Logistika pomorskegakontejnerskega prevoza

Seminarska naloga pri predmetu Logistična infrastruktura

Maj 2016

KAZALO

Slika 1: Oče kontejnerja Malcom P. McLean...........................................................................................2

Slika 2: 26.Aprila 1956 je iz New Yorka izplula prva kontejnerska ladja na svetu, Ideal X.......................3

UVOD

Zabojniki oz. kontejnerji za prevoz blaga so se začeli razvijati leta 1956. Za očeta transportnega zabojnika velja Američan Malcom P. McLean, čeprav so bili zabojniki znani tudi prej. Razvoj le-teh je dobil večji zagon v 60. letih. Pred obdobjem kontejnerizacije se je tovor prevažal v kartonih na paletah, kateri so bili naloženi eden po eden na ladje za generalni tovor. Ta vrsta tovora obstaja še danes, vendar ga je vedno manj. Izum kontejnerja jedanes močno vplival na pomorsko industrijo tersvetovno blagovno menjavo. V današnjih časih jeprav prevoz blaga v kontejnerju glavna izbirapošiljateljev.

Tudi začetki prevoza z zabojniki na območjuSlovenije segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. Takratmaloštevilne zabojnike so prevažali s tovornjaki invagoni ter z ladjami prek Luke Koper. Prvi prevozi zzabojniki so bili na ozemlju Slovenije opravljeni vletu 1969. Med pionirje kontejnerskega prevoza vSloveniji sodijo Luka Koper in Slovenske železnice terSlovenija sadje, Gorenje, Fersped in družba BTCJavna skladišča. V prvih zabojnikih je bilo naloženosadje.

Stran 2

Slika 1: Oče kontejnerja Malcom P. McLean

Kontejnerski prevoz blaga ima velike prednosti pri pošiljanju blaga v primerjavi z drugimi vrstami transporta. Pošiljatelj lahko svoj tovor fizično zapre s plombo, ter tako onemogoči kraje ter poškodbe.Kontejner se lahko naloži na ladjo, vlak, tovornjak ali katerokoli drugo prevozno sredstvo, ne da bi se pri temu dotikali blaga – s tem na blagu tudi ohranjamo vrednost. Poleg varnostnega vidika, ima prednost takega prevoza še v manjših poškodbah ter izgubah, hitrejših manipulacijah v lukah, kar pomeni, da se tudi ladje manj časazadržujejo na terminalih in posledičnoima ladjar manj stroškov. Po drugi stranipa taka vrsta prevoza zahteva velikezačne vložke v infrastrukturo (moderniterminali, velike ladje), ki se povrnejošele čez mnogo let. Kontejnerskitransport je relativno poceni vrstaprevoza, vendar je še vedno odvisen odvremenskih razmer. Njegova glavnaprednost je velika nosilnost (danesnajvečje ladje lahko prevažajo do20.000 kontejnerskih enot), slabost parelativna počasnost (potovanje iz Azije vEvropo traja tudi 30 dni). Letalski prevoz jev primerjavi s kontejnerskim neprimerno hitrejši, vendar zato tudi zelo dražji. Trenutna cena prevoza ene kontejnerske enote iz Shanghaja v Koper znaša približno 500 EUR.

VRSTE KONTEJNERSKIH PREVOZOV

Na splošno ločimo dve vrsti kontejnerskih prevozov, ki jih uporabljajo ladjarji:

Prosta plovba: Kontejnerski ladjar se odloči za smer plovbe na podlaga tovora – tam kjer je tovor, tam bo ladja plula. Kontejnerske ladje v prosti plovbi nimajo fiksnega urnika , zato so njihovi prihodi in odhodi nepredvidljivi. V kontejnerski industriji je prostih plovb zelo malo.

Linijska plovba: Najbolj pogosta oblika kontejnerskega prevoza, kjer ladja plujejo po določenem urniku, ki je določen v naprej. Odhodi so načeloma tedenski, lahko tudi 10 dnevni, 14 dnevni, vendar je pomembno da so redni.

DOLOČANJE LINIJSKE PLOVBE

Samo nekaj ladjarjev je, ki nudijo kontejnerski prevoz do čisto vsake luke na svetu. Pri načrtu svojih potovanj, skrbno načrtujejo svojo linijsko plovbo, ki je odvisna od številnih dejavnikov:

Potreb trga in blagovni tokovi Želje strank Tranzitni časi (kateri je najdaljši še sprejemljiv tranzitni čas?) Je na določeni relaciji dovolj regularnega tovora, da se lahko napolni ladjo vsak teden? Stanje trga (stabilnost) Konkurenca (koliko ladjarjev je že prisotnih na tej relaciji?) Katere ladje ima ladjar na voljo

Stran 3

Slika 2: 26.Aprila 1956 je iz New Yorka izplula prva kontejnerska ladja na svetu, Ideal X

Katere luke oz. infrastruktura je na voljo (ugrez, višina dvigal, kapaciteta terminalov, hitrost manipulacij)

Plima, prekopi (vsaka plovba čez prekop je zelo draga), vremenske razmere itd.

Primer linijske plovbe ladjarja Maersk Line in MSC, katera imate sklenjen dogovor o skupni plovbi:

Busan, Shanghai, Ningbo, Chiwan, Singapoer, Port Said, Haifa, Koper, Trieste, Rijeka, Gioia Tauro, PortSaid, King Abdullah, Salalah, Tanjung Pelepas, Vung Tau, Yantian, Ningbo, Shanghai, Yokohama

VRSTE KONTEJNERJEV

Danes skoraj ne obstaja vrsta blaga, ki se ne prevaža v kontejnerjih, bodisi redno ali poskusno. V njih

lahko najdemo blago od prehrane (mleko v prahu, žita, ribe, zelenjava, sadje), izdelkov (igrače,

računalniki, obutev) pa do surovin (sol, kakavovo maslo, hlodovina, kamenje). Za vsako vrsto tovora

se uporablja različen tip kontejnerja, ki je najbolje prilagojen za prevoz. Tako imamo danes na voljo tri

glavne tipe kontejnerjev

Kontejner za za suhi tovor oz. splošni namen, ki se uporablja za večino prevozov (les,

kemikalije, polizdelki, železo, itd.)

Hladilnik, z možnostjo kontroliranja temperature se uporablja pri prevozu pokvarljivega

blaga (meso, ribe, sadje, zelenjava, rože, posebne kemikalije)

Specialni kontejnerji se uporabljajo za prevoz izven dimenzijskih tovorov (velika vozila, cevi, stroji itd.). Gre za vrste kontejnerjev, ki imajo odprto streho ali stranico ter višjo nosilnost (tudi do 50 ton). Poleg tega se za prevoz tekočin uporablja posebne tank kontejnerje.

Po dolžini kontejnerje delimo na 20-čevljske, 40-čevljske ter 45-čevljske. Po višini pa na 8'6 čeveljske ter 9'6 čeveljske oz. tako imenovani high cube. Večina navadnih kontejnerjev ima nosilnost do 28 ton blaga.Večino svetovnih kontejnerskih zalog je v lasti pomorskih družb, ki jih v večjih ali manjših količinah dajejo v najem ostalim ladjarjem ali drugim uporabnikom. Določeni špediterji imajo lastne kontejnerje, ki so pa večinoma posebni ali namenski za točno določen tovor. Taki primeri so kontejnerji za razsute tovore, kontejnerji cisterne za kemikaljie ali pijače itd. Vsako leto gre čez pristanišča širom sveta nekaj več kot 100 miljonov TEUjev. TEU (twenty foot equivalent unit) je

Stran 4

enota, ki predstavlja kontejner dolg 20’. TEU uporabljamo, da izrazimo število različno velikih kontejnerjev na osnovi 20’ kontejnerja. Npr. Sto 20’ knt je 100 TEU. Sto 40’ knt je 200 TEU.

INFRASTRUKTURA

Za uspešen, varen ter kakovosten prevoz kontejnerja od pošiljatelja do prejemnika je potrebna

razvejana infrastruktura, ki je danes določena z ISO standardi, predvsem zaradi manipulacij.

Skladišče: Tovor v skladišču čaka na nadaljni prevoz oz. na pre-pakiranje, razvrščanje,

komisioniranje ipd.

Kontejnerski terminal ob morju: Je del pomorske luke, kjer se izvajajo manipulacije

kontejnerjev iz ter na ladjo. Je glavna vez med morjem in kopnim. Glavni deli infrastrukture

kontejnerskega terminala je operativna obala, mostna dvigala, manipulatorji, vlačilci in

zaledne površine

Železniški, rečni, kopenski kontejnerski terminal: So vrste manjših terminalov ob vozliščih

železnic, rek ali pomembnih tovarn. Del terminala so ustrezne površine za manipuliranje

kontejnerjev ter ustrezna oprema (viličarji, manipulatorji itd.)

Kontejnerske ladje: So tipi ladij namenjeni prevozu kontejnerjev. Delimo jih na zbirne ladje

(t.i. feeder ladje) ter ladje matice (mother vessels) ki plujejo na daljših linijah. Največje ladje

lahko danes prevažajo do 20.000 kontejnerjih enot (TEU).

Upravne stavbe: Je vsa infrastruktura kontejnerkega terminala vključno z glavnim kontrolnim

centrom, infrastruktura carine, inšpekcijskih organov, pomorskih agentov, policije in

špediterjev.

Železnica, cesta, morje: Je infrastruktura po kateri poteka pomorski prevoz (morje) z ladjami,

železnišk prevoz po železnici ter kamionski prevoz po cestah.

Stran 5

DIAGRAM POTEKA KONT. PREVOZA

VRSTE KONTEJNERSKIH PREVOZOV

Ločimo tri glavne vrste kontejnerskih prevozov, ki so vezane glede na prodajne klavzule med kupcem

in prodajalcem.

CFS: T.i. “container freight station” pomeni, da je potrebno organizirat prevoz od skladišča

pošiljatelja naprej. Naslednja postaja pošiljke je na CY oz. kontejnerskem terminalu

SD: T.i. “store door” oz. od vrat do vrat. V tem primeru se prevoz kontejnerja opravi od vrat

prodajalca pa vse do vrat kupca

CY: Prevoz se opravi samo od kontejnerskega terminal, “container yard”. Je najbolj

uporabljena oblika naročanja pri ladjarju, saj je ta zadolžen samo za prevoz od CY do CY.

Glede na vrsto prevoza se delijo stroški prevoza in odgovornost v primeru škod.

Stran 6

GLAVNI AKTERJI PRI PREVOZU KONTEJNERJEV

Pri vsakem prevozu nastopa več različnih strank, ki so med seboj povezave. Glavni akterji pri vsakem

kontejnerskem so:

Pošiljatelj: Je stranka ki je blago prodala in ga pošilja kupcu. Lahko se pojavlja kot izvoznik ali

prodajalec.

Prejemnik: V ang. consignee je prejemnik naročenega blaga v kontejnerju ter tisti ki ga je tudi

kupil/uvozil.

Ladjar: Je stranka ki opravi pomorski prevoz od luke vkrcanja pa do luke izkrcanja. Največji

trije kontejnerski ladjarji na svetu so danski Maersk Line, švicarski MSC ter francoski CMA-

CGM.

Špediterji: Ponujajo špediterske storitve v imenu pošiljatelja ter prejemnika. K špediterskim

storitvam spadajo organizacija prevoza, dokumentacija, naročila, carinjenje ipd.

Organi služb: Opravljajo naloge določene z zakonom, predvsem pregled dokumentacije in

blaga (carinske službe, veterinarske službe)

DIAGRAM

Stran 7

ANALIZA POTEKA KONTEJNERSKEGA PREVOZA

Sam potek odprave enega kontejnerja je na prvi pogled zelo enostavno, vendar temu ni tako. Ob vsakem naročilu gre za vrsto izmenjav informacij, papirologije ter podatkov med raznimi subjekti. Opisal bom potek odprave kontejnerja na primeru tovarne Talum iz Kidričevega. Pred samim prevozom se načeloma kupec ter prodajalec dogovorita o poslu – koliko blaga bo kupec kupil, za kakšno ceno ter po kakšnimi klavzulami (Incoterms). Za ta primer sem se odločil, da bo Talum prodal svoje aluminijaste izdelke po pariteti CFR, kar na mednarodnem trgu pomeni Cost and Freight oz. poenostavljeno, pošiljatelj bo plačal celoten prevoz blaga do luke izkrcaja (recimo Houston, TX). Vse stroške od luke Houston naprej bodo na prejemniku. Po sklenitvi načelnega dogovora, Talum pošlje povpraševanje za prevoz kontejnerja od svojega skladišča do luke izkrcaja svojemu špediterju, ki si ga je izbral (nekatere stranke rade poslujejo direktno z ladjarji). Špediter pripravi ponudbo prevoza, ki vsebuje stroške pomorskega, kopenskega (tovornjak, železnica, barža) dela, carinjenja ter ostalih špediterskih storitev (tehtanje blaga, pakiranje, itd.). Ob potrditvi naročila, špediter pridobi vse dodatne podatke o blagu na kg/kos natančno, saj jih potrebuje za naročilo pri ladjarju ter pri carinjenju. Ladjar potrdi naročilo na določeno ladijo ter sprosti kontejner katerega lahko sedaj podjetje, ki se ukvarja z kamionskimi prevozi ali železnico odpelje do pošiljatelja. Tam kontejner napolnijo z blagom, ga pričvrstijo ter mu priložijo tovorni list. Tovornjak se odpelje v luko vkrcaja, kjerkontejner počaka na prihod ladje. Špediter v tem času opravi carinjenje ter ostalo papirologijo pri ladjarju za manifest oz. inšpekcijske službe. Ob prihodu ladje, tovorno dvigalo naloži kontejner, ki se na linijski plovbi odpelje do namembne luke (v našem primeru Houston). Par dni pred prihodom ladje, se na podlagi tovornega lista obvesti prejemnika o prihodu pošiljke. Ta lahko v svojem imenu alipreko špediterja organizira uvozno carinjenje, ki se opravi ob prihodu kontejnerja v luko. Za to je potrebno priložiti tudi tovorni list (ang. Bill of Lading) Carina lahko kontejner pošlje na rentgensko slikanje ali fizični pregled v kolikor sumi, da deklarirano blago ne ustreza vsebini kontejnerja. Špediterkupca organizira še zadnji kopenski prevoz do kupca. V roku največ 30 dni, špediter pošiljatelja ter prejemnika poravnata voznino ladjarju – vsak točno določene stroške glede na prodajne klavzule.

Stran 8

SPIN ANALIZA KONTEJNERSKEGA PREVOZA

Prednosti:

Skoraj vse linijske plovbe so tedenske – višja frekvenca odhodov Zaščita tovora pred zunanjimi vplivi (veter, sonce, dež, slana voda) Manjši stroški pakiranja Kontejner je možno odpraviti skoraj v vsak kotiček sveta Zmanjšana možnost poškodb Načeloma hitrejši od proste plovbe

Slabosti:

Slaba IT podpora Omejene možnosti plačil Zakomplicirana papirologija (tovorni list, carinski dokumenti, manifest itd.) Omejena infrastruktura terminalov

Priložnosti

Konsolidacija oz. združitev ladjarjev Konverzija novih tovorov (soja, premog itd.) v kontejnerje Izboljšava infrastrukture (večji morski ugrezi, večja dvigala) Zelena energija (čistejša goriva, reciklirani materiali itd.)

Nevarnosti

Visoke cene nafte Dolgoletne nizke voznine Visoki stroški vlaganja v IT tehnologijo Še ena globalna kriza oz. menjava blagovnih tokov Prevelika birokracija določenih držav

Stran 9

PREDLOGI ZA LOGISTIKO KONT. PREVOZOV

KONSOLIDACIJA LADJARJEV

V globalnem kontejnerskem prevozu danes sodeluje več kot sto ladjarjev s celega sveta. Nekateri so pričeli z pomorskimi prevozi že v 30 letih prejšnjega stoletja (Maersk Line je pričel z linijsko plovbo l. 1928) ter se kasneje usmerili samo v prevoz kontejnerjev. Večina ladjarjev se je ustanovila v zadnjih 30 letih, predvsem zaradi močne rasti te logistične veje industrije. Ker je globalna kriza pustila močan pečat v pomorskih prevozih, se je dosti ladjarjev znašlo v velikih finančnih problemih. Konstantno naraščajoča kapaciteta ponudbe, ki je močno presegala povpraševanje po kontejnerskih prevozih je sprožila val pocenitev pomorskih prevoznin, ki ne pokrivajo niti stroškov obratovanje. Nekatere ladjarje poskušajo države umetno ohranjati pri življenju, četudi ne zmorejo več plačevati najeme ladij,goriva ter stroškov zaposlenih (primer ZIM – Izraelski ladjar). Rešitev tega vidimo v združevanju večjihladjarjev, saj se bo le tako uravnotežila ponudba na trgu, ter dvignile pomorske voznine. Začetek združevanje se je začel v letu 2016, ko sta dva največja kitajska ladjarja COSCO ter CSCL napovedala združitev. Sledil je francoski CMA-CGM, ki je kupil singapurskega ladjarja APL, ter nazadnje nemški Hapag-Lloyd ter arabski UASC sta v pogovorih združitve. Prvih 10 ladjarjev ima skupaj približno 70% vseh kapacitet v TEU ter 2600 ladij (od skupaj 5000 aktivnih).

POVEČANJE INVESTICIJ V NOVO IT TEHNOLOGIJO IN RAZVOJ

V kontejnerski industriji se je mnoga leta jadralo na visokih vozninah ter močni rasti trga. Po letu 2008, ko se je rast trga bistveno zmanjšala, se je pričelo z optimizacijo različnih procesov, saj ti potekajo mnogokrat na zastarelih sistem, preko papirjev ter navadne pošte. Največji kontejnerski ladjar na svetu Maersk Line, je komaj leta 2016 uvedel kreditno kartico kot možnost plačila ladijske prevoznine. Kot ena opcija vlaganja v novo tehnologijo so lahko različne platforme, kjer špediterji ter stranke opravljajo plačila, naročila, pošiljajo povpraševanja ter dokumentacijo. Prav tako je veliko odprtih priložnosti na strani mobilnih aplikacij, s katerimi bi kupec spremljal svojo pošiljko od luke vkrcaja pa vse do prejemnika. Eden velikih prebojev v zadnjem letu je monitoring reefer oz. hladilikov preko satelitske povezave, s katero se lahko spremlja ali je z hladilnikom kaj narobe, ter tako tudi pravočasno ukrepa ter ohrani kakovost blaga.

Stran 10

POENOSTAVITEV PROCESOV TER ZMANJŠANJE ŠTEVILO VPLETENIH V VERIGI

Za odpremo enega 20'čevljskega kontejnerja je potrebna izmenjava vsaj 10 različnih elektronskih pošt z ladjarjem, špediterjem, carino, fito-sanitarno inšpekcijo, luko ter ostalimi vpletenimi. Da bi sampotek od povpraševanja do prejema blaga v roke kupca potekal kar najhitreje ter učinkovito bi priporočal izdelavo globalne platforme, kjer bi lahko vsi akterji imeli vpogled v svoje pošiljke z enim samim klikom ter preko enega portala. Glede na to, da je danes več kot 100 različnih ladjarjav, vsaj izmed njih pa ima svoj sistem se to zdi misija nemogoče, vendar današnje platforme, kot so Uber in podobni dokazujejo da lahko združujejo podjetja ter jim ponudijo rešitev za njihov proces. Nenazadnje bi s tem zmanjševali število potrebnih telefonskih klicov ter e-mailov in pošt, saj bi lahko dokumente preprosto skenirali, naložili na portal, kjer bi jih lahko tam pogledala carina, inšpekcijske službe, luka, ladjar, agent, prejmnik in ostali.

ZAKLJUČEK

Vsekakor bo prihodnost kontejnerske logistike zelo zanimiva, saj se zelo giba glede na ponudbe inpovpraševanje na trgu, ki pa je danes zelo nepredvidljiv. Glede na zelo visoke stroške upravljanjaladij, potencialnih visokih cen nafte bodo morali ladjarji za svoje preživetje poiskat načine kakooptimizirati svoje poslovanje, na način da bodo lahko zagotavljali kakovosten servis od točke A do B.To pa pomeni vlaganje predvsem v podporne sisteme za optimizacijo plovb, novo tehnologijo priladjah itd.Ne smemo pa pozabiti na enega ključnih delov kontejnerskega prevoza, in sicer kontejnersketerminale. Prav ti so zadnja leta zaspali in sedaj mrzlično nadgrajujejo svoje tehnične zmogljivosti, dalahko operirajo na največjih kontejnerskih ladjah, ki lahko danes prinesejo do 20.000 TEU-jev iz Azijev Evropo. Take investicije prinesejo daljše pomole, močnejše pilote zaradi težjih dvigal, večje površineza manipulacijo kontejnerjev ter nove tehnologije na področju upravljanja terminala. Ledino na tempodročju orje terminal APM Maasvlakte 2, ki je postal prvi robotiziran terminal na svetu.

Smatra se, da je kontejnerskalogistika je vedno približno 5-10 letza letalsko industrijo. Pričakuje se,da bo čez nekaj let možno naročitiprevoz kontejnerja za točnodoločeno ladjo po eni ceni, zadrugo ladjo po drugi itd. Danes toše ni mogoče. Poleg tega pa bomožno nakup ter odpremoopraviti samo z nekaj miškinimikliki preko spletne strani.

Velike investicije, ki so bilevložene v kontejnerizaciji, so seobrestovale. Kontejnerski prometje bil dolga leta v neprestanem porastu. Danes se rast umirja, vendar se bo leta nadaljevaladokler, ne bo v celoti prevzela generalnega oziroma klasičnega tovora. Seveda znotraj mejzmogljivosti in količin razpoložljivih kontejnerjev.

Stran 11

VIRI IN LITERATURA

Maersk Line: Različna interna gradivaMaersk Line: https://www.maerskline.com Alphaliner: http://www.alphaliner.com/ Drewry Shipping Consulting: http://www.drewry.co.uk/ Lloyd’s List: https://www.lloydslist.com/

Stran 12