila leta 1994. S sprejetjem novega Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj v letu 2004 so bila rešena vsa pravna vprašanja glede delovanja zavoda, ki so se pojavljala v preteklih letih. V letu 2008 je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel dve spremembi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08 in 12/08). V skladu s temi spremembami in dopolnitvami je bilo potrebno uskladiti tudi Statut javnega zavoda Center interesnih dejavnosti Ptuj, ki ga je svet zavoda sprejel na svoji 3. seji dne 8. junija 2005. Spremembam, ki so bile posledica spreminjanja Odloka o ustanovitvi Centra interesnih dejavnosti Ptuj, sta sledili še dve dopolnitvi statuta zaradi širitev programskih vsebin CID Ptuj. CID Ptuj je bil ustanovljen na podlagi Zakona o zavodih. Veliko dejavnosti na področju razvoja mladinskega dela na nivoju države koordinira Urad Republike Slovenije za mladino, ki deluje kot upravni organ v okviru Ministrstva za šolstvo in šport. Ker mladinsko delo preko javnih razpisov večinoma sofinancira Urad RS za mladino, je dejavnost zavoda smiselno na določenih področjih umestiti na področje vzgoje in izobraževanja oz. neformalnega izobraževanja. V letu 2008 so na Uradu RS za mladino ponovno kandidirali za pridobitev statusa mladinskega centra, ki so ga pridobili za obdobje od 2009 do 2012. Največji problem v delovanju zavoda ostaja nenehna kadrovska kriza in s tem povezana premajhna finančna

44

sredstva za programsko dejavnost zavoda. Brez dodatnih evropskih sredstev (program Mladina), sredstev Urada RS za mladino in lastnih prihodkov iz dejavnosti, programa zavoda v takšnem obsegu ne bi mogli izvesti. Dejavnost zavoda Osnovna dejavnost zavoda je področje mladinskega dela – ustvarjalna izraba prostega časa, informiranje in svetovanje, mobilnost mladih, neformalno izobraževanje in prostovoljno delo. Zavod je bil ustanovljen z namenom, da mladim ponudi priložnost za druženje, kvaliteten izbor interesnih dejavnosti in različne druge aktivnosti za mlade, ki jih šole in druge institucije ne izvajajo. Z naštetimi področji se ukvarjajo v info točki, v obliki izvajanja programov in projektov za mlade in z mladimi ter s klubskimi programi. Klub je namenjen predvsem druženju, v njem pa ni dovoljeno kajenje in uživanje alkohola in drugih drog. S področja prireditvene dejavnosti v njihovih prostorih potekajo koncerti – jazz, sodobna angažirana glasba, predstavitve mladih ptujskih glasbenikov in skupin, razstave – likovne, fotografske, pregledne razstave mladinskih projektov, mladinskih organizacij ipd., predstavitve mladih ptujskih likovnih ustvarjalcev in fotografov. CID Ptuj ima od leta 2008 v upravljanju tudi Mestni kino Ptuj. Poslanstvo in vizija Poslanstvo: Center interesnih dejavnosti je javni zavod, ki kot mladinski center na področju Mestne občine Ptuj samostojno in v sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi izvaja prostočasne interesne dejavnosti za otroke in mladino ter razvija področja mladinskega dela. Vizija: postati vodilna organizacija na področju izvajanja prostočasnih interesnih dejavnosti ter mladinskega dela na področju Spodnjega Podravja. Kadrovska organiziranost V letu 2008 je prišlo do reforme plačnega sistema, v povezavi s tem pa tudi do nove sistemizacije delovnih mest. Od 25. 2. 2008 dalje so v zavodu redno zaposleni štirje delavci. Cilji CID Ptuj bo v naslednjem štiriletnem obdobju na področju kulture razvijal svojo usmeritev v ponudbo kakovostne klubske dejavnosti, v nadaljnji razvoj Festivala kitare, v oživitev filmskega festivala, ki bo ptujski javnosti prinašal novosti predvsem s področja umetniškega filma, in v razvoj centra večpredstavnostnih umetnosti v prostorih Mestnega kina Ptuj. Program dela po letih 2011: Klubski program (koncerti, literarni dogodki, predstavitve tujih kultur, razstave), 6.

festival kitare Ptuj 2010 – 8 koncertov in 3 delavnice, filmski festival, priprava podlag za ureditev centra večpredstavnostnih umetnosti za mlade v prostorih Mestnega kina Ptuj.

2012: Klubski program, 7. festival kitare Ptuj 2010 – 10 koncertov in 3 delavnice, filmski festival, razvoj centra večpredstavnostnih umetnosti in novih ustvarjalnih dejavnosti za mlade v obnovljenih prostorih Mestnega kina Ptuj.

45

2013: Klubski programi, 8. festival kitare – 10 koncertov in 4 delavnice, filmski festival, delovanje centra večpredstavnostnih umetnosti in razvoj novih programov, ki spodbujajo ustvarjalnost mladih.

2014: Klubski programi, 9. festival kitare – 10 koncertov in 4 delavnice, filmski festival, delovanje centra večpredstavnostnih umetnosti in razvoj novih programov, ki spodbujajo ustvarjalnost mladih.

Projekti

• Klubski program Klubski programi že od začetka obsegajo koncertno ponudbo mladih avtorjev in kakovostnih izvajalcev nekomercialnih glasbenih zvrsti. Glasbeni program CID Ptuj sega žanrsko na področja angažiranega rocka, kamor sodita tudi metal in punk, na področje jazza, etno glasbe in klasične glasbe. V glasbenem klubskem programu se prepletajo mladi izvajalci in vrhunski glasbeniki. CID Ptuj bo še naprej ponujal možnost mladim, še neuveljavljenim glasbenim zasedbam, pri njihovih prvih korakih pred javnostjo, in hkrati predstavljal odlične slovenske in tuje glasbenike, ki lokalni javnosti prinašajo mojstrsko izvajanje ali pa glasbene inovacije. Obseg glasbenega programa ali pa kakovostni rang izvajalcev se lahko povečujeta le v primeru povečanega financiranja. Vstopnine na večini glasbenih dogodkov ni, saj želimo kot mladinski center ponujati možnost udeležbe na koncertih vsem mladim, ne glede na njihov materialni položaj. Zaračunavamo jo le izjemoma ob dogodkih, ki prestavljajo velik finančni zalogaj. Upamo, da bomo lahko tako usmerjenost ohranili tudi v prihodnje. Razstavni program CID Ptuj bo tudi v prihodnje segal na več področij, saj klubski prostor, ki je hkrati razstavišče, diha s programi za otroke in mlade. To pomeni, da se tudi v prihodnje ne bomo osredotočali le na likovno umetnost, ampak bomo poleg likovnih stvaritev razstavljali tudi raznovrstna gradiva otroških in mladinskih programov. Ohranjali bomo odprtost za priložnostne razstave, povezane z različnimi programi za otroke in mlade od ekologije, prostovoljstva, mladinskih pobud, mednarodnih akcij itd. Razstavišče je vedno polno in živo in to načrtujemo tudi v prihodnje. Literarnih dogodkov je v klubskem programu manj, izvajamo jih v odvisnosti od interesov mladih. Interes za literarno ustvarjanje in druženje med mladimi niha iz leta v leto, tudi odziv na literarne natečaje je raznolik in ne konstanten. Poleg literarnih večerov bomo nadaljevali tudi z multimedijskimi dogodki oziroma performansi. Klubski dogodki, ki predstavljajo druge kulture, so programska stalnica CID Ptuj že od odprtja prostorov dalje. Včasih gre za potopisne večere, drugič za predstavitve mladinskih, humanitarnih, ekoloških in drugih projektov v tujih državah, tretjič za predstavitve mladih prostovoljcev iz tujih držav, ki predstavijo svojo domovino skozi različna sredstva, četrtič za sodelovanje v mednarodnih projektih in projektih, ki so usmerjeni k razvijanju medkulturnega dialoga (Mesec romske kulture, projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga – MAMD ipd.).

46

• Festival kitare Festival kitare se je od prvega v letu 2006 razvil v odmeven glasbeni dogodek v širšem prostoru. V drugem petletnem obdobju bomo festival razvili tako v programskem kot organizacijskem pogledu. Festival kitare predstavlja tudi osrednji prispevek CID Ptuj k večletnemu projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, ki poteka od leta 2009 do 2013. V tem okviru bomo kot partnerska organizacija celotne mreže festival razširili tudi v prostorskem pogledu in gostovanja glasbenih umetnikov iz tujine ponudili tudi drugim organizatorjem v Sloveniji, ki so vključeni v mrežo MAMD. Festival bo vsako leto povabil vrhunske kitariste iz različnih držav in ponudil mladim nadarjenim kitaristom priložnost za predstavitev, hkrati pa bo združeval različne glasbene žanre. V ospredju festivala je kitarska glasba, priložnosti za srečevanje domače publike z odličnimi kitaristi in širjenje glasbenega obzorja med mladimi kitaristi iz Ptuja in širše regije.

• Filmski festival Filmski festival bo Ptuju povrnil možnost za intenzivno srečevanje s filmsko umetnostjo v obliki, ki je bila pred nekaj leti že uveljavljena in priljubljena med cineastično ptujsko publiko. Načrtovan je za konec poletja, ko naj bi postal stalna obogatitev kulturne ponudbe v mestu od leta 2010 dalje. Programski vodje filmskega festivala so mladi ptujski cineasti, ki so se že izkazali z organiziranjem festivala Filmski kompas. CID Ptuj je sprejel pobudo za ponovni zagon festivala kot upravitelj Mestnega kina Ptuj in zavod, ki želi prožno podpirati interese, ki se porajajo med mladimi na Ptuju. Obseg in organizacijski okvir festivala bosta nastala v letošnjem letu in se v naslednjih razvijala do zaželene oblike.

• Center večpredstavnostnih umetnosti za otroško in mladinsko ustvarjalnost v prostorih Mestnega kina Ptuj

Projekt se bo razvijal v skladu s prostorskimi, tehničnimi, materialnimi in kadrovskimi možnostmi. Trenutno je med mladimi na Ptuju največji interes na področju glasbe, saj bi več mladih glasbenih skupin in ustvarjalcev potrebovalo ne le vadbene pogoje, ampak tudi možnost snemanja in glasbene produkcije. Vse bolj se razvija tudi video dejavnost, v lokalnem okolju pa nimamo primernih izobraževalnih oblik za vse, ki se individualno ukvarjajo s snemanjem. Mladim želijo ponuditi izobraževanje in opremo za ukvarjanje s področjem video in multimedijske ustvarjalnosti, za kar pa bodo potrebovali ustrezno usposobljene mentorje. Center se bo razvijal v odvisnosti od pogojev in hkrati interesov med ciljno populacijo. Ob razvoju centra večpredstavnostnih umetnosti bodo vzporedno oblikovali tudi druge programe za otroke in mlade, ki spodbujajo njihov ustvarjalni razvoj, predvsem na likovnem področju, na področju animiranega filma in lutkarstva. Investicijski projekti Obnova prostorov Mestnega kina Ptuj:

• obnova dvorane, • ureditev prostorov centra večpredstavnostnih umetnosti za glasbeno in video

dejavnost, • nakup opreme za glasbeno in video produkcijo, • ureditev prostorov za izvajanje delavnic na likovnem, lutkarskem in filmskem

področju.

47

Opremo za filmski festival, predvsem za projekcije izven dvorane Mestnega kina Ptuj bodo najemali od ustreznih institucij, ki razpolagajo s primerno opremo. Posebni projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

• Festival kitare; • Filmski festival.

3.4 Ljubiteljske dejavnosti

3.4.1 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj Status Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je državna institucija in osrednja organizacija slovenske ljubiteljske kulture, financirana s strani države, ki z mrežo izpostav in zvezo kulturnih društev po celotni državi nudi strokovno in organizacijsko pomoč. Sklad je bi ustanovljen leta 1996 kot Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, od leta 2000 pa se imenuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. S skladom je bila postavljena pomembna kulturna mreža, ki pokriva celotno ozemlje Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in mednarodni prostor. Večina programov in projektov različnih zvrsti in zahtevnosti je namenjenih prostočasnim kulturnim dejavnostim, hkrati pa 59 območnih izpostav sklada s kulturnim posredništvom omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih središč. Sklad je član regionalne kulturne povezave dežel srednje in jugovzhodne Evrope ECuCo in evropske mreže prostočasnih kulturnih organizacij ENVAA. Dejavnost sklada Javni sklad RS za kulturne dejavnosti:

- organizira in posreduje kulturne prireditve; - pripravlja seminarje, delavnice, tečaje, kolonije; - izdaja revije in druge publikacije; - na podlagi javnih razpisov in pozivov sofinancira kulturne projekte, manjše investicije

v prostore in opremo; - podeljuje priznanja za izjemne dosežke in dolgoletno kulturno delo.

Sklad pripravlja programe in projekte na naslednjih kulturnih področjih: glasba (zborovstvo in instrumentalna glasba), gledališče in lutke, folklorni programi, etno programi, likovni programi (kiparstvo, slikarstvo, keramika), fotografija, film in video, sodobni ples, literatura, založništvo. Strokovne podlage za odločanje direktorja pri izvedbi javnih razpisov in pozivov za sofinanciranje in pripravi programa sklada na nacionalni ravni pripravljajo strokovno programske komisije za glasbeno, gledališko in lutkovno, likovno, folklorno in etno, filmsko, plesno-literarno in večzvrstno dejavnost.

48

Poslanstvo in vizija Poslanstvo sklada je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim, omogočati dostopnost kulturnih vsebin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vključevanje vseh dejavnikov na področju kulture v kulturno mrežo, ustvarjati pogoje za medkulturni dialog in vključevanje v mednarodno sodelovanje v evropskem in svetovnem prostoru. Vizija: JSKD mora postati prepoznavna kulturna mreža, ki deluje tako znotraj skupnega slovenskega kulturnega prostora kot v mednarodnih stikih, podpira razvoj društvenih in drugih neinstitucionalnih kulturnih dejavnosti, ustvarja in posreduje kulturne in izobraževalne programe in projekte. Organiziranost Javni sklad RS za kulturne dejavnosti ima dva organa, in sicer nadzorni svet in enočlansko upravo – direktorja. Sklad ima strokovno službo, ki opravlja strokovne, organizacijske, finančne, administrativne in tehnične naloge, razporejena je na sedežu v Ljubljani in na 59 izpostavah po vsej Sloveniji. Na območnih izpostavah pa se na predlog občin oblikujejo sveti območnih izpostav, ki dajejo predloge in pobude v zvezi z delom izpostav. Kot posebna organizacijska oblika so se izoblikovale regijske koordinacije – trenutno jih je deset, ki povezujejo območne izpostave določene regije. Območna izpostava Ptuj Območna izpostava JSKD Ptuj (OI JSKD) deluje od leta 1998 in s svojim delovanjem pokriva območje s šestnajstih občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Mestna občina Ptuj, Podlehnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. V teh občinah živi okoli 70.500 prebivalcev, kar predstavlja 3,6 % vsega prebivalstva v Sloveniji. Na območni izpostavi JSKD Ptuj je sedež koordinacije Ptuj, v katero so poleg ptujske vključene še izpostave Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica. Na področju ljubiteljske kulture je zabeleženih 74 aktivnih kulturnih društev, h katerim lahko dodamo še druga društva (npr. društva upokojencev, turistična društva itd.), v okviru katerih delujejo kakšna skupina pevcev ljudskih pesmi in pevski zbori. V 135 skupinah društev člani zastopajo vsa področja: folklorno (odrasle in otroške folklorne skupine, pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž), gledališko-lutkovno (odrasle in otroške skupine), instrumentalno glasbo (tamburaške in pihalne zasedbe), vokalno glasbo (odrasli zbori in male pevske skupine), plesno, likovno in literarno dejavnost. Ob teh je treba omeniti tudi tistih šestinšestdeset (66), ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah – otroški in mladinski zbori, otroške folklorne skupine, otroške gledališke in lutkovne skupine, plesne skupine. Med njimi lahko posebej izpostavimo skupine, ki so se udeležile mednarodnih tekmovalnih festivalov ali so bile izbrane na državna srečanja. Na OI JSKD Ptuj so zaposlene tri osebe, in sicer koordinatorka, strokovna svetovalka za glasbeno dejavnost in organizatorka kulturnega programa. Območna izpostava društvom nudi strokovno in drugo pomoč, pripravlja skupne strokovne osnove in organizira revije za posamezna kulturna področja, na katerih se delo posameznih skupin tudi strokovno oceni. Pripravlja tudi različne oblike izobraževanja in druga strokovna srečanja. Poleg strokovne in tehnične pomoči kulturnim društvom je tudi posrednica in organizatorica profesionalnih

49

kulturnih prireditev in proslav. Hkrati pa opravlja tudi strokovna in administrativno-tehnična dela za potrebe Zveze kulturnih društev Ptuj (zveza upravlja namreč tudi z objektoma Narodni dom in Stara steklarska). Pri svojem delu uspešno sodelujejo z Mestnim gledališčem Ptuj, Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, Gimnazijo Ptuj, vsemi osnovnimi šolami na območju, Zvezo kulturnih društev Ptuj in vsemi kulturnimi društvi ter mediji. Območna izpostava Ptuj lahko vpliva na vsebino dela in posreduje strokovna izhodišča kulturnim društvom na Ptujskem, nima pa vpliva na financiranje dejavnosti društev, saj je to v pristojnosti lokalnih skupnosti. Te pa delno zagotavljajo sredstva na osnovi letnega programa oziroma udeležbe članov kulturnih društev na revijah in v izobraževalnih programih. Cilji Na OI JSKD bodo tudi v prihodnjih letih skrbeli za ohranjanje, promocijo, prezentacijo in razvoj ljubiteljske kulture, ki nastaja znotraj kulturnih društev in njihovih skupin. Tesno sodelovanje z ZKD Ptuj bodo v programih okrepili še s sodelovanjem z drugimi kulturnimi društvi in v soorganizaciji izpeljali številne prireditve. Že v letu 2011 načrtujejo z nekaterimi kulturnimi društvi in folklornimi skupinami izpeljati folklorni festival. Namen je promocija slovenskega ljudskega izročila in predstavitev plesov, noš ipd. tudi iz drugih delov Slovenije in Evrope. Festival bo iz leta v leto rasel in se širil, podkrepljen pa bo tudi s strokovno platjo, saj načrtujejo številne seminarje, delavnice in izide strokovnih publikacij. Cilj je tudi razvoj dejavnosti, ki so izgubile na pomenu v zadnjih letih ali pa se nikoli niso docela razvile. Tako želijo okrepiti filmsko dejavnost z delavnicami za mlade, sodelovali bodo tudi pri izvedbi Filmskega festivala, kjer mladi iz cele Slovenije predstavljajo svoje produkcije. Prav tako želijo okrepiti plesno področje, predvsem v smislu ustvarjalnega plesa. Vsekakor imajo v mislih neko razširjeno dogajanje na področju ljubiteljske kulture, kjer bodo imela vsa kulturna društva priložnost sodelovati. Cilj je tudi povezati društva in skupine v neko enotno dogajanje po področjih in interesih, kjer bi na podlagi množice idej našli tiste najboljše in razvili skupen projekt. Vsekakor je cilj tudi strokovno izobraziti posameznike za bodisi vodenje skupin ali ustvarjalno delo. Vsako leto bodo organizirali seminarje, delavnice, tečaje, kjer bodo ponudili strokovno znanje na različnih področjih kulturnega ustvarjanja. OI JSKD Ptuj nima v lasti nobenih prostorov v Mestni občini Ptuj, uporablja le občinske prostore za pisarne OI v Narodnem domu. Dvorane na območju, ki jih pokriva izpostava, so za prireditve, kot jih organizira, premajhne ali pa po namembnosti neprimerne. Največja težava so spremljevalni prostori, ki jih te dvorane nimajo, zato morajo iskati takšne, ki imajo v neposredni bližini tudi šolo. OI JSKD Ptuj si prizadeva za obnovo Stare steklarske, kjer bi se lahko izvajale vsebine ljubiteljske kulture. Letni programi dela v obdobju 2011–2014 Na območni ravni bo OI JSKD Ptuj vsako leto izvedla:

• revijo otroških gledaliških skupin, revijo odraslih gledaliških skupin, revijo otroških in odraslih lutkovnih skupin, revijo otroških folklornih skupin, revijo odraslih folklornih skupin, revijo otroških pevskih zborov, revijo mladinskih pevskih zborov, revijo odraslih pevskih zborov, revijo malih pevskih skupin, revijo plesnih skupin, revijo pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž in srečanje literatov.

50

Na regijski ravni bo izpeljala: • revijo tamburaških orkestrov, revijo pihalnih orkestrov, likovno razstavo, revijo

otroških folklornih skupin, revijo otroških in odraslih lutkovnih skupin, revijo mladih rock bendov in revije še na 3 področjih ljubiteljske kulture.

Na državni ravni bo izpostava sodelovala pri: • Filmskem festivalu Gorišnica, filmskih delavnicah, festivalu godb v času

kurentovanja, mednarodnem srečanju folklornih skupin in srečanju na še kakšnem področju.

Vsako leto načrtujejo izvedbo izobraževanj na regijski ravni, in sicer 3–4 seminarje in delavnice (npr. seminar za pevce ljudskih pesmi in godce ljudskih viž, poletno literarno šolo, likovno kolonijo, plesni seminar, lutkovni seminar). Izpostava bo tudi sodelovala pri pripravi programa prireditev Mestne občine Ptuj, Društva za glasbeno umetnost Arsana in drugih. Posebni projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012

• Mednarodno srečanje folklornih skupin v sodelovanju s kulturnimi društvi in folklornimi skupinami, delujočimi na OI JSKD Ptuj.

• Festival godb v času kurentovanja v sodelovanju s PO Ptuj in Mestno občino Ptuj. • Filmski festival v sodelovanju s CID in KD Gorišnica. • Revijo mladih rock bendov v sodelovanju s KD Musicology. • Srečanje pevcev – projekt izvajanja slovenskih pesmi. • Strokovni seminar za folkloriste. • Sodelovanje v programu ZKD Ptuj.

3.4.2 Zveza kulturnih društev Ptuj Status Zveza kulturnih društev Ptuj deluje od leta 1948, ko je bila ustanovljena Zveza svobod in prosvetnih društev Slovenije. Kasneje se je imenovala Zveza kulturnih in prosvetnih organizacij in se preimenovala v Zvezo kulturnih organizacij in danes v Zvezo kulturnih društev Ptuj. Zveza kulturnih društev Ptuj je samostojna, prostovoljna, nevladna in nepridobitna organizacija, organizirana v skladu z Zakonom o društvih. Od junija 2009 ima Zveza kulturnih društev Ptuj status društva v javnem interesu. Povezuje kulturna društva in njihove skupine na področju kulturne dejavnosti v Mestni občini Ptuj. Zastopa interese svojih članic – kulturnih društev, nudi strokovno pomoč in organizira izobraževanja za posamezna področja kulturnega ustvarjanja, oblikuje programe in finančne načrte, podeljuje priznanja za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture in organizira različne prireditve in izobraževalne delavnice. V Zvezo kulturnih društev Ptuj je vključenih 30 kulturnih društev s številnimi skupinami, ki delujejo na področju vokalne, instrumentalne glasbe, folklore, plesa, gledališč, lutk, literarne, likovne in filmske in foto ustvarjalnosti:

51

Kulturno društvo: Število članov: 1. DPD Svoboda 169 2. Mešani pevski zbor sv. Viktorina Ptuj 45 3. Plesni klub Mambo Ptuj 132 4. KD Rogoznica:

- MPZ 25 - likovna sekcija 16 - folklorna skupina 21 - koranti 56 - ljudski pevci 9 - orači 20 - mladinska sekcija 16

5. KD Grajena: - gledališka sekcija 50 - ljudski pevci 8 - MoPZ 25 - sekcija kurentov 17

6. Ženski pevski zbor Vrtec Ptuj 14 7. Moški pevski zbor Jezero DU Budina Brstje 14 8. Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg 24 9. KD ljudske pevke Jezero Ptuj 6 10. KUD Musica 13 11. Komorni moški zbor Ptuj 23 12. Pihalni orkester Ptuj 74 13. KUD Ptujski nonet 9 14. KUD Musicology 40 15. UD Stara steklarska 12 16. KD Arsana 85 17. Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj 60 18. KUD Plesni studio IZI 5 19. Sleazy Snails 3 20. Kvinton 6 21. Društvo za glasbeno analizo Ptuj 3 22. KUD FOUR SEVEN 47 Ptuj 19 23. KUD Modri konj 52 24. Društvo likovnih pedagogov 12 25. Hrvatsko kulturno društvo 15 26. Literarni klub ZKD 20 27. Umetniško društvo Štibl Ptuj 12 28. Kuku društvo za kreativno udeležbo 13 29. Dom kulture Ptuj 5 30. Foto klub Ptuj 17 Skupaj število članov: 1145

52

Poslanstvo Brez kulturnih društev ni mogoče celovito uresničevati Evropske kulturne konvencije in drugih zavez in priporočil glede spoštovanja osnovnih človekovih pravic v kulturi. Osnovna funkcija ljubiteljske kulture je kakovostno preživljanje prostega časa, razvijanje družabnega življenja ob kulturnem udejstvovanju. V tem smislu ima vključevanje v ljubiteljske kulturne skupine močan socializacijski pomen, omogoča afirmacijo tudi tistih družbenih skupin in posameznikov, ki v vsakdanjem delovnem in družinskem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali pa so iz bioloških (mladina, starostniki, invalidi), starostnih ali kakšnih drugih razlogov potisnjeni na obrobje. Na nekaterih področjih so ljubiteljske kulturne skupine edine, ki skrbijo za ustvarjalnost in poustvarjalnost. Vrsta kulturnih ustvarjalnosti, s katerimi se Slovenija uvršča v svetovni vrh, npr. zborovstvo, godbeništvo, sodobni ples, folklora itd ..., so več ali manj prepuščene kulturnim društvom. Isto pa velja tudi za nova področja ustvarjalnosti, kot so "multimedija", "impro", gledališki eksperimenti itd.. Na ta način se kultura brani pred popolno komercializacijo in pred razkolom na prodajalce in potrošnike "kulturne industrije" ter se ohranja kot način življenja, kar je še posebej kritično pri mladih, ki so pod izjemnim pritiskom mednarodnih vsiljevalcev trendov. Svojo funkcijo imata tudi kulturna vzgoja in izobraževanje. Tako aktivno kot pasivno kulturno udejstvovanje zahtevata določeno znanje, ki ga velika večina ljubiteljskih kulturnikov ali ljubiteljev umetnosti ni pridobila z rednim šolanjem. Letni programi dela v obdobju 2011–2014: Mežanovi dnevi – bienalna likovna razstava likovnih ustvarjalcev v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Likovna dejavnost je v Mestni občini ena najstarejših, saj likovna sekcija deluje že od leta 1920. Od leta 2006 potekajo na Ptuju Mežanovi dnevi kot razstava, ki predstavlja slovenska dela vseh likovnih ustvarjalcev, ne samo slikarjev, tudi kiparjev, fotografov, ustvarjalcev video produkcij ... Dela za razstavo izbira strokovna žirija. Literarni klub – skrbi za kakovostno literarno ustvarjanje, širi zanimanje za pisano besedo v smislu lastnega ustvarjanja pod strokovnim mentorstvom, kar zagotavlja sodelovanje in javno uveljavljanje članov na raznih državnih delavnicah, literarnih razpisih ter objavo del v različnih medijih. Združuje ustvarjalce različnih starosti, kar daje njihovemu ustvarjanju še dodatne izzive, nove razsežnosti pa je klub dobil tudi z vključevanjem oseb s posebnimi potrebami, kar je posebnost v tovrstnih asociacijah v Sloveniji. Vsako leto se člani predstavijo na posebni prireditvi. Delavnice vodi David Bedrač, univ. prof. slovenskega jezika. Mihčev festival – literarno in likovno ustvarjanje osnovnošolcev. Osnovnošolce z razpisom povabimo k sodelovanju v literarno in likovno delavnico, kjer vsako leto ustvarjajo na določeno temo. Ob zaključku delavnic svoja dela predstavijo javnosti na posebnih produkcijah. Gledališki studio – v sodelovanju z Mestnim gledališčem Ptuj in JSKD OI Ptuj. Vodi ga univ. dipl. prof. slovenščine in gledališka pedagoginja Branka Bezeljak. Zveza zagotavlja prostor za delo studia. Žveglin sejem – tradicionalna prireditev na Ta veseli dan kulture. Tradicionalna manifestacija ljubiteljske kulture ali kot sejemski dogodek, ko lahko predstavijo svoja dela, likovna,

53

literarna, zgoščenke, ročna dela ali kot prireditev, na kateri se predstavijo posamezne kulturne skupine. Kulturna arena – tematski večeri z domačimi in ustvarjalci in iz drugi delov Slovenije, koncerti skupin s komentarjem in drugi dogodki, v Stari steklarski ali v Narodnem domu. Strokovna knjižnica – Zveza ima svojo lastno strokovno knjižnico za potrebe gledališča in vokalne glasbe. Založniška dejavnost – leta 2011 bo izšel priročnik za mentorje otroških plesnih skupin, ki ga pripravlja Božena Krivec, univ. dipl. prof. pedagogike in prof. sociologije, dolgoletna pedagoginja, koreografinja in mentorica plesnih skupin. Leta 2012 pa bo izšel zbornik najboljših literarnih del članov Literarnega kluba. Zbornik izide vsakih pet let. Plesna delavnica – začetna in nadaljevalna za vodje otroških plesnih skupin. Seminar obsega teoretični del in delavnice. V teoretičnem delu so obravnavane psihološke, metodične, koreografske in dramaturške vsebine, delavnice pa so namenjene konkretni obravnavi plesne izvedbe, od ideje do nastopa. Upravljanje objektov Narodni dom Ptuj in Stara steklarska – v obeh objektih vadijo skupine kulturnih društev Mestne občine Ptuj, prostori so namenjeni tudi prireditvam društev in drugim (četrtne skupnosti, izobraževanja in delavnice JKSD). Kulturna društva – Zveza pripravlja planske dokumente ljubiteljske kulture v občini in druge skupne naloge, vodila bo evidenco kulturnih društev, nudila strokovno pomoč pri organizacijskih in vsebinskih nalogah. Organi zveze – delo skupščine, Izvršnega odbora in Nadzornega odbora. Strokovna služba – skrbi za administrativno delo pri uresničevanju programa Zveze in njenih organov ter upravljanje z objektoma Narodni dom in Stara steklarska delavnica. Zveza ima zaposlena dva delavca, tajnico in gospodarja objektov. Investicijski projekti 2011: Izdelava načrtov za preureditev garaž na dvorišču Narodnega doma za potrebe

kulturnih skupin (likovna sekcija, zbori, folklora) in obnove sanitarij Narodnega doma. 2012: Obnova garaž Narodnega doma in zamenjava oken na dvoriščni strani objekta Narodni

dom. 2013: Obnova sanitarij Narodnega doma. Posebni projekti v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 • Mežanovi dnevi 2012 Bienalna likovna prireditev, katere namen je dvigniti kakovost likovnega ustvarjanja in približati tovrstno dejavnost najširšemu krogu ljudi. Prireditev organiziramo v sodelovanju z OI JSKD Ptuj in Pokrajinskim muzejem Ptuj. Izbrana žirija na osnovi javnega razpisa, ki je namenjen vsem likovnim ustvarjalcem v državi, izbere najboljša dela za razstavo, izjemne tri

54

stvaritve pa nagradi. Vsebina del za Mežanove dneve izhaja iz aktualnega dogajanja v družbi in med ljudmi. Razstavo planiramo zadnje tri tedne v maju 2012. • Zbornik najboljših literarnih del Literarnega kluba Ptuj Druga knjižna publikacija (prva je izšla leta 2007) izbranih del literarnih ustvarjalcev Literarnega kluba Ptuj s spremno besedo in ovrednotenjem del posameznih avtorjev mentorja delavnice. • Energija ljubezni Festival ljubiteljske kulture z nastopi kulturnih skupin ptujske občine v prvem tednu junija 2012 na različnih prizoriščih s programi, ki bodo združili delo več kulturnih skupin. • Žveglin sejem Tradicionalna manifestija, ki bo leta 2012 obeležila okrogli jubilej, deseto obletnico. Zveza kulturnih društev bo pripravila sejemsko predstavitvijo dela in programov kulturnih skupin v obliki delavnic, možnosti sodelovanja na vajah in razgovori z ustvarjalci z različnih področij kulturnega ustvarjanja.

4 OSTALI IZVAJALCI NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ Društvo za miselno rekreacijo – Povod Društvo Povod je bilo ustanovljeno leta 2002. Največji vsakoletni projekt je festival Ptuj – odprto mesto. Tako v delu društva kot tudi v festivalu se odraža veliko več kot samo organizacija različnih kulturnih dogodkov. V namene in cilje projekta je vključeno tudi povezovanje različnih kulturnih in izobraževalnih ustanov v okolju s skupnimi nastopi in promocijo. Seveda to velja tudi za samostojne umetnike in kulturne ustvarjalce. S projekti oživljajo in ohranjajo živahen utripa mestnih ulic s tem, da izkoriščajo izjemno naravno in arhitekturno kuliso mesta za namene teatra, uličnih gledališč, animacij, glasbenih nastopov, plesne predstave itd. Vzpostavlja se interaktivnost med ustvarjalci in gledalci oziroma mimoidočimi. Razširjanje zavesti med prebivalci v okolju o kulturnih potencialih mesta in promocija kulture in umetnosti v najširšem pomenu. Priprave in organizacija festivala in drugih projektov je v celoti v rokah mladih ljudi, in je to najboljša reklama, da so mladi aktivni v družbeni participaciji in na ta način tudi najboljši zgled vrstnikom in promotorji Ptuja in kulture. V Povodu se tudi pionirsko ukvarjajo s ulično animacijo v Sloveniji. Delavnice in različne metode ulične animacije niso samo atraktivni performansi na ulici. Ulična animacija je metoda za navezovanje stikov z mimoidočimi na ulicah in tudi socialno delo. S širokim spektrom aktivnosti, ki so lahko ulična animacija, pritegnejo ljudi na ulici in potem enostavno navežejo pogovor na aktualne teme in na ta način dobijo mnenja in odnos prebivalcev mesta do tematike, ki jo želijo izpostaviti. Pomemben moment je interaktivnost. Na ta način vzpodbujajo in razvijajo kreativnost vseh. Nenazadnje dejavnost daje utrip mestu in ulicam in naredi pot skozi mesto prijetnejše in bolj polno. Delavnice ulične animacije izvajajo tudi v drugih krajih Slovenije in sodelujejo pri projektih v tujini. Organizirajo seminarje ulične animacije za mlade in mladinske delavce. Sodelujejo z evropsko mrežo animatorjev (ENOA – European network of Animators).

55

Klub ptujskih študentov Dobro organizirano, kakovostno in zavzeto delo preteklih generacij KPŠ je prineslo rezultate, ki ptujskim študentom danes omogočajo neodvisno načrtovanje in izvajanje obštudijskih dejavnosti ter pestro in smiselno preživljanje prostega časa. In tako je skupina nadebudnežev leta 1992 na novo obudila danes vsem dobro znani Klub ptujskih študentov, ki združuje študentke in študente v prostovoljni, samostojni, nepridobitni organizaciji, ki deluje na območju Upravne enote Ptuj. Vse projekte financirajo iz lastnih sredstev. Večina prireditev je tudi brez vstopnin. Njihovo poslanstvo je: • ustvarjati ustrezne okoliščine, ki omogočajo in vzpodbujajo aktivnost študentov v Upravni

enoti Ptuj in širše; • izboljšati kakovost obštudijskega življenja; • izboljšati svoje možnosti izbire ter družbeno moč in vpliv; • organizirati in pomagati pri organizaciji obštudijskih dejavnosti oz. projektov s področij • izobraževanja, kulture, rekreacije, razvedrila in humanitarnega delovanja. Njihove osnovne vrednote so ustvarjalnost, znanje, kritičnost ter prožnost mišljenja in delovanja, iniciativnost, aktivna udeležba, sodelovanje, kakovostna komunikacija, solidarnost in spoštovanje človekovih pravic. Klub ptujskih študentov je organizacija, ki skrbi za zanimivo in ustvarjalno preživljanje prostega časa svojih članic in članov, prispeva pa tudi h kulturnemu življenju mesta. Za svoja dolgoletna prizadevanja na tem področju si je ekipa KPŠ v letu 2003 med drugim prislužila oljenko, nagrado Mestne občine Ptuj. Kulturno umetniško društvo Art Stays Kulturno umetniško društvo Art Stays skupaj z društvom za glasbeno umetnost – Arsana pripravlja festival Art Ptuj, ki traja 14 dni in predstavlja vrhunec poletnega dogajanja v mestu. Združuje festival sodobne umetnosti Art Stays in glasbeni festival Arsana. V okviru festivala društvo pripravlja tudi sejem sodobne umetnosti Art Ptuj in umetniško akademijo Art Ptuj. V času kurentovanja društvo Art Stays izvaja tudi slikarski Ex tempore, ki privabi preko 300 umetnikov in njihovih del in projekt Kiparska nagrada z namenom postavitve vrhunskih javnih skulptur. Kulturno umetniško društvo Dom KULTure Cilj društva je spodbujanje in predstavljanje raznovrstne kulturno-umetniške dejavnosti, domačih in tujih ustvarjalcev, ki med seboj sodelujejo, se spoznavajo in povezujejo v nove projekte, produkcije. Njihov prostor je med drugim postal stičišče ustvarjalcev, ki se tukaj sestajajo, vadijo, sestavljajo projekte in tako spodbujajo okolje in domače ustvarjalce, da še sami delajo na tem. S tem se krepi zavedanje vrednosti domače kulture, ki se sestavlja v mozaik mednarodne kulture. Ptuj je velikokrat dokaj odmaknjen od kvalitetne produkcije, ki je v slovenskem in mednarodnem prostoru ne manjka in od zavedanja le-tega in Dom KULTure je eden od prostorov, ki takšne produkcije ali predstavlja ali pa jim pomaga do realizacije in predstavitve v tem okolju, ki že s svojo veduto starodavnega mesta veliko ponuja.

56

Raznovrstni kulturno-umetniški projekti so oblikovani v cikluse in programe: Ciklus koncertov, literarni ciklus, ciklus predstav, ciklus predavanja, pogovorov in srečanj, ciklus otroških predstav, sodelovanje na različnih festivalih v Mestni občini Ptuj. • Ciklus koncertov V slovenskem prostoru je veliko kvalitetne glasbe, kreativnih ustvarjalcev – glasbenikov, ki pa zaradi pomanjkanja prireditvenih prostorov in vrinjenja komercialnega dobičkonosnega poslovanja, tako v medijih kot na organiziranih koncertih, nimajo možnosti in priložnosti, da bi pokazali, kaj znajo. V tem ciklusu se bodo na Ptuju predstavili kreativni, že uveljavljeni, glasbeniki, gledališki igralci, ki se ukvarjajo z glasbenimi projekti in mladi glasbeniki, ki so na poti … Veliko je domačih ustvarjalcev, ki študirajo ali pa se uveljavljajo v mednarodnem prostoru. Njihov cilj je predstaviti slovensko glasbeno ustvarjalnost, velikokrat v povezavi z ustvarjalci Evrope in sveta. Spodbujati želijo kreativnost, avtorstvo novo nastale glasbe ali pa avtorsko interpretacijo glasbe. Predvidevajo se povezave z glasbenimi organizatorji glavnega mesta in drugih partnerskih mest EPK. Načrtujejo dva koncerta mesečno (cca. 20 koncertov v letu 2012) in en večji glasbeni dogodek – navezava z organizatorji Druge godbe, Jazz Ljubljana ali katerim od partnerskih mest. • Literarni ciklus Ustvarjena je in zmeraj znova nastaja kvalitetna literatura tako na področju otroške, mladinske in odrasle literature. Prostor v domu KULTure je namenjen tudi druženju in predstavitvi poezije, proze, drame – literature, ki se prepleta med sabo in z ostalimi umetniškimi zvrstmi. Povezujejo se z določenimi založbami (Študentska založba, Litera …). Skupaj z njimi bodo predstavljali kvaliteten literarni ciklus in se povezovali v sklopu festivalov, ki jih organizirajo. Želijo ohranjati našo besedo, ki spada v lep evropski mozaik. V literarnem ciklusu bodo na Ptuju predstavili dosežke literature slovenskega prostora in uveljavljene literate, pomagali pri promociji le-teh na način, da se bodo povezovali s kvalitetnimi založbami, z ostalimi organizatorji in z osnovnimi ter srednjimi šolami, pa tudi z ostalimi izobraževalnimi centri v lokalnem okolju. Njihov cilj je predstavitev predvsem slovenske in tudi tuje literarne ustvarjalnosti čim širšemu okolju, preko dogodka samega in preko medijev, ki po izkušnjah že redno sledijo njihovim literarnim dogodkom, in o njih vedno bolj redno in obširno poročajo. Načrtujejo en literarni večer na mesec (12 literarnih večerov na leto). • Ciklus predstav Slovenski gledališki prostor je bogat in kvaliteten. To se je velikokrat dokazalo tudi v mednarodnem prostoru. Gledališča ponujajo raznovrstne programe, projekte, ki so jih ustvarili tako domači kot tuji gledališki ustvarjalci. Veliko profesionalnih gledaliških projektov nastaja tudi izven institucij. Veliko jih je prepletenih z glasbo kot primarno umetniško zvrstjo. Takšne in podobne, sporočilno zanimive, enostavne, primerne našemu prostoru in publiki želijo tudi predstaviti. V slovenskem prostoru se ljudje še zmeraj niso pripravljeni seliti iz enega konca na drugi in prireditvenih prostorov »z dušo«, kjer se predstavlja kvaliteten nekomercionalno zasnovan, z avtorstvom podkrepljen, program, gotovo manjka. Menijo, da mesto lahko gosti in ustvarja dogodke, ki jih v gledališču ni videti, pa se vendar ponašajo z avtorsko kvaliteto. Morda je tu treba omeniti glasbeno gledališče. V ciklusu predstav bodo ponudili predstave, ki so na umetniškem nivoju prepletene z zanimivo glasbo, sporočilnostjo, ki nimajo velikih

57

tehničnih zakonitosti, in so primerne za prostore, kot je naš. Načrtujejo eno predstavo na 2 meseca (6 predstav letno). • Ciklus predavanja, pogovorov in srečanj Kot rdeča nit teh pogovorov bo ustvarjalnost – Ptuj, Slovenija, Evropa, Svet. Gostje bodo zanimivi ustvarjalni ljudje, ki so povezani z Ptujem, ki ustvarjajo doma in v tujini, ki potujejo in imajo zato marsikaj za povedat, ljudje, od katerih se lahko v ozki okolici marsičesa naučimo … Cilj tega ciklusa je seznaniti okolje s kvalitetnimi ljudmi, ki bodo oz. so gotovo zaznamovali slovenski prostor na kateremkoli ustvarjalnem področju. Načrtujejo en dogodek na mesec (12 dogodkov na leto). • Ciklus otroških predstav Pravljice in kratke zgodbe so namenjene otrokom, velikokrat pa imajo veliko sporočilno vrednost predvsem za odrasle, za katerimi je že mnogo izkušenj, ki se lahko potrjujejo s temi zgodbami. Otroci nam prebujajo spomin, prav tako pa smo pomembni starši in vzgojitelji, da jim predstavimo svet poln etike in morale, takšen kot bi moral biti, pa velikokrat ni ravno zaradi nepravilne osnove. V ciklusu otroških predstav bi radi tako otrokom in odraslim ponudili kvalitetne otroške predstave povezane z glasbo, z veliko sporočilno vrednostjo, ki se navezuje na odnos, spoštovanje tako kulturne dediščine kot sveta samega. Načrtujejo eno predstavo na dva meseca (6 predstav letno). • Sodelovanje na različnih festivalih V KUD dom KULTure so ljudje, ki delujejo profesionalno na področju kulture in lahko s svojim znanjem veliko prispevajo k bogatenju domačega prostora, k spodbujanju ustvarjalnosti na področju kulture in umetnosti in pretoku le-te po slovenskem prostoru. Ta ni velik, zato pa je še toliko pomembneje, da se sodelovanje in pretok ustvarjalnosti čimbolj, a vendar spontano in nevsiljivo vzpostavi, da ljudje lahko prepoznavajo, zaupajo in prihajajo na ogled in poslušanje. Na Ptuju se bo v prihodnjih letih zvrstilo kar nekaj festivalov, s katerimi bodo sodelovali ali pa jim nudili podporo – Festival kitare (glasbeni festival, ki ga organizira CID Ptuj), Festival ART PTUJ (organizator Društvo Arsana in društvo ARTSTAYS), Festival Poezije in vina (organizator Študentska založba). V naslednjih letih si želijo nadgraditi program, povezovati, prepletati in spodbujati mnoge ustvarjalce, ki bodo sodelovali kot avtorji ali kot izvajalci v njihovem prostoru in drugod. Povečati želijo prepoznavnost društva in prireditvenega prostora. Ptuj je mesto z bogato kulturno dediščino, možnostjo in priložnostjo vlaganja v vsebino, ki jo je pred leti precej zgubilo, najprej z dušami ljudi, ki so temu mestu veliko dajali, živeli v njem in ga čutili. Praznina od takrat naprej vedno znova in znova daje prostor ljudem z entuziazmom, duhovno globino, idealizmom in zavedanjem, kaj to mesto nosi v sebi. Ta zgodba in duh mesta vodi tudi njih, da skupaj z drugimi ustvarjalci in organizatorji uresničujejo kulturni program in igrajo vlogo enega od kulturnih ustvarjalcev in ambasadorjev tega mesta.

58

Metka Zupanič • Park skulptur Lokacija: Grajski hrib, Grajska ulica 4, Ptuj. Osnovna ideja projekta Park skulptur je oživitev dela grajskega griča kot javne površine. Na podlagi objave mednarodnega javnega razpisa bi vsako leto povabili umetnike, ki bi ustvarjali neposredno v parku. Pri razpisu bi upoštevali reference umetnika na osnovi izdelanega portfolia, kvaliteto dela, večinoma pa bi predstavljali mednarodno že uveljavljene umetnike. Postavitev sodobnih skulptur umetnikov in oblikovalcev iz mednarodnega okolja bi prispevala k boljši prepoznavnosti mesta. Ker je lokacija zapuščena, bi takšna krajinska ureditev vplivala na podobo mesta. Park skulptur bi bil viden neposredno iz grajskega obzidja, obstajala pa bi tudi možnost sprehoda po parku. Ker imamo na Ptuju kar nekaj pomembnih in močnih podjetij, ki razpolagajo z najrazličnejšimi materiali (aluminij, železo, les, razne plastične mase …), bi jih povabili k uresničevanju projekta. Podjetja bi prispevala materiale in bi tako postala donatorji skulptur (možen način promocije). S postavitvijo skulptur bi mesto tako dobilo stalno zbirko skulptur v javnem prostoru. Zaradi zanimive lokacije in dostopnosti bi tako dobili večje število zainteresirane javnosti (turisti, meščani, šolarji ...), kar je pomembno zlasti iz vidika, da je vizualna umetnost v našem okolju še vedno premalo vpeta v življenje občanov. Predstavljanje uveljavljenih tujih umetnikov vsekakor dviga pomen in status same galerije na prostem. Pri delovanju bi lahko uporabili tudi naveze, ki so že vzpostavljene v obliki mreže pobratenih mest s Ptujem. Razvijanje mednarodne mreže predstavlja pomemben segment uspešnih muzejev in galerij, ki se od 90. let naprej tudi pri nas razvijajo predvsem v mednarodnem (evropskem) kontekstu. Naše ustanove, kustosi in umetniki se povezujejo z mednarodnimi ustanovami, narašča tudi število bienalov in razstavnih prireditev, ki generirajo kulturni turizem. Sodobna umetnost je v globaliziranem svetu postala pomembna panoga, ki omogoča izjemno hiter pretok ljudi in informacij, tovrstna mobilnost pa ustvarja skoraj neomenjen trg. • Mestna galerija Poseben pomen in vzpodbudo za nastanek Mestne galerije Ptuj daje tej iniciativi dejstvo, da bo Ptuj v letu 2012 del mreže šestih mest Evropske kulturne prestolnice. Galerija bi začela delovati ravno v tem letu, saj bi s tem lahko ustvarili sinergične učinke tako za novo ustanovo v prenovljenem Dominikanskem samostanu kot za mesto. Ptuj je namreč med šestimi sodelujočimi projekti v EPK edino, ki še nima ustreznega razstavišča za sodobno likovno umetnost, ki poleg arheološke dediščine ustvarja zanimive promocijske možnosti za stalen in kontinuiran pretok t. i. kulturnih turistov. Za Mestno galerijo Ptuj ne potrebuje novogradnje, saj je prostorski problem rešljiv v okviru prenove obstoječe arhitekturne infrastrukture. Ta potrebuje za delovanje zgolj primeren prostor in dva strokovno usposobljena kustosa (programski vodja) ter administrativno in tehnično pomoč. Na osnovi omenjenih predpostavk bo primarna naloga programskega vodje Mestne galerije oblikovanje atraktivnega programa, tako za domače kot tudi za tuje občinstvo, ki ga bo v letu 2012 več kot ponavadi. Program Mestne galerije Ptuj bo usmerjen predvsem v predstavljanje aktualne umetniške produkcije s poudarkom na slovenski sodobni umetnosti, vendar bi bil en segment namenjen predstavitvam lokalnih umetnikov, ki delujejo v širši ali ožji regiji. S takim širše zasnovanim

59

aktualnim programom bi s pomočjo strokovnega kadra izoblikovali kvaliteten program, ki bi bil primerljiv z ostalimi slovenskimi galerijami. Program bo razdeljen na štiri tematske sklope, sestavljene iz 9 do 12 samostojnih in skupinskih razstav na letni ravni: • Samostojne razstave slovenskih avtorjev, ki so že ali se šele uveljavljajo v slovenskem

likovnem prostoru. Na izbor avtorjev bodo vplivale reference, se pravi pomembnost razstav, kjer so že sodelovali (na osnovi tega lahko vzbudimo zanimanje širše javnosti in v mesto privabimo poznavalce – strokovni kader, ki spremlja delo umetnikov).

• Kurirane tematske razstave, ki bodo združevale pomembnejše in manj znane avtorje. Za

tovrstne razstave je značilno, da vključujejo večje število umetnikov, ki se sicer v določenih prostorih ne bi nikoli pojavili. Takšne razstave pogosto temeljijo na nekih lokalnih problematikah, preko katerih lahko aktivirajo širšo javnost, ki je ponavadi vključena v same procese predstavljanja umetniških del. Pri tem segmentu je pomembno dobro poznavanje širše slovenske, pa tudi mednarodne likovne scene, zaželeno je tudi sodelovanje z ostalimi slovenskimi galerijami.

• Mednarodna likovna scena – predstavljanje uveljavljenih tujih umetnikov vsekakor

dviga pomen in status same galerije. Zato je toliko bolj pomembno, da se v program galerije izbira kvalitetne umetnike, za kar mora biti odgovoren strokovni kader, ki dobro pozna specifike sodobne, aktualne umetnosti. Danes so procesi izmenjav in mednarodnega sodelovanja izjemno pomembni, zlasti zaradi dejstva, da so pogosto ti lahko financirani iz drugih virov. Tu so predvsem pomembna evropska sredstva, pomembna je podpora ambasad in veleposlaništev ali predstavništev podjetij v Sloveniji iz držav, od koder prihajajo umetniki.

• Pri delovanju galerije bi lahko uporabili tudi naveze, ki so že vzpostavljene v obliki mreže

pobratenih mest s Ptujem. Razvijanje mednarodne mreže predstavlja pomemben segment uspešnih muzejev in galerij, ki se od 90. let naprej tudi pri nas razvijajo predvsem v mednarodnem (evropskem) kontekstu. Naše ustanove, kustosi in umetniki se povezujejo z mednarodnimi ustanovami, narašča tudi število bienalov in razstavnih prireditev, ki generirajo kulturni turizem. Sodobna umetnost je v globaliziranem svetu postala pomembna panoga, ki omogoča izjemno hiter pretok ljudi in informacij, tovrstna mobilnost pa ustvarja skoraj neomenjen trg.

• Sodelovanje z javnimi zavodi v smislu izmenjav in prenosov razstav. Tovrstno

sodelovanje omogoči lokalni zainteresirani javnosti ogled relevantnih produkcij ostalih slovenskih muzejev in galerij, vzpostavlja modele strokovnega in promocijskega sodelovanja in zmanjšuje produkcijske stroške. Hkrati bi lahko z izmenjavami razstav lokalne umetnike predstavljali drugod in jim tako omogočili dodatno promocijo in novo občinstvo. Mestna galerija mora aktivno vstopiti v polje pomembnejših slovenskih inštitucij.

60

5 PRIPRAVLJALCI LOKALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO ZA OBDOBJE 2011–2014

• Oddelek za negospodarske javne službe Mestne občine Ptuj; • Aleksander Kraner in Nevenka Alja Gerl – Center interesnih dejavnosti Ptuj; • mag. Matjaž Neudauer – Knjižnica Ivana Potrča Ptuj; • Peter Srpčič – Mestno gledališče Ptuj; • dr. Aleš Gačnik – ZRS Bistra Ptuj; • Aleš Arih – Pokrajinski muzej Ptuj–Ormož; • Iva Ferlinc – Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj; • Nataša Petrovič – Zveza kulturnih društev Ptuj; • Srečko Štajnbaher – Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor; • Ivan Fras – Zgodovinski arhiv na Ptuju.

Na delovnih srečanjih v okviru priprave lokalnega programa za kulturo so sodelovali tudi:

• Franc Mlakar – koordinator projekta EPK 2012 – Ptuj partner; • Mladen Delin – Društvo za glasbeno umetnost Arsana; • Jernej Forbici – Kulturno umetniško društvo Art Stays; • Branka Bezeljak Glazer – Umetniško društvo Stara steklarska; • Stanka Vauda Benčevič in Igor Benčevič – KUD Dom KULTure; • Jelka Ciglenečki – Dnevi poezije in vina; • Tomaž Plavec – akademski slikar; • Dušan Fišer – akademski slikar; • Dora Lenart – Klub ptujskih študentov.

61

6 PRILOGE

6.1 Pravne podlage za delovanje javnih zavodov na področju kulture v Mestni občini Ptuj Splošni predpisi

• Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04 in 68/06);

• Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US, 103/07, 45/08-ZArbit in 83/09 Odl.US);

• Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08-ZTFI-A in 69/08-ZZavar-E);

• Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10 in 85/10);

• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06-ZJZP). Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

• Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10);

• Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02-ZUJIK); • Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo

knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03);

• Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št.73/03 in 70/08);

• Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03); • Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03); • Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih

agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10); • Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS,

št. 11/03); • Pravilnik o vodenju evidence javnih zavodov na področju kulture (Uradni list RS, št.

11/03); • Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v

kulturi (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo in 77/08); • Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.

45/94, 39/96, 40/97, 39/99-ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 60/08, 61/08, 32/09, 32/09, 22/10, 22/10 in 83/10).

Mestno gledališče Ptuj

• Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, št. 56/08 in 4/10);

• Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10);

• Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS, št. 11/03);

• Pravilnik o vodenju evidence javnih zavodov na področju kulture (Uradni list RS, št. 11/03);

62

• Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo in 77/08);

• Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/94, 39/96, 40/97, 39/99-ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 60/08, 61/08, 32/09, 32/09, 22/10, 22/10 in 83/10).

Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož


• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08); • Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09); • Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih

agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10); • Pravilnik o vodenju evidence javne infrastrukture na področju kulture (Uradni list RS,

št. 11/03); • Pravilnik o vodenju evidence javnih zavodov na področju kulture (Uradni list RS, št.

11/03). Zavod za varstvo kulturne dediščine

• Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 in 123/08); • Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 73/00); • Pravilnik o registru kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 66/09); • Pravilnik o konservatorskem načrtu za prenovo (Uradni list RS, št. 76/10).

Zgodovinski arhiv na Ptuju


• Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06);

• Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 86/06); • Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih

agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10); • Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev

ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št. 132/06 in 38/08).

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

• Zakon o javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, 29/10);

• Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 72/10).

Center interesnih dejavnosti Ptuj

• Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06-ZJZP).

6.2 Poročilo o realizaciji zastavljenih prioritet v Lokalnem kulturnem programu Mestne občine Ptuj za obdobje 2005–2007

Prioriteta Cilji Vsebina/namen Aktivnosti Nosilci Rok izvedbe

Stanje

I. Prioriteta Vojašnica Ptuj

(Center Panorama)

Vzorčni projekt povezovanja in združevanja kulturne dediščine, sodobnih oblik umetniškega ustvarjanja in izobraževanja, v smislu promocije domačega znanja, mesta samega in nenazadnje trženja teh dejavnosti.

Vzpostavitev kulturnega in izobraževalnega centra, preselitev nekaterih kulturnih in izobraževalnih zavodov.

Preselitev javnih zavodov: Zgodovinski arhiv Ptuj in ZVKD, OE Maribor, Pisarna na Ptuju, preselitev depojev Pokrajinskega muzeja Ptuj in ustanovitev javne službe za upravljanje s prostori in za izvajanje skupnega programa. Ustanovitev moderne galerije, ki bo namenjena za sodobno galerijsko – razstaviščno dejavnost in bo omogočala velike razstave velikih vsebin, mednarodne projekte, sodelovanje in povezovanje podobnih subjektov in projektov. Grič Dobrega – na panoramskem griču ureditev odprte razstave kurentu podobnih likov oz. arheološke raziskave pod okriljem Ministrstva za kulturo.

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Deloma realizirano. Vzpostavljen je bil izobraževalni center, predvidena je še selitev Zgodovinskega arhiva na Ptuju in enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Dominikanski samostan

(Arheološki muzej Spodnjega Podravja)

Celovita obnova Dominikanskega samostana za potrebe oddelkov Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in razstavišče dejavnosti (arheološke dediščine Spodnjega Podravja).

Z obnovo mora muzej urediti in pripraviti po muzejskih standardih in normativih prostore za Arheološki muzej Spodnjega Podravja.

Priprava in uskladitev prostorskih možnosti samostana ter zahteve sodobne muzeologije. Predvideli so predstavitev arheoloških najdb, predstavitev stavbne zgodovine samostana in življenja v njem.

Mestna občina Ptuj

2003/2008 V letu 2010 je bila izdelana projektna dokumentacija za preureditev Dominikanskega samostana v kulturno-kongresni center in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Investicija naj bi bila dokončana v letu 2012.

64

Grajski kompleks in

žitnica

Velik in pomemben prispevek h kulturno-turistični ponudbi na grajskem kompleksu, po drugi strani pa bo ob združeni Evropi in vse večji globalizaciji pomemben center predstavitve načina življenja na ptujsko-ormoškem območju s poudarkom na 19. in 20. stoletju.

Poleg zbirk bodo v stavbi še depoji, občasno razstavišče, delavnice, pedagoška soba, prostori za zaposlene, dokumentacijski center, predavalnice za kongresni turizem in prireditvena dvorana. Urejena infrastruktura za obiskovalce (parkirišče, elektrifikacija, varovanje) in dodatna ponudba (informacijski prostor, gostinski objekt za večje turistične skupine, grajska restavracija) ter povezava z zbirkami na gradu.

Raziskave in strokovno vrednotenje grajske arhitekture. Žitnica – muzejske raziskave, pedagoški in seminarski programi, kletna dvorana – kongresni turizem in prireditvena dvorana; grajska restavracija; urediti parkirišče in objekt konjušnice, ustrezno infrastrukturno opremiti za večje turistične skupine. Postavitev vinarske zbirke, etnološke zbirke in zbirke mask.

Pokrajinski muzej Ptuj -

Ormož

2005/2008 Stavba je v slabem stanju in za njeno usposobitev je potrebno v naslednjih letih izdelati Dokument identifikacije investicijskega projekta in temeljit konservatorski program, opraviti gradbeno-sanacijska dela in na koncu pristopiti k notranji ureditvi, ki bo potekala v skladu z aktualnim muzeološkim konceptom.

Ustanovitev območne enote Zavoda RS za

varstvo kulturne dediščine Ptuj

Ustanovitev samostojne enote

Zaradi obsežnega območja, ki ga pokriva OE Maribor, pomembnosti našega območja v smislu kulturne dediščine (arheološka najdišča, premična kulturna dediščina, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj in nepremična kulturna dediščina) in približevanja lastnikom dediščine.

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Nerealizirano.

II. Prioriteta Obnova zgradbe

Mestnega gledališča Ptuj

Celovita obnova gledališke zgradbe je nujen poseg za ohranitev gledališča na Ptuju in s tem tudi meščanske kulture in turistične atraktivnosti mesta samega.

Celovita prenova Mestnega gledališča Ptuj – vzpostavitev prireditvenega prostora za profesionalno uprizoritveno umetnost in protokolarne prireditve, zastopanje mesta Ptuj v Sloveniji in Evropi.

Investicija v nabavo opreme in vzdrževanja, priprava dokumentacije in obnova zgradbe.

Mestna občina Ptuj,

Mestno gledališče

Ptuj

2004/2006 Obnova Mestnega gledališča Ptuj je bila končana leta 2008. Manjkajo le še kipi na fasadi.

65

Narodni dom in kulturne dvorane v Mestni občini

Ptuj

V Mestni občini Ptuj sta kot javna infrastruktura na področju kulture opredeljeni kulturni dvorani na Grajeni in Rogoznici ter Narodni dom.

Za redno vzdrževanje objektov je potrebno letno zagotavljanje sredstev za najnujnejša dela (zamenjava parketa, stavbnega pohištva ...).

Vzdrževalna dela, obnova tal dvorane ter izvedba rekonstrukcije prostorov.

Mestna občina Ptuj

2003/2008 V Narodnem domu je bil v letu 2010 zamenjan parket, prostori pa obnovljeni. V preteklih letih so bila izvedena investicijsko vzdrževalna dela v obeh kulturnih dvoranah (na Grajeni in Rogoznici).

Revitalizacija starega mestnega

jedra in urbanistična

ureditev

Staro mestno jedro je treba prenoviti tako, da bodo delovni in bivalni pogoji občanov in dejavnosti izenačeni s pogoji v preostalih delih mesta. Na področju urbanizma to pomeni izdelati urbanistično zasnovo mesta Ptuj, katere sestavni del je staro mestno jedro.

Predelom, ki so opredeljena kot prizadeta območja, povrniti socialno in ekonomsko življenjsko sposobnost in moč. Izgradnja hotela na Dravski ulici - izboljšanje nastanitvenih zmogljivosti v samem mestu. Na tem mestu bi bila tudi postojanka ladjice, ki bo plula po reki Dravi.

Predlogi ukrepov: - oživitev dvorišč in ulic (poletne prireditve) ter kleti in podstrešij (klubi, galerije in privatni ateljeji), - olajšave, ugodni krediti in brezplačna strokovna pomoč, - brezplačni najemi oz. znižanje najemnin za delavnice in prodajalne spominkov, info točke, privatne male galerije in knjigarne - olajšave, ugodni krediti in brezplačna strokovna pomoč, - phare keramika*, - olajšave za izboljšanje privatne gostinske, nočitvene (apartmaji in mali družinski hoteli) ter zabavne ponudbe (klubi, igralništvo), - olajšave ter ugodni krediti za obnovo stanovanjskih in poslovnih zgradb (upravne, poslovne, sedeži firm ter malih privatnih agencij), - sankcije za lastnike, ki ne

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Leta 2006 se je Mestna občina Ptuj odločila pristopiti k projektu ADHOC, v okviru katerega sta bili izdelani študija in strateški načrt revitalizacije ptujskega mestnega jedra. Projekt se je uradno zaključil leta 2010, ko je bilo gradivo, s katerim se je Mestna občina Ptuj zavezala k revitalizaciji mestnega jedra z določenimi ukrepi, potrjeno na seji mestnega sveta.

66

vzdržujejo zgradb in dvorišč.

III. Prioriteta III. Mitrej na zgornjem bregu

Temeljita obnova in zaščita kamnitih spomenikov.

III. Mitrej z zaščitno stavbo je eden najpomembnejših svetovnih spomenikov v sklopu zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, hkrati pa tudi eden redkih prezentiranih arheoloških spomenikov in situ na Ptuju. Zaradi talne vlage in vremenskih razmer je stavba, ki ga ščiti, v zelo slabem stanju, potrebno je zamenjati strešno leseno konstrukcijo in opečno kritino ter zunanji omet fasade. Obnova je nujno potrebna, sicer bodo poškodovane muzealije in vse kamnito gradivo, vključno z originalnimi prezentiranimi zidovi III. mitreja pod zaščitno stavbo.

V letu 1999 je bilo začeto saniranje zaščitne stavbe III. mitreja. Popravljena je bila sprednja fasada z napisom in vgrajeno napisno ploščo ter obnovljena vhodna vrata. Takrat je bilo ugotovljeno, da je strešna konstrukcija načeta in je stavba potrebna nujne obnove v muzeološkem načinu. Ugotovljeno je bilo tudi, da zaradi talne vlage propada tlak in so načeti kamniti spomeniki. Potrebna je temeljita obnova in zaščita kamnitih spomenikov ter priporočena zamenjava opečnatega tlaka z enakimi tlakovci. Zaradi pomembnosti kulturnega spomenika je nujna elektrifikacija objekta in varovanje. Za še boljšo dostopnost bo potrebno komunalno urediti okolje (parkirišča, elektrifikacija, varovanje), na primerna mesta pa postaviti prepoznavne usmerjevalne table (mednarodne oznake za kulturno dediščino).

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Oktobra 2010 je bil sprejet sklep o potrditvi dokumenta investicijskega projekta, ki predvideva dokončanje investicije (elektrifikacija zaščitne stavbe, video nadzor, beljenje itd.) do decembra 2010.

Grad Ristovec Izdelan konservatorski program predvideva v gradu Ristovec varovanje kulturnega spomenika t. i. vodnega dvorca v njegovi avtentični

Dovoljeni so posegi, ki bodo ohranili in prezentirali njegovo stavbno substanco, in dvorcu s pripadajočo okolico vrnili oz. povečali njegovo spomeniško

Predlagana je vsebina, ki naj vsebuje reprezentančno in gostinsko ponudbo, v objektu pa bi lahko pridobili tudi prostore za delovanje mestne četrti in društveno dejavnost.

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Nerealizirano. .

67

podobi. pričevalnost. Prvi pogoj je zagotovitev nadomestnih stanovanj.

IV. Prioriteta - Investicije in investicijsko vzdrževanje

Rekonstrukcija baročne fasade

Minoritske cerkve

Zaščita spomeniško varovane stavbe, obnova kulturnega spomenika, ohranjanje bogate kulturne dediščine.

Rekonstrukcija baročne fasade Minoritske cerkve se je pričela leta 2003. Financerja rekonstrukcije baročne fasade sta Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Ptuj vsak do polovice.

Mestna občina Ptuj, Ministrstvo

RS za kulturo

2003/2006 Baročna fasada Minoritske cerkve je bila rekonstruirana v letu 2010.

Obnova starega mestnega

pokopališča

Ureditev mestnega pokopališča

Po opustitvi pokopov je takratni Izvršni svet sprejel sklep, da se prostor nameni parkovni ureditvi mesta. Postopoma se odstranjujejo spomeniki, ki nimajo pričevalne vrednosti, na osnovi kriterijev, ki jih je postavil ZVKD, Območna enota Ptuj.

Redno vzdrževanje prostora (košnja, odpadki), obnavljanje spomenikov, ograje. Sanacija južnega zidu. Vlaganja v nadaljevanje obnove zidu in posameznih spomenikov so odvisna od vsakokratnih sredstev, ki jih mora zagotavljati proračun Mestne občine Ptuj.

Mestna občina Ptuj

2003/2008 Izvajajo se redna vzdrževalna dela. Zidovi še niso v celoti obnovljeni. Prostor se bo postopoma spremenil v spominski park.

Obnova župnijske cerkve

sv. Ožbalt

Obnova temeljev, drenaže in fasade

Mestna občina Ptuj

2004/2005 Realizirano.

Pokrajinski muzej Ptuj -

Ormož

Investicijsko vzdrževanje Rekonstrukcija prostorov Prešernova 37, investicijsko vzdrževanje Miheličeve galerije, nabava opreme v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ureditev okolice rimske opekarske peči.

Rekonstrukcija prostorov Prešernova 37 – sanacija prostorov, obnova prostorov in nabava opreme. Investicijsko vzdrževanje Miheličeve galerije – zamenjava stavbnega pohištva, obnova elektroinstalacij, razsvetljave in investicijsko vzdrževanje Miheličeve

Mestna občina Ptuj

2005/2008 Deloma realizirano. Prostori na Prešernovi 37 so bili obnovljeni.

68

galerije. Nabava opreme v Pokrajinskem muzeju Ptuj. Zunanja ureditev rimske opekarske peči.

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj

Investicijsko vzdrževanje in nabava opreme ter izgradnja depojev.

Investicijsko vzdrževanje in nabava opreme (klima, alarmni sistem v posameznih oddelkih, knjigomat). Ureditev depojev v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj.

Mestna občina Ptuj

2006/2007 Deloma realizirano, depoji še niso urejeni.

V. Prioriteta Mestna galerija Ustanovitev mestne

galerije. Ob preselitvi Regijskega

višješolskega in visokošolskega središča (Revivis) iz Krempljeve 1, ustanoviti mestno galerijo in v njej urediti tudi stalno zbirko ptujske umetnosti 20. stoletja (material obstaja v depojih Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ostalo zagotoviti z rednimi odkupi). V prostorih garaž v Vojašnici Ptuj ustanoviti moderno galerijo, ki bo namenjena za sodobno galerijsko-razstaviščno dejavnost (ne samo za likovno umetnost) in bo omogočala velike razstave različnih vsebin, mednarodne projekte, sodelovanje in povezovanje podobnih subjektov in projektov. Zagotoviti primerno hišo ali prostore za ateljeje za domače in vabljene umetnike (idealna lokacija: Aškerčeva 2).

2005/2008 Nerealizirano, ni več aktualno.

69

Knjiga, knjižnice, knjigarne

Spodbujanje razvoja knjižnične, knjigarniške mreže in mreže intermedijskih centrov ter tako omogočiti pridobivanje znanja vsem slojem prebivalstva.

Izboljšati strokovno kadrovsko strukturo v Knjižnici Ivana Potrča po normativih za tovrstne knjižnice; - ureditev podatkovne baze v KIP; - še izboljšati in razširiti knjižnično mrežo v regiji; - evidentiranje strokovnih knjižnic in digitalizacija dostopa do strokovnega gradiva v podjetjih in ustanovah, kar bi omogočilo večjo dostopnost do redkega in dragega knjižničnega gradiva; - prezentacija in digitalizacija predvsem domoznanskega gradiva, kar bo omogočilo večjo dostopnost uporabnikom; - omogočiti knjigarnarjem ustrezne prostore v starem mestnem jedru z neprofitnimi najemninami; - omogočiti nastanek založniškega podjetja ali programa v kateri od javnih ustanov.

Nerealizirano.

Delo z mladimi Promocija mladih ptujskih ustvarjalcev.

Povezovanje ustanov in društev, ki se ukvarjajo z mladinsko kulturo, - spodbujanje in financiranje mentorskega dela, - prednostno financiranje projektov, ki vključujejo otroke in mladino, - v mestnem jedru poiskati prostore, ki bi omogočali mentorske delavnice in ustvarjalno

ZKD Ptuj, CID, KPŠ, DPM

2005/2008 /

70

preživljanje prostega časa. Kurentovanje na

Ptuju – etnografski del

Ohraniti obstoječe kurentovanje in ga dvigniti na višji nivo.

Razširiti etnografski del prireditve.

Povezati predstavnike ptujskih institucij in društev in pripraviti strategijo razvoja kurentovanja.

/

lokalni program za kulturo 2011-2014...ivan vidovi č . 5 1 uvod 1.1 izhodiš ... • slaba...

Documents