likovna pedagogika - pef.uni-lj.si · pedagoška fakulteta ul, univerzitetni študijski program...
TRANSCRIPT
V tem dokumentu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
University of Ljubljana Faculty of Education Kardeljeva ploščad 16 1000 Ljubljana, Slovenija telefon +386 (0)1 58 92 200 faks +386 (0)1 53 47 997 +386 (0)1 58 92 233
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
PREDSTAVITVENI ZBORNIK
Univerzitetni študijski program prve stopnje
LIKOVNA PEDAGOGIKA
Študijsko leto 2017/2018
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
1. SPLOŠNI PODATKI O ŠTUDIJSKEM PROGRAMU
Ime: LIKOVNA PEDAGOGIKA
Vrsta: univerzitetni študijski program prve stopnje
Trajanje: 4 leta
Število ECTS: 240
Smeri: program nima smeri
Moduli študijskega programa: program nima modulov
Strokovni naslov diplomanta: profesor/profesorica likovne pedagogike (UN)
2. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE PROGRAMA
Temeljni cilji
Temeljni cilji tega študijskega programa so usposobiti študenta za načrtovanje in izvajanje
vzgojno-izobraževalnega programa za učence osnovne šole ter dijakov na srednjih šolah (Zakon o
osnovni in srednji šoli) pod mentorstvom učitelja in načrtovanje ter izvajanje programov za druge
ciljne skupine izven obveznih šolskih programov. Program tudi usposablja diplomante za
strokovno sodelovanje v timu z učitelji, drugimi strokovnimi delavci in starši.
V času izobraževanja študentje pri obveznih predmetih programa spoznajo in razumejo likovno
razvojne posebnosti posameznika in njegovo vzgojo ter pridobijo teoretična in praktična znanja iz
oblikovalnih področij risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno oblikovanje, vizualne
komunikacije za likovno dejavnost v osnovni in srednji šoli (kurikulum za osnovno in srednjo
šolo). Pri izbirnih predmetih programa pa študent poglobi znanje iz interesnih področij.
Diplomanti likovne pedagogike se usposobijo za načrtovanje in kritično vrednotenje vzgojno
izobraževalnega dela ter komuniciranje z otroki, mladostniki in odraslimi.
Temeljni cilji programa predstavljajo izhodišče za oblikovanje kompetenc diplomanta in za
preverjanje učnih izidov študentov.
Kompetence
UL PeF se je leta 2002 vključila v projekt TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki
ga je podprla Evropska unija v programu Socrates-Erasmus http://www.unideusto.org/tuning/. V
okviru tega projekta je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in
izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc. Na podlagi
sodelovanja v tem projektu je UL PeF nato uporabila metodologijo opredeljevanja kompetenc,
prilagodila skupaj razviti seznam in ga uporabila pri oblikovanju lastnih študijskih programov (gl.
zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov; ur. T. Devjak in S. Tancig;
Ljubljana: UL PeF, 2006). Tako oblikovani seznami kompetenc so bili preverjeni pri
zainteresiranih partnerskih skupinah (to so: nekdanji diplomanti, delodajalci in visokošolski
učitelji). Še podrobneje je bila problematika kompetenc za področje podiplomskega študija
obdelana v razvojnem projektu s podporo Evropskega socialnega sklada (ESS) v študijskem letu
2006/07 (gl. zbornik Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov II.; ur. T. Devjak in
P. Zgaga; Ljubljana: UL PeF, 2007). Ta elaborat je osnova za opredelitev kompetenc tudi v tem
študijskem programu.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
(A) Splošne (generične) kompetence visokošolskih diplomantov
1. Sposobnost komuniciranja, sodelovalno/timsko delo.
2. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje ter reševanje problemov.
3. Fleksibilna uporaba znanja v praksi.
4. Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za
kakovost.
5. Splošna razgledanost, sposobnost komuniciranja s strokovnjaki iz drugih strokovnih in
znanstvenih področij.
6. Iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega napredovanja in strokovnega
usposabljanja.
7. Informacijska pismenost.
8. Sposobnosti za upravljanje s časom, za samopripravo in načrtovanje, samokontrola
izvajanja načrtov.
9. Komuniciranje v tujem jeziku.
(B) Splošne (generične) kompetence vseh diplomantov - strokovnih delavcev v vzgoji in
izobraževanju
1. Poznavanje in razumevanje socialnih sistemov (posebej procesov v vzgoji in
izobraževanju).
2. Občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije.
3. Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
4. Znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih, njihovih filozofskih in zgodovinskih
temeljih.
5. Poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje,
dokumentacijskih potreb, pravni vidiki vzgojno-izobraževalnega dela).
6. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju.
7. Razumevanje individualnih vrednot in vrednotnih sistemov, obvladovanje profesionalno-
etičnih vprašanj.
8. Poznavanje, razumevanje, usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo,
multikulturalnost.
Predmetno-specifične kompetence študijskega programa
1. Poznavanje vsebine in metodike področja.
2. Razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter splošnega in didaktičnega znanja na
predmetnem področju.
3. Interdisciplinarno povezovanje vsebin.
4. Uporaba specialno pedagoških znanj za delo z otroki s posebnimi potrebami.
5. Pedagoško vodenje razreda in/ali skupine.
6. Organiziranje aktivnega in samostojnega učenja, usposabljanje učencev za učinkovito
učenje.
7. Usposobljenost za preverjanje in ocenjevanje znanja in dosežkov učencev, ter oblikovanje
povratnih informacij.
8. Komuniciranje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij.
9. Sodelovanje s starši.
10. Razumevanje odnosov med vzgojno izobraževalno institucijo in socialnim okoljem,
sistemsko gledanje in delovanje.
11. Oblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih
področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih).
12. Sintetično, analitično, ustvarjalno mišljenje v aplikaciji na reševanje likovnih problemov.
13. Povezovanje teoretičnega in praktičnega dela ter vsebin posameznih likovnih področij.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
14. Smiselno povezovanje likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetov in likovnih področij
(interdisciplinarno povezovanje različnih vsebin).
15. Motiviranje učencev/dijakov za likovno dejavnost in spodbujanje njihovega likovnega
razvoja.
16. Poznavanje, razumevanje različnih medijev vizualne kulture.
17. Vrednotenje dosežkov učencev/dijakov na likovnih področjih.
18. Prilagajanje likovne dejavnosti in učno vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno
in kulturno različnost.
19. Vrednotenje lastnih ustvarjalnih idej.
20. Bogatenje doživljajske in estetske občutljivosti.
21. Poznavanje in razumevanje kurikuluma za likovno vzgojo na razredni in predmetni stopnji
osnovne šole ter likovno snovanje v srednji šoli (od učnega načrta do priprave).
3. POGOJI ZA VPIS IN MERILA ZA IZBIRO OB OMEJITVI VPISA
Splošni pogoji za vpis v program
V navedeni študijski program se lahko vpiše, kdor je:
a. opravil splošno maturo
b. opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz predmeta
splošne mature likovna teorija ali umetnostna zgodovina, izbrani predmet ne sme biti
predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
c. kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovne nadarjenosti.
Merila za izbiro ob omejitvi vpisa
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:
kandidati iz točk a. in c. izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti 70% točk,
- splošni uspeh pri splošni maturi oz. zaključnem izpitu 20 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk;
kandidati iz točke b. izbrani glede na:
- uspeh pri preizkusu likovne nadarjenosti 70% točk,
- splošni uspeh pri poklicni maturi 10 % točk,
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku 10 % točk,
- uspeh pri predmetu splošne mature 10 % točk.
4. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH
PRED VPISOM V PROGRAM
Priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih na neformalen način pred vpisom v program, se
izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega
znanja in spretnosti, sprejel ga je Senat Univerze na 15. seji dne 29. 5. 2007 in posebnega
Pravilnika o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja in izkušenj, ki ga
je sprejel Senat UL PeF na seji dne 24. 1. 2013 in je objavljen na spletnih straneh fakultete).
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
Priznavanje znanja in spretnosti, ki so jih kandidati pridobili pred vpisom v program po formalni
poti, se prične na pobudo študenta, ki v referat odda pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti
skupaj s pisnimi spričevali in drugimi listinami, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in
vsebino teh znanj. Vloga se posreduje v strokovni pregled nosilcu oziroma nosilki predmeta, ki
oceni ali je mogoče znanje in spretnosti, pridobljene pred vpisom v program na formalen način,
priznati kot študijsko obveznost.
Prizna se lahko za največ 44 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa.
Študentom je možno priznati splošne izbirne predmete (v obsegu do 8 ECTS) in splošne pedagoške
obvezne predmete (didaktika, teorija vzgoje, pedagoška metodologija ipd., v obsegu do 36 ECTS),
v kolikor jih je opravil v primerljivem pedagoškem študijskem programu.
Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo kot opravljena študijska
obveznost in jo je potrebno ovrednotiti po merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po
ECTS. MERILA ZA PRIZNAVANJE ZNANJ IN SPRETNOSTI, PRIDOBLJENIH PRED
5. POGOJI ZA NAPREDOVANJE PO PROGRAMU
a) Pogoji za napredovanje iz letnika v letnik
Splošen pogoj za napredovanje iz nižjega letnika v višji letnik je pridobitev najmanj 54 ECTS.
Manjkajoče ECTS iz predhodnega letnika mora študent opraviti najkasneje v naslednjem letniku.
Posamezne enote študija po tem programu, ki jih mora kandidat obvezno opraviti za prehod v višji
letnik, so vsi predmeti iz predmetnika za določen letnik razen enega predmeta iz sklopa obvezni
splošni predmeti.
Pogojni vpis v višji letnik (v primeru, da kandidat ne doseže predpisanih 54 ECTS) je možen ob
upoštevanju meril in postopkov, ki jih določa Pravilnik oziroma Statut UL.
b) Pogoji za ponavljanje letnika
Za ponavljanje letnika ni posebnih pogojev.
6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA
Za dokončanje študija mora kandidat zbrati vse predvidene kreditne točke (240) iz vseh delov
programa (obvezni, izbirni). Pri tem se lahko upoštevajo tudi kreditne točke, pridobljene na drugih
visokošolskih zavodih doma in v tujini oziroma dosežene na podlagi priznanega znanja in spretnosti,
če so bile dosežene v skladu z zakonom, Statutom UL in pravili PeF ter so bile potrjene na organih
fakultete. Študij zaključi s predstavitvijo oz. zagovorom diplomskega dela.
7. PREHODI MED ŠTUDIJSKIMI PROGRAMI
Prehajanje med programi poteka ob upoštevanju 181. do 189. člena Statuta UL.
Prehajanje z drugih univerz oziroma visokošolskih zavodov na PeF UL:
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
kandidat za prehod mora izpolnjevati pogoje za vpis v višji letnik po študijskem programu
univerze, na katero je vpisan;
o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega
se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite
in/ali druge obveznosti za vpis.
Prehajanje z drugih študijskih programov UL je mogoč, če:
se kandidatu pri vpisu v študijski program lahko prizna vsaj polovica obveznosti, ki jih je
opravil na prvem (prejšnjem) študijskem programu;
kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v začetni letnik tega študijskega programa;
o izpolnjevanju pogojev za prehod odloča senat PeF UL; v sklepu določi letnik, v katerega
se sme vpisati; če je potrebno, določi kandidatu za nadaljevanje študija diferencialne izpite
in/ali druge obveznosti za vpis.
8. NAČINI OCENJEVANJA
Iz učnih načrtov študijskih programov UL PeF je razviden način ocenjevanja, ob zaključku
vsakega semestra pa referat za študijske zadeve naredi analizo opravljenih študijskih obveznosti
(dosežki študentov v kreditnih točkah po zaključenem izpitnem obdobju). Z analizo so seznanjeni
predstojnice in predstojniki oddelkov, ki o dosežkih opravijo pogovor z visokošolskimi
učiteljicami, učitelji, sodelavkami, sodelavci in študenti ter oblikujejo načrt za izboljšanje stanja.
Vsakemu študentu je dostopna analiza izpita na govorilnih urah. Dokument o spodbujanju
kakovosti pri študiju (http://www.pef.uni-lj.si/index.php?id=508) je dostopen na spletni strani
fakultete. Učitelji pri objavljanju rezultatov pisnega preverjanja znanja le-te objavijo na spletni
strani oziroma v VIS, kar omogoča, da študent svoj rezultat primerja z rezultati drugih, pri čemer
je zagotovljeno varovanje zasebnosti, saj so rezultati objavljeni pod vpisnimi številkami.
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
9. PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA
1. letnik, 1. semester (zimski)
1. semester
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1.
Informacijsko - komunikacijske
tehnologije v izobraževanju
Jože Rugelj 15 15 15 45 90 3
2.
Tuji jezik: Angleški jezik ali
Nemški jezik*
Karmen Pižorn (ang. j.)
Brigita Kosevski Puljić
(nem. j.)
45 45 90 3
B – Obvezni strokovni predmeti
3.
Risanje 1 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 60 60 120 4
4. Grafika 1 Črtomir Frelih 30 60 90 3
5.
Slikanje 1 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 60 30 90 3
6. Kiparstvo 1 Mirko Bratuša 45 45 90 3
7.
Zgodovina likovne umetnosti s
teorijo umetnosti 1
Metoda Kemperl 45 15 30 90 3
C – Strokovni izbirni predmeti
8. C – Strokovni izbirni predmet Razni 30 15 75 120 4
9. C – Strokovni izbirni predmet Razni 30 15 75 120 4
SKUPAJ 315 105 15 465 900 30
DELEŽ 35,00 % 11.66 % 1.67 % 51,67 % 100,00
% /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
1. letnik, 2. semester (poletni)
2. semester
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
B – Obvezni strokovni predmeti
1.
Risanje 2 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 60 120 180 6
2. Grafika 2 Črtomir Frelih 30 120 150 5
3.
Slikanje 2 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 135 180 6
4. Kiparstvo 2 Mirko Bratuša 45 135 180 6
5. Likovna teorija 1 Jurij Selan 30 30 150 210 7
SKUPAJ 210 30 660 900 30
DELEŽ 23,33 % 3,33 % 73,34 % 100,00
% /
2. letnik, 3. semester (zimski)
3. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije).
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Didaktika Milena Valenčič Zuljan 30 30 15* 45 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
2. Teorija vzgoje Mojca Peček Čuk 60 30 15* 75 180 6
B – Obvezni strokovni predmeti
3.
Risanje 3 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 45 45 90 3
4. Grafika 3 Črtomir Frelih 30 60 90 3
5.
Slikanje 3 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 75 120 4
6. Kiparstvo 3 Roman Makše 45 45 90 3
7.
Likovna didaktika 1 Beatriz Gabriela Tomšič
Čerkez 15 15 15* 45 90 3
C – Strokovni izbirni predmeti
8. C – Strokovni izbirni predmet Razni 15 15 90 120 4
SKUPAJ 285 90 45 480 900 30
DELEŽ 31,67 % 10,00
% 5,00 % 53,33 %
100,00
% /
2. letnik, 4. semester (poletni)
4. semester
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Pedagoška metodologija Janez Vogrinc 30 30 60 120 4
2. B – Obvezni strokovni predmeti
3.
Risanje 4 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 45 75 120 4
4. Grafika 4 Črtomir Frelih 30 90 120 4
5.
Slikanje 4 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 75 120 4
6. Kiparstvo 4 Roman Makše 45 75 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
7. Likovna teorija 2 Jurij Selan 30 30 60 120 4
8.
Zgodovina likovne umetnosti s
teorijo umetnosti 2
Metoda Kemperl 45 15 120 180 6
SKUPAJ 270 75 555 900 30
DELEŽ 30,00 % 8,33 % 61,67 % 100,00
% /
3. letnik, 5. semester (zimski)
5. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije). ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Psihologija za učitelje Olga Poljšak Škraban 45 45 15* 75 180 6
B – Obvezni strokovni predmeti
2.
Risanje 5 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 30 60 90 3
3.
Slikanje 5 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 45 90 3
4. Kiparstvo 5 Mirko Bratuša 45 45 90 3
5. Likovna teorija 3 Jurij Selan 30 15* 45 90 3
6.
Likovna didaktika s prakso 1 Beatriz Gabriela Tomšič
Čerkez 10 20 30** 60 120 4
C – Strokovni izbirni predmeti
7. C – Strokovni izbirni predmet Razni 15 15 90 120 4
D – Splošni izbirni predmeti
8. D- Splošni izbirni predmet Razni 15 15 90 120 4
SKUPAJ 235 95 60 510 900 30
DELEŽ 26,11 % 10,56 % 6,67 % 56,66 % 100,00
% /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
3. letnik, 6. semester (poletni)
6. semester * Priprava seminarske naloge je izbirna (študentka oz. študent opravi seminarsko nalogo pri Izbranih poglavjih iz filozofije ali pri Sociologiji vzgoje), pri
predmetu, kjer opravi seminarsko nalogo ima 45 P in 45 SE, pri predmetu brez seminarske naloge pa samo 45 P. ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1. Izbrana poglavja iz filozofije Janez Krek, Pavel Zgaga 45 0/45* 45/90 90/180 3/6
2. Sociologija vzgoje Marjan Šimenc 45 0/45* 45/90 90/180 3/6
B – Obvezni strokovni predmeti
3.
Risanje 6 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 45 45 90 3
4. Grafika 5 Črtomir Frelih 45 45 90 3
5.
Slikanje 6 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 45 90 3
6. Kiparstvo 6 Mirko Bratuša 45 45 90 3
7. Grafično oblikovanje 1 Jurij Selan 15 30 45 90 3
8.
Zgodovina likovne umetnosti s
teorijo umetnosti 3
Metoda Kemperl 45 15 30 90 3
9. Likovna didaktika s prakso 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 5 10 30** 45 90 3
SKUPAJ 365 70 30 435 900 30
DELEŽ 40,56 % 7,78 % 3,33 % 48,33 % 100,00
% /
4. letnik, 7. semester (zimski)
7. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije).
Zap. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam. Ure ECTS
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
št.
Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge obl.
š.
delo
študenta
skupaj
B – Obvezni strokovni predmeti
1.
Risanje 7 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 45 45 90 3
2. Grafika 6 Črtomir Frelih 60 30 90 3
3.
Slikanje 7 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 45 90 3
4. Kiparstvo 7 Roman Makše 60 30 90 3
5. Grafično oblikovanje 2 Jurij Selan 15 30 45 90 3
6.
Zgodovina likovne umetnosti s
teorijo umetnosti 4
Metoda Kemperl 30 15 45 90 3
7. Likovna didaktika 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 15 15* 60 120 4
C – Strokovni izbirni predmeti
8. C – Strokovni izbirni predmet razni 15 15 90 120 4
D - Splošni izbirni predmeti
9. D – Splošni izbirni predmet razni 15 15 90 120 4
SKUPAJ 330 60 15 15 480 900 30
DELEŽ 36,67 % 6,67 % 1,67 % 1,67 % 53,33 % 100,00
% /
4. letnik, 8. semester (poletni)
8. semester * Naveden obseg ur se izvede v obliki integrirane prakse (nastopi, hospitacije). ** Naveden obseg ur se izvede v obliki strnjene prakse v šoli.
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo
študenta
Ure
skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične
vaje
Druge
obl. š.
A – Obvezni splošni predmeti
1.
Multimedijska didaktična
sredstva
Jože Rugelj, Beatriz Gabriela
Tomšič Čerkez 45 45 90 3
2. Inkluzivna vzgoja in Marija Kavkler, Alenka Kobolt 30 30 60 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
izobraževanje
B – Obvezni strokovni predmeti
3.
Risanje 8 Andrej Brumen Čop, Anja
Jerčič Jakob 45 45 90 3
4.
Slikanje 8 Anja Jerčič Jakob, Andrej
Brumen Čop 45 45 90 3
5. Kiparstvo 8 Roman Makše 45 75 120 4
6. Likovna teorija 4 Jurij Selan 30 15 15* 60 120 4
7. Likovna didaktika s prakso 3 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 5 10 60** 75 150 5
F – Diplomski projekt
8. Diplomski projekt Mentor 120 120 4
SKUPAJ 200 70 30 75 525 900 30
DELEŽ 22,22 % 7,78 % 8,33 % 8,33 % 58,33 % 100,00
% /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
10. PODATKI O MOŽNOSTIH IZBIRNIH PREDMETOV IN MOBILNOSTI
Študijski program vsebuje 11 izbirnih predmetov stroke in 13 splošnih izbirnih predmetov. Študent izbere med izbirnimi predmeti stroke (C) šest izbirnih
predmetov (24 ECTS) in dva predmeta iz skupnih izbirnih predmetov (D) (8 ECTS).
Iz splošnih izbirnih predmetov (D) lahko študent predmete izbira na naši, na drugi fakulteti ali univerzi. Študent lahko do 30 ECTS obveznega ali izbirnega
dela programa pridobi na kateremkoli verificiranem programu likovne pedagogike v tujini (mobilnost).
C - Strokovni izbirni predmeti
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba v 1. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS
Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje Druge obl.
š.
1. Okolje in vizualna kultura Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 30 15 75 120 4
2. Osnove keramike Mirko Bratuša 30 15 75 120 4
3. Osnove muzejske pedagogike Metoda Kemperl 30 15 75 120 4
4. Scenografija z lutkarstvom Edvard Majaron 30 15 75 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
C - Strokovni izbirni predmeti
=> izvedba v 3., 5. ali 7. semestru
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS
Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje Druge obl.
š.
5. Galerijska in muzejska
pedagogika
Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4
6. Kreativna keramika Mirko Bratuša 15 15 90 120 4
7. Multikulturalna umetnostna
vzgoja
Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4
8. Prvine arhitekture 1 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
9. Prvine arhitekture 2 Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 15 15 90 120 4
10. Sodobne likovne prakse 1 Metoda Kemperl 15 15 90 120 4
11. Sodobne likovne prakse 2 Metoda Kemperl 15 15 90 120 4
SKUPAJ / / / / / / / /
D - Splošni izbirni predmeti
D – Splošni izbirni predmeti
Zap.
št. Predmet Nosilec
Kontaktne ure Sam.
delo
študenta
Ure
skupaj ECTS
Pred. Sem. Vaje Klinične
vaje Druge obl.
š.
1. Igra in prostor Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez 30 30 60 120 4
2. Likovna terapija Tomaž Gorjup 30 30 60 120 4
3. Likovna umetnost in estetska
vzgoja
Metoda Kemperl 30 30
60 120 4
4. Likovne tehnike in metodologije
oblikovanja
Črtomir Frelih 30 30
60 120 4
5. Muzejska pedagogika Metoda Kemperl 30 30 60 120 4
6. Muzejska pedagogika Metoda Kemperl 15 15 120 150 5
7. Problemi in usmeritve za
preverjanje in ocenjevanje
Cveta Razdevšek Pučko 30 30
60 120 4
8. Prostori prezentacije Roman Makše 30 30 60 120 4
9. Psihoanaliza in vzgoja Janez Krek 30 30 60 120 4
10. Psihodinamika osebnosti Marjanca Pergar Kuščer 30 30 60 120 4
11. Psihologija družine in
sodelovanje s starši
Olga Poljšak Škraban 30 30
60 120 4
12. Umetnost na slovenskem Metoda Kemperl 30 30 60 120 4
13. Uvod v zgodovino likovne
umetnosti
Metoda Kemperl 30 30
60 120 4
SKUPAJ / / / / /
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
11. KRATKA PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PREDMETOV
A – OBVEZNI SPLOŠNI PREDMETI
ANGLEŠKI JEZIK
Študent se usposobi za (samo) učenje tujega jezika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi
nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z
mlajšimi otroki in mladostniki.
DIDAKTIKA
Študent spozna didaktične zakonitosti učnega procesa in posebnosti medsebojnega delovanja
dejavnikov pouka ter taksonomijo učnih ciljev. Usposobi se za artikuliranje pouka po posameznih
stopnjah učnega procesa od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja, za povezavo procesa
načrtovanja, izvajanja in vrednotenja pouka, za kritično analizo didaktičnih vidikov pouka in
raziskovanje didaktičnih vsebin (zastavljanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov
zbiranja podatkov, interpretiranje dobljenih rezultatov…), poznavanje in vpeljevanje didaktičnih
inovacij v lastno pedagoško prakso.
INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V IZOBRAŽEVANJU
Študent spozna osnove izobraževalne komunikacijske tehnologije in uporabnost pripomočkov za
izboljšanje produktivnosti učitelja, usposobi se za uporabo IKT orodja za komunikacijo in
sodelovanje na daljavo in snovanje ter izdelavo IKT odprtih učnih gradiv.
INKLUZIVNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Študent spozna sistem družbene skrbi za učence s posebnimi potrebami. Seznani se s posebnostmi
posamezne vrste težav, ki jih je pričakovati v šolskem obdobju v zvezi z usmerjanjem in razumeti
stiske, težave, potrebne prilagoditve pri posamezniku in družini. Usposobi se za sodelovanje z
drugimi strokovnjaki, ki skrbijo za posameznega učenca s posebnimi potrebami.
IZBRANA POGLAVJA IZ FILOZOFIJE
Študent spozna temeljne koncepte, avtorje in pojme, ki so potrebni za kritično presojo diskurzov,
ki oblikujejo šolsko vzgojo in njene inštitucije. Nauči se argumentiranja, analitičnega branja in
pisanja strokovnih besedil. Poleg usposabljanja za analizo družbenih ravnanj z otroki in
mladostniki, imajo te vsebine tudi kulturni pomen.
MULTIMEDIJSKA DIDAKTIČNA SREDSTVA
Študent spozna osnovne koncepte multimedijskih tehnologij, različnost pristopov v učnem procesu
glede na ciljno skupino ter strategijo načrtovanja in izvedbo didaktičnih procesov pri likovni
dejavnosti. Usposobi se za uporabo programskih orodij za delo z multimedijo, uporabo osnovnih
principov multimedije pri zasnovi, izdelavi, uporabi in vrednotenju izobraževalnih gradiv,
kombiniranje različnih načinov komuniciranja, oblikovanje verbalnih in likovnih znakov v
didaktičnih sredstvih, ustvarjalno interpretiranje različnih sporočil in povezovanje informacij.
NEMŠKI JEZIK
Študent se usposobi za obdelavo strokovnih besedil s slovničnega, leksikalnega in semantičnega
vidika. Seznani se z učnimi stili, ki jih po potrebi nadgradi, vzporedno pa nadgrajuje jezikovne
zmožnosti na besedilih, povezanih z delom z mlajšimi otroki in mladostniki.
PEDAGOŠKA METODOLOGIJA
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
Študent se usposobi za raziskovanje na pedagoškem področju, za samoevalviranje lastne prakse in
za komuniciranje s strokovnjaki iz lastnega in sorodnih strokovnih področij. Študent se seznani z
različnimi vrstami raziskav, s potekom in značilnostmi raziskovalnega procesa in z osnovnimi
postopki kvalitativne in kvantitativne obdelave podatkov.
PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE
Študent spozna temeljne pojme pedagoške psihologije (učenje, spomin, transfer, motivacija,
sposobnost, kognitivni stili …), značilnosti učenja in poučevanja v otroštvu in mladostništvu ter
dejavnike (zlasti socialni kontekst) učenja. Vaje temeljijo na izkustvenem učenju, ki študenta
usposobi za medosebno komunikacijo.
SOCIOLOGIJA VZGOJE
Študent spozna mesto vzgoje in izobraževanja kot enega od družbenih podsistemov ter socialno
pogojenost vzgoje. Spozna razliko med skupnostjo (družina, oddelčna skupnost v šoli) in družbo
(narod, nacija, država) ter njihove različne oblike. Spozna šolo kot kategorijo družbenega ter
proces vdružbljanja preko vzgoje, pri čemer reflektira (ne)zmožnost privzgajanja vrednot. Razume
pojme družba, demokracija ter človekove in otrokove pravice. Reflektira reprodukcijo neenakosti,
sobivanje različnih kultur, pravico do drugačnosti in kritično ovrednoti različne pedagoške
izkušnje ter aktualno dogajanje v družbi in šoli.
TEORIJA VZGOJE
Študent spozna zakonitosti vzgojnega procesa in vzgoje z vidika posameznika, družbe in odnosa.
Usposobi se za prepoznavanje vzgojnih situacij v razredu in šoli, refleksije svojega dela in
argumentiranja svojih strokovnih odločitev ter za vrednotenje različnih teorij in konceptov o vzgoji
otrok v družini in vzgojno izobraževalnih ustanovah.
B – OBVEZNI STROKOVNI PREDMETI
GRAFIČNO OBLIKOVANJE 1, 2
Študent spozna specifičnosti vizualne komunikacije, prenos informacij z vizualnimi grafičnimi
znaki ter značilnostmi dobrega oblikovanja, vrednotenje produkcije grafičnega oblikovanja tako z
zgodovinskoumetniškega teoretičnega vidika ter sodobne grafične produkcije in temeljne likovne
konceptualizacije in izvedbenih praks lastne produkcije. Usposobi se za realizacijo projektov in
analizo izvedbenih tehnik.
GRAFIKA 1, 2, 3, 4, 5, 6
Študent spozna pomen grafike in tiskarstva (visokega, ploskega, globokega tiska), njeno vlogo v
razvoju človeške civilizacije ter posebnosti reproduktivne in umetniške grafike. Usposobi se za
didaktične in tehnične pristope v procesu izdelave grafike od ideje, izdelave osnutka in tiskovne
plošče do končnega odtisa. Razume risbo kot osebni zapis, njeno pojavnost v sodobni grafiki ter
likovne vsebine in zakonitosti (morfologije), izvedenih grafičnih tehnik in načina likovnega
izražanja, podrejenega posamezni vrsti tehnike.
KIPARSTVO 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8
Študent spozna temeljne smeri in avtorje iz zgodovine kiparstva, posebnosti stilov in tehnologijo
kiparskih materialov ter razumejo likovni kiparski jezik in izrazne možnosti. Usposobi se
teoretična znanja kiparske tehnologije uporabiti v kiparski praksi. Refleksijo lastnih teoretičnih
znanj in prakse zna povezovati s sodobnimi likovnimi praksami, kot tudi uporabnosti le-teh v
pedagoškem procesu.
LIKOVNA DIDAKTIKA 1, 2
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
Študent spozna likovnorazvojne značilnosti otrok in mladostnikov, taksonomske stopnje različnih
področij učenčeve/dijakove osebnosti, ter vsebinske in didaktične posebnosti pouka likovne
vzgoje. Usposobi se za načrtovanje likovnoustvarjalnega procesa s poudarkom na spodbujanju
ustvarjalnosti, specifičnosti učno snovnega, ciljnega, procesnega in problemskega načrtovanja, za
organiziranje dinamičnega učnega procesa in načinov motiviranja učencev/dijakov za likovno
dejavnost, dejavnikov uspešnega poučevanja/učenja, učnih in vzgojnih pristopov glede na
socialno, individualno in kulturno različnost učencev/dijakov.
LIKOVNA DIDAKTIKA S PRAKSO 1, 2, 3
Študent se usposobi za avtonomno načrtovanje in izvajanje vsebin kurikularnega področja – z
upoštevanjem posebnosti strategije načrtovanja pouka in učenca kot soustvarjalca učnega procesa,
različnosti pristopov v učnem procesu in učinkovitosti uporabe didaktičnih sredstev, specifičnosti
vrednotenja likovnih izdelkov, umetnin in zapisovanja dosežkov.
LIKOVNA TEORIJA 1, 2, 3
Študent spozna teoretske osnove likovnega jezika, njegovo vlogo, funkcijo in pomen. V prvem
letniku spozna področje likovne fotologije, od zakonitosti vidne zaznave do temeljnih likovnih
prvin. V drugem letniku spozna področje likovne morfologije (oblika in likovne spremenljivke), v
tretjem letniku likovno sintakso (načela gradnje likovnega prostora in likovne kompozicije) in
hkrati s spoznavanjem teoretskih osnov likovnega jezika študent razvija likovno kompetenco
(sposobnost mišljenja in komunikacije v likovnem jeziku), se nauči smiselnega povezovanja
likovnih vsebin z vsebinami drugih predmetov in likovnih področij, razvija sposobnost
povezovanja likovnoteoretičnega in likovnopraktičnega dela ter na osnovi likovnoteoretske
refleksije razvija lastno likovno ustvarjalnost.
OSNOVE OBLIKOTVORNOSTI 4
V četrtem letniku študent spozna likovno semiotiko in hermenevtiko. Hkrati s spoznavanjem
teoretskih osnov likovnega jezika študent razvija likovno kompetenco (sposobnost mišljenja in
komunikacije v likovnem jeziku), se nauči smiselnega povezovanja likovnih vsebin z vsebinami
drugih predmetov in likovnih področij, razvija sposobnost povezovanja likovnoteoretičnega in
likovnopraktičnega dela ter na osnovi likovnoteoretske refleksije razvija lastno likovno
ustvarjalnost.
RISANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8
Študent spozna soodvisnost risarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v
povezavi s sodobnimi področji. Razume postopno zaporednost pri načrtovanju študijske risbe,
proporcionalne odnose, prikaz prostora s pomočjo črtnih in tonskih obdelav ter posebnosti
likovnoizraznih stilov. Usposobi se oblikovanje trdne risarske kompozicije in konstruirajo likovni
prostor po načelih linearne perspektive ter drugih oblikovnih karakteristikah risbe.
SLIKANJE 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8
Študent spozna osnovne značilnosti barvnih odnosov, gradacij in zmodelirane barvne mase v
funkciji definicije iluzionističnega slikarskega prostora. Uzavesti slikarska sredstva prostorske
imaginacije, soodvisnost slikarskih sredstev in konceptualnih vsebin tako v preteklosti kot v
sodobni likovni praksi ter razume interaktivno vlogo kompozicijskih odločitev pri vzpostavljanju
likovne celote. Usposobi se za izražanje s pomočjo različnih postopkov dela, ki jih nudijo likovna
sredstva, za vrednotenje na osnovi povezovalnih estetik ter pridobljeno znanje uzavesti kot
predpripravo za likovno-pedagoško delo.
ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI S TEORIJO UMETNOSTI 1, 2, 3, 4
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
Študent spozna teoretske osnove likovne umetnosti, obdobij, stilnih tendenc in smeri, zakonitosti
likovnih področij in posameznih zvrsti, umetniških del s pomočjo umetnostnozgodovinskih
pristopov in metod, likovne produkcije v sociološko-zgodovinskem kontekstu, interdisciplinarnosti
in multikulturalnosti. Usposobi se za uporabo teoretskega znanja v vzgojno-izobraževalni praksi,
za povezovanje likovnih področij in vsebin likovne umetnosti z vsebinami drugih področij,
kritično vrednotenje likovnih stvaritev, reševanje teoretskih problemov in problemov pri
praktičnem delu, javno prezentacijo likovnih stvaritev ter raziskovalno delo.
C - SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI
GALERIJSKA IN MUZEJSKA PEDAGOGIKA
Študent spozna in razume družbeno vlogo kulturnih ustanov, kulturno dediščino, vsebinske
posebnosti v kulturnih ustanovah doma in v tujini. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje likovne
dejavnosti v galerijskih in muzejskih prostorih za različne starostne skupine otrok in mladostnikov,
ravnanje z galerijskim gradivom, zbiranje strokovne literature ter reševanje likovnih problemov v
različnih okoliščinah in okoljih.
KREATIVNA KERAMIKA
Študent spozna izrazne in oblikovne posebnosti in možnosti modeliranja estetske in uporabne
forme iz različnih vrst gline ter okraševanje nežgane in žgane gline. Usposobi se za izvedbo tehnik
z različnimi keramičnimi materiali, za individualno raziskovanje in eksperimentiranje v glini kot
specifičnem kiparskem materialu ter za povezovanje keramike z drugimi likovnimi mediji in
postopki.
MULTIKULTURALNA UMETNOSTNA VZGOJA
Študent se seznani in usposobi za razumevanje otrok kaj je kultura in identiteta, likovna umetnost
in kultura, likovna vzgoja in kultura, multikulluralizem, interkulturalizem, multikulturalnost in
likovna vzgoja, likovni motiv in multikulturalnost, likovne tehnike, oblikovalna področja in
multukulturalnost. Usposobi se uporabljati različne pristope v učnem procesu glede na starostno
stopnjo ali ciljno skupino ter pristope glede na individualno in kulturno različnost.
OKOLJE IN VIZUALNA KULTURA
Študent se usposobi za načrtovanje in izvajanje likovne dejavnosti, ki temelji na posebnostih
oblikovanja prostora, urbanizma ter krajinske arhitekture. Razume posebnosti urbanega in
ruralnega prostora, urbanizma kot znanstvene in umetniške interdisciplinarne dejavnosti urejanja
prostora in gradnje naselij, ki zagotavlja tako individualen kot kolektiven razvoj materialnega,
čustvenega in duhovnega življenja človeka ter tudi posebnosti krajine, kulture in ohranjanja
naravne in kulturne dediščine.
OSNOVE KERAMIKE
Študent spozna modeliranje estetske in uporabne forme z različnimi vrstami gline, okraševanje
nežgane in žgane gline in se usposobijo za uporabo različnih keramičnih materialov, tehnik ter
njihovih izraznih in oblikovnih posebnosti in možnosti.
OSNOVE MUZEJSKE PEDAGOGIKE
Modul študente seznanja z osnovami muzejske pedagogike s poudarkom na teoriji in praksi
vzgojno-izobraževalnega dela v umetnostnih muzejih in galerijah. Opredelitev dediščine in
muzejev kot ustanov, ki hranijo, interpretirajo in uveljavljajo kulturno in naravno dediščino
človeštva. Vzgoja in izobraževanje kot središčna funkcija muzejev. Osnovna opredelitev in
predstavitev umetnostnih muzejev, galerij in muzejev, ki med drugim hranijo umetnostne zbirke - s
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
poudarkom na slovenski muzejski mreži. Značilnosti učenja in poučevanja v muzejih kot
avtentičnih prostorih materialne kulture in alternativnih učnih okoljih. Vloga in naloge muzejskega
pedagoga pri predstavitvah umetniških del, pri soočenjih obiskovalcev z umetniškimi deli in
oblikovanju celotnega konteksta umetnostnih razstav. Načrtovanje izobraževalnih dejavnosti v
muzejih za različne ciljne skupine. Podporna učna gradiva za uspešnejši vzgojno-izobraževalni
proces in učinkovitejše učenje v muzeju.
PRVINE ARHITEKTURE 1, 2
Študent spozna posebnosti področja arhitekture, oblikovanja prostora in urbanizma, likovnoizrazne
prvine, družbeno-kulturni pomen in funkcijo arhitekture, metodologijo arhitekturnega oblikovanja,
arhitekturo in umetnost. Usposobi se za ustvarjalno raziskovanje in samoodkrivanje arhitekturnih
problemov, vizualizacijo prostora, čutno percepcijo v prostoru, uporabo čutne izkušnje, različnost
pristopov v učnem procesu arhitekturnega oblikovanja, vrednotenje prostora in prostorskih rešitev
ter ravnanje z različnimi materiali.
SCENOGRAFIJA Z LUTKARSTVOM
Študent se usposobi za razumevanje zgodovine lutkovnega in dramskega gledališča, likovne
dramaturgije, specifike lutkovnega gledališča in značilnosti posamezne lutkovne tehnike. Odkriva,
vrednoti in poglablja pomen likovne dramaturgije v lutkovnem/gledališkem dogodku.
SODOBNE LIKOVNE PRAKSE 1, 2
Študent se usposobi za kritično vrednotenje in interpretacijo sodobnega in zgodovinskega gradiva
ter za razvijanje praktičnih znanj. Spozna teoretske predpostavke, ki omogočajo razbiranje in
artikulacijo strategij sodobne umetnosti, pojasnjevanje konceptualizacije vizualnega in status
izvedbe sodobnih umetnostnih del. Seznani se tudi z vrednotenjem komunikacijske mreže, na
katero je vezana likovnoumetniška produkcija. Individualno presojajo umetnostne produkcije v
socialnozgodovinskem kontekstu.
D - SPLOŠNI IZBIRNI PREDMETI
IGRA IN PROSTOR
Specifične vsebine predmeta IGRA IN PROSTOR se navezujejo na poznavanje in razumevanje
pomena igre za otroka, razvoja otroške igre, zaznave prostora kot čutne izkušnje, in na igro kot
vrsta izkušenjskega učenja. Gre tudi za opredelitev prostorskih izkušenj otroka, umetnostjo in
prostora igre, šolskega prostora in igre ter laboratorij igre: igrišče. V tem sklopu vsebine se
navezujejo na analizo igral, oblikovanje igral, teorijo oblike, red in sestavljivost, velikost in merilo,
materialnost igral, lokacija idr.
Poudarek je na poznavanju razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika na estetskem,
psihološkem in sociološkem področju, vrednotenju prostorov in opremo, ki so namenjeni otroški
igri in možnega transfera izkušenj na druga področja pedagoškega dela.
LIKOVNA TERAPIJA
Študent spozna posebnosti strukturiranosti likovnega zapisa in njegovih izrazno vsebinskih
razsežnosti, slikarske strategije med internim in eksternim videnjem likovne materializacije in
terapevtske posebnosti z likovnim izražanjem. Usposobi se za analiziranje likovnih materializacij
in prenos likovnih znanj na področja drugih ved in strok: defektologija (zaposlitve netehnike),
likovna (delovna) terapija ter za vključevanje senzibiliziranega zapažanja in branja likovne
govorice slikanja v osebno ustvarjalno prakso in v likovno-pedagoški proces.
LIKOVNA UMETNOST IN ESTETSKA VZGOJA
Likovna umetnost v kurikulumih vrtca in šole. Vsebine, cilji in metode razvijanja zmožnosti
doživljanja umetnine. Dejavnosti na področju doživljanja likovne umetnine in estetske vzgoje v
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
učnem načrtu in njihova povezanost. Postopek izbire umetniškega dela, razlike med doživljanjem
originala, digitalne in tiskane reprodukcije likovne umetnine. Metode interpretiranja likovnih
umetnin na ravneh opisa, vsebine, konteksta, avtorja in tehnike. Umetnostni muzej in galerija kot
avtentični prostor za doživljanje likovnih umetnin. Dejavnosti ob umetninah v muzejih in galerijah.
Ustvarjalni odnos do umetnosti in kulturna pismenost.
LIKOVNE TEHNIKE IN METODOLOGIJE OBLIKOVANJA
Študent spozna soodvisnost likovnih sredstev in konceptualnih vsebin tako iz preteklosti kot v
povezavi s sodobnimi področji. Razume otroške likovne izdelke kot del vzporednih estetskih,
psiholoških in socioloških področij. Razvije likovno-raziskovalni odnos in senzibilnost do likovnih
vsebin, izdela konceptualne in oblikovne zasnove za lastna likovna dela in pripravi problemske
zasnove likovnih nalog za učence ter jih znajo kritično ovrednotiti.
MUZEJSKA PADAGOGIKA
Teoretični, metodični in praktični vidiki vzgojno-izobraževalnega dela v muzejih in ustanovah z
značilnostmi muzeja. Temeljni koncepti in pojmi (muzejski predmet kot »objekt učenja«,
muzejska interpretacija, muzejsko občinstvo) in najnovejše teorije o učenju v muzeju (Falk,
Moussouri, Hein, Hooper-Greenhill ...), potrebne za organiziranje učnih dejavnosti ter za
ustvarjanje priložnosti za učenje v muzeju na ravneh vsebine, ciljev in metod. Vloga in naloge
muzejskega pedagoga pri predstavitvah muzejskih predmetov, pri soočenjih obiskovalcev s
predmeti in pri oblikovanju celotnega konteksta muzejskih razstav.
PROBLEMI IN USMERITVE ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE
Študent spozna in razume aktualne probleme preverjanja in ocenjevanja znanja ter strategije
njihovega uravnavanja v pedagoški praksi, zakonske ureditve in pedagoško-psihološke dimenzije
postopkov preverjanja, temeljne značilnosti in načela opisnega ocenjevanja znanja, vlogo portfolia
v kontekstu avtentičnega preverjanja in ocenjevanja ter postopke za vodenje portfolia. Usposobi se
za organiziranje preverjanja in ocenjevanja ter izvedbo v konkretni pedagoški situaciji:
individualiziranje različnih oblik povratnih informacij glede na učenčeve učne potrebe oz.
posebnosti, oblikovanje opisne ocene pri posameznih predmetih (področjih) ter oblikovanje
sumativne ocene za posamezne predmete na različnih ravneh izobraževanja.
PROSTORI PREZENTACIJE
Študent spozna in razume kiparsko področje in likovna dela, ki jih srečujemo skozi zgodovino kot
tudi znotraj razširjenega polja tovrstne likovne prakse, ter umeščanje likovnih del v prostorski
kontekst skozi preteklost in sodobnost. Z usvojitvijo teoretičnih in praktičnih znanj se usposobi za
izvedbe raziskovalnih projektov, za bogatenje estetske občutljivosti in zaznavanja okolja otrok in
mladostnikov.
PSIHOANALIZA IN VZGOJA
Študent spozna in razume temeljne psihoanalitične koncepte s poudarkom na pojmih in vsebinah,
ki se navezujejo na delovanje in delo v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter razlike med
psihoanalizo in poučevanjem. Usposobi se za povezovanje vprašanj s področja edukacije z
interpretativnim okvirom teoretske psihoanalize ter za uporabo le-te pri interpretaciji vprašanj, ki
se postavljajo v vzgoji in izobraževanju – na ravni dela v razredu, pri delovanju šole, struktur
šolskega sistema in družbe.
PSIHODINAMIKA OSEBNOSTI
Študent spozna posebnosti psihosocialnega razvoja v obdobju zgodnje odraslosti in medosebnih
odnosov (zaupanje, komunikacija, reševanje konfliktov, sprejemanje drugačnosti) z vidika
osebnega razvoja in interakcijskih vplivov, ter razume spodbudne in škodljive vplive okolja na
razvojni proces, vlogo transferja in kontratransferja v medosebnih odnosih, pomen refleksije
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
lastnih življenjskih izkušenj in dela na lastni osebnosti. Usposobi se za vzpostavljanje
konstruktivne komunikacije z učenci in starši.
PSIHOLOGIJA DRUŽINE IN SODELOVANJE S STARŠI
Študent spozna in razume zakonitosti medosebne komunikacije, specifične komunikacijske
tehnike, dejavnike uspešne komunikacije, pomen komunikacije za sodelovanje z družino in s
starši, vsebine in načine sodelovanja z različnimi vrstami družin in s starši, ter razume
zadovoljevanja potreb posameznika in družine, uravnoteženje potreb po avtonomiji in povezanosti,
zakonitosti komunikacije, pravil, ravnanja s čustvi. Usposobi se za vrednotenje različne (lastne in
opazovane) izkušnje pri delu s starši ter kritično odgovorno (kompetentno) uporabo naučene
specifične tehnike komunikacije in dela s starši in družino.
UMETNOST NA SLOVENSKEM
Predmet tuje študente seznanja z razvojem umetnosti na Slovenskem. Podaja pregled starejše in
sodobne umetnosti na Slovenskem s poudarkom na najpomembnejših spomenikih, gibanjih,
umetnikih. Poseben poudarek bo na umetnostnih dosežkih v obdobjih gotike, baroka in 20. ter 21.
stoletja in na avtentičnih prvinah v umetnosti na Slovenskem, kot so: ikonografija srednjeveških
poslikav, baročna arhitektura in altaristika, retroavantgarda idr. Predavanja bodo dopolnjevali
obiski muzejev in galerij (npr. Narodna galerija, Moderna galerija, Muzej sodobne umetnosti) in
ekskurzije z ogledom spomenikov umetnostne dediščine v slovenskih mestih in na podeželju
(cerkve, samostani, dvorci).
UVOD V ZGODOVINO LIKOVNE UMETNOSTI
Predmet študente seznanja s temeljnimi umetnostnozgodovinskimi pojmi in osnovnim
zgodovinskim pregledom razvoja likovne umetnosti. Primeren je za najrazličnejše študijske smeri
(predšolska vzgoja, predmetno poučevanje, humanistični študiji). Študenti spoznajo osnovne
teorije likovne umetnosti, motivne in tematske privine v likovni umetnosti (antična mitologija,
zgodovinske teme, krščanska ikonografija, krajina, žanr, tihožitje, portret ...), stilna obdobja v
likovni umetnosti (antična umetnost, srednjeveška umetnost, renesansa, barok, umetnost 19.
stoletja, umetnost 20. stoletja, sodobna umetnost) in najreprezentativnejše likovne umetnike in
umetnice. Ob seriji predavanj, seminarjev in delavnic na terenu bodo študenti spoznali različne
likovne medije (slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo, grafiko, fotografijo, video, digitalno fotografijo,
performans ...) in oblikovali lasten odnos do likovne umetnosti, ki ga vzgojitelj/učitelj potrebuje za
uspešno vzgojno-izobraževalno delo.
E- PRAKSA
STRNJENA PRAKSA
(na predmetni stopnji osnovne šole in prvem letniku srednje šole): Študent se v štirinajstdnevni
praksi seznani s šolo kot vzgojno-izobraževalno institucijo in njenim delovanjem ter posebnostmi
izvajanja učnega procesa. Usposobi se za aktivno izvajanjem učnega procesa, analizo lastnega dela
ob pogovoru z mentorjem ter za analizo izvedbe učnega procesa likovnega pedagoga in študentov
v skupini.
F – DIPLOMSKI PROJEKT
DIPLOMSKI PROJEKT
Študent spozna in razume strategijo načrtovanja pouka likovne vzgoje in likovnega snovanja,
ustvarjalnost likovnega izražanja, različnost pristopov v učnem procesu likovne vzgoje ter
načrtovanje raziskovalnih vprašanj, iskanje primernih postopkov zbiranja podatkov, analizo in
interpretiranje rezultatov. Usposobi se za povezovanje likovno teoretičnih znanj z likovnim
Pedagoška fakulteta UL, univerzitetni študijski program LIKOVNA PEDAGOGIKA, 1. stopnja
izražanjem, uporabo osnovnih znanj o pedagoškem raziskovanju - zasnova raziskovalnega
problema, oblikovanje ciljev in raziskovalnih vprašanj, izvedbo raziskave, lastne razstave ter
interpretoranje rezulatov.