leto lxvii, št. cena 1,70 eur, izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let gorenjski...
TRANSCRIPT
97
70
35
26
66
01
8
67 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900
TOREK, 11. novembra 2014
Leto LXVII, št. 90, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
Poplavni nasip so morali podretiKer je Kamniška Bistrica zaradi visokega vodostaja v petek grozila, da bo poplavila Šmarco in Nožice, so gasilci predrli nelegalno postavljen nasip na nasprotni strani v Volčjem Potoku. A rešitve to ni prineslo.
3
GORENJSKA
Iskali programerja po srcu in dušiDružba Lotrič Meroslovje iz Selc se je s sodelovanjem na Zaposlitvenem izzivu odločila zaposliti programerja. Med osmimi kandidati so se odločili za računalniškega tehnika Taja Oraniča z Golnika.
4
RAZVEDRILO
Sto src igralo za en svetDo zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkestra 100 mladih s stoječim aplavzom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije.
15
ZADNJA
Letalnica bo do marca naredPoleti smučarskih skakalcev v Planici marca 2015 so 95odstotno že zagotovljeni, je v petek zatrdil direktor Zavoda Planica Jelko Gros. Gradbišče nordijskega centra bo danes obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer.
24
VREME
Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deže-valo, nekoliko pogosteje jutri in v četrtek.
9/10 °Cjutri: pretežno oblačno
116.Glasova preja
Zahod in muslimanski svetZahod in muslimanski svet sta v konfliktnem razmerju že od križarskih vojn, skoraj tisoč let. V zadnjih letih pa postaja ta konflikt vse radikalnejši, vrhunec dosega prav zdaj v vojni z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS). To dramatično in nepredvidljivo dogajanje nam bo skušal pojasniti dr. Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu. Z gostom se bo pogovarjal Miha Naglič.
Glasova preja bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 19. uri v hotelu Azul na Primskovem v Kranju, Šuceva 26.
Prosimo, da udeležbo na Glasovi preji potrdite po tel. št.: 04/201 42 00 ali po epošti na: [email protected].
Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
v kletni etaži
od 13. do 16. 11. 2014od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. do 16. 11. 2014od 13. do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014cetrtek 13. 11. 14.00 -20.00
petek 14. 11. 09.00 -20.00
sobota 15. 11. 09.00 -20.00
nedelja 16. 11. 09.00 -13.00
ZU
TS K
RA
NJ,
PA
RTI
ZA
NS
KA
39
, KR
AN
J
Urša Peternel
Jesenice – Prejšnji teden so na Jesenicah slovesno odprli izobraževalni center islamske skupnosti, ki je prvi tovrsten objekt v državi. V njem sta urejeni dve sodobni predavalnici, 25 hotelskih ležišč, v bodoče pa bo zaživela še restavracija, ki bo odprta za javnost. Nakup in obnova stavbe na Skladiščni ulici sta po besedah tajnika Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzeta Porića stala nekaj čez milijon evrov, del denarja je prispevala kuvajtska fundacija. V
centru bodo potekala neformalna izobraževanja o islamu, islamski kulturi in civilizaciji, to naj bi bil prostor za vse, ki se želijo seznaniti z islamom. Objekt naj bi postal prostor dialoga, sožitja in sobivanja ljudi različnih ver. Na slovesnem odprtju je vodja Islamske skupnosti v Sloveniji mufti Nedžad Grabus dejal, da so v novi stavbi želeli začeti izvajati programe brez velike promocije. »Toda dogodki in teme, ki so bile prisotne v medijih, so nas prisilile, da moramo govoriti o temah, s katerimi nimamo
nikakršne povezave, razen da se govori o religiji, ki ji tudi sami pripadamo,« je dejal. Ob tem je izpostavil tolerantnost in spoštljivost meščanov Jesenic. Na Jesenicah se je razvila posebna kultura življenja in sobivanja, kjer se nihče ne počuti utesnjeno. K temu so precej prispevali odgovorni ljudje oblasti in izobraževalnega sistema, je dejal Grabus. Zahvalil se je tudi županu Tomažu Tomu Mencingerju za razumevanje in podporo odprtju tovrstnega centra.
Izobraževalni center islamske skupnostiNa Jesenicah so odprli center islamske skupnosti z dvema sodobnima predavalnicama, 25 hotelskimi ležišči, v prihodnje pa bo vrata odprla še restavracija.
Urša Peternel
Begunje – V prodajnem postopku je bilo v predpisanem roku prejetih več ponudb za nakup družbe Elan, so včeraj potrdili v begunjskem Elanu. Po pisanju časopisa Dnevnik naj bi se v ožji izbor uvrstili trije ponudniki, in sicer iz Češke, ZDA in Poljske.
»Prodaja družbe Elan se nadaljuje po predvidenem postopku. Prejete ponudbe dokazujejo, da je Elan zanimiva strateška naložba,« so ob tem za zdaj še skrivnostni v Elanu. Kot je znano, je čimprejšnja prodaja družbe zelo pomembna, saj je Evropska komisija zahtevala, da Elan vrne deset milijonov domnevno
nedovoljene državne pomoči iz leta 2008.
Ob tem so iz Elana prišle dobre novice: podjetje v letošnjem letu uspešno posluje, v prvih desetih mesecih letošnjega leta so v primerjavi z lanskim letom prihodke povišali za skoraj deset odstotkov, pozitiven trend naročil pa beležijo v vseh divizijah. Še posebej
spodbuden je nov posel v vetrni diviziji, kjer je Elan za priznano mednarodno družbo postal eden izmed ključnih dobaviteljev novega produkta, to je sestavnih delov za vetrne elektrarne iz kompozitnih materialov. V družbi so zato že objavili razpis za skoraj petdeset novih delovnih mest, so še povedali.
Več ponudb za nakup ElanaPodjetje letos posluje dobro, med drugim bodo na novo zaposlili skoraj petdeset ljudi.
Izobraževalni center islamske skupnosti na Skladiščni ulici; gradnja je stala milijon evrov, del denarja so dobili iz kuvajtske fundacije. / Foto: Gorazd Kavčič42. stran
Drolec oproščen krivdeNekdanji komendski župan Tomaž Drolec je pravnomočno oproščen obtožb, da je leta 2010 zlorabil položaj pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju za gradnjo Centra Komenda. 410. stran
2 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014AKTUALNO [email protected]
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MIRKO KALAN z Bleda.
KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE
V restavraciji Vila Podvin, ki je najbolj znana po tem, da se jedi v kuhinji pripravljajo pod taktirko enega najbolj cenjenih kuhar-skih šefov, Uroša Štefelina, boste ta petek, 14. novembra, poleg okusne in tankočutno pripravljene hrane v prijetnem ambientu lahko uživali še v družbi gostiteljice Vite Mavrič, ki bo oživljala slovensko popevko, ki stalno spremlja tudi jedi Uroša Štefelina. Tokrat bomo zaledje nastanka slovenske popevke okusili skupaj z avtorico besedil Elzo Budau, pevko Azro Alibegič in pianistom Jako Puciharjem. V »Podvinski štali« se obeta večer nostalgije in spajanja tradicionalnih jedi s slovensko popevko. Večerje s tremi hodi se bo gratis udeležil tudi en naročnik Gorenjske-ga glasa. V žrebanju lahko sodelujete tako, da odgovorite na nagradno vprašanje: Kdo je menedžerka Vile Podvin? Odgovore s svojimi podatki pošljite nekoliko prej kot običajno, do vključ-no srede, 12. novembra, do 12. ure, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: [email protected] in potegovali se boste za večerjo v Vili Podvin v družbi Vite Mavrič.
V torek, 18. novembra, si ob 18. uri rezervirajte čas in pridite k nam v avlo Gorenjskega glasa v Kranj na brezplačno pre-davanje priznanega bioenergetika, kiropraktika in terapevta alternativnih vej naravne medicine dr. Draga Smiljaniča, ki bo govoril o naravnem zdravljenju. Vabljeni!
Glasbeno-kulinarični večeri
Vodja Vile Podvin Marcela Klofutar in Vita Mavrič, v ozadju Uroš Štefelin
Urša Peternel
Poljče – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v petek zvečer v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pripravilo slovesnost ob 24. obletnici odločitve za slovensko samostojnost. V isti dvorani, kjer je potekala slovesnost, so namreč 9. in 10. novembra leta 1990 sprejeli eno najpomembnejših odločitev v zgodovini slovenstva, to je za referendum o samostojnosti Slovenije. Na tajnem sestanku so se takrat zbrali delegati vladne koalicije DEMOS, ministri in nekateri strokovni sodelavci. Sprejeli so sklep, »da bodo poslanke in poslanci Skupščine Republike Slovenije do 20. novembra sprejeli vse zakonske in
podzakonske akte ter odločbe in za 23. december 1990 razpisali vseljudski referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem
bivanju v Jugoslaviji, oziroma o odcepitvi in ustanovitvi samostojne države Slovenije«. Na petkovi slovesnosti je goste pozdravil radovljiški
župan Ciril Globočnik. Predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs je izpostavil predvsem takratno enotnost slovenskega naroda, ki je po njegovem največja veličina tistega časa. Slavnostni govornik, minister za šolstvo in šport v prvi demokratično izvoljeni slovenski vladi Peter Vencelj se je spomnil prelomnih dogodkov v Poljčah izpred 24 let ter izpostavil predvsem razmislek o tem, kaj danes pomeni demokracija. Spomine na osamosvojitvene čase pa je obudil tudi tedanji podpredsednik poslanskega kluba DEMOS Franci Feltrin. V kulturnem programu pred povsem polno dvorano je nastopila Vokalna skupina Domen.
Spomin na prelomno odločitevV Poljčah so obeležili 24. obletnico odločitve za slovensko samostojnost.
Slavnostni govornik v Poljčah Peter Vencelj
Matevž Pintar
Slaba polovica anketiranih meni, da so naša mesta ponoči ravno prav osvetljena, 38 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so
osvetljena preveč, desetina sodelujočih meni, da premalo.
Da ni potrebno, da so kulturne znamenitosti ponoči dodatno osvetljene, je odgovorilo 48 odstotkov
anketiranih, le malenkost več, to je 50 odstotkov sodelujočih, pa je prepričanih, da to je potrebno.
Sodelujočim se zahvaljujemo za odgovore. Vse, ki bi želeli Gorenjski glas
naročiti, vabimo, da nas pokličejo v kontaktni center invalidskega podjetja v Škofjo Loko na številko 04/51 16 440 in se pozanimajo o ugodnih naročniških pogojih.
Osvetljenost mest, cerkva, gradov ...V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali za mnenje o osvetljenostih naših mest ponoči in če se jim zdi potrebno, da so kulturne znamenitosti, kot so cerkve in gradovi, ponoči dodatno osvetljene.
Jasna Paladin
Kranj – Vlada RS je na četrtkovi dopisni seji sprejela izjavo o prednostni obrav navi enajstih projektov štiriintridesetih občin, ki so namenjeni izgradnji okoljske infrastrukture in izpolnjujejo pogoje za
sofinanciranje z evropskimi sredstvi v okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014–2020. Kot smo že poročali, je med občinami tudi več gorenjskih: občina Radovljica ima pri pravljen projekt Oskrbe s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop,
občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem so združene v projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju DomžaleKamnik, občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš in Moravče imajo prijavljen skupni projekt Oskrbe
s pitno vodo na območju DomžaleKamnik, občini Vodice in Medvode pa čakata na denar za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja – 1. sklop. Vlada priznava, da so omenjeni projekti izjemno pomembni za regionalni in lokalni razvoj ter so ključni za pridobitev soglasja s strani svetov kohezijskih regij. Denar za sofinanciranje projektov je tako predviden v okviru šeste prednostne osi Operativnega programa 2014–2020.
Enajst projektov bodo obravnavali prednostno
Islamska skupnost na Jesenicah sicer prav v teh dneh obeležuje 25letnico delovanja. Pred četrt stoletja so kupili star objekt in v njem uredili začasno molilnico. Kasneje so zgradili sedanjo molilnico oziroma mesdžid, ki ima tudi miniaturni
minaret in je po Grabusovih besedah do danes ostal »svetilnik islamske skupnosti«. Ob tem je mufti povedal, da ga na Jesenice vežejo posebni spomini. »To je edino mesto, v katerem sem delal kot imam. Ta izkušnja mi je precej pomagala pri opravljanju funkcije muftija v Sloveniji,« je dejal.
Izobraževalni center islamske skupnosti31. stran
Slavnostni govornik na odprtju je bil mufti Nedžad Grabus, na harmoniko pa je dve sevdalinki zaigral Zilhad Džananović. / Foto: Gorazd Kavčič
3Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 AKTUALNO [email protected]
OdgOvOrna urednica
Marija volčjak
naMestnika OdgOvOrne urednice
cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir
uredništvOnOvinarji - uredniki:
Marjana ahačič, Maja Bertoncelj, alenka Brun, igor kavčič, suzana P. kovačič, jasna Paladin, urša Peternel, Mateja rant,
vilma stanovnik, ana šubic, simon šubic, ana volčjak, cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir;
stalni sodelavci: jože košnjek, Milena Miklavčič, Miha naglič
OBLikOvna ZasnOva
jernej stritar, ilovarstritar d.o.o.
tehnični urednik
grega Flajnik
FOtOgraFija
tina dokl, gorazd kavčič
vOdja OgLasnega trŽenja
Mateja Žvižaj
gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d. o. o., kranj / direktorica: Marija volčjak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko središče / naročnina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,70 eur, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan ddv po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.
Jasna Paladin
Volčji Potok – Obilno deževje in zato močno narasla Kamniška Bistrica sta minuli konec tedna povzročala skrbi tudi v občini Kamnik. Reka je grozila, da se bo zaradi nelegalno postavljenega nasipa v Volčjem Potoku razlila in ogrozila okoli 700 hiš v Šmarci in Nožicah, zato je Civilna zaščita Kamnik skupaj s šmarskimi gasilci in po navodilih predstavnikov instituta za vodarstvo odločila nasip predreti. A temu je nasprotoval lastnik kmetijskega zemljišča, na katerem stoji nasip, in ker se mu je pri tem pridružilo nekaj sovaščanov s psi, so gasilci na pomoč poklicali policiste. Ob njihovem posredovanju so nasip dopoldne, nato pa še zvečer predrli in s tem višku narasle reke omogoči pot preko travnikov vse do Hudega.
»Nasip na strani Volčjega Potoka, ki ščiti njivo in gozd, je višji od brega na nasprotni strani, kjer je zaradi tega ogroženih 700 hiš. Neposeljena kmetijska zemljišča v Volčjem Potoku so opredeljena kot razlivno območje, zato je tamkajšnji visoki nasip še toliko bolj sporen. Gre za črno gradnjo, ki je tam sploh ne bi smelo biti. S tem, ko smo ga predrli, je voda res stekla proti Hudem, a odločili smo se za manjše zlo,« je povedal župan Marjan
Šarec. Kot je poudaril, občina državo nenehno opominja na slabo vzdrževanje struge Kamniške Bistrice, ki se je zato z leti močno dvignila in zdaj grozi ob vsakih večjih padavinah. Da struga že vsaj štirideset let ni bila očiščena in poglobljena, nam je zatrdil tudi Marko Škrjanec, lastnik zemljišča, ki ga ščiti sporni nasip. Priznava, da nasip, ki se v dolžini 300 metrov dviga od 120 do 190 cm visoko, nima ustrezne dokumentacije in da je zato že vrsto let v sporu z Arsom, a opozarja, da petkovo dejanje rešitve ni prineslo. »Ta nasip stoji
tu, že odkar pomnim. V petek sem želel, da ga zgolj znižajo za pol metra, saj je bila voda še 80 centimetrov nižje, da bi šla čez nasip, če bi bilo to potrebno, a so ga povsem odprli, zato je voda drla vse do Hudega in Radomelj, s čimer niso naredili prav nič dobrega. Sam nasip že vrsto let vzdržujem, medtem ko država ne naredi popolnoma ničesar, le odločbe pošilja. Struga se je povsem zarasla, v njej se nabirajo hlodi, nihče je več ne poglablja in vzdržuje, a zdaj je najlažje reči, da sem za vse kriv jaz. Želel pa sem le dobro,« nam je razočaran
povedal Škrjanec, ki mu je povsem poplavilo štiri hektare polj in travnikov.
Da podrtje nasipa ni prineslo rešitve, so nam potrdili tudi nekateri krajani Hudega, ki so v strahu pred poplavami prebedeli petkovo noč. Najbolj kritično je bilo pri Šrajevi mali hidroelektrarni, a so domačini skupaj s pripadniki Civilne zaščite Kamnik vodo z gradbeno mehanizacijo še pravočasno preusmerili.
Tako občina kot krajani in gasilci so si enotni, da bo trajno rešitev prineslo zgolj redno vzdrževanje struge, za kar pa je pristojna država.
Poplavni nasip so morali podretiker je kamniška Bistrica zaradi visokega vodostaja v petek grozila, da bo poplavila šmarco in nožice, so gasilci predrli nelegalno postavljen nasip na nasprotni strani v volčjem Potoku. a rešitve to ni prineslo, saj je voda zato grozila hišam na hudem.
Posledica prebitega nasipa v Volčjem Potoku je bilo poplavljeno območje pri mali hidroelektrarni na Hudem, kjer poteka tudi gradnja plinovoda.
Simon Šubic
Tržič – Obilno in dolgotrajno deževje je v zadnjih dneh povzročalo težave v skorajda vseh gorenjskih občinah. Gasilci so imeli večinoma delo z izčrpavanjem meteorne vode iz poplavljenih stanovanjskih in poslovnih objektov, s preusmerjanjem hudournikov in nameščanjem protipoplavnih vreč, nekje pa je nastala tudi večja škoda na infrastrukturi. V Tržiču na primer sta se sprožila manjša zemeljska plaza v Seničnem in na Virju ter ogrožala stanovanjske objekte, vendar so stanje že uspeli začasno sanirati. Še večjo škodo je povzročil zemeljski plaz, ki
je zaradi prepojenosti zemlje znova »oživel« in odnesel del ceste Vadeče–Leše.
Precejšnje razdejanje imajo tudi na številnih vodotokih in gozdnih poteh.
»Stiskamo zobe in ne tarnamo, saj se zavedamo, da imajo zaradi poplav drugod po državi še precej večje težave. Zagotovo pa je zadnje deževje tudi v občini Tržič povzročilo veliko škode na cestah in vodotokih, ocenjujejo jo na več kot 400 tisoč evrov. Čeprav bi morala marsikje za sanacijo poskrbeti država, ki pa nima denarja, se bojim, da bo vse padlo na pleča občine, ki pa tudi nima zadosti sredstev. A zmogli bomo, poiskali potreben denar, vendar pa bo na ta račun zmanjkalo sredstev na drugih področjih oziroma se bomo morali odreči drugim projektom,« je včeraj povedal tržiški župan Borut Sajovic.
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje sta se zemeljska plazova med drugim sprožila tudi na cesti Grad–Ravne v občini Cerklje in v Črni pri Kamniku, kjer prav tako ogroža glavno cesto.
Sprožali so se tudi plazoviv občini tržič so hudourniki, meteorna voda in zemeljski plazovi povzročili za najmanj 400 tisoč evrov škode.
Zemeljski plaz v Seničnem, ki je v petek ogrožal strugo potoka in stanovanjsko hišo, so hitro sanirali.
Foto
: gor
azd
kav
čič
Mateja Rant
Kranj – Stranke Več za Kranj, SMC, NSi, DeSUS in Lista za razvoj Kranja so namreč minuli četrtek sklenile dogovor o koaliciji v novoizvoljenem kranjskem mestnem svetu. Koalicijo sestavlja dvajset svetnikov, kar predstavlja šestdeset odstotkov v 33članskem mestnem svetu. Župan Boštjan Trilar bo imel tako v svetu večinsko podporo.
Navedene stranke, so sporočili iz stranke Več za Kranj, se v koalicijo povezujejo na osnovi več skupnih programskih točk in skupne vizije. »Predvsem zagovarjajo ničelno toleranco do korupcije in klientelizma, podpirajo sprejem moralnega in etičnega kodeksa ter dajejo pri izbiri kadrov na kateremkoli področju prednost
kompetencam,« so poudarili. Največ, osem svetnikov ima županova stranka Več za Kranj, SMC štiri, NSi in DeSUS po tri in Lista za Kranj dva svetnika. Najmočnejša opozicijska stranka bo tako SDS s petimi svetniki, Stranka za napredek krajevnih skupnosti ima dva svetnika, po enega pa še SD, SLS, Neodvisna lista Zorana Stevanovića, Povezane lokalne skupnosti in Lista Barbare Gunčar. V SDS kot največji opozicijski stranki ne želijo komentirati novonastale koalicije v mestnem svetu, prav tako razlogov, da se niso pridružili koaliciji, čeprav se je sprva govorilo, da bodo del nje, še ne želijo pojasnjevati v SD. O tem so se namreč najprej želeli pogovoriti znotraj stranke na sinočnji seji predsedstva, je dejal Janez Černe.
Župan z večinsko podporona ustanovni seji se bo jutri zbral kranjski mestni svet, v katerem se je že oblikovala koalicija štirih strank in ene liste.
Medvode – v okviru delne reorganizacije občinske uprave obči-ne Medvode je župan nejc smole razrešil dosedanjo direk-torico občinske uprave vanjo debeljak in na njeno mesto kot vršilko dolžnosti imenoval sonjo rifel, ki je bila doslej zaposle-na v oddelku za družbene dejavnosti. debeljakova se je vrnila na prejšnje delovno mesto vodje oddelka za gospodarske javne službe. v kratkem pa naj bi po besedah nejca smoleta objavili razpis za direktorja občinske uprave. namesto dveh podžupa-nov bo imel zgolj enega. na to mesto je že imenoval darinko verovšek, ki bo funkcijo opravljala nepoklicno. Župana naj bi razbremenila na področju družbenih dejavnosti.
Novo vodstvo občinske uprave
4 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014
Mateja Rant
Selca – S sodelovanjem na tokratnem Zaposlitvenem izzivu se je družba Lotrič Meroslovje odločila zapo sliti programerja. Med osmimi kandidati, ki jih je po predhodnih izborih in testiranjih za najbolj primerne izbral zavod za zaposlovanje, so se odločili za računalniškega tehnika Taja Oraniča z Golnika. Zmagovalca sta v petek na sklepnem dogodku Zaposlitvenega izziva v družbi Lotrič Meroslovje razglasila direktor omenjenega podjetja Marko Lotrič in ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.
»Spoznal sem, da to ni le projekt, ki pripelje odlične kandidate in izbor najboljšega, temveč prinese v podjetje tudi znanje na področju upravljanja s človeškimi viri,« je poudaril Lotrič, ki meni, da je sodelovanje v projektu za delodajalca privilegij. Z Zaposlitvenim izzivom, ki je projekt spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb pri najboljših zaposlovalcih, se je prvič seznanil na posvetu za delodajalce, ki ga je pripravil zavod za zaposlovanje. Kot primer dobre prakse ga je predstavil predstavnik podjetja Halcom. »Prepoznal sem dobro priložnost za naše podjetje,
saj smo ravno takrat iskali novega sodelavca na področju informatike.« Pri končnem izboru, je še dejal Lotrič, je pretehtalo mnenje sodelavcev s področja informacijskih tehnologij, da najbolj potrebujejo programerja po srcu in duši. Tajo Oranič je najbolje rešil problemsko nalogo, ki so jo zastavili v podjetju, in pokazal največ znanja objektno orientiranega programskega jezika pri izdelavi prototipa nadzornega sistema. Na to, da so izbrali prav njega, so po mnenju Taja Oraniča, ki je
bil zdaj dva meseca brezposeln, vplivale tudi njegove izkušnje, saj se je s programiranjem in merili v preteklosti že ukvarjal. Programiranje, je še priznal, mu je enostavno všeč. Z njim se bo število zaposlenih v družinskem podjetju Lotrič Meroslovje, ki ima že 23letno tradicijo na področju meroslovja, povečalo na 78.
V 14 doslej izvedenih Zaposlitvenih izzivih se je tako zaposlilo 24 visoko motiviranih in talentiranih brezposelnih, med njimi tudi trije invalidi. Več
brezposelnih oseb pa je dobilo tudi priložnost za usposabljanje na delovnem mestu, kar je razširilo njihove zaposlitvene možnosti. Med kandidati, ugotavlja v. d. direktorice republiškega zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič, je vedno več ustreznih. Po mnenju Anje Kopač Mrak pa s tem projektom izpostavljajo pozitivne zgodbe delodajalcev, ki se zavedajo pomena človeškega kapitala. Obenem se tako krepi sodelovanje zavoda z delodajalci, kar se ji zdi zelo pomembno.
Zaposlitveni izziv: iskali programerja po srcu in dušiNa 14. Zaposlitvenem izzivu so novega sodelavca dobili v podjetju Lotrič Meroslovje iz Selc.
Tajo Oranič (v sredini) z direktorjem podjetja Lotrič Meroslovje Markom Lotričem in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak / Foto: Gorazd Kavčič
Urša Peternel
Jesenice – V petkovem dežev nem popoldnevu so na jeseniški Stari Savi namenu uradno predali funkcionalno urbano opremo, ki so jo uredili v sklopu čezmejnega projekta MOTOR. Projekt, v katerem sodelujeta Slovenija in Italija, je namenjen ohranjanju tehniške dediščine za potrebe razvoja turizma. Na nekdanjem železarskem območju Stara Sava, ki ga po korakih urejajo že nekaj let, so tako uredili pet tematskih sklopov. Na mestu nekdanje Korenove hiše so postavili lahko žično konstrukcijo iz nerjaveče mreže, ki bo pomladi, ko jo bodo prerasle vzpenjavke, postala
»zelena hiška«. V igri Podkev sreče igralci spoznavajo zgodovino železarjenja na Jesenicah. Zanimivi so tudi
jeseniški zvonovi – mnoge zvonove so ulili v nekdanji Kranjski industrijski družbi, predhodnici Železarne
Jesenice. Poleg zvona so postavili osem kovinskih cevi, ki tonsko zapolnijo oktavo, igra Pozvoni mi pa je didaktični pripomoček za spoznavanje zgodovine, glasbe in igre. V galeriji na prostem pa so postavljene fotografije velikega formata na temo zgodovine in razvoja železarstva. Kot je dejala Vera Djurić Drozdek, vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Jesenice, skozi tovrstne projekte uresničujejo vizijo razvoja Stare Save, ki naj bi postala prostor srečevanja in druženja Jeseničanov. Arhitekturno so projekt zasnovali v družbi Styria Arhitektura iz Maribora, vsebinsko pa je sodeloval Gornjesavski muzej Jesenice. Projekt MOTOR je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Urbana oprema Stare SaveNa muzejskem območju Stara Sava so uredili funkcionalno urbano opremo, ki je namenjena druženju, učenju in zabavi.
Odprtje funkcionalne urbane opreme na Stari Savi v deževnem petkovem popoldnevu / Foto: Gorazd Kavčič
Andraž Sodja
Bohinjska Bistrica – Prva izredna seja občinskega sveta občine Bohinj je bila sklicana z namenom čimprejšnje vzpostavitve delujočih organov sveta ter imenovanja nadomestne svetnice, saj je zaradi nezdružljivosti funkcije svetnika in župana Franc Kramar odstopil kot svetnik občinskega sveta. Glede na prejete glasove ga je na mestu svetnika tako nadomestila že znana svetnica iz preteklega mandata Darja Lazar, enoglasno pa so tudi potrdili predlagane sestave nadzornega odbora in komisij. Komisiji za gospodarstvo in podjetništvo bo tako predsedoval Jože Cvetek, komisiji za urejanje prostora, varstvo okolja, komunalno dejavnost in
gospodarsko infrastrukturo Jože Sodja, predsednik statutarnopravne komisije bo Bojan Traven, predsednik komisije za turizem in kmetijstvo Dušan Jovič, za predsednico komisije za negospodarske dejavnosti so imenovali Marijo Ogrin, predsednica nadzornega odbora bo Simona Kelc Hafnar, predsednica občinske volilne komisije pa Mojca Mlakar. Redna seja občinskega sveta se obeta že prihodnji teden, ko bodo občinski svetniki predvidoma opravili že prvo obravnavo proračuna za prihodnje leto, predložena bodo pojasnila glede težav z delno porušitvijo objektov na Grajski ulici med gradnjo kanalizacije, pripravljeni pa bodo tudi odgovori na prva svetniška vprašanja.
V Bohinju sestavili še komisijeBohinjski občinski svet je v četrtek na prvi izredni seji potrdil nadomestno članico občinskega sveta Darjo Lazar, imenovali pa so tudi vse potrebne komisije.
Ljubljana – Vlada je izdala odločbo o podelitvi koncesije Dimnikarstvu Dovrtel za izvajanje storitev na dimnikarskem območ ju Kranj, za podpis pogodbe pa je pooblastila minis-trico za okolje in prostor Ireno Majcen. Znani so zapleti iz preteklosti, ko je mestna občina Kranj odpovedala pogodbo Dovrtelu in koncesijo podelila drugemu podjetju, pri Dovrtelu pa so vložili tožbo zaradi ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja in jo po letih pravdanja tudi dobili. Po ponovnem pre-gledu vloge o zainteresiranosti družbe Dimnikarstvo Dovrtel je strokovna komisija koncedenta ugotovila, da ta izpolnjuje vse pogoje iz javnega poziva za predložitev Vloge o zainte-resiranosti za izvajanje storitev državne gospodarske javne dimnikarske službe na območju Slovenije, kakor tudi Ured-be o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.
Dovrtel ima koncesijo
Bled – V Galeriji Stolp na blejskem gradu bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 19. uri odprtje razstave slik udeležencev slikar-skih delavnic Slikanje z Anjo Bunderla. Na osmih srečanjih je ustvarjalo dvajset ljubiteljskih likovnikov različnih generacij z Bleda in okolice, na razstavi pa bo vsak predstavil po eno delo. Udeleženci so ustvarjali z akrilom, oljnimi barvami, svinčni-kom ali ogljem na papir ali platno. Slikali so krajino, tihožitje, zelo zanimive so tudi slike Bleda, kot ga naslikajo domačini, ki z njim živijo. Profesorica likovne umetnosti Anja Bunderla je delavnice izvedla na povabilo Muzejskega društva Bled. Uvodoma bo v Viteški dvorani na sporedu kulturni program, v katerem se bo zvrstilo več zanimivih sogovornikov, oboga-til ga bo tudi nastop opernega pevca Ivana Andersa Arnška, sledilo pa bo odprtje razstave slik. Ogled razstave je mogoč v odpiralnem času gradu, vsak dan od 8. do 18. ure. Cena vstopnice je plačilo vstopnine na Blejski grad.
Udeleženci likovnih delavnic razstavljajo
Škofja Loka – Oktobra so se v Škofji Loki začela predavanja v sklopu Šole za starše, ki se ukvarjajo z vprašanji o vzgoji otrok, vrednotah in življenju v družini. V četrtek, 13. novembra, je ob 18. uri v dvorani Kina Sora že drugo predavanje. Vodil ga bo dr. Aleksander Zadel pod naslovom Ali obstaja vzgoja za odgovornost?. Predavanja so brezplačna, projekt financira Občina Škofja Loka, izvaja pa ga LAS Škofja Loka – lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti, ki v občini deluje že od leta 1997.
Drugo predavanje v Šoli za starše
5Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 [email protected]
RA
DIO
GO
RE
NC
D.O
.O.,
BA
LOS
4, T
RŽ
IČ
NAJ POLKA 2014
Glasujte in sodelujte v žrebanju za letno vinjetoGLASOVNICA
IME IN PRIIMEK
NASLOV
POŠTNA ŠT.
KRAJ1. 1. 1. 1. MLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCI2.2.2. DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT3. 3. 3. SEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORD4. 4. 4. OGNJENI OGNJENI OGNJENI OGNJENI OGNJENI
MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE5. AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS6. HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI
Glasovnico pošljite do vključno 27.11. na naslov: RADIO GORENC, Balos 4, 4290 Tržič
www.radiogorenc.si
VPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLA
ŠT.
NAJPOLKA_glasovnica_GG_02.indd 1 22.10.2014 22:07:20
Jasna Paladin
Komenda – Lokalne volitve v občini Komenda so potekale gladko in brez kakršnih koli pritožb, je zbranim na ustanovni seji komendskega občinskega sveta poročala predsednica občinske volilne komisije Dida Volk.
Svetniki, ki bodo prihodnja štiri leta krojili usodo občine, so: Jože Šimenc, Jožef Sušnik, Roman Koncilija in Igor Štebe (vsi Lista TRN), Martina Prezelj in Klara Berlec (obe NSi), Aleš Marinko in Rok Zupančič (oba SDS), Viktorija Drolec (Desus), Roman Grošelj (SMC), Milan Starovasnik (Lista VEM), Izak Matej Ciraj (Lista VEZ), Matija Zadrgal (SLS) in Alojz Zver (SD). V štirinajstčlanski zasedbi je novih polovica svetnikov, v občini Komenda pa je nov tudi župan. A še predno so zbrani potrdili mandat novoizvoljenemu županu Slavku Poglajnu, so se poslovili od Tomaža Drolca, ki je občino vodil šestnajst let. V zahvalo za opravljeno delo so mu podelili
spominsko plaketo. »Ta sejna soba je bila kot moj drugi dom, saj sem v zadnjih šestnajstih letih vodil okoli 150 sej občinskega sveta. V glavnem smo tukaj preživeli zelo lepe trenutke, nekaj pa je bilo tudi grenkih, a te bomo pozabili. Želim vam čim več pozitivnega duha, kakršnega smo imeli v prvih treh mandatih naše občine, ko smo res dobro delali. Ste svetniki krasne občine, ki vam jo zapuščam v dobri
kondiciji. V zadnjih štirih letih je bilo prelite veliko gnojnice, a se ne splača. Posledica je le ©u mazana© občina, želim si, da v tem mandatu popravite, kar je bilo pokvarjenega. Slavko, ki delovanje občine pozna do potankosti, ima vso mojo podporo. Delajte v duhu tovarištva,« je svetnike nagovoril Tomaž Drolec (prav v teh dneh je višje sodišče razveljavilo sodbo zoper njega), nato pa župansko verigo
predal svojemu nasledniku Slavku Poglajnu.
»Od svetnikov pričakujem pomoč, da bomo občino v taki kondiciji peljali naprej. Če se v čem ne bomo strinjali, rešimo težave s pogovori, po mirni poti. Moja vrata bodi vedno odprta. Prizadeval si bom za uresničitev dobrih projektov, želim pa si, da bi si čez štiri leta lahko vsi pogledali v oči,« pa je v svojem prvem nagovoru v vlogi župana povedal Poglajen.
Od svetnikov pričakuje pomočV četrtek so z ustanovno sejo svoje delo začeli novi svetniki občine Komenda in župan Slavko Poglajen.
Svetniki občine Komenda z županom Slavkom Poglajnom / Foto: Gorazd Kavčič
Mateja Rant
Zgornje Pirniče – »Stane je bil človek, ki je vplival na svoje okolje; pa ne z besedo, ker zgovoren ni bil, ampak z osebnostjo in pojavo. Ni bil navaden soldat, ampak visoka osebnost, ki je vplivala na razvoj osvobodilnega gibanja na Slovenskem. Borci so v njem
videli svojega človeka in so ga tikali. Narav na inteligentnost mu je omogočila umetnost poveljevanja. Postal in ostal je najbolj priljubljen komandant, legenda že med vojno,« so na petkovi slovesnosti, ki so jo popestrili s koncertom Partizanskega pevskega zbora, opisali narodnega heroja Franca Rozmana Staneta.
Svoje spomine nanj je na slovesnosti delil tudi njegov soborec Franc Sever Franta. »V slovenski zgodovini nismo imeli komandanta, kot je bil Stane. Ponosen sem, da sem bil njegov soborec,« je poudaril in dodal, da je bil Franc Rozman Stane velik Slovenec, plemenit človek, rojen in nadarjen poveljnik in strateg, ki je po imenu
klical vseh 550 svojih borcev. Spomnil pa se je tudi, kako rad je imel konje. »Ko smo nekoč sedeli ob ognju in poslušali zgodbe starejših partizanov, je imel enega svojih redkih govorov, ki so trajali več kot pet minut, tudi Franc Rozman Stane. Povedal nam je, kako si bo takoj po koncu vojne kupil svojega konja,« je razložil Franc Sever Franta in dodal, da je dolg slovenskega naroda, da mu kupimo konja, in sicer bronastega, ki bi ga postavili na piedestal v naši prestolnici.
Franc Rozman Stane je bil tudi španski borec, saj je bil med prvimi prostovoljci, ki so šli v Španijo, ko je izbruhnila španska državljanska vojna. »Doma pa je bil na vodilnih vojaških položajih od leta 1942 dalje, ko so se začele ustanavljati slovenske partizanske brigade. Med drugim je bil komandant zelo pomembne enote, prve slovenske brigade, znane pod imenom Druga grupa odredov,« so še pojasnili na petkovi slovesnosti. Smrtno se je ponesrečil 7. novembra 1944 med preizkušanjem lahkega minometa, kar pri nekaterih vzbuja domneve, da je šlo za atentat nanj. A kot je na posnetku, ki so ga zavrteli na petkovi prireditvi, pojasnil Lado Ambrožič Novljan, ki je bil takrat ob njem, ni mogoče govoriti o nikakršni sabotaži ali atentatu, ampak je bila zgolj nesreča.
Legenda je bil že med vojnoOb sedemdesetletnici smrti partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta so v Pirničah pripravili prireditev Brigade s hribov.
Na prireditvi v kulturnem domu v Pirničah so se spomnili sedemdesete obletnice smrti partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta. / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik – V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Kamnik so minuli teden pripravili dan odprtih vrat, s katerim so predstavili številne dejavnosti, ki potekajo v Centru, življenje in delo otrok in mladostnikov v osnovni in srednji šoli, domu ter na medicinski rehabilitaciji. Osrednji dogodek dneva je bilo slavnostno odprtje nove senzorne sobe, ene redkih in najbolje opremljenih tovrstnih sob pri nas, namenjene igri otrok, ki imajo senzomotorične okvare.
»Ti otroci se ne znajo igrati sami, bojijo se gibanja in sprememb položaja. V tej sobi bodo s pomočjo terapevtov in različnih pripomočkov spoznavali gibanje, primerno odzivanje
na dražljaje iz okolja in krepili vseh sedem čutil, s tem pa jih privajamo na čim bolj samostojno življenje. Učinek terapije je največji pri čim mlajših otrocih, samo v našem centru pa je takšnih štiriindvajset,« nam je povedala vodja terapije za senzorno integracijo Anka Auersperger. Ureditev prostora in nakup potrebne opreme sta znašala dobrih 32 tisoč evrov, sedemnajst tisočakov so prispevali donatorji, 500 evrov Občina Kamnik, preostanek pa je zagotovil zavod sam, od tega so večji del denarja zbrali na februarskem dobrodelnem koncertu v ta namen Skupaj do novega cilja. Senzorno sobo je slavnostno oprl novi direktor Ciriusa Goran Pavlič, ki je vodenje zavoda prevzel pred slabim mesecem.
Igralnica za krepitev čutilV zavodu Cirius so odprli sodobno opremljeno senzorno sobo, ki je pravzaprav igralnica za otroke s senzomotoričnimi okvarami.
Senzorna soba je velika pridobitev predvsem za najmlajše.
Foto
: Tin
a D
okl
Bled – Smučarski klub Bled ima v svojih vrstah več kot petde-set članov, mladi tekmovalci se udeležujejo domačih in med-narodnih tekmovanj. Denar za delovanje kluba zbirajo tudi s prireditvami, temu je namenjena tudi današnja prireditev, ko bo ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu komedija Gorana Vojnovića z naslovom Tak si, v kateri nastopata Klemen Sla-konja in Tadej Toš. Pripoveduje o tem, kaj se zgodi taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse in dementni profesor marksizma. Smučarski klub bo od 28. do 30. novembra orga-niziral v osnovni šoli na Bledu tudi smučarski sejem.
Izkupiček od prireditve za delovanje kluba
6 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201-42-41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
6 EUR
Knjiga vsebuje recepte za torte, izdelke iz kvašenega testa, biskvitnega testa, krhkega testa ter razne druge sladice. Prednost te knjige je v tem, da prinaša preprosta, praktična in preizkušena navodila na enostaven in vsakomur razumljiv način. Cena knjige je
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
OkusimO belO krajinOVabimo vas, da se nam pridružite in spoznate Belo krajino. Okusili bomo različne vrste vin, se najedli pogače, na duhovit način v Osnovni šoli Brihtna glava spoznali posebnosti Bele krajine, si ogledali Sloven-ski gasilski muzej v Metliki in tri cerkve, imenovane Tri fare v Rosalni-cah, ogled bomo zaključili v Soseski zidanica v Drašičih, kjer nam bodo predstavili način zbiranja vina v zadrugah pred več kot stotimi leti. Ob tem bomo poskrbeli tudi za dobro glasbo in zanimive zgodbe. Vrnitev domov načrtujemo ob približno 20. uri.
Odhod avtobusa:Ob 7.30 z AP Radovljica, ob 7.50 z AP Creina, ob 8.00 z AP Primskovo, ob 8.20 z AP Škofja Loka.
Cena izleta je 37 EUR.Cena vključuje: prevoz, pokušino belokranjske pogače in več vrst vin v Soseski zidanica, ogled Slovenskega gasilskega muzeja, spoznava-nje Bele krajine v Osnovni šoli Brihtna glava, ogled Treh far v Rosalni-cah in okusno belokranjsko kosilo na kmečkem turizmu.
Za rezervacijo čim prej pokličite po tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite osebno na bleiweisovi 4 v kranju ali pišite na: [email protected].
Za odjave, ki prispejo kasneje od ponedeljka, 24. novembra do 9. ure, zaračunamo potne stroške.
IZLET// sreda, 26. novembra 2014
Cveto Zaplotnik
Škofja Loka – Društvo goji-teljev malih živali Kranj je minuli konec tedna prip-ravilo v nekdanjem hote-lu Transturist v Škofji Loki petnajsto gorenjsko razsta-vo malih živali. Obiskoval-ci, med katerimi so prevla-dovale družine z majhnimi otroki ter starejši, ki doma že gojijo male živali ali se za to zanimajo, so imeli kaj videti. Gojitelji iz petih dru-štev (Kranj, Jesenice, Vrhni-ka, Ljubljana Moste - Polje in Kamnik - Domžale - Men-geš) so postavili na ogled 110 kuncev, 88 kokoši in drugih vrst perutnine ter 104 golo-be – skupno več kot petde-set različnih pasem. Sod-niki so izmed živali izbrali prvake pasem in tudi najbo-ljše kolekcije živali. Pri kun-cih so bili glede na število nagrajenih živali najboljši jeseniški gojitelji, pri perut-nini in golobih pa kranjski. Obiskovalci so si še posebej
z zanimanjem ogledovali kunca orjaškega lisca, težke-ga več kot devet kilogramov, slovensko avtohtono štajer-sko kokoš, mehlenske koko-ši (kura je težka okrog štiri kilograme, petelin pa je še kilogram težji) in med golo-bi avtohtonega slovenske-ga beloglavčka. »Zanima-nje za gojenje malih živa-li zaradi pomanjkanja časa, denarja in volje upada, tudi v društvih je vse manj mla-dih,« ugotavlja vodja raz-stave in predsednik kranj-skega društva Stane Koro-šec in dodaja, da je pri goje-nju perutnine in kuncev tudi ekonomska računica in da je kunčje meso zaradi nizke vsebnosti maščob in holes-terola še posebej primerno za uživanje.
Kranjsko društvo bo pri-hodnje leto praznovalo osemdesetletnico obstoja, ob jubileju bi radi pripravili nekoliko obsežnejšo razsta-vo malih živali ob enem od trgovskih centrov v Kranju.
Male živali na razstavi
Damjana Malovrh iz Potoč z orjaškim liscem / Foto: Gorazd Kavčič
Mateja Rant
Žiri – V sklopu glasbeno-do-brodelnega projekta 20 za 20, ki ga je pred dvema leto-ma ob dvajsetletnici svojega glasbenega ustvarjanja za-snoval bobnar zasedbe Elvis Jackson Marko Soršak Soki, so minuli petek Osnovni šoli Žiri kot prvi šoli v Sloveniji podarili nova glasbila.
Z dvajsetimi glasbeni-ki, ki so tako ali drugače za-znamovali njegovo glasbe-no pot, je Marko Soršak Soki posnel zgoščenko z nas-lovom 20 za 20 in pri tem sedel za bobne k Tabujem, skupini Mi2, Janu Plestenja-ku, Siddharti, Kingstonom, Big Foot Mami, Orkestru Pošte Slovenije in številnim drugim. Izkupiček dona-cij, ki jih »kupci« namenijo za zgoščenko, bodo name-nili nakupu instrumentov za osnovne šole, ki jih naj-bolj potrebujejo. V petek je tako že razveselil žirovske učence, ki jih je presenetil
z novo bas kitaro, bas ojače-valcem in cajonom v vred-nosti okrog šeststo evrov. S svojim projektom nam-reč želi mladim omogočiti ukvarjanje z glasbo in pos-ledično skrbeti za prihodnje
generacije glasbenikov v Sloveniji. Osnovno šolo Žiri so kot prvo obiskali zato, je pojasnil Soršak, ker so po angažiranosti na glasbenem področju tako učiteljskega kolektiva kot samih učencev
lahko zgled marsikateri šoli. »Tu deluje šolski band, ki ga vodi izjemni Jaka Strajnar, pohvale pa tudi ravnatelju šole Marijanu Žaklju, ki vid-no diha z rokerskimi duša-mi,« je navdušen Soršak.
Glasbila za žirovsko šolo
Marko Soršak Soki je z novimi instrumenti razveselil žirovske šolarje.
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka – Zavod za kultu-ro Škofja Loka je objavil jav-ni natečaj za izbor kakovos-tnih spominkov, ki jih bodo lahko uporabljali kot zaščit-ni znak Škofjeloškega pasi-jona 2015. Na natečaju bodo lahko prišli v poštev samo izdelki, ki prepo znavno in izvirno predstav ljajo rešit-ve, izhajajoče iz Škofjelo-škega pasijona, odražajo čas pasijona (18. stoletje in
postno-velikonočni čas) ali kažejo na kulturno dedišči-no Škofje Loke in okolice iz časa pasijona.
Prispele izdelke bo oce-njevala strokovna komisi-ja v skladu s strokovnimi merili, ki vključujejo sporo-čilnost izdelka, primernost tehnologije, njegovo upora-bnost in celovitost. Komisi-ja bo izmed prispelih vlog izdelala seznam spomin-kov, ki ustrezajo kriterijem za uporabo zaščitnega znaka
Škofjeloški pasijon 2015. Izdelovalci izbranih spo-minkov bodo imeli izključ-no pravico uporabe logoti-pa Škofjeloškega pasijona za konkretne izdelke, pra-vico do prodaje teh spomin-kov v času uprizarjanja Ško-fjeloškega pasijona nepo-sredno ob prizoriščih upri-zoritev in možnost posre-dovanja izdelkov za potre-be obdarovanja (protokolar-nega, poslovnega in podob-no) v pasijonskem letu 2015.
Izbrani izdelki bodo prejeli naziv Pasijonski spominek 2015 in možnost prodaje pod to oznako tudi v obdob-ju do naslednje uprizoritve leta 2021.
Rok za prijavo na razpis je 9. januar 2015. V prosto-rih Loškega muzeja na gra-du pa bodo 19. novembra ob 10. uri organizirali brezplač-no delavnico na temo kako-vostnega spominka, ki jo bo vodil priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj.
Natečaj za pasijonski spominek
LET BREZPLAČNEGA REDNEGA VZDRŽEVANJA
LET BREZOBRESTNEGA FINANCIRANJA EOM=0%
LET TOVARNIŠKE GARANCIJE
BREZ POLOGA.BREZ OBRESTI.
BREZ STROŠKOV.
www.kia.si
SEDEM LET BREZ SKRBI
POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU NOVEGA VOZILA KIA
+4xZIMSKE
PNEVMATIKEZA 1 EUR
MESECEVDO
+ +0EUR
BREZPOLOGA 0BREZ
OBRESTI
% EOM
BREZSTROŠKOV0EUR 84
MOŽNOST NAKUPA PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA!
PodaljSano do 30. 11.
www.facebook.com/KIASlovenija
Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 97 – 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km.
KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana, 01/58-43-425 MEDVODE: ČREŠNIK 01/361-22-50; KRANJ: NASMEH 04/235-17-77; BLED: AMBROŽIČ 04/574-17-84
Akc. ponudba EOM = 0% za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d. po rednem MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. ali kreditne pogodbe preko Sberbank d.d. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%, stroški financ. in odobritve 0 EUR. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Ob nakupu novega vozila KIA podarimo zimske pnevmatike za doplačilo 1 EUR (ne vklj. platišc in montaže). Ponudba »7 let brezplačnega rednega vzdrževanja« vključuje redne servise po predpisanem planu proizvajalca in velja do dopolnjenih 7 let ali prevoženih 150.000 km (do izpolnitve enega izmed dveh pogojev). Podrobnosti na voljo pri poobl. zastopniku vozil Kia. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka in na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.
Mre
ža s
ervi
sov
d.o.
o.,
Lesk
ovšk
ova
cest
a 2
, Lj
ublja
na
8 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014
Medijski pokrovitelj
2. SNL, 15. krogTriglav : Roltek Dob
Nedelja, 16. 11. 2014, ob 14.00, ŠC Kranj
NK
Trig
lav
Kran
j, Pa
rtiz
ansk
a ce
sta
37, K
ranj
:
Jože Marinček
Domžale – Deževno vreme je zadnji konec tedna povzročilo precej preglavic tudi nogometašem. Zaradi prevelike namočenosti igrišč so namreč prestavili kar nekaj tekem, med drugim vse tekme 11. kroga gorenjske lige. Kljub vsem tegobam so uspeli pod streho spraviti vsa srečanja 17. kroga prve lige Telekom, tudi sosedski derbi med Domžalami in Kalcerjem Radomlje, ki so ga s sobote prestavili na nedeljo. Domžalčani so že v prvem polčasu pokazali, kdo je pravi gospodar igrišča, na katerem sicer oba kluba gostita domače tekme. V prvem polčasu so Domžalčani povedli z 2:0, v nadaljevanju pa še enkrat zatresli mrežo; med strelce pa so se vpisali Roman Morel, Aneff Medrano Rosso in Namenja Maksimović. Ostali rezultati: Zavrč – Olimpija 0:2, Celje – Gorica 2:0, Luka Koper – Rudar 1:3, Krka – Maribor 1:3. V vodstvu so Domžale z 41 točkami, osem manj jih ima Celje, Olimpija in Maribor jih imata po 32. Kalcer Radomlje ostaja na zadnjem, desetem mestu s 5 točkami. Zaradi igranja reprezentančne kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo z Anglijo, se bo prvoligaško tekmovanje nadaljuje 22. in 23. novembra.
V drugi slovenski ligi so prestavili dve tekmi, in sicer srečanje med Šenčurjem in Krškim, ki ga bodo odigrali 21. novembra, tekmo Roltek Dob – Tolmin pa dan kasneje. Srečanje med domačim Ankaranom Hrvatini in Aluminijem iz Kidričevega se je končalo brez zmagovalca (2:2), Farmatech Veržej pa je z 2:1 premagal Kostroj Dravinjo iz Slovenskih Konjic. V nedeljo so se pomerili še nogometaši Šmartnega 1928 in Triglava. Domače moštvo je povedlo že v 5. minuti, a je Triglavu uspelo izenačiti z zadetkom Aleša Poplatnika dve minuti pred odhodom na odmor.
Šmartno je devet minut pred koncem srečanja še enkrat povedlo, a že dve minuti kasneje je spet sledilo izenačenje prek Mateja Poplatnika za končnih 2:2. Triglav nadaljuje s slabimi predstavami proti slabšim tekmecem in ni izkoristil priložnosti, da bi se zavihtel na drugoligaški Olimp. V vodstvu tako ostaja Krško s 27 točkami in tekmo manj, na drugem mestu je TKK Tolmin s 25 točkami in tekmo manj, Kranjčani so s 25 točkami tretji. Roltek Dob je z 22 točkami peti, Šenčur s 14 točkami pa je osmi. Zadnji krog v jesenskem delu bodo odigrali konec tedna. V soboto bo
Šenčur gostoval pri Dravinji Kostroj, v nedeljo pa v Kranj prihaja Roltek Dob.
Rezultati 12. kroga 3. slovenske lige: Bled Hirter – Britof 3:0, Komenda – Kočevje 2:1, Ivančna Gorica – Šobec Lesce 2:1, Rudar Trbovlje – Zagorje 1:0, Kalcer Radomlje B – Sava Kranj 1:1, Kolpa – Jezero Medvode 3:1, Zarica Kranj – Ilirija Extra Lux (prestavljeno na 22. november). V vodstvu ostaja z 29 točkami Zarica Kanj, Komenda je šesta (19), Kalcer Radomlje B sedmi (15), Jezero Medvode osmo (15), Šobec Lesce enajsti (11), Sava Kranj dvanajsta (10), Bled trinajsti (10), Britof pa je štirinajsti (4).
Dež odplaknil več tekemDomžale imajo osem točk naskoka pred zasledovalcem. Kranjčani nadaljujejo s slabimi predstavami proti slabšim nasprotnikom, kar se jim maščuje, da niso že vodilno moštvo na tekmovalni lestvici druge slovenske nogometne lige.
Prvoligaški obračun med Domžalami (v rumenih dresih) in Kalcerjem Radomlje je dobilo vodilno moštvo lige. / Foto: Gorazd Kavčič
Vilma Stanovnik
Kranj – Smučarski sejem, kot na kratko večina pravi prireditvi, ki je še vedno najbolj znana po tem, da je moč prodati staro smučarsko opremo in ugodno kupiti rabljeno, je v štiridesetih letih spreminjal predvsem lokacijo, saj so ga najprej pripravljali v Delavskem domu, nato v Tekstilni in čevljarski šoli, Ekonomski šoli, Gorenjskem sejmu, prostorih Inteksa, Globusa in zadnjih pet let v garaži Mercator centra Primskovo.
Čeprav je vsa leta ohranil osnovno nalogo, pa je dobival tudi nove dimenzije, saj se je rabljeni opremi za smučanje pridružila tudi rabljena in nova oprema za vse ostale zimske športe, ponudba cenejših smučarskih vozovnic, pa tudi predstavitev
zimskošportnih centrov. Kot v imenu organizatorjev Zveze učiteljev in trenerjev smučanja Kranj pravi Robert Bauman, bo tudi letos tako, saj bodo obiskovalci vseh starosti, ki bodo od tega četrtka do nedelje, 16. novembra, prišli v kletno etažo Mercator Centra Primskovo, lahko poiskali tako novo kot rabljeno zimsko opremo, od smuči do smučarskih čevljev, pa tudi zaščitno opremo, od čelad do ščitnikov. Poleg tega bo na razpolago veliko različnih oblačil, od funkcionalnega spodnjega perila naprej. Kupiti bo moč opremo za deskanje, turno smučanje, sankanje in tudi drsanje.
Ob sejmu bo priložnost tudi za druženje, saj predsednik ZUTS Kranj Brane Miklavčič pojasnjuje, da so najštevilčnejši zbor v Sloveniji.
Združujejo namreč kar 215 članov, učiteljev smučanja, ki večinoma poučujejo na Krvavcu. »Vsako leto naš sejem obišče okoli deset tisoč obiskovalcev in želimo si, da bi bilo tudi letos podobno,« pravi Miklavčič in dodaja, da bodo sejem
odprli v četrtek ob 14. uri, v petek in soboto bo odprt med 9. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 13. uro. Vstopnine ne bo, ker v letošnjem letu sejem praznuje jubilej, pa za obiskovalce pripravljajo tudi nekaj prijetnih presenečenj.
Letos že štirideseti smučarski sejemOd četrtka do nedelje bo potekal jubilejni kranjski zimskošportni sejem, ki ga pripravljajo pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Kranj.
Kljub različnim novostim sejem ostaja predvsem priložnost za zamenjavo rabljene zimskošportne opreme.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič,
arh
iv G
oren
jske
ga g
lasa
Simon Šubic
Šenčur – Košarkarji Šenčurja Gorenjske gradbene družbe so v soboto v petem kolu 1. košarkarske lige Telemach zabeležili prvo zmago; Hopse iz Polzele so v tekmi polni preobratov ugnali z 79:72 (13:12, 16:18, 18:24, 32:18). Pri domačih sta bila najbolj razpoložena Štefan Kosec (20 točk, 7 skokov) in Boris Jerši (19 točk, 8 skokov), pri gostih pa nekdanja reprezentanta Samo Udrih (26 točk, 6 podaj) in Goran Jagodnik (21 točk, 6 skokov).
Če upoštevamo še premierno prvoligaško sezono 2009/2010, so Šenčurjani s sobotno zmago prekinili niz kar 34 zaporednih porazov v 1. SKL, zato je bilo veliko veselje po tekmi razumljivo. »»Izredno smo veseli prve in nasploh premierne zmage našega kluba v Ligi Telemach. Proti Hopsom je bilo težko igrati, saj so 35 minut vztrajali v conski obrambi, kar je nekoliko omrtvilo tekmo. Mi smo zadnjih 15 minut srečanja odigrali zbrano in agresivno v obrambi, posledično pa nam je stekla tudi igra v napadu. Za prikazano borbenost v tem delu tekme bi rad tudi čestital fantom.
Posebna zahvala po tej zmagi gre mojemu pomočniku Gregorju, ki je napravil zares dobro pripravo na nasprotnike. Upam, da bo sedaj publika na naših tekmah še številnejša,« je potek zelo napete tekme, v kateri so Šenčurjani gostom nekajkrat dopustili dvoštevilčno vodstvo, a so se venomer vrnili, komentiral domači trener Igor Kešelj.
Največji »mrk« so Šenčurjani doživeli na uvodu v drugo četrtino, ko je gostom uspel delni izid 10:0 za prednost 22:13, podobno pa tudi na začetku drugega polčasa, ko so Pol
zelani z delnim izidom 10:0 pobegnili na 11 točk prednosti (40:29), preden so domači košarkarji dosegli prvi koš. Gosti niso več dopustili preobrata in so pred zadnjim premorom povedli s 54:47. Zadnjo četrtino so bolje začeli domači in prišli do izenačenja 56:56, nato pa na krilih Kosca povedli in prišli do tako želene prve zmage v državnem prvenstvu.
Košarkarji Helios Suns so v vnaprej odigranem srečanju proti Krki že v sredo izgubili v Novem mestu (69:58). Na lestvici vodi Tajfun (10), Helios Suns (8) je četrti, Šenčur Gorenjska gradbena družba (6) je osmi.
Šenčurjani prvič zmagaliŠenčurski košarkarji so prvič zmagali šele v svoji 35. prvoligaški tekmi.
Šenčurski košarkarji so do prvenstvene zmage v državnem prvenstvu prišli na krilih odlično razpoloženega Štefana Kosca (z žogo). / Foto: Gorazd Kavčič
Zell am See – Konec tedna so se v mednarodni hokejski ligi INL odigrala štiri srečanja. Na Jesenicah so domači hokejisti v težki in napeti tekmi premagali HC Kapfenberg z 2:1 (2:0, 0:1, 0:0). Triglav je gostoval v Zell am Seeju in kljub dobri igri priznal premoč domačega moštva (5:3; 1:0, 1:2, 3:1). Triglav je igral brez treh standardnih igralcev Jana Lampiča, Tilna Kalana in Krištofa Potočnika, ki so bili z reprezentanco U20 v Budimpešti. Ostala rezultata: EHC Lustenau – EHC Bregen-zerwald 0:1 in Celje – EC Die Adler Stadtwerke Kitzbuhel 6:3. V vodstvu je Bregenzerwald s 23 točkami, Jesenice so tretje z enako bero točk, Celje je z 12 točkami na sedmem mestu, Triglav z 9 točkami pa je osmi. Playboy Slavija je s 7 točkami na desetem mestu, MK Bled pa s 6 točkami na enajstem mestu.
Kljub dobri igri nov poraz Triglava
9Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 REKREACIJA [email protected]
'Končno je Zamberlan priso-ten tudi na Gorenjskem!' je prvi vzklik vsakega alpinista, gorni-ka in ljubitelja pohodništva, ko stopi v trgovino A2U, ki se naha-ja v šenčurski industrijski coni.
Zamberlan je družinsko pod-jetje iz Torrebelvicina v Venetu. Veljajo za čevljarje, ki so v vsej svoji dolgoletni tradiciji posta-li izdelovalci pohodniške obut-ve z veliko začetnico. To pome-ni, da so prepoznavni po tradici-ji in kakovosti. Če vprašate njih, pravijo, da se tradicija dela že s tem, da preživiš na trgu kot maj-hno družinsko podjetje in da je zanje vendarle kakovost nji-hovih izdelkov glavno vodilo. V vseh teh letih nenehno skušajo
izpopolnjevati svoje izdelke, ves čas so v stiku z uporabni-ki in vse svoje znanje skušajo nadgraditi z novimi tehnologija-mi. Zamberlan igra pomembno
vlogo v vrhunskem alpiniz-mu, gorništvu in med vsemi ostalimi ljubitelji pohodništva. V podjetju A2U pravijo, da so svoj prodajni program nadgradili z
Zamberlanom, ker bi radi Gore-njcem ponudili »gorenjski goj-zar«. Ko so v njihovem proizvo-dnem programu zagledali toli-ko različnih usnjenih pohodni-ških čevljev, so si rekli, da to pa morajo ponuditi gorenjskim lju-biteljem gora in vsakdanjega življenja na sončni strani Alp, saj so v njihovem programu tudi raznoliki usnjeni mestni »goj-zarji«. Seveda pa je moč izbira-ti med neštetimi modeli, name-njenimi za različne »gorniške« dejavnosti, ki so narejeni iz naj-naprednejših materialov. V pro-dajalni A2U bo tako prav gotovo nekaj zase našel vsak pravi ljubi-telj pohodništva in alpinizma, ki da nekaj na tradicijo in kvaliteto.
Tradicija in kvaliteta od leta 1929Prodajalna koles in kolesarske opreme A2U iz Šenčurja je svojo prodajno ponudbo razširila s priznano italijansko znamko Zamberlan, ki se ponaša s 85-letno tradicijo.
Usnjen 'gojzar' za v mesto ... ... in klasika za v hribe
NOVO V TRGOVINI A2U
VRHUNSKI POHODNI ČEVLJIZAMBERLAN
Pridite in spoznajte se s 85 letno tradicijo izdelave enih od najboljših
čevljev za vse vrste pohodništva in plezanja.
tradicijo izdelave enih od najboljših tradicijo izdelave enih od najboljših čevljev za vse vrste
pohodništva in plezanja.
A2U, trgovina in storitve d.o.o., Poslovna cona A 53, 4208 ŠenčurDelovni čas trgovine: od pon. do pet. 8.00 - 19.00, sob. od 8.00 do 13.00
T: 04 2559 170, E: [email protected], www.a2u.si
Miroslav Cvjetičanin
Mače – Osma sezona priljubljene zimske tekaške rekreacije je na start prve preizkušnje privabila 78 tekačic in tekačev. Vse od nedeljskega prvega kroga, se pravi od 9. novembra, pa do zadnjega kroga, ki bo 15. februarja, se bodo tekači vsako nedeljo točno ob 9. uri
zjutraj zbirali na petih lokacijah. Tekli bodo na Kališče, Jošt nad Kranjem, Krvavec, Mohor ter okoli posestva Brdo. Opraviti bodo morali tri kroge, kar pomeni petnajst tekem. Vsak krog se 100 točk enakomerno porazdeli od prvega do zadnjega v treh moških in eni enotni ženski kategoriji. Na prvi tekmi prvega kroga je med ženskami zmagala Nuša Beke, med moškimi v kategoriji moških nad 50
let je bil najhitrejši Aleš Rozman. V kategoriji moških od 36 do 50 let je bil najhitrejši Simon Strnad. V najmlajši kategoriji moških do 35 let pa je zmagal Simon Novak, ki je trenutno tudi absolutni zmagovalec oziroma vodeči po prvem krogu. Simon je pot od potoka ob vznožju Kališča pa do koče na vrhu pretekel in prehodil v pičlih
30 minutah in 28 sekundah. Naj vas ta rezultat ne odžene od nedeljske rekreacije. Namen organizatorja je dobra zimska vadba in ne zgolj podiranje rekordov, zato ste vabljeni vsi ljubitelji teka in pohodništva.
Razpored: Kališče: 9. 11., 14. 12., 18. 1.; Jošt: 16. 11., 21. 12., 25. 1.; Krvavec: 23. 11., 28. 12., 1. 2.; Mohor: 30. 11., 4. 1., 8. 2.; Brdo: 7. 12., 11. 1., 15. 2. Startnine ni. Veljata le dobra volja in »fair play«!
Vsako nedeljo ob devetihPrvi krog Kranjske zimske tekaške lige se je začel v nedeljo s tekom na Kališče.
Število udeleženk Kranjske zimske tekaške lige se vsako leto povečuje. / Foto: KZTL
Miroslav Cvjetičanin
Izbira nahrbtnika se začne s številom litrov. Za enodnevne pohodniške ture ali pohajkovanja zadostuje nahrbtnik prostornine od 20 do 40 litrov. Za nekajdnevne zimske pohode izberemo nahrbtnik velikosti od 50 so 80 litrov. Za še daljša potovanja pa imajo nahrbtniki tudi do 100 litrov prostornine. Manjši so seveda tudi lažji, a če že dlje časa niste kupili pohodniškega nahrbtnika, morate vedeti,
da so tehnološko zelo napredovali. »Ogromni ruzaki« so danes lahko lažji, kot si upate predstavljati. Predvsem pa gre tudi za samo tehnično izdelavo. Vse je narejeno tako, da vas čim manj moti pri hoji ali plezanju.
Udobnost je najpomembnejša
Sodobni nahrbtniki so narejeni iz umetnih poliestrskih materialov. Če niso stoodstotno neprepustni za dež, obstajajo posebna
dodatna pokrivala, cerade, ki jih nataknemo čezenj, kadar je treba. Hrbtišča se našega hrbta popolnoma dotikajo ali pa se ne prilagajajo povsem, ker je med našim hrbtom in nahrbtnikom nekaj prostora za pretok zraka. Prvi, tisti, ki se popolnoma prilagajajo hrbtu, so večji, namenjeni alpinistom in turnim smučarjem. Nahrbtniki s hrbtiščem za boljši pretok zraka so namenjeni nezahtevnim oziroma lažjim pohodom. Ti nahrbtniki ne visijo proč od nas, ampak so od našega hrbta odmaknjeni zaradi posebnih mrežic oziroma všitih mrežastih panelov, ki omogočajo pretok zraka, zato se na tem mestu tudi manj znojimo. Pri takih modelih pa moramo zato biti bolj pozorni pri obtežitvi, kajti lahko se zgodi, da se zaradi oddaljenosti od hrbta naravno težišče pomakne preveč nazaj.
Sestavni deli dobrega nahrbtnika
Hrbtišče, ki omogoča dober pretok zraka med nahrbtnikom in našim hrbtom s pomočjo všitih mrežastih panelov. Kapa nahrbtnika z žepom za lažjo opremo, ki jo med pohodom najbolj potrebujemo. Vrhnji žep za kompas, zemljevid, telefon ali nepogrešljive robčke. Stranska žepa sta zelo dobrodošla in praktična. Va nju spravimo rokavice, prigrizke, kapo, trak, vetrovko ali malo prvo pomoč, plastenko s pijačo. Ledveni pas z žepom
na zadrgo. V ta žep po navadi spravimo energijske ploščice, saj je energija poleg užitkov najpomembnejša tema vsakega pohoda. Stabilizacijski trakovi, ki omogočajo nastavitev položaja na hrbtu po višini. Prsni pas za dodatno nastavitev in stabilizacijo pri nošenju. Dodatni pritrjevalni trakovi za pohodniške palice ali cepin. Sodobni nahrbtniki imajo tudi poseben prekat, v katerega namestimo vodni meh, ki je zelo uporabna zadeva, saj vemo, da brez primerne tekočine ne smemo nikamor. S pomočjo cevke, napeljane iz meha do prsnega pasu ali stabilizacijskih trakov, bomo ves čas imeli meh v bližini ust in s tem bomo vedno dobro hidrirani. Danes je vodni meh sestavni del vsakega dobrega nahrbtnika.
Več je dražje, ampak se obrestuje
Pri odločitvi za nakup mora biti na prvem mestu udobnost in takoj za njim funkcionalnost. Spomnimo se, kako smo slabe volje, ko vedno znova ugotavljamo, da večji ko je nahrbtnik, več časa brskamo po njem. Po funkcionalnem nahrbtniku nikoli ne brskamo, ker točno vemo, da je vse, kar potrebujemo, točno na svojem mestu in dostopno kadarkoli, brez da bi ga sploh snemali z ramen. Več prekatov, več trakov, več žepkov, višja je cena. Vendar na teh nekaj evrov, kolikor več stanejo dobri nahrbtniki, pozabimo že po prvem pohodu.
Pravilna izbira nahrbtnikaDa je pravilna izbira nahrbtnika pomembna, izvemo takrat, ko začnemo vanj zlagati potrebno opremo.
Dober nahrbtnik je predvsem udoben in funkcionalen. Vsa oprema mora biti točno na svojem mestu, vedno dosegljiva in nikoli moteča.
10 Gorenjski glastorek, 11. novembra [email protected]
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: [email protected].
Muci, sovica, žabica ali lokomotiva, vsaka prikupna pisana kartonka bo vašega malčka kaj novega naučila.
Zelo primerno tudi za darilo!
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
+ poštnina
7,50
EUR
Cena posamezne kartonke z luknjo
Bohinj – V četrtek popoldne so sprožili iskalno akcijo za pogrešanim starejšim moškim na območju Baškega prevala v Bohinju, v kateri so poleg policistov sodelovali tudi gorski reševalci Postaje GRS Bohinj. Pogrešanega so našli mrtvega na težko dostopnem strmem pobočju na nadmorski višini 1240 metrov, petdeset metrov pod stezo. Gorski reševalci so pokojnika z vrvno tehniko dvignili do steze in ga z nosili prenesli do poti, kjer so ga predali pogrebni službi.
Pogrešanega našli mrtvega
Simon Šubic, Jasna Paladin
Komenda – Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku, ki je sedaj že nekdanjega župana Komende Tomaža Drolca septembra lani zaradi zlorabe položaja pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju obsodilo na osem mesecev zaporne kazni. Po razlagi njegovih odvetnikov Rudija Potrpina in Petra Volgemuta je višje sodišče pravnomočno oprostilo Drolca oziroma spremenilo sodbo prvostopenjskega sodišča zaradi kršitev materialnega prava, saj so mu očitali pridobitev nepremoženjske koristi, za kar pa po ugotovitvi višjih sodnikov ni bil podan zakonski znak.
Tomaž Drolec je z razpletom razumljivo zadovoljen: »Še danes ne razumem, kako me je sodnica sploh lahko obsodila na osem mesecev zapora, ker naj bi se po njenem nepremoženjsko okoristil. Vseh šestnajst let vodenja občine nisem nikoli gledal na lastno korist, ampak le na dobro občine in tudi v primeru centra v Komendi je bilo
tako. Za prav nobeno osebno korist ni šlo, in čeprav je višje sodišče sodbo razveljavilo, so me ©ru meni© mediji očrnili, hkrati pa tudi mojo družino, in za to mi je hudo.«
Kamniška okrajna sodnica Barbara Kodela Kolar je septembra lani Tomaža Drolca obsodila, ker je 30. junija 2010 z Gorenjsko banko sklenil dve pogodbi o pristopu k dolgu, s katerima je podal poroštvo občine za poplačilo posojila zasebnega podjetja Hades Trgovina
do skupne višine 2,04 milijona evrov, ker bi moral po prepričanju sodišča pred podpisom obvezno pridobiti soglasje ministrstva za finance in občinskega sveta, poleg tega je bilo dano poroštvo v nasprotju z zakonom o financiranju občin, s tem dejanjem pa si je želel pridobiti nepremoženjsko korist, namreč da bi mu pripisovali zasluge za izvedbo projekta Center Komenda, je še ugotovila. Čeprav je tožilec Zoran Milanovič zahteval
zgolj pogojno kazen, se je sodnica odločila za kazen osem mesecev zapora, ker »glede na težo storjenega kaznivega dejanja pogojna kazen ne pride v poštev«.
Na podlagi danega poroštva je podjetje Hades prišlo do 6,8 milijona evrov kredita pri Gorenjski banki, s katerim naj bi dokončali gradnjo Centra Komenda, v katerem bi občina pridobila tudi neprofitna stanovanja. Gorenjska banka je kasneje od občine na podlagi njenega poroštva poskušala izterjati dobra dva milijona evrov, vendar je Okrožno sodišče v Kranju v začetku leta ugotovilo, da sta poroštveni pogodbi nični, ker Občina Komenda za njun podpis ni pridobila predhodnega soglasja ministra za finance, omenjena zadolžitev pa tudi nikdar ni bila sestavni del občinskega proračuna. Zakon o financiranju občin poleg tega občinam prepoveduje prevzem dolga, medtem ko dajanje poroštev dovoljuje le za proračunske uporabnike in javna podjetja v uprav ljanju občine, kar pa družba Hades ni, je svojo odločitev utemeljil kranjski sodnik Janko Bilban.
Drolec oproščen krivdeNekdanji komendski župan Tomaž Drolec je pravnomočno oproščen obtožb, da je leta 2010 zlorabil položaj pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju za gradnjo Centra Komenda.
»Še danes ne razumem, kako me je sodnica sploh lahko obsodila,« je Tomaž Drolec komentiral odločitev višjega sodišča. / Foto: Gorazd Kavčič
Kranj – Kranjski policisti so v nedeljo ponoči prejeli obvestilo o sumljivem zadrževanju treh oseb pred poslovnim objektom na Mladinski ulici v Kranju. Policisti so se na klic takoj odzvali in v hitri intervenciji na kraju prijeli dvajsetletno Novomeščanko in osemnajstletna Ljubljančana. Eden od Ljubljančanov je ob prihodu policistov ravno vlamljal v objekt. Vse tri so pridržali in zaslišali, sumljive predmete so jim zasegli, o kaznivem dejanju pa bodo s kazensko ovadbo obveščali pristojno državno tožil-stvo. Bojan Kos s Policijske uprave Kranj je ob tem poudaril, da lahko obvestila občanov o sumljivih ravnanjih bistveno prispevajo k preiskavi in preprečevanju kaznivih dejanj in so zato za policijo zelo pomembna. »Priče lahko na anonimno številko policije 080 1200 ali interventno številko 113 naznanijo pripravljalna dejanja za izvršitev kaznivega dejanja oziroma sporočijo, če se kaznivo dejanje že izvršuje. Naznanijo lahko tudi sume in jih opišejo, policisti pa jih bodo preverili in ukre-pali, če je bil kršen zakon,« je razložil.
Prijeti pri vlomu
Radovljica – Radovljiški policisti so v petek zjutraj pred radov-ljiško železniško postajo obravnavali Jeseničanko, ki je hodila po železniških tirih. Kot je pojasnila možem postave, je v Podnartu zamudila vlak, zato se je peš odpravila proti Radov-ljici. Ker je hoja po tirih ali v njihovi neposredni bližini izrecno prepovedana in se obravnava kot prekršek po Zakonu o var-nosti v železniškem prometu, so jo policisti z njih odstranili, o njenem nespametnem ravnanju pa bodo obvestili tudi pri-stojni prometni inšpektorat.
Hodila po železniških tirih
Simon Šubic
Kranj – »Zahteval bom revizijo mojega kazenskega postopka zaradi lažnega pričanja in lažnih listinskih dokazov. Vem, da bo moja bitka zahtevna in dolgotrajna, a prepričan sem, da bom na koncu uspel in dokazal svojo nedolžnost,« je prejšnji teden napovedal nekdanji tržiški župan Pavel Rupar, ki od 21. junija prestaja enoletno zaporno kazen, na katero ga je septembra 2012 zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic obsodilo kranjsko okrožno sodišče. Po ugotovitvah sodišča je Rupar februarja 2004 od avstrijske družbe Aquaplus kot tržiški župan prejel 40 tisoč evrov za povračilo stroškov občine pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo fekalne kanalizacije in čistilne naprave, vendar denarja ni nikoli predal občinski blagajni.
Prav zaradi omenjenih 40 tisoč evrov je Rupar, ki je tržiško občino vodil od leta 1994 do leta 2006, prejšnji teden pričal na Okrožnem sodišču v Kranju, kjer na gospodarskem oddelku poteka tožba Aquaplusa zoper Občino Tržič, v kateri avstrijska družba zahteva okoli 335 tisoč evrov odškodnine zaradi neuresničenega projekta čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini Tržič. Tožbeni zahtevek se nanaša tudi na spornih 40 tisoč evrov, glede katerih je sodnica Marija Bakovnik nameravala soočiti Ruparja in nekdanjega prokurista Aquaplusa Geralda Loewa, vendar se Avstrijec že tretjič zapored ni odzval vabilu, zato so nazadnje zaslišali le nekdanjega župana Ruparja, zaslišanju Loewa pa se je sodišče kljub ugovoru pooblaščenega predstavnika podjetja Aquplus Boruta Bernika Bogataja odreklo.
Odločitev sodišča bo znana predvidoma v mesecu dni.
Kot je Rupar povedal glede pogajanj med avstrijskim podjetjem in občino o realizaciji velikega komunalnega projekta, si je občina zaradi pomanjkanja lastnega denarja ves čas prizadevala za podpis končne pogodbe o izvedbi del v javnozasebnem partnerstvu, vendar
pa so šele proti koncu pogajanj, ko se je že iztekal rok za unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe podjetja Aquplus, spoznali, da Avstrijci niso resni in da želijo v Tržiču le zaslužiti brez dela. »V dveh letih, odkar smo podpisali prvi sporazum o nameri sklenitve pogodbe, razen pogajanja niso naredili ničesar drugega za realizacijo projekta. Izmerili niso niti metra od 26 kilometrov kanalizacije, opravili niso niti ene preverbe v zemljiški knjigi. Nič,« je povedal.
Za 40 tisoč evrov, za katere še vedno trdi, da jih je prejel Aquaplusov lobist Jurij Pinter in ne on, je Rupar prepričan, da jih avstrijsko podjetje nima pravice terjati od Občine Tržič. Ko mu je odvetnik Bernik Bogataj pokazal fotokopijo čeka, ki naj bi ga prejel na Dunaju, in ga pobaral, ali je premoženjskopravni zahtevek Občini Tržič že poravnal, pa je Rupar zatrdil, da je ta ček drugačen od tistega, s katerim so mu na istem sodišču dokazovali kazensko odgovornost. Še razlog več, da vloži zahtevo za revizijo kazenskega postopka, je Rupar po koncu zaslišanja dejal prisotnim novinarjem.
Rupar bo zahteval revizijoPavel Rupar je po pričanju v sodnem postopku zaradi tožbe avstrijskega Aquaplusa zoper Občino Tržič napovedal, da bo zahteval revizijo kazenskega postopka, v katerem je bil obsojen na eno leto zapora.
Pavel Rupar je v zaporu od 21. junija.
Žiri – Neznani storilec je pred dnevi Pod Griči v Žireh vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil zlatnino. Policisti so ugotovili, da je vlomilec v hišo vstopil z naviranjem okna. Shranjevanje denarja in dragocenosti doma ni najbolj pametno ravnanje, če ne poskrbite za ustrezno zavarovanje, najbolje v vgrajen in vzdrževan sef, opozarja policija.
Odnesel zlatnino
Jesenice – Policisti so konec tedna obravnavali prijavo nasilja v družini, kjer so nasilnežu izrekli tudi prepoved približevanja, in napad na policista, ki ga je osumljen 23-letni Jeseničan. Policista sta bila ob fizičnem napadu Jeseničana, ki je isto noč napadel še eno osebo, tudi poškodovana. Zaradi suma kaznivega dejanja zoper javni red in mir bo 23-letnik kazensko ovaden.
Obravnavali nasilneža
Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siZdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič
Zdravje Kakovost bivanja Zdrava prehrana Napredek v zdravstvu Zdravila Kozmetika Nasveti za dolgo življenje
Suzana P. Kovačič
V n o v e m b r u , mesecu ozave-ščanja o raku pljuč, so pri Društvu onko-
loških bolnikov Slovenije z okroglo mizo Miti in dejs-tva o raku pljuč želeli opo-zoriti na tega pogostega raka, ki je težko ozdravljiv, ima netipične simptome in bi se ga dalo z opustitvijo kajenja v večini primerov preprečiti. V Sloveniji odkrijejo že okrog 1300 novih primerov, deset odstotkov tudi pri nekadil-cih. Poznavanje te oblike raka je slabo in tudi simpto-mi niso značilni, zaradi česar je treba vzpostaviti visoko raven ozaveščenosti tudi na primarni zdravstve-ni ravni, da bodo zdravniki ustrezno odreagirali in pos-lali v specializirane centre primere, ki potrebujejo hit-ro obravnavo. Le okrog 16 odstotkov raka pljuč odkri-jejo v ozdravljivi fazi. Strokovnjaki so podali pre-gled trenutnega stanja na
področju odkrivanja in zdravljenja raka pljuč in predstavili postopke diag-nostike, zdravljenja (kirur-gija, radioterapija in kemo-terapija) in psihosocialne podpore bolnikom. Novoustanovljena Sekcija za raka pljuč bo skrbela za povezovanje vseh, ki si pri-zadevajo za obvladovanje raka pljuč in za čim boljšo kakovost življenja z bolezni-jo. Za predsednico koordi-nacijskega odbora sekcije so izvolili prof. dr. Tanjo Čufer, dr. med., specialistko inter-nistične onkologije na Klini-ki Golnik, ki je dejala, da polovica bolnikov pride z razsejanim rakom, ko je za uspešnejše zdravljenje pre-pozno. "Niti bolniki niti sami zdravniki niso dovolj pozorni.« Poleg zgodnjega odkrivanja bi se v večini pri-merov raku pljuč lahko izog-nili, če bi opustili kajenje, ki je najpogostejši vzrok zanj. Zato je tudi na področju pre-ventive treba storiti korak naprej. Ostali vzroki so kan-cerogeni v okolju: azbest, radon in radioaktivne snovi.
Ključna je zgodnja diagnostikaUstanovili Sekcijo za raka pljuč in organizirali okroglo mizo na temo Miti in dejstva o raku pljuč.
V dnevnem prostoru Doma starejših občanov Naklo bo v sredo ob 18.30 predavanje, na katerem bo svoje znanje in izkušnje o preventivi, značilnostih in zdravljenju sladkorne bolezni predstavil Tomaž Camlek, dr. med. Predavanje bo organizirano za stanovalce, njihove svojce, zaposlene in lokal-no skupnost.
Predavanje o sladkorni bolezni
Rastlinski pripravki – kako jih izdelati
Farmacevtov nasvet iz Gorenjskih lekarn
Ljudje se v skrbi za svoje zdravje vedno bolj vračamo k naravi. Nabiramo zdravil-ne rastline, iz njih pa izdelujemo priprav-ke za ohranjanje zdravja ali lajšanje bla-žjih zdravstvenih težav. Da bodo naši pri-pravki varni in učinkoviti, je neizogibno, da si najprej pridobimo bogato znanje o zdravilnih rastlinah. Celoten postopek izdelave zahteva veliko truda, skrbnosti in natančnosti. Dobro se poučimo tudi o tem, kako doma izdelane pripravke pra-vilno uporabljati.
Kako nabiramo zdravilne rastline Prvo pravilo je, da nabiramo le rastline, ki jih zelo dobro poznamo. Zamenjave s strupenimi rastlinami niso redke in ima-jo lahko tudi usodne posledice. Vsem nam so dobro znani primeri zastrupi-tev z jesenskim podleskom, ki so ga lju-dje zaradi slabega poznavanja zamenja-li za čemaž.Rastline nabiramo v čistem okolju, ob lepem in suhem vremenu. Izogibamo se nabiranju ob prevročem, presuhem ali prevlažnem vremenu. Ob nabiranju upoštevajmo vegetacijski ritem rastline, s katerim niha tudi vseb-nost učinkovin v rastlini, tako skozi letne čase kot tudi preko dneva. Rastlino nabe-remo v času, ko vsebuje največ učinko-vin. Tako poleti nabiramo zeli, liste in cve-tove, jeseni pa korenine, semena in plo-dove. Splošno priporočilo je, da korenine nabiramo zgodaj zjutraj, nadzemne dele rastlin pa dopoldne do dvanajste ure. Popoldne po peti uri ne nabiramo zdra-vilnih rastlin.Ob nabiranju skrbimo, da ne uničimo živ-ljenjskega prostora rastline in je ne izro-pamo.
Kako sušimo zdravilne rastlineTakoj ko rastlino naberemo, začne vene-ti, ob tem pa potekajo procesi razgradnje in izgube učinkovitosti. Zato je bistveno, da nabrano rastlino čim hitreje posuši-mo in tako ustavimo procese kvarjen-ja. Enako velja v primerih, ko potrebuje-mo za izdelavo pripravka svežo rastlino: postopka nadaljnje predelave se lotimo čim prej.Sušenje naj poteka hitro, temperatura naj ne preseže 40 °C. Sušimo na zračnem prostoru, v senci, najbolje na temnem
mestu. Lahko se odločimo tudi za suše-nje v sušilniku, v katerem je rastlina suha že v nekaj urah, namesto v nekaj dneh ob sušenju za zraku.Rastlino smo dobro posušili, ko pri drob-ljenju šumi in jo lahko uprašimo med prs-ti. Dobro posušena rastlina tudi čim bolj ohrani svojo barvo – siva ali rjava barva pomenita prevroče ali predolgo sušen-je. So pa tudi izjeme, na primer meta ali trpotec kljub pravilnemu sušenju pre-cej potemnita. Če rastline ne posušimo dovolj, se lahko zaradi previsoke vseb-nosti vlage hitro razrastejo bakterije in plesni.
Kakšne rastlinske pripravke izdelujemoIz rastlin pripravljamo različne izvlečke – vodne, oljne, alkoholne … Odločitev, kateri pripravek bomo izdelali, je odvis-na od lastnosti rastline oziroma učinko-vin, ki jih vsebuje. Naš cilj je, da izvleček vsebuje kar največ učinkovin. Poleg izbire ustreznega izvle-čka nam pri tem pomaga tudi čim boljša razdrobljenost rastline, saj se učinkovine iz manjših delcev lažje izlužijo. Tak pri-mer je komarčkov čaj: čaj iz nezdroblje-nih plodov vsebuje nekajkrat manj ete-ričnega olja kot čaj iz zdrobljenih plodov.Veliko rastlin vsebuje učinkovine, ki so dobro topne v vodi, zato je najbolj eno-stavno, da iz teh rastlin pripravimo vod-ni izvleček oziroma čaj. Več znanja pot-rebujemo za pripravo čajnih mešanic, saj ni enostavno sestaviti prave kombinacije
rastlin, ki se podpirajo v medsebojnem delovanju. Niso pa za vse namene primerni čaji. Tako bomo na primer za lajšanje kožnih težav iz cvetov ognjiča pripravili oljni izvle-ček, saj so njegove učinkovine topne v oljih, medtem ko z vodnim izvlečkom ne bomo dosegli želenega učinka. Za izde-lavo oljnih izvlečkov uporabljamo posu-šene rastline; izjema je šentjanževo olje, ki ga pripravimo iz sveže zeli šentjanže-vke. Oljne izvlečke lahko vgradimo tudi v mazila.Prednost alkoholnih izvlečkov ali tink-tur je, da so dlje časa uporabni, ker v alko-holu ne more priti do mikrobiološkega kvarjenja. So pa ti izvlečki močnejši kot čaji, zato so odmerki manjši; običajno jih odmerjamo po kapljicah. Sirupi so zaradi sladkega okusa primer-ni predvsem za otroke. Vsebujejo vsaj 50 odstotkov sladkorja. Iz rastlin, ki so bolj sočne, na primer iz mladih brezovih listov, lahko iztiskamo sokove – v soku dobimo vodotopne sno-vi, sok pa vsebuje tudi veliko več minera-lov kot čaj. Sok se hitro pokvari, zato ga lahko hranimo le nekaj dni v hladilniku. To je le nekaj osnovnih podatkov o ras-tlinskih pripravkih. Znanje s tega podro-čja si lahko pridobite iz zanesljivih virov informacij, ki jih najdete v knjigah, priro-čnikih, revijah, na predavanjih, delavni-cah. Po nasvet pa se vedno lahko obrnete tudi v Gorenjske lekarne, kjer vam bomo z veseljem pomagali.
Tjaša Prevodnik, mag. farm., spec.
www.gorenjske-lekarne.si, [email protected]ške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, ŽirovnicaFarmakoinformativna služba, Galenski laboratorij, Kontrolno analizni laboratorijSpletna lekarna: www.lekarnagorenjske.si Homeopatska zdravila za samozdravljenje – Za svetovanje se predhodno naročite.
Gor
enjs
ke le
karn
e, G
ospo
svet
ska
ulic
a 12
, K
ranj
Več kot 70 zdravilnih čajev za lajšanje prebavnih težav, prehladnih obolenj, vnetij sečil, blažjih psihičnih težav, kožnih obolenj, bolezni srca in ožilja …
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Več informacij o zdravilnih čajih si lahko preberete na naši spletni strani na povezavi bit.ly/gl-caji
Suzana P. Kovačič
Cilj kampanje je p o v e č a t i ozaveš čenost o š k o d l j i v o s t i visoke ravni tri-
gliceridov v krvi. Trigliceri-di so krvne maščobe, podo-bno kot holesterol, nujno potrebne za zdravo življen-je, preveč trigliceridov v krvi pa povzroča bolezni srca in ožilja, diabetes, kap in bolezni trebušne slinav-ke. "Njihova normalna meja je manj kot 1,7 mmol/l krvi," je pojasnil dr. Matija Cevc, specialist za žilne bolezni in predse-dnik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ter dodal: "V človeškem telesu se trigliceridi nahajajo zla-sti v maščobnih tkivih, po telesu pa se prenašajo s
krvjo v »maščobnih del-cih«, imenovanih lipopro-teini. Naše telo dobi maš-čobe iz hrane, nastajajo pa tudi v jetrih, zlasti takrat, kadar uživamo preveč kalo-rično hrano in pijemo slad-ke pijače«. Med kampanjo, ki se začenja z več predava-nji in brezplačnimi merit-vami najprej v Ljubljani, bodo zdravniki pojasnili, kaj so trigliceridi, kakšna je njihova normalna vred-nost, tveganja pri hipertri-gliceridemiji in kako jih je mogoče nadzirati s spre-membami življenjskega sloga ali zdravljenjem. Eno od tovrstnih srečanj bo ta petek od 17. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču na sejmu Narava-zdravje. Način ugotavljanja triglice-ridov so tudi preventivni zdravstveni pregledi.
Mesec trigliceridovNovembra Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije začenja izobraževalno kampanjo za bolnike in javnost Mesec trigliceridov.
Aktualno
12 Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014
Suzana P. Kovačič
Pravzaprav je Sreč-ko Blagovič , doma iz Praš, na nedavni oktobrs-ki terenski krvo-
dajalski akciji v Stražišču (zelo je pohvalil odziv krvo-dajalcev na tej akciji, op. a.) kri in plazmo daroval že sto-dvaindvajsetič; precej več-krat je daroval kri, plazmo le enajstkrat. Krvodajalec je postal z osemnajstim letom starosti, za to plemenito dejanje sta ga navdušila starša, oba krvodajalca. Zelo pogosto daruje bolnikom, ki so zboleli za rakom, levke-mijo; ko mu iz krvi vzamejo bele krvničke, naredijo t. i. citoferezo. Ker nima vozni-škega dovoljenja, ga v Ljub-ljano na Zavod za transfu-zijsko medicino in nazaj domov prepelje taksi, stroš-ke pa mu povrnejo. Srečko Blagovič je prepričan, da bo daroval, dokler bo le zdrav: »Lepo in prav je, da tisti, ki smo zdravi, pomagamo in s tem rešimo marsikatero življenje. Videl sem že več bolnikov in ker sem po naravi bolj občutljiv, mi je želja in potreba po pomoči verjetno še bolj segla do
srca,« je razložil in dodal, da bi bilo prav, da dan daro-vanja ostane dela prost dan. Srečko Blagovič je zdaj že upokojen, je član Krajevne organizacije Rdečega križa Mavčiče in je v odboru Društva invalidov Kranj. Hčerke, tri ima, se bodo o tem, ali bodo postale krvo-dajalke, odločile same, je še dejal, soproga pa je ravno tako krvodajalka. »Priznan-ja za 120-krat darovano kri in plazmo sem se razveselil, če pa lahko skromno dodam, bi se namesto v ta namen podarjenega darila zelo razveselil enodnevnega doživetja, morda v topli-cah,« je še dejal ob obisku na njegovem domu.
Dokler bom zdrav, bom darovalKrvodajalec Srečko Blagovič je prejel priznanje za 120-krat darovani kri in plazmo.
Srečko Blagovič / Foto: Tina Dokl
Jasna Paladin
V okviru Obmo-čnega združe-nja Rdečega Križa Kranj, ki združuje
štirideset krajevnih organi-zacij iz mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko, kri daruje sedem odstotkov odraslih med 18.
in 65. letom starosti, kar je nadpovprečno, saj se slo-vensko povprečje giblje okoli petih odstotkov.»V prvem polletju letošnje-ga leta smo zabeležili 2151 odvzemov krvi, kar je tri odstotke manj kot v istem obdobju lani, a se je na račun jesenskih terenskih krvodajalskih akcij število odvzemov povečalo na 3599, tako da smo načrtovano šte-
vilo odvzemov za letošnje leto že presegli. Vsem krvo-dajalcem se za plemenito dejanje iskreno zahvalju-jem. Zahvala gre tudi pros-tovoljcem, ki prispevajo k prepoznavnosti Rdečega kri-ža. Več kot sedemnajst tisoč jih je v Sloveniji, na območ-ju Območnega združenja Kranj pa jih aktivno deluje več kot tristo. Vaše delo je v teh časih še toliko bolj cenje-
no in hvalevredno. Še pose-bej me veseli, da so med današnjimi slavljenci mladi prostovoljci, ki se združujejo v klubu mladih OZ RK Kranj. Ustanovili so štiri eki-pe prve pomoči, ki uspešno tekmujejo na regionalnih in državnih tekmovanjih, sode-lujejo v humanitarnih akci-jah, nudijo brezplačne ure prve pomoči ¼ Odločitev, da človek pomaga sočloveku z
Radi darujejo kriNa tradicionalni slovesnosti kranjskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, ki je v petek potekala v Cerkljah, so podelili kar šestdeset priznanj krvodajalcem in prostovoljcem.
Krvodajalci, ki so največkrat darovali kri in plazmo (z leve): Franc Belehar, Metod Mrak, Srečko Blagovič, predsednik OZ Marjan Gantar, Viktor Erzar, Ivan Kern in Štefan Smrečnjak. / Foto: Matic Zorman
delom samega sebe, je naj-večje človekoljubno dejanje. Moč Rdečega križa je v tem, da v ljudeh zbuja plemenita čustva in jih motivira za dajanje pomoči. Hvaležni pa so nam vsi tisti, ki tovrstno pomoč potrebujejo,« je zbra-ne nagovoril predsednik Območnega združenja Kranj Marjan Gantar.Območno združenje bo letos podelilo priznanja 817 krvodajalcem, a bodo le-ti zahvale za 5-kratno do 45-kratno darovanje krvi in plazme prejeli na slovesno-
stih, ki jih organizirajo kra-jevne organizacije OZ RK Kranj. Vsi, ki pa so kri in plazmo darovali večkrat, pa so bili nagrajeni na sloves-nosti v Cerkljah, kjer so podelili tudi 35 priznanj pro-stovoljcem in organizaci-jam, ki podpirajo delo Rde-čega križa. Priznanji za 70-krat darovano kri in plazmo sta prejela Franc Belehar in Metod Mrak, 80-krat je daroval Ivan Kern, 90-krat Štefan Smrečnjak, več kot 100-krat Viktor Erzar, kar 120-krat pa Srečko Blagovič.
t: 03 78 08 110e: [email protected]
www.terme-dobrna.si
GORENJSKI GLAS 127 x191 mm.indd 1 6.8.2014 9:49:23
Poklič’Dobr’ oddih v Termah Dobrna + darilo MOBILNI TELEFON in 5 evrov na računuŽe od 38 evrov na osebo/dan v hotelu Park z vključenim polpenzionom + predplačniški paket FREE2GO z MOBILNIM TELEFONOM in 5 evrov na računu (velja na sobo). Veljavnost ponudbe do 22. 12. 2014.
Silvestrovanje – podaljšan 15% First minute popust do 23. 11. 2014! Rezervirajte svoj silvestrski paket že zdaj in privarčujte! Že od 186 evrov na osebo v hotelu Park*** + vključena svečana silvestrska večerja in ples.
Dobr’ oddih
v Termah Dobrna
+ darilo
MOBILNI TELEFON in 5 €
na računu
Kiropraktika
Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014 13
Kiropraktika je osredotočena na zdravljenje motenj v mišicah in okostju z manipulacijo ozi
roma poravnavanjem hrbtenice. Težave s hrbtenico lahko vplivajo na živčevje in prekrvavitev v drugih delih telesa. Z obravnavno takih težav lahko zdravljenje s kiropraktiko koristi splošnemu zdravju na več načinov.»Starejši ko smo, bolj je naša hrbtenica obrabljena in vretenca začnejo spreminjati obliko. Prihaja do procesa degeneriranja vretenc, ki pa ga kiropraktik lahko upoča
sni. Diski postajajo tanjši, kakšen živec se priščipne in to je lahko velik problem. Pa tudi za bolečine, neprijetno ščemenje v ramah, nogah je lahko vzrok hrbtenica. Dandanes pa so največja težava mojih pacientov bolečine v križu in vratu. Tudi glavobolov je veliko. Zadnje čase ljudem predstavlja velik problem tudi kakovost spanja. Ljudje se ponoči zbujajo in so naslednji dan utrujeni, se ne počutijo dobro. Z obiskom kiropraktika se lahko tudi to stanje izboljša,« razlaga kiropraktik dr. Donald J. Hopkins, ki je s svojim centrom za preventivo in zdravje hrbtenice Hrbtenica center že skoraj leto
in pol prisoten v Britofu pri Kranju, sicer pa v Sloveniji deluje že šestnajst let in ima veliko zadovoljnih pacientov.
Pomembna je gibljivost hrbtenice
Ko kiropraktik postavi diagnozo, se zdravljenje lahko prične. Terapevt stremi k temu, da vzpostavi normalno biomehaniko hrbtenice v mirujočem stanju s premikanjem hrbtenice in sklepov tako, da sprosti kakršen koli krč mišic ali napetost v ligamentih in pripravi hrb
tenične sklepe z uporabo hitrih in natančnih premikov. Cilj takega premikanja je zmanjšanje pritiska na določene hrbtenične živce, kar je – kot smo že omenili – najpogostejši vzrok za bolečine. »Ko imaš bolečine v križu, ti največkrat zdravniki predpišejo tablete, dobiš injekcijo, ti predpišejo fizioterapijo, če imaš srečo. Kar pa pri sami hrbtenični fleksibilnosti pravzaprav ne pomaga veliko. Moja rešitev je pač izboljšanje pacientove fleksibilnosti, kar na dolgi rok pomeni, da ljudje okrevajo, se lahko vrnejo nazaj v svoj ritem življenja, se tudi hitreje vračajo na delo.«
Dr. Donald J. Hopkins je kiropraktik in specialist za odpravo bolečin v hrbtu, križu, vratu, ramah, rokah, lopaticah, pri glavobolih, vrtoglavici, išiasu, lumbagu. Uporablja edinstveno mizo, ki je narejena posebej za raztezanje hrbtenice in križa. »Ko ležiš na njej, ni sile teže. Hrbtenica se razteguje in odpira prostor diskom.«
Bolečina ne izbira
Današnji način življenja je precej povezan s sedenjem, natrpanimi urniki, ko ljudje ne najdejo časa za rekreaci
jo ali nekaj vaj za hrbtenico in njena fleksibilnost tako z leti upada. »Ogromno je razlogov, zakaj ljudje ne najdejo časa zase; dejstvo je, da pač dnevna aktivnost ni na vrhu naše prednostne liste. Je pač na dnu in na dolgi rok se to pozna na telesu.« Vendar bolečina ne izbira. Prizadene mlade, stare, moške, ženske, revne in bogate.
Čas zdravljenja
Rezultati manipulacije se razlikujejo. Pri določenih pacientih je rezultat viden
takoj, pri drugih se pokaže po nekaj tednih ali v mesecu dni. Seveda je veliko odvisno od starosti in splošne kondicije pacientov. Na začetku (2–4 tedne) se priporoča dva do tri obiske na teden, nato eden do dva obiska na mesec. Normalna terapija traja od deset do dvajset minut. Večina pacientov potrebuje od pet do deset terapij, da dokončajo zdravljenje. »Eni se vrnejo v običajen ritem življenja, drugi pa bi morali razmisliti o drugačnem življenjskem slogu. Več časa posvetiti sebi, se lotiti
telovadbe, diete, se začeti bolj zdravo prehranjevati. Ni pa seveda pri vseh enako.«Največkrat si decembra zamislimo, kaj vse bomo uresničili s prihodom novega leta, ampak zakaj pa ne bi začeli z uresničevanjem že sedaj in potem dejansko vstopili v novo leto pripravljeni, v dobrem fizičnem stanju in vse, kar si bomo zaželeli, bo precej lažje izvedljivo.»Zato v bistvu sporočilo: če se želite počutiti bolje za novo leto, začnite že sedaj. Če začnete takoj, se za božič lahko že bolje počutite.«
V leto 2015 brez bolečin v križuDo novega leta je še dobrih šest tednov in zakaj ne bi tokrat v leto 2015 vstopili zdravi, brez težav s spanjem, bolečin v križu, katerih najpogostejši vzrok je preveč sedenja? Odločite se in izboljšajte svoje zdravstveno stanje že sedaj.
Dr. Donald J. Hopkins / Foto: AB
Lokacija ordinacije: Senično 82, 4294 Križe.
(05) 994 06 36
12.30 - 17.30 ure.
Lokacija ordinacije: Senično 82, 4294 Križe.
(05) 994 06 36
12.30 - 17.30 ure.
Če imate bolečine, nas pokličitena telefon 041/906 836Del. čas: ponedeljek, sreda, petek od 12.30 do 17.30;torek, četrtek od 10.00 do 13.00 Lokacija ordinacije: Britof 292, 4000 Kranj
HR
BTE
NIC
A C
EN
TER
D.O
.O.,
SE
NIČ
NO
82
, K
RIŽ
E
Nagradna križanka
14 Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014
Diabetes postaja eden najhujših zdravstvenih problemov našega časa, saj letno zahteva življenja 4 milijonov ljudi. Zato Mednarodna
zveza za sladkorno bolezen (IDF) vsako leto opozarja na pomembnost preventive, zgodnjega odkrivanja in izobraževanja o diabetesu.
V okViru praznoVanja je DruštVo DiabetikoV kranj pripraVilo niz aktiVnosti:
Ponedeljek, 10. novembra 2014, od 16. do 18. ure: Diabetični center v Kranju brezplačne meritve gleženjskega indeksa
Četrtek, 13. novembra 2014, od 17. do 19. ure: avla Gorenjskega glasa v kranju predavanje stresi stres – tehnike obvladovanja stresa in preprečevanje izgorelosti
(branka strniša, univ. dipl. psih.)
Petek, 14. novembra 2014, od 15. do 18. ure: Slovenski trg v Kranjupredstavitev Društva in brezplačne meritve krvnega sladkorja, pohod v okolico Kranja,
druženje na Slovenskem trgu
Ponedeljek, 17. novembra 2014, od 16. do 18. ure: Diabetični center v Kranjubrezplačne meritve HbA1C (Zaloker&Zaloker)
14. november – Svetovni dan sladkorne bolezni
ZDRAVO ŽIVLJENJE IN sLADkORNA bOLEZEN
Četrtek, 13. noVembra 2014, oD 17. Do 19. ure:
AvlA GorenjSKeGA GlASA v KrAnju
preDaVanje stresi stres – tehnike obvladovanja stresa in preprečevanje izgorelosti
(branka strniša, univ. dipl. psih.)
DR
UŠ
TVO
DIA
BE
TIK
OV
KR
AN
J, G
OS
PO
SV
ETS
KA
ULI
CA
10, K
RA
NJ
Nagrade: petkrat torbica in ovratni trak Društva diabetikov Kranj
Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z oštevil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po š lji te do srede, 26. novembra 2014, na Go renjski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga glasa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4.
TORE
K_11
. 11.
2014kultura
Slike na in S StenoV Šivčevi galeriji v Radovljici je od pet-ka na ogled razstava del akademske slikarke Irene Romih z naslovom Mimikrije 3.
17
glasov oder
Prihod v cinefilSki rajJutri se začenja 25. ljubljanski film-ski festival – LIFFe, ki bo do 23. novembra na ogled ponudil sto fil-mov raznovrstnih žanrov.
16
ljudje
Martinova goSZadnja leta se martinova gos na nje-gov praznik pojavlja na jedilniku v precej modernejši obliki. Kadar pa martinovo pride na delovni dan, ga praznujemo lahko dvakrat: en dan med vikendom prej in potem.
20
Igor Kavčič
Da takega koncerta Bled še ni imel, je več kot sedemdeset mladih glasbeni
kov na odru in polno dvorano poslušalcev pod njim pozdravil blejski župan Janez Fajfar. Dvorana je bila na koncu premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti tako imenovanemu Orkestru 100 mladih, v katerem so letos zaigrali mladi glasbeniki iz Italije, Slovenije, Srbije in Makedonije, zato so mnogi žal ostali zunaj. Projekt sodelovanja mladih glasbenikov iz več držav sta pred petimi leti začela zakonca Rita D’Arenzo in Gordan Rančić v okviru svoje organizacije Gaia Eventi iz Milana. Najprej so v njem igrali otroci glasbene šole iz italijanskega Desenzana in Glasbene šole Josip Slavenski iz Beograda iz Srbije, pomladi leta 2012 so se orkestru pridružili tudi v Glasbenem centru DoReMi z Bleda, letos pa še učenci Glasbene šole Metodi Patče z Ohrida. »Ko smo začeli z idejo mednarodnega orkes tra mladih, smo predvsem upali, da bo vse skupaj prišlo do tega, kar smo lahko poslušali in doživeli danes. Torej se naše želje uresničujejo,« je povedala Rita D’Arenzo skupaj z možem Gordanom Rančićem pobudnica projekta, in dodala, da je glasba univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi narodi, kar je za medsebojno sporazumevanje mladih še kako pomembno, hkrati pa se v tedenskem druženju in pripravljanju koncerta križajo tudi različne metode učenja igranja glasbe. Zakonca iz Italije sta tudi sicer velika ljubitelja Bleda, kamor prihajata že več kot dvajset let, in sta tudi osebna
prijatelja Janeza Fajfarja. Koncert je bil razdeljen na dva dela, v prvem smo slišali skladbe iz zakladnice klasične glasbe, v drugem pa so mladi posegli po znanih melodijah iz filmov ter skladbah sodobnih avtorjev. Na odru pa so se izmenjavali dirigenti Primož Kerštanj, Alberto Cavoli in Goran Uzelac, slednji običajno tudi v vlogi prvega violinista. »Ko sem zaigral skupaj z mladimi, sem v sebi našel neko novo energijo, ki me poganja naprej. Nam, poklicnim glasbenikom, včasih zmanjka energije in motiva, zato stalno iščemo nove filtre, da naša moč ponovno pride na površje. Meni so jo dali mladi. Seveda je pristop na vajah drugačen, a verjemite mi, na odru z njimi sem se danes počutil, kot da igram s profesionalci,« razmišlja Goran Uzelac. S tem se strinja tudi dirigent Primož Kerštanj, ki z vsem srcem podpira tovrstne projekte: »Nastopanje v orkestru z
vrstniki iz drugih držav je za otroke zelo pomembno, saj se lahko primerjajo z njimi, sklepajo prijateljstva, kar je seveda tudi motiv pri učenju instrumenta. Naši učenci že sprašujejo, katere skladbe bodo igrali drugo leto.«
Eden obetavnih mladih skladateljev je tudi Tom Varl, katerega priredbo pesmi Paradise skupine Coldplay je zaigral tudi veliki orkester. »Pesem smo odigrali tako, kot sem si jo zamislil, zelo sem zadovoljen z izvedbo,« je samozavestno dejal Tom, sicer učenec drugega letnika kompozicije na ljubljanskem glasbenem konservatoriju, v orkestru pa je igral flavto in picolo. Tomova priredba je poleg zanimive izvedbe filmskega Cvetja v jeseni in živahnega Libertanga Astorja Piazzolle ter teme iz filma Pirati s Karibov doživela tudi največji aplavz. »Občutki so nepopisni. Koncert se je stopnjeval iz prvega v drugi del,
naša čustva in s tem vzdušje v dvorani so bila vse močnejša. Vsak koncert je za nas nekaj posebnega, a domači blejski je bil za nas, domačine, vsekakor tisti pravi vrhunec,« je povedala direktorica Glasbenega centra DoReMi Nuša Piber, ki ji ni žal, da se je s svojo glasbeno šolo pridružila tako velikemu projektu. »Hvaležna sem gospodu Gordanu, da je vztrajal, da pristopimo tudi mi. Zdaj smo tu in gremo skupaj naprej,« je zadovoljna po obeh uspešnih koncertih in samih pohvalah tokratnih mladih gostov na Bledu povedala Pibrova.
Z orkestrom in koncertom je Bled dobil glasbeni dogodek, ki presega meje, saj glasba ruši tako jezikovne kot miselne pregrade. Če na ta način mlade učimo, da je svet eden in edini za vse nas, se ob njihovem igranju in energiji, ki jo pošiljajo z odra, tega zavedamo tudi poslušalci.
Sto Src igralo za en SvetDo zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkestra 100 mladih s stoječim aplavzom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije.
Mladi glasbeniki iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije so v igranju in druženju na velikem odru neizmerno uživali. / Foto: Tina Dokl
Trije mojstri taktirke, dirigenti Alberto Cavoli (Italija), Primož Kerštanj (Slovenija) in Goran Uzelac (Srbija) / Foto: Tina Dokl
Pripravili so najboljše pogoje za odličen koncert na Bledu: blejski župan Janez Fajfar in pobudnika ideje orkestra 100 mladih, zakonca Rita D'Arenzo in Gordan Rančić. / Foto:Tina Dokl
Nina Momirovska, Nuša Piber in Slavica Petrović, direktorice treh sodelujočih glasbenih šol iz Makedonije, Slovenije in Srbije / Foto: Tina Dokl
Orkester je zaigral tudi skladbo Paradise skupine Coldplay, ki jo je za orkester priredil mladi skladatelj Tom Varl z Bohinjske Bele. / Foto: Tina Dokl
16
GLASOV ODER
TOREK_11. 11. 2014
TEŽJI SUDOKU
Rešitev:
sudoku_LAZJI_14_90NALOGA
9 1 2 87 9 3 6
3 8 5 7 49 5 1 7 3
8 76 2 9 4 8
3 2 7 9 66 5 8 1
1 4 5
sudoku_LAZJI_14_90
REŠITEV
9 5 1 4 7 6 3 2 82 7 4 9 8 3 1 6 53 8 6 2 1 5 7 4 98 9 5 1 2 4 6 7 34 1 3 8 6 7 9 5 26 2 7 3 5 9 4 8 15 3 2 7 4 1 8 9 67 6 9 5 3 8 2 1 41 4 8 6 9 2 5 3 7
sudoku_LAZJI_14_90NALOGA
91287936
3857495173
8762948
327966581
145
sudoku_LAZJI_14_90
REŠITEV
951476328274983165386215749895124673413867952627359481532741896769538214148692537
sudoku_TEZJI_14_90NALOGA
9 3 24 5 8 16 4 99 6 2 1 4
1 4 3 7 86 1 3
2 1 5 76 5
sudoku_TEZJI_14_90
REŠITEV
9 1 3 2 7 8 4 6 57 4 2 9 6 5 8 1 35 6 8 4 1 3 7 2 93 9 7 6 8 2 1 5 42 8 6 1 5 4 3 9 71 5 4 3 9 7 2 8 66 7 5 8 4 1 9 3 24 2 1 5 3 9 6 7 88 3 9 7 2 6 5 4 1
sudoku_TEZJI_14_90NALOGA
932458164996214
14378613
215765
sudoku_TEZJI_14_90
REŠITEV
913278465742965813568413729397682154286154397154397286675841932421539678839726541
Rešitev:
LAŽJI SUDOKU
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Torek, 11. 11.19.20 VLOGA ZA EMO18.50 DOLGA POT NAVZDOL18.10 SMETI20.20 MALI BUDO16.00, 17.40 ČEBELICA MAJA, sinhro.20.40 OUIJA17.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.10 DRAKULA: SKRITA ZGODBA16.30 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Sreda, 12. 11.19.20 VLOGA ZA EMO18.50 DOLGA POT NAVZDOL18.10 SMETI20.20 MALI BUDO16.00, 17.40 ČEBELICA MAJA, sinhro.20.40 OUIJA17.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.10 DRAKULA: SKRITA ZGODBA16.30 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Četrtek, 13. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Petek, 14. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Sobota, 15. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Nedelja, 16. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI
19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
Ponedeljek, 17. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.
CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ
Torek, 11. 11.20.30 MEDZVEZDJE20.00 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU16.15, 20.00 SKORAJ POLICAJA17.55 DOLGA POT NAVZDOL20.15 SMETI18.10, 20.45 BES15.55 NA KONCU MAVRICE16.10, 18.20 VLOGA ZA EMO16.00, 18.00 ČEBELICA MAJA16.50 ČEBELICA MAJA, 3D18.40 OUIJA
Sreda, 12. 11.20.30 MEDZVEZDJE16.15, 20.00 SKORAJ POLICAJA21.15 DOLGA POT NAVZDOL20.15 SMETI18.10, 20.45 BES16.30 NA KONCU MAVRICE16.10, 18.20 VLOGA ZA EMO16.00, 18.00 ČEBELICA MAJA16.50 ČEBELICA MAJA, 3D18.40 OUIJA18.30 NI JE VEČ
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
Petek, 14. 11.20.00 BES
Sobota, 15. 11.16.00 BUTEC IN BUTEC DA18.00 BES20.15 DOLGA POT NAVZDOL
Nedelja, 16. 11.15.00 BUTEC IN BUTEC DA17.00 DOLGA POT NAVZDOL19.00 STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
KINO SPORED
Pripravila Petra F.
Vstopnice že v prodaji:Škofja Loka: Turizem Škofja Loka, Kidričeva 1a
Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 7Kranj: Gorenjski Glas, Bleiweisova 4 Eventim: prodajna mestaVstopnina: 20 €
Športna dvorana TRATA Škofja Loka
petek, 21. novemberob 19.30 uri
dobrodelnikoncert
Organizator: Lions klub Škofja Loka
BR
EZ
PL
AČ
NA
OB
JAVA
LIO
NS
KLU
B Š
KO
FJA
LOK
A, P
OLJ
AN
SK
A C
ES
TA 7
, GO
RE
NJA
VA
S
Vodice – V petek, 14. novembra, ob 21. uri bo v lokalu Bar Bar A akustični koncert mladih glasbeni-kov. Nastopili bodo Peter Jeraj, Žiga Janežič in Nace Jordan, pridružili pa se jim bodo številni gostje.
Akustični večer v Vodicah
Kranj – Peta etapa Dvoci-kla, cikla koncertov in glas-benih rezidenc v kranjski Layerjevi hiši, združuje smetano domačega etna in jazza: na njem se bodo tokrat srečali odlična pevka Vesna Zornik ter duet kitarista Tea Collo-rija in Metoda Banka, ki velja za enega najboljših mladih domačih pevcev. Samostojnima koncerto-ma in prikazu njihovega skupinskega ustvarjanja boste lahko priča v kranj-skem Stolpu Škrlovec v petek, 14. novembra ob 21. uri.
Koncert Vesne Zornik
V Stolp Škrlovec prihaja Vesna Zornik.
Foto
: Zor
an K
ozin
a
Samo Lesjak
Jutri se začenja 25. ljub-ljanski filmski festival – LIFFe, ki bo do 23. novembra na ogled ponudil sto filmov raz-
novrstnih žanrov, pestra film-ska ponudba pa bo tudi tokrat obogatena s spremljevalnim sporedom, družabnim pro-gramom ter mnogimi gosti.
Največji filmski festival pri nas – vsako leto pritegne več kot petdeset tisoč obiskoval-cev – vsebinsko ohranja prei-zkušeno formulo s kombina-cijo predpremiernih projek-cij filmov, ekstravaganc sve-tovnih kinematografij, pre-stižnih festivalskih zmago-valcev, opusov izbranih reži-serjev (tokrat Alekseja Ger-mana in Rubena Ostlunda) ter retrospektivnih klasik, ki jih je vedno v užitek vide-ti na velikem platnu (Čarov-nik iz Oza, Lawrence Arab-ski, Francoska zveza ter
skoraj osemurni (!) Satantan-go). Festival bo odprla franco-ska klasika Playtime, v sekci-ji Perspektive izstopajo srh-ljivo popotovanje Lahko noč, mamica v produkciji avstrij-skega avtorja Ulricha Siedla –kot bonus bo na ogled njegov dokumentarec V kleti; Ritem norosti, sicer glasbena sen-zacija festivala Sundance, ter klavstrofobična hrvaška voj-na izštevanka Številka 55.
Predpremiere ponujajo vpo-gled v dan glasbenika Nicka Cava (20.000 dni na Zemlji), poskus povratka odpisane-ga igralca (Birdman), skan-dinavsko črno kriminalko Amaterji, odličen film Ben-netta Millerja Foxca tcher, najnovejšo Cronenbergo-vo mojstrovino Pot k zvez-dam, biografska filma slikar-ja Josepha Turnerja in reži-serja Piera Paola Pasolinija,
pozornost pa bosta pritegni-la tudi švedska Višja sila ter turško Zimsko spanje (zma-govalec Cannesa). Posledice sodobnega globalnega kapi-talističnega izkoriščanja bri-ljantno povzame dokumen-tarec Prihajamo v miru reži-serja Huberta Sauperja, ki je pred leti že navduševal z Dar-winovo nočno moro, Najbolj iskani človek je vedno genial-ni Philip Seymour Hoffman v svoji poslednji vlogi, Težko je biti Bog pa je epska ekstra-vaganca, posneta po kultnem © sci-fi© romanu bratov Stru-gacki. Za žanrske sladokus-ce velja omeniti še južnoko-rejski Naporen dan ter izrael-ske Velike, zlobne volkove, ki so pri srcu Quentinu Taran-tinu. Domače barve zastopa najnovejši film režiserja Mar-ka Naberšnika (prej Petelinji zajtrk) Gozdovi so še vedno zeleni, ki se ukvarja z letos aktualno tematiko prve sve-tovne vojne. Najboljšega čaka nagrada vodomec.
PRIHOD V CINEfILSKI RAJ
Programski vodja festivala Simon Popek prisega na filmsko ponudbo, ki predstavlja vrhunski cinefilski užitek ter obenem ohranja visoko kakovostno raven. / Foto: Matic Zorman
17TOREK_11. 11. 2014
KULTURA
Igor Kavčič
S tokratno razsta-vo se akadem-ska slikarka Ire-na Romih, ki živi in ustvarja v Ljub-
ljani, pogosto pa predvsem s slikanjem fresk s kolegi-co akademsko slikarko Majo Šubic deluje tudi po Gorenj-skem, predstavlja z izborom likovnih del iz cikla Mimi-krije, ki je zadnjih nekaj let v središču njene ustvarjalne pozornosti. Romihova, ki se sicer ukvarja tako s čistim sli-karstvom kot oblikovanjem, knjižno ilustracijo in film-sko animacijo, je svojo liko-vno prepoznavnost v prete-klih letih dosegla prav s slika-njem fresk na lehnjak. Mate-riala, ki ju zdaj uporablja pri svojih umetniških snova-njih, sta tekstil, predvsem gumiran frotir, in pleksi ste-klo. Popolno nasprotje freski in lehnjaku.
»Pri freskah na lehnjak sta zelo zahtevna tako material kot njegova obdelava. Prob-lem lahko nastane že pri pre-našanju in obračanju večjih formatov, prav tako je fizič-no naporna obdelava kam-na, predvsem brušenje in stalno prašenje,« je povedala Irena Romih. Da je v nekem trenutku zanjo že samo načrtovanje dela na lehnja-ku postalo rigidno in ome-jujoče. Zato je iskala nekaj
novega. »V roke sem vzela kos blaga, ga obarvala z akril-nim barvami in ker je zadeva delovala odlično, sem začela z raziskovanjem v tej smeri. Potrebovala sem nosilec, ki bi bil čim tanjši, da bi se pri-bližal steni in bi že sam delo-val kot likovni element, torej sliko nosil fizično in hkrati likovno. Med obema materi-aloma se je vzpostavil zani-miv odnos, na eni strani čis-tost in hladnost pleksi ste-kla in na drugi mehkoba in toplina frotirja. Iskala sem odseve, pleksi je gladek in odseva okolico, frotir nas-protno svetlobo vpija ¼«
V historičnem ambien-tu Šivčeve hiše nas očarajo
barvno in oblikovno razno-like kombinacije obeh, lah-ko rečemo sodobnih mate-rialov. Imamo občutek, da se raznovrstne geometrij-ske oblike, ki lahko spomin-jajo na oblike industrijskega sveta ali pa jim na drugi stra-ni najdemo vzporednice v naravi, nekako spajajo s ste-no. Bržkone tudi v tem vel-ja iskati naslov cikla. Mimi-krija namreč pomeni spo-sobnost nekaterih vrst živa-li, da se prilagodijo okolici in s tem zaščitijo pred naravni-mi sovražniki. Slike Irene Romih se močno približuje-jo steni, skoraj se spajajo z njo, a hkrati dajejo občutek medsebojnega sodelovanja
z »ozadjem«, se ne skriva-jo oz. nasprotno, hočejo biti vidne. Ali kot je na odprtju povedala umetnostna zgo-dovinarka in vodja galerije Barbara Boltar: »Bistveno je prepletanje različnih pro-storskih nivojev: notranje-ga in zunanjega, vidnega in nevidnega, na način kot ga določajo barvni pigmenti ali plastični material.«
Ob razstavi v Radovljici bo Romihova jutri v sodelovan-ju z Amirjem Muratovićem v peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu odprla še eno razstavo fresk na leh-njaku in slik v kombinaci-ji z animiranim nizom foto-grafij.
Slike na in S Steno V Šivčevi galeriji v Radovljici je od petka na ogled razstava del akademske slikarke Irene Romih z naslovom Mimikrije 3.
Akademska slikarka Irena Romih se po dolgem času spet predstavlja na Gorenjskem, tokrat s slikami na frotirju in pleksi steklu. / Foto: Igor Kavčič
Igor Kavčič
Gayatri Horvato-va, ki se je letos pomladi tudi prvič predsta-vila gorenj-
skemu občinstvu v društve-ni galeriji v Kranju, je svoja dela tokrat postavila v emi-nentno zagrebško razstavi-šče v Etnološkem muzeju. Razstava je tematska, avto-rica namreč povezuje staro-slovanske in vedske kulture skozi boginje, ki se v parih pojavljajo v obeh kulturah. Poleg osemnajstih oltar-nih slik boginj so na razsta-vi predstavljene tudi narod-ne noše in značilni indijski »sariji«, pri čemer je slikarka poiskala podobnosti v veze-ninah in simboliki orna-mentike obeh kultur. Doda-la je še nekaj predmetov iz vsakdanjega življenja, vide-oprojekcijo plesov boginj, ki so jih plesalke plesne
skupine Apsharade na odpr-tju izvedle v živo ob sprem-ljavi pevskega zbora Čipki-ce. Prvič je bila predstavlje-na tudi aplikacija za pame-tne telefone »Aurasma«, ki obiskovalcu razstave omo-goča multimedijsko poveza-vo s posamezno sliko.
Koncept razstave in ume-tnostnozgodovinski pogled nanjo je predstavila Sanda Stanaćev Bajzek in med dru-gim povedala: »Inspirirana z ženskimi božanstvi slovan-skega in vedskega oziroma hinduističnega panteona ter medsebojno primerjavo Irena Gayatri Horvat prina-ša umetniško interpretaci-jo ženske kozmične energi-je, ki ustvarja in vodi življe-nje.« Odprtja razstave se je udeležil tudi indijski amba-sador na Hrvaškem in člani Društva za promocijo indij-ske kulture Lotos. Razstava bo na ogled do 1. decembra, bržkone pa bo podaljšana do novega leta.
Med StaroSlovanSkiM in vedSkiM V zagrebškem Etnološkem muzeju je na ogled razstava V iskanju ženskega arhetipa Irene Gayatri Horvat, članice Likovnega društva Kranj.
V iskanju ženskega arhetipa med slovansko in vedsko kulturo / Foto: Lojze Kalinšek
Kranj – V gradu Khislstein bo v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri odprtje dokumentarne fotografske razstave Iz zgodovine fotografije v Kranju, od Puharja do Marenči-ča. Razstava zajema delovanje kranjskih fotografov v širokem časovnem razponu poldrugega stoletja. Bogat katalog in razstava želita osvetliti bogato fotografsko tra-dicijo v Kranju, ki je botrovala ustanovitvi Kabineta slo-venske fotografije, prve domače javne fotografske zbirke. Raziskave zgodovine fotografije v Kranju so zajele foto-grafsko delovanje dveh pomembnih kranjskih rojakov, Janeza Puharja in Christiana Paierja, in se dotaknile najst-arejših v Kranju posnetih fotografij. Na začetku 20. stole-tja v mestu že srečamo prve poklicne fotografe oziroma fotografske ateljeje in tudi prvo ljubiteljsko fotografsko društvo. Fotografsko gradivo na razstavi je razdeljeno na več vsebinskih sklopov, ki si kronološko sledijo. Nosilci fotografske dejavnosti v mestu so bili tako ljubiteljski kot poklicni fotografi. Časovni lok razstave se začne sredi 19. stoletja in konča v osemdesetih letih preteklega stoletja.
Zgodovina fotografije v Kranju
Kamnik – Potujoča razstava Od Kranja do Dovjega priha-ja na svojo predzadnjo postajo v Kamnik. Odprli jo bodo v sredo, 12. novembra, ob 15.30 v prostorih Občine Kam-nik. Janeza Puharja in spremljajočo fotografsko razstavo bosta predstavila Petra Puhar in Vasja Doberlet.
Janez Puhar v Kamniku
Poljane – V Sirnici Pustotnik bo v sredo, 12. novembra, ob 19. uri odprtje razstave karikatur Borisa Oblaka z naslo-vom Poljanski bradači pa kup moštacarjev zapovrh. Orga-nizatorji vabijo na preplet likovne in, z nastopom Martina Ramoveša, glasbene umetnosti ter kulinarike.
Poljanski bradači in moštacarji
18 TOREK_11. 11. 2014
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: [email protected].
Pregovor pravi: Več znaš, več veljaš. Pri učenju angleščine, nemščine in italijanščine vam bo pomagal slovar z zabavnimi sličicami, s pomočjo katerega boste usvojili najbolj uporabne besede in fraze. Moto slovarjev je: učenje skozi igro.
Zelo primerno tudi za darilo! ww
w.g
oren
jski
glas
.si
+ poštnina
9,90
EUR
Pregovor pravi: Več znaš, več veljaš.
Cena posameznega slovarja
POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE
RubRiko MulaRija ureja Dina kavčič. Pišite ji na
[email protected] ali na [email protected].
desetdnevna vremenska napovedTorek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 11. 11. 12. 11. 13. 11. 14. 11. 15. 11. 16. 11. 17. 11. 18. 11. 19. 11. 20. 11.
11/14 °C 10/12 °C 9/11 °C 7/10 °C 7/11 °C 8/12 °C 6/12 °C 5/12 °C 6/11 °C 5/12 °C
Alenka Brun
junija je minilo sto let od sarajevskega aten-tata, ki se je zgodil na vidov dan, 28. junija, 1914 in je imel posle-
dice za ves svet: izbruh prve svetovne vojne; v Berlinu pa ravno v tem času praznuje-jo 25. obletnico padca ber-linskega zidu. Lani je mini-lo petdeset let od znameni-tega govora 'Ich bin ein Ber-liner' Johna F. Kennedyja, letos pa mineva 25 let, kar je padel zid, ki je med leto-ma 1961 in 1989 delil Ber-lin na vzhodnega in zahod-nega. Prepreka je bila takrat dolga 150 kilometrov, tokrat pa so med 7. in 9. novem-brom padec proslavili z dva-najst kilometrov dolgo svet-lobno inštalacijo na mestu, kjer je nekoč potekal zid.
Berlin kot prestolnica Nemčije je zagotovo mes-to, ki ga dodajate na sez-nam evropskih mest, ki jih
morate obiskati. Sama sem se v njem ustavila enkrat, si privoščila ogled mesta z avtobusom, vendar je bilo v enem popoldnevu toliko vti-sov, da je težko vse osmisli-ti, pa tudi pravega bitja, srči-ke mesta, nisem doživela. Kljub temu pa me je mes-to šokiralo, saj sem pričako-vala najmanj nemški New York, a ogromne količine visokih stolpnic Berlin pač nima. Bolj je podoben raz-potegnjeni sestavljanki sta-rega in novega, prikupnega in modernega s pridihom socializma. Ne primanjku-je mu gracioznosti, čudne in vznemirljive arhitektu-re, dam s hrti in mladih, ki govorijo prav vse jezike sve-ta. Podobno kot Pariz, ki sem ga obiskala že dvakrat, pa ga za boga ne morem vzljubiti, čemur je verjetno najpogo-stejši vzrok napačen mesec obiska in s tem posledično slabo vreme, tudi Berlin v lepem sončnem dnevu pusti drugačen vtis. (Se nadaljuje)
Angleška nadzorna točka Charlie je bila eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina. / Foto: AB
Brandenburška vrata danes / Foto: AB
Berlin je … Berlin (1)
Suzana P. Kovačič
Otroška fol-klorna sku-pina (OtFS) Podkuca, KD Dobra-
va Naklo in Osnovna šola Naklo so ob petnajstletni-ci OtFS Podkuca priredili koncert z naslovom Nekoč in danes, s Podkuco v 2015. Mladi ustvarjalci so se na odru Kulturnega doma Jane-za Filipiča v Naklem v pet-ek zvečer predstavili s pes-mijo, plesom in kostum-sko podobo. Danes skupi-no sestavljajo štiri starost-ne skupine: najmlajša, sre-dnja in mladinska skupina ter skupini ljudskih pevk in mladih pevcev. Vse tri otro-ške skupine vodita Stan-ka Kolenko in Špela Eržen, mladinsko skupino Tadej
Teran in Špela Eržen, sku-pino ljudskih pevk pa stro-kovno vodi Adrijana Gabrš-čik. Za večletno ustvarjanje
so bili posamezniki nagraje-ni s priznanji, če pa ste kon-cert zamudili, naj vas raz-veselimo s podatkom, da je
OtFS Podkuca posnela zgo-ščenko dvanajstih ljudskih pesmi kot dodatek k folklor-nemu koledarju za leto 2015.
S Podkuco v 2015Otroška folklorna skupina Podkuca, ki neguje dediščino slovenskega ljudskega izročila, je praznovala petnajstletnico.
Zbrani nastopajoči ob zaključku prireditve z nagovorom ravnatelja OŠ Naklo Milana Bohinca / Foto: Matic Zorman
Pecivo je zabavno peči,saj mama ti ne more reči, da moraš pospraviti perilo,saj to ti ni všeč, namesto tega pa prižgi peč.
In pri peki je najbolj pomembno,da preden preveriš, koliko je moke, si je treba umiti roke.
In v kuhinji ne rabimo nobene nerode, saj na koncu gotovo ne bo pomila posode.
Iza Benedičič, 3. b
Vesela sem vseh vaših pesmi, tako od najmlajših kot malo starejših, in rada jih delim z vami, dragi bralci, saj veste – pesmi so ogledalo naše duše. Iza, samo tako naprej. Meta
Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov pes mi.mla dih@gma il.com ali pis no na na slov: Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj.
Peka
PESMI MLADIH
11. 11. tor. Martin 6.57 16.35
12. 11. sre. Emil 6.58 16.34
13. 11. čet. Stanislav 6.59 16.33
14. 11. pet. Nikolaj 7.01 16.31
15. 11. sob. Polde 7.02 16.30
16. 11. ned. Jerica 7.04 16.29
17. 11. pon. Gregor 7.05 16.28
tedenski koledar vzhod zahod
19
PRAZNOVANJA
TOREK_11. 11. 2014
Predstavljam vam posamez-ne vedeževalske karte, vseh skupaj je 36. Vsaka karta ima več različnih pomenov in nas usmerja k napovedi. Pomem-bna je seveda kombinacija kart, zato se boste po pred-stavitvi zadnje karte naučili tudi različne sisteme oziroma polaganja vedeževalskih kart. Karta Nesreča je najslab-ša karta v kompletu cigank. Njen pomen je zelo odvisen od kart, ki so v bližini, sama po sebi predstavlja nesrečo v vseh ozirih; pri delu, zdravju, čustvih, odnosih ¼ V njej vidi-mo tudi vse naravne katas-trofe, kot so poplave, potresi, vojne, požari ¼ Kaže nam splošno nezadovoljstvo; teža-ve na poti do cilja in globoko razočaranje nad samim seboj ali pa drugimi. To karto popol-noma izniči samo karta Sreča, če je v bližini, karti Božje oko in Upanje jo samo omilita. V kombinaciji s karto Potovanje pomeni nesrečo na cesti in opozarja na previdnost. V vsa-ki karti lahko vidimo pomen za zdravje, kje imamo težave ter česa se moramo izogibati in
kaj nam ustreza na poklicnem ali izobraževalnem področju. Pomen za zdravje: globoka žalost in v kombinaciji s karta-mi Sovražnik, Težave, Izguba – rakasta obolenja. Poklic ali delo: dimnikar, gasilec, reše-valec. Barve nam pomagajo karte še bolje razumeti in tukaj prevladujejo rdeča, rumena in črna. Črna ščiti, rdeča je barva volje, čustev in strasti, rume-na oblikuje um in je signal za previdnost.Srečno! Vedeževalka Tanja
Astro kotiček
tANJA oDGoVArJA
Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
»Dedovanje«, »Drugo mnenje«
Spoštovana ga. Tanja. Že sem vam pisala, a žal vašega odgo-vora nisem dobila. Medtem so se stvari razpletle tako, kot ne bi pričakovala v najhujših san-jah. Sorodniki me izsiljujejo na zelo grd način. Vse, kar predla-gam, je z njihove strani zavr-njeno. Zadevo sem predala odvetniku, pa imam občutek, da ni preveč zagret za zasto-panje mojih interesov, čeprav je očitno, da se mi godi velika krivica. Zanima me, kako se bo zadeva razpletla oz. ali naj zamenjam odvetnika in kako naj sploh ukrepam. Prosim za čimprejšnji odgovor. Hvala in prijazen pozdrav.
Pozdravljeni. Res je, nisem vam odgovorila, saj po elektronski pošti ne odgo-varjam. Me veseli, da ste se odločili za odgovor v rubriki.
Denar je sveta vladar, bi lah-ko rekli. Žal je to še kako res. No ja, odvisno je tudi, kako gleda vsak posameznik na to. Pri vas prevladujejo dru-ge vrednote, kot so družina, prilagodljivost in iskrenost. Sedaj, ko je v vaši družini prišlo do ključne situacije, so se pokazali pravi obrazi. Prav žalostno se mi zdi od strani otrok, da očetu niso stali ob strani v času njegove bolezni, tako kot bi morali. Svetujem vam, da se obr-nete na drugega odvetnika, če sedanji nima posluha za vas. Tudi v kartah je potr-ditev, da ni tako strokoven, kot bi moral biti. Stvari bodo potem stekle naprej. Seveda pa ne kar samo od sebe. Pot-rebno bo pogajanje in veliko pogovora z otroki. S hčerine strani se kaže nekoliko več podpore in razumevanja, saj se v čisto vseh pogledih
ne strinja s sinom. Poskusi-te na miren način in nikakor se ne spuščaje prenizko. V pol leta bodo stvari posta-le jasne. Izkazalo se bo, da vendarle je nekaj pravice tudi na vaši stran. Želim vam vso srečo in ohranite mirne živce, ne bodite žalo-stni, saj bo še vse v redu in tako, kot mora biti.
»Jesen«Zanima me, kaj mi prinese delovno usposabljanje. Ali sem zmožen za delo? Kaj se bo dogajalo in v kolikšnem času naj bi bila zadeva reše-na. Dobim kakšno denarno pomoč ali kaj podobnega. Sem brez vira dohodka. Lep pozdrav.
Te vaše težave se bodo rešile, ampak ne tako kmalu, kot si želite in pričakujete. Žal. V roku pol leta se bo končno
začelo odvijati in rezultati bodo prišli postopoma. Kon-čni cilj je denarna pomoč s strani zdravstva, saj v celoti niste zmožni za delo. V vme-snem času in tudi kasneje vidim vir dohodka, za kate-rega boste sami poskrbeli s svojo iznajdljivostjo in skri-tim talentom. Želi vam vse dobro.
»Potrpežljivost«
Prosim vas, da mi pogledate, ali bom kdaj skupaj z osebo, ki mi veliko pomeni, ali pa vse ostane pri tem, kot je.
Še malo in prišel bo čas tudi za vaju dva. Čas za vajino ljubezen in vse, kar sodi zra-ven. Zadeve se že odvijajo v vajino korist, čeprav tega še ne veste. Pred pomladjo se boste veselili, ker ste bili potrpežljivi. Srečno.
Alenka Brun
Ob prebiran-ju članka, ki je bil o Jelki Iglič Cimer-man leta 1995
objavljen v Večeru, je Tomaž Iglič namreč ugotovil, da je kar nekaj potomcev star-šev, starih staršev, prababic in pradedkov razkropljenih po vsej Sloveniji. Članek je opisoval ljubezen do gora, ki so jo gojili njihovi predni-ki, vendar pa je ta blizu tudi potomcem. »Nekateri naši sorodniki zelo radi obisku-jejo gore. Imamo alpiniste, gorske tekače, vztrajnostne športnike. Ob vsem tem sem ugotovil, da bi se lahko sreča-li in izmenjali svoje življenj-ske zgodbe ter skupaj ustva-rili novo zgodbo ob 90-letni-ci vzpona na Triglav, ki so ga opravili naši predniki.«
Pred 90 leti so namreč predniki Igličevih – nekate-ri izmed njih so skozi gene-racije zamenjali priimek – osvojili naš najvišji vrh, 2864 metrov visoki Triglav. »Zgodba sega v leto 1924, ko se je šestčlanska druži-na Igličevih – mam©ca Liza, očka Tomaž, sinovi Slavko, Mirko in Marjan ter hčerka Jelka – povzpela na Triglav.
V tej zgodbi je posebno zani-mivo, da je imela mam©ca Liza kot edina odrasla žen-ska oblečene hlače,« razla-ga Tomaž.
Srečanje potomcev pa je bilo konec letošnjega oktob-ra. Najprej so se zbrali v Moj-strani v Slovenskem planin-skem muzeju, druženje pa nadaljevali v Hiši pri Kat©r na Dovjem. Ob ogledu muzeja so ugotovili, zakaj so imeli že njihovi predniki radi gore in zakaj se ta tradicija nada-ljuje. Nekateri izmed udele-žencev sploh delajo v pokli-cih, povezanih z naravo.
Dovje kot kraj pa ima za hčerko Jelko simbolen
pomen in s tem tudi za ude-ležence srečanja.
Jelka Iglič, omožena Cimerman, je bila namreč operna pevka in je večkrat obujala svoje dovške spo-mine. Enkrat je v intervju-ju omenila, da je ob svojem prvem vzponu na Triglav pri kapelici na Kredarici prisos-tvovala maši, ki jo je seveda bral Jakob Aljaž. Z domačini z Dovjega je Jelka obiskovala okoliške hribe, že kot deklica pa je ob večerih pela domači-nom. Tako jo je nekega dne slišal tudi župnik Aljaž in jo dve leti kasneje povabil, da je na polnočnici na Dovjem zapela Sveto noč.
Tokratnega srečanja so se udeležile tri generacije, ki so vsaka za svojo mizo obujale spomine in ugotavljale, kako imajo v bistvu vsi radi gore, naravo. Najmlajša generacija si je ob koncu srečanja kraj-šala čas z izdelavo družin-skega drevesa in ugotovili so, da imajo v svojih vrstah tudi Aljaža, ki je dobil ime po Alja-ževem stolpu na Triglavu, saj je njegov oče dejal, da če bo imel sina, bo Aljaž. Aljažev oče sicer ne izhaja iz veje Igli-čevih, je pa ravno tako velik ljubitelj slovenskih gora. In med udeleženci srečanja so bili le redki, ki se še niso pov-zpeli na Triglav.
Liza je obLekLa hLače»Že devetdeset let je minilo, odkar so se starši in stari starši, mogoče tudi pradedki in prababice, povzpeli na Triglav,« je zapisal Tomaž Iglič, ki je konec oktobra v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani organiziral prav posebno srečanje.
Na srečanju so ugotovili, da je bilo snidenje prisrčno, da živimo v lepi deželi in da jo ljudje lahko s svojimi zgodbami še polepšajo. / Foto: osebni arhiv
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 44 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 14 deklic in 15 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2760 gramov. Tudi najtežji je bil deček, tehtnica se mu je ustavila pri 4260 gramih. Na Jesenicah se je rodilo 9 dečkov in 6 deklic, med slednjimi tudi sestrici. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4020 gramov, najlažja deklica pa 2490 gramov.
Novorojenčki
V soboto, 27. septembra 2014, sta se v Škofji Loki poročila Nikolaj Brence in Ana Košir, v sredo, 5. novembra 2014, pa Matic Oblak in Marjeta Šolar.
Mladoporočenci
V Dvorani na Češnjici v Železnikih je gledališki abonma Smejmo se! v pol-nem teku. V petek, 14. novembra, bo ob 20. uri na sporedu komedija Žurka za punce. Predstava je nastala pod režisersko taktirko Violete Tomič in je na letošnjem Festivalu komedije v Pekrah prejela prvo nagrado občinstva. Zgodba, v kateri se bodoča nevesta poslavlja od obdobja deklištva in se pripravlja na zrelo obdobje žene in matere, je polna duhovitih koreografij, humornih zapletov, nenadnih razpletov in nepričakovanih obratov. Če ste naročnik Gorenjskega glasa in želite sodelovati v žrebanju za dve vstopnici za ogled predstave, odgovorite na nagradno vprašanje: Kako imenujemo zabavo, ki jo za svoje prijateljice organizira bodoča nevesta?
Nagradna igra smejmo se!
Odgovore s svojimi podatki pošljite najkasneje do srede, 12. novembra, do 12. ure na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: [email protected].
www.gorenjskiglas.si
20
DRUŽABNA KRONIKA
TOREK_11. 11. 2014
Govorice, da se pevca Chad Kroe ger (39) in Avril Lavigne (30) po enem letu ločujeta, so izmišljene, pravita zaljubljenca. »Včasih je zabavno. Ko stojiš pred trafiko in vidiš svoj obraz
na naslovnici. Ne, to niso Kardashianovi ali Brangelina, temveč Chavril par,« se je pošalila pevka, ki pravi, da trači niso vedno prijetni, saj velikokrat razburijo njeno družino. »Vse skupaj je smešno. Dajmo, začnimo z novo govorico, da sem noseč,« je v šali izmišljotine komentiral Kroeger.
Par Chavril še vedno skupaj
Na dan so prišli rezultati obdukcije igral-ca Robina Williamsa (63). Sedaj je jasno: Williams ni bil pod vplivom drog in alko-hola ter je storil samomor. Z oskarjem nagrajeni igralec je 11. avgusta umrl zara-di posledic zadušitve. Njegova soproga
je po tragični smrti potrdila, da je igralec bolehal za Par-kinsovo boleznijo in hudo obliko depresije.
Uradno: Robin storil samomor
Pevka Miley Cyrus (21) in sin Arnolda Schwarzeneggerja Patrick (21) zadnje čase preživljata veliko prostega časa skupaj, zato ni nič presenetljivega, da mediji poročajo, da se med njima nekaj
plete. Nazadnje sta bila skupaj opažena na zabavi za noč čarovnic. »Skupaj sta bila tudi v njegovem stanovanju v Los Angelesu in v njeni hiši,« trdijo poznavalci. Znano je, da je Patrick že nekaj časa zaljubljen v pevko. »Moje oči vidijo samo Miley,« je izjavil mladenič. Kljub temu pevka novice ni potrdila in trdi, da se v tem trenutku ne videva z nikomer.
Ali sta Miley in Schwarzenegger par?
Poročil se je sin Donalda Trum-pa, enega izmed največjih ame-riških milijarderjev. Eric Trump (30) in Venessa Haydon (32) sta si zaobljube izmenjala vpričo 400 gostov v palm Beachu na
Floridi, slavje pa je potekalo na njihovem družinskem posestvu Mar-A-Largo. Par se je po šestih letih zveze zaročil julija lani.
Sin Donalda Trumpa je oddan
VRTIMO GLOBUS
Alenka Brun
Hotel Triglav Bled je umirjeno in okusno moderno martinovo
večerjo gostil preteklo soboto. Tokrat je za goste skrbela ekipa kuharskega mojstra Jureta Kordeža, pila so se Jakončičeva vina iz Kozane. Njihovo mlado vino 2014 je tokrat prevzelo vlogo uvodnega vinskega pozdrava, v nadaljevanju pa so postregli še sivi pinot 2013, Carolina malvazijo 2010, rdečo Carolina Select 2005 in rumeni muškat letnik 2011.
Večina se je strinjala, da je bila Select najboljše vino večera, osebno me je navdušila žlahtnost malvazije, muškat pa je bil po okusu daleč stran od pričakovanega. Sicer je sosed pri mizi trdil, da je sladko, moje brbončice pa so ga zaznale kot prijetno kombinacijo že rahlo svežega okusa. Zame, ki nisem strašna ljubiteljica sladkih vin, je bilo vino ravno pravšnje, s prav posebno noto.
Večerja pa je bila tokrat nadgradnja martinove pojedine. Na mizi so se znašle dimljene račje prsi, juha peteršiljeva korena, zlatovčica, jelenov hrbet in njegova
krača, pa seveda tudi rdeče zelje. Božanski pa je bil okus rabarbarinega sladoleda, ki je bil izjemno kisel, v kombinaciji s karameliziranim kostanjem. Ženske so bile v veliki večini navdušene nad krožnikom z ribo, moškim je prijal divjačinski, štrukelj s tepko pa je na krožniku lepo zaokrožil okus.
Slovenski kuharski reprezentanci, tako članska kot mladinska, pa konec novembra odhajata na Kulinarično svetovno prvenstvo v Luksemburg. Člani so se nedavno s svojim jedilnikom predstavili na Bledu v Grand Hotelu Toplice. V bistvu je bil to neke vrste
'kuharski trening' in zaenkrat so se Alma Rekić (vodja slaščičarne Sava Hoteli Bled), Simon Bertoncelj (Grand Hotel Toplice Bled), Marino Furlan (Park Casino & Hotel, Nova Gorica) Davor Družinec (Hotel Brdo), Grega Rozman (Hotel Golf Bled) pod vodstvom Janeza Dolšaka (Grand Hotel Union Ljubljana) dobro odrezali. Gurmanska izkušnja je bila sestavljena iz treh hodov, kjer so kraljevali file piranskega brancina z rakovico, pegatka in pa kefirjeva strjenka s kopico sladkih dodatkov. Stalni gostje hotela, ki so bili prisotni na večerji, so bili brez pripomb.
Martinova gosZadnja leta se martinova gos na njegov praznik pojavlja na jedilniku v precej modernejši obliki. Kadar pa martinovo pride na delovni dan, ga praznujemo lahko dvakrat: en dan med vikendom prej in potem.
Vinergist Gašper Špec in vinar Mitja Jakončič / Foto: ABDamir Salkić in kuharski mojster Jure Kordež / Foto: AB
Dimljene račje prsi, solata iz hruške in zelene ter marinirana rdeča in zlata pesa / Foto: AB
Martinov file potočne zlatovčice, grahov raviol in bučna krema / Foto: AB
Juha peteršiljevega korena, pire topinamburja, popečen repek gambere in čips / Foto: AB
Člani slovenske kuharske reprezentance odhajajo v Luksemburg konec novembra. / Foto: arhiv skupine
Vinergistki Klavdija Pavlovski in Tanja Švigelj sta se v soboto udeležili martinovega večera, ki so ga pripravili v Restavraciji 1906 na Bledu. Klasična večerja je sicer postregla z nekaj okusi in pravili martinove pojedine, njena moderna preobleka pa je v dobro razpoloženje spravila tudi gurmanki, kot sta Tanja in Klavdija. / Foto: AB
21Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 NASVETI [email protected]
L a h k e j e d i
Erika Jesenko
n JAZ, MIDVA IN MIKU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Da ni ca Do lenc
Dobro in nasitnoMeso in krompir, najpo
gostejša kombinacija kosila, ki jo lahko pripravimo na tisoče načinov. Priporočam vam svinjski kare v naravni omaki in krompir, kjer se poigramo z začimbami.
Za pripravo svinjskih karejev v naravni omaki za 4 osebe potrebujemo: 800 g svinjskega kareja, 2 žlici gorčice, sol, poper, 4 stroke česna, 2 žlici olja, 1 žlico moka, 1 dl vode ali jušne osnove, 1 dl belega vina.
Svinjski kare narežemo na dober centimeter in pol debele kotlete. Narahlo jih potolčemo ter jih na obeh straneh premažemo z gorčico, posolimo in popopramo. Ponev dobro segrejmo in vanjo
vlijemo olje. Zrezke popečemo na obeh straneh na visoki temperaturi, da dobijo zlato hrustljavo skorjico. Zalijemo jih z jušno osnovo in vinom ter dodamo olupljene stroke česna. Ponev pokrijemo in pustimo kuhati na nizki temperaturi 30 minut. Po tem času zrezke preložimo na krožnik. Omako zgostimo z žlico moke in po potrebi dodamo še tekočino. Zrezke položimo nazaj v omako ter vse skupaj še enkrat prevremo in pustimo kuhati še 10 minut.
Nasvet: Ker meso narežemo na bolj široke kose in kuhamo dovolj časa, dobimo podoben okus, kot če bi pekli svinjsko pečenko.
Za pripravo krompirja za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, sol, polovico čajne žličke paprike, polovico čajne žličke curryja, šopek peteršilja ali drobnjaka, 1 žlico masla.
Krompir olupimo, narežemo ter ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo in ga pustimo stati kakšno minuto, da se nekoliko osuši. V ponvi segrejemo maslo, na katerem na hitro popečemo kuhan krompir. Potresemo s papriko, curryjem ter sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem. S kuhalnico ali s pasirko krompir dobro pretlačimo in premešamo.
Nasvet: Curry je mešanica začimb, ki prihaja iz
Azije. Najbolj pogosto vsebuje koriander, kurkumo, krško seno, črni poper, kumino, kumin, piment, ingver, pekočo in sladko papriko. Kurkuma je tista kraljica teh začimb, ki
curryju da značilno rumeno barvo. Če bi naštevali vse njene zdravilne lastnosti, ne bi prišli do konca. Najbolj znana je kot zaščitnica jeter in sovražnica maščobnih tkiv.
Mojca Logar
Torej – občudovali smo maj-hno mesto, ki je obkroženo z neokrnjeno naravo, ki še najbolj spominja na naš Kras. Mesto leži 1200 m nad mojem in je poleti suho in vroče, pozimi pa mrzlo in tudi sneg imajo. Želeli so nam pokazati, da trajnostno pri njih pomeni živeti z nara-vo, se v njej gibati, sproščati, med drugim tudi nabirati gobe. Mnogo gob. Ravno so imeli gobarski festival in so neprestano govorili: bolettos, bolettos. Jur-čki!!! Kako so jih cenili – morali smo jih hvalit, čeravno jih dobro poznamo. Dijaki so poskušali pesniti in umetniško ustvarjati, kakor njihov pesnik Machado. Na uvodnem srečanju so Nemci in Poljaki že takoj rekli, da otroci ne znajo več pesniti. Kako žalos-tno, današnja računalniška šara nas vse skupaj res poneum-lja in odvrača od bistva, pred-vsem pa od samega sebe. Nekaj so ustvarili. Zagotovo pa so največ dobili z medvrstniškimi stiki, s komuniciranjem v angle-ščini, španščini. Kaj pa smo pridobili učitelji? Jaz zagotovo občutenje nove narave. Drugo, kar je zares pristno in lepo, pa so stiki z učitelji. Z nekaterimi beseda steče hitreje, z drugimi nikakor ne. V točilnicah ima-jo povsod velike LCD-zaslone in zvečer je na TV le nogomet. Medtem ko smo pili vino tinto in jedli tapas, ugotovimo, da kljub temu, da smo nogometni laiki, ni tako napak z neznanci, kot smo bili mi, načeti pogovor o nogometu. Nekaj govoriš, nihče ni prizadet, malo pa le spoz-naš značaj ljudi. Poljaki so bili zadržani, z vsem so se strinjali
in nikoli podali svojega mne-nja. Pogosta sladica, ki smo jo jedli, je bila nekakšna panakota. Tako mimogrede bleknem, da je kot puding. Potem pa Poljakinja hitro reče, da je bil puding ime-nitna sladica njene mladosti. Živela je v pomanjkanju, zanjo je še danes nekaj dobrega. Kaj hitro pričnemo govoriti o Angeli, za in proti, močno gospodarstvo in trda roka. Vendarle se razvoj in spremembe dogajajo pod libe-ralnimi voditelji. Ko je pogovor že zelo sproščen, vprašam, kako pa je kaj z vzhodnimi Nem-ci, ali so sedaj že kaj bolj voljni delati. Nemki je kar zavrelo: »To je odvisno od družine in vzgoje. Tudi jaz sem vzhodna Nemka. Smo protestanti in za nas je delo največja vrednota.« Seveda je njihov idol Angela. »Po kon-čanem študiju sem se preselila v Z Nemčijo (takrat je zid že padel), ker je bila plača višja in se je otokom tam pisala boljša prihodnost,« je povedala. Tako je pristala v Wolfsburgu. To pa je mesto VW. Pravi babilon. Koli-kor potrebuje tovarna delavcev, toliko priseljencev pride. Italija-nov, Nemcev, Rusov, Turkov ... In tako je tudi Kristine tu dobila večji kos kruha kot v nekdanji V Nemčiji. To o delavnosti sem slišala iz ust Nemcev (nekda-njih zahodnih, seveda) in nisem vedela, da jo bom tako priza-dela. Naslednji dan sem se ji opravičila. Potem pa je Kristine rekla, da je deloma to res. Ven-dar se je ona odločila drugače. Seveda je res, saj smo vsi »zrasli gor« v komunizmu. Po čem se ljudem kolca? Zmernost, manj dela, manj luksuza, varnost. Ali pa so to dobri, stari časi. Ko je človek mlad, je vse dobro.
Viva Espanija!, 2. del – stiki z učitelji
Janez Logar
Zaradi službenih obvezno-sti naše matere občasno po cel teden ni doma. In zvečer se vedno slišiva. Pravi, če je vse v redu. Seveda je vse v redu. Pravi, če so otroci jedli. Seve-da so jedli. In pravi, če so se kaj umili. Ja, logično, da so se umili. Tako je naša mami v celoti pomirjena in se lahko posveti namenu potovanja. Če se kaj posebnega zgodi, je ne obremenjujem, jemo malo manj redno, vendar preživi-mo, v resnici pa včasih še sam ne vem, ali so se otroci umili ali ne. Saj so dovolj stari.
Meni se zdi pomembno, da otroci vidijo, da občasno lahko preživimo brez mami. Normalno je, da takrat pre-vzamem več obveznosti v družini, predvsem organiza-cijskih. Pravzaprav še bolj uživam, saj otroci ne iščejo obhodov. Hkrati je poučno, da vidijo, da mora biti gospo-dinjsko delo kljub šoli in odso-tnosti mame narejeno. Če ne bo, bomo hodili po neurejeno-sti in še lačni bomo. Nekate-rih popoldanskih obveznosti preprosto ne morem odložiti in takrat prosim taščo za pomoč, npr. za razvoz otrok. In se ji zahvalim, ker je vedno pripravljena pomagati. Sicer pa so predvsem prvi trije sko-raj odrasli in pomagajo, kar je treba.
Zaradi dviga izobrazbe in večje zaposlenosti žensk se je v zadnjih 40 letih močno spremenilo življenje družin kot tudi dojemanje zakona/
partnerstva. Mnogokrat pa gre ekstremna feminizacija v škodo družin, zakona/par-tnerstva in tudi žensk samih. Res je pa tudi, da se s tem pre-kinja nesmiselno trpljenje in poniževanje žena. Moški in ženske počasi postajamo ena-kopravni na mnogih področ-jih – v družini in v službi, kar je večina našega časa. Enako-pravnost v zakonu/partner-stvu povečuje zadovoljstvo in srečo obeh partnerjev. In zakaj si potem ne bi privoščili tega lagodja? Največkrat ima-mo moški probleme z enako-pravnostjo v odnosih. Stoletja je bilo tako, da smo imeli skrb za preživetje družine, odloča-nje o pomembnih zadevah in tudi fizično moč, ki se je na žalost velikokrat zlorabljala za uveljavljanje svoje volje. Najslabše je, če dopustimo, da nas vodijo stoletja stari vzorci in da reagiramo, kot so rea-girali naš dedje in pradedje. Vsak par se posamezno odlo-ča in usklajuje svoje vloge, saj smo vendarle odrasli ljudje z razumom.
Še vedno pa ostajajo ločni-ce med nami, ki nam jih je postavila narava. In tako je prav. In prav je tudi, da osta-jajo ločnice, za katere sva se medsebojno dogovorila. V obojestransko zadovoljstvo je, ko moški postajamo še bolj moški in ženske še bolj ženske. Dopustimo si v naših odnosih, da bomo svojo moško oz. žen-sko vlogo lahko v polnosti žive-li ob svojem zakoncu/partner-ju. Z velikim spoštovanjem do človeka, ki živi z nami.
Kadar mami ni doma, kljub vsemu vse teče, saj smo enakopravni!
Tedenski jedilnik
Nedelja – kosilo: goveja juha s kruhovimi cmočki s šunko, goveji zrezki, dušen riž, motovilec z jajcem, jabolčna pita; večerja: tlačenka z bučnim oljem, kruh. Ponedeljek – kosilo: zelenjavna juha, popečena kuhana gove-dina iz juhe, pražen krompir, rdeča pesa; večerja: ocvrte sar-delice, okisan krompir.Torek – kosilo: grahova kremna juha, polnjen piščanec, pire krompir, zeljnata solata s fižolom; večerja: cesarski praženec, kompot.Sreda – kosilo: jota s kranjsko klobaso, ajdovi žganci z ocvir-ki; večerja: blitva s krompirjem po dalmatinsko, hrenovke, jogurt.Četrtek – kosilo: zdrobova juha s korenjem in drobnjakom, svinjske zarebrnice, dušen krompir, endivija s fižolom; večerja: mlečna kaša, drobno pecivo.Petek – kosilo: fižolova juha z rezanci, pečeni kotleti tune, krompir v kosih, mešana solata; večerja: tortelini s sirom, rdeči radič v solati.Sobota – kosilo: pečenice s kislim zeljem, koruzni žganci; večerja: kuhani sirovi štruklji z maslenimi drobtinami, sadni čaj ali kompot.
Kruhovi cmočki s šunko
Potrebujemo: 12 dag na kocke narezanega belega kruha ali žemelj, 3 dag masla, pol drobno sesekljane manjše čebule, 1 žlico nasekljane šunke, sesekljan svež peteršilj, 1 jajce, 1 dl mleka, 1 žlico moke.
Kruh stresemo v skledo, ga prelijemo z na maslu popraže-no čebulo, potresemo s šunko in peteršiljem. Mleko, jajce in sol razžvrkljamo in polijemo po kruhu, premešamo in pusti-mo, da se kruh navlaži, na koncu ga potresemo še z moko in ponovno premešamo. Iz te mase napravimo cmočke, vsakega še povaljamo v kupčku moke, ki ga pripravimo na deski, in cmočke zakuhamo v vrelo juho. Vrejo naj 7 minut. Pečeni kotleti tune
Kotlete na hitro oplaknemo, osušimo, osolimo, pokapljamo z limono in povaljamo v moki. Položimo jih na segreto olje in počasi pečemo. Ko so pečeni na eni strani, jih previdno obrnemo z lopatico in popečemo še na drugi strani. Zraven postrežemo krompir, pire iz leče, rezance, kuhan in z oljem pokapljan brokoli in podobno.
Mlečna kaša
Za 4 osebe potrebujemo 1,5 dl prosene ali ajdove kaše, 1,5 l mleka in 2 žlici masla.
Kašo dobro operemo v topli vodi. Zakuhamo jo v vrelo mleko, osolimo, zabelimo z maslom in 30 minut počasi kuhamo na majhnem ognju.
22 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014KAŽIPOT [email protected]
HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00
Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201-42-00, fak su 04/201-42-13 ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.
Rezultati 90. kroga – 9. novembra 20141, 6, 22, 24, 31, 36, 37 in 27
Loto PLUS: 15, 19, 23, 25, 35, 37, 39 in 2Lotko: 2 1 2 9 6 4
Sklad 91. kroga za Sedmico: 1.670.000 EURSklad 91. kroga za PLUS: 280.000 EURSklad 91. kroga za Lotka: 100.000 EUR
LOTO
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na-slov [email protected].
PRIREDITVESejem zimske športne opreme 2014Tržič – Sejem zimske športne opreme 2014 bo v bivši prodajal-ni Peka na Deteljici potekal v petek in soboto, 14. in 15. novem-bra. V petek se bo sejem začel ob 15., v soboto pa ob 9. uri.
Peto srečanje literatov upokojencev GorenjskeKriže – Peto srečanje literatov upokojencev Gorenjske bo v dvorani Kulturnega doma Križe v petek, 14. novembra, ob 16. uri.
Rezervirano za ¼ V lasto Nussdorfer
Kranj – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo ob 19. uri v Kavarni Khislstein 12.56 gostja večera Vlasta Nussdorfer.
Pogovor z Naro PetrovičemKranj – V Mestni knjižnici Kranj se bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 13.30 začel pogovor z Naro Petrovičem, ki je med drugim poznan po organizaciji največje čistilne akcije Očistimo Slovenijo.
Na pot z otroki – pa ne nujno okoli sveta
Železniki – V knjižnici se bo v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri začel pogovor s pisateljico in popotnico Urško Krišelj Gruber na temo Na pot z otroki – pa ne nujno okoli sveta.
Pogovor o ljubezniTržič – Danes, v torek, 11. novembra, bo ob 19. uri v večna-menskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja pogovor o ljubezni in odnosih s priznano pisateljico Azro Širovnik.
20. mednarodni sejem gramofonskih plošč
Kranj – V kranjski knjižnici bo v petek in v soboto, 14. in 15. novembra, potekal 20. mednarodni sejem gramofonskih plošč.
Predstavitev knjige Revolucija duhaBled – V petek, 14. novembra, ob 19.30 bo v blejski knjižnici Mojca Špik z Bohinjske Bele predstavila svojo novo knjigo Revolucija duha.
Srečanje mladih planincev: športno plezanje
Tržič – Mladinski odsek Planinskega društva Tržič za vse mlade planince od 5. do 9. razreda osnovne šole v četrtek, 13. novembra, ob 18.50 organizira srečanje v Dvorani trži-ških olimpijcev. Prijave starši lahko oddate razredničarkam, šolskim mentorjem ter vodji izleta do torka, 11. novembra.
Ličkanje in petje v Hiši čez cestoMilje – V četrtek, 13. novembra, ob 19.30 bodo v Hiši čez cesto Pr© Franč na Miljah 11 ob ličkanju koruze in prebiranju fižola prepevale Trbojske ljudske pevke. Vabijo vse ljubitelje ljudskega petja, da se jim pridružijo pri petju in delu.
5. Lenčkov večerŽiri – Muzejsko društvo Žiri in Krajevna knjižnica Žiri vabita na 5. Lenčkov večer, ki se bo v petek, 14. novembra, ob 19. uri začel v Stari šoli v Žireh. Gost večera bo Franci Demšar.
Za otrokeKranj – Vsak torek od 17.30 do 19.30 v mladinski sobi kranjske knjižnice poteka delavnica igranja igre go z mentorji. V četr-tek, 13. novembra, se bo ob 17. uri začela delavnica Čarobni prsti, otroci bodo iz tetrapaka izdelovali petelinčke. V Prav-ljični sredici, ki bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17.30, bodo
lahko prisluhnili pravljici Deklica z vžigalicami. Od ponedeljka do petka v knjižnici od 16.45 do 18.30 poteka delavnica Igriva knjižnica, igralne urice pa vsak ponedeljek od 10. do 12. ure.
Naklo – V knjižnici lahko otroci danes, v torek, 11. novembra, prisluhnejo pravljici Zmajček in trmica.
Tržič – V Knjižnici Toneta Pretnarja bo ura pravljic v četrtek, 13. novembra, ob 17. uri.
Železniki – Ura pravljic, primerna za otroke od četrtega leta starosti dalje, se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri.
Žiri – Delavnica za najmlajše spretne prste V barvah jeseni se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri, delavnica za mladino in starejše Tečaj mozaika pa prav tako jutri ob 18. uri.
Škofja Loka – V četrtek, 13. novembra, se bo ob 17. uri na mladinskem oddelku knjižnice začela poučna in zabavna prireditev za osnovnošolce z naslovom Gremo v hribe!.
Radovljica – Jutri, v sredo, 12. novembra, se bo v knjižni-ci začela prireditev za otroke, stare od pet do enajst let, z naslovom Ta veseli klub. Delavnica Risana fotografija se bo v knjižnici začela v četrtek, 13. novembra, ob 17. uri.
Bohinjska Bistrica – Pravljica in ustvarjalnica Kekec se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri.
IZLETI
V hrvaško in slovensko IstroGozd - Martuljek – Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi v soboto, 15. novembra, na izlet v hrvaško in slovensko Istro. Prijave zbirata do četrtka, 13. novembra, po tel: Renata 031 532 963 in Oti 041 363 730.
Po Vertovčevih potehSlovenski Javornik – Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela vabi na 14. pohod po Vertovčevih poteh na Vipavskem, ki bo v nedeljo, 16. novembra. Prijave po tel. 051 345 806 (Olga Oven).
Pohod od Litije do Čateža prestavljenKranj – Odsek za pohodništvo in vodništvo pri Planinskem društvu Kranj obvešča, da je zaradi slabih vremenskih raz-mer 28. spominski tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki je bil planiran za soboto, 8. novembra, prestavljen na to soboto, 15. novembra. Zbor bo pred trgovino Mercator na Primskovem ob 7. uri. Hoje je približno za pet ur.
Tržič – Tokratni 28. Mednarodni pohod po Levstikovi poti je bil zaradi slabih vremenskih razmer prestavljen na sobo-to, 15. novembra. Prijave zbirajo do srede, 12. novembra, pri Planinskem društvu Tržič ter Športnem društvu Pod-ljubelj.
Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezniTržič – Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Društvo diabetikov Tržič v petek, 14. novembra, vabi na organiziran pohod. Štartno mesto bo ob 10. uri pri prostorih društva v Bistrici, pohod pa boste zaključili pri gostišču Smuk ob topli pijači in dobri družbi.
Planinski izlet v neznanoKriže – Planinsko društvo Križe vabi, da se jim v soboto, 15. novembra, ob 6.30 pridružite v Križah, od koder boste odšli proti Kokrici ... Prijave lahko oddate pri Mirjani Urbanc do četrtka, 13. novembra, na številki 041 714 742.
Do Mengeške koče na Gobavici Tržič – Mladinski odsek Planinskega društva Tržič v soboto, 15. novembra, odhaja na izlet do Mengeške koče na Goba-vici. Več informacij po telefonu številka 040 627 808 ter na elektronskem poštnem naslovu [email protected].
PREDAVANJAV objemu rimskega imperijaKamnik – V prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik bo danes, v torek, 11. novembra, ob 18. uri predavanje ddr. Vere-ne Vidrih Perko z naslovom V objemu rimskega imperija – Od Emone do Karnija, od Celeje do Petovione.
IranNaklo – Danes, v torek, 11. novembra, ob 18. uri Turistično društvo Naklo vabi v Gostilnico Kresnik na potopisno preda-vanje Sandija Novinca. Predstavil bo Iran.
O varni hiši in materinskem domuKranj – V kranjski knjižnici boste v četrtek, 13. novembra, ob 19. uri izvedeli, kaj sta varna hiša in materinski dom. Stro-kovne delavke bodo na voljo za odgovore na vaša vprašanja.
Opazovanje vedenja pri živalihKranj – Na predavanju, ki se bo v Mestni knjižnici Kranj začelo danes, v torek, 11. novembra, ob 17. uri, bodo otroci lahko izvedeli marsikaj o vedenju živali.
Kdo smo in od kod prihajamo?Tržič – V Domu Petra Uzarja bo danes, v torek, 11. novem-bra, ob 10.30 predavanje Marka Ogrisa z naslovom Kdo smo in od kod prihajamo?
Zavarovane plezalne poti
Tržič – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo ob 19. uri v knjižnici predavanje Zavarovane plezalne poti.
Sirija – spomini
Hrušica – V Knjižnici Hrušica bo v četrtek, 13. novembra, ob 19. uri potopisno predavanje Uroša Brankoviča.
O budizmuRadovljica – O budizmu bo v Knjižnici A. T. Linharta v petek, 14. novembra, z začetkom ob 18. uri predaval Simon Habjan.
OBVESTILA
Enostavno proti bolečini in bolezniKranj – Na Gimnaziji Franceta Prešerna se bo v petek, 14. novembra, začelo brezplačno predavanje z delavnico Eno-stavno proti bolečini in bolezni s SuJuk terapijo za vsakogar.
Računalniške delavnice za starejše
Križe – Na Osnovni šoli Križe so v sklopu projekta Simbi-oza pripravili računalniške delavnice, namenjene starejšim. Prijave sprejema Nataša Dovžan po tel. 04 595 11 13, ali na e-naslovu [email protected].
Srečanje onkoloških bolnikovTržič – Srečanje onkoloških bolnikov bo v Zdravstvenem domu Tržič danes, v torek, 11. novembra, ob 17. uri.
Srečanje pogovorne skupine DeteljicaTržič – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo v Domu Petra Uzar-ja prvo srečanje pogovorne skupine Deteljica, skupine za pogovor, razumevanje in medsebojno spoštovanje.
Krvodajalska akcija
Tržič – Rdeči križ Tržič vabi na dvodnevno krvodajalsko akci-jo, ki bo v četrtek in petek, 13. in 14. novembra, od 7. do 13. ure potekala v prostorih Sokolnice.
Srečanje združenja starih starševLjubljana – Združenje Glas starih staršev vabi na občni zbor oziroma srečanje, ki bo v četrtek, 13. novembra, v Ljubljani, v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa na Cankarjevi 1.
KONCERTI
Zabavaj se z nami in pomagajKranj, Primskovo – V Domu krajanov Primskovo se bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri začel dobrodelni koncert. Nastopili bodo igralci gledališke šole Potica in skupina Mali oglasi, Zbirali bodo plišaste igrače in jih simbolično proda-jali. Izkupiček bo namenjen Drsalnemu klubu Kranj. Če bo kaj igrač ostalo, jih bodo podarili Pravljični deželi Gorajte.
RAZSTAVEOb 200. obletnici rojstva Janeza PuharjaKamnik – Jutri, v sredo, 12. novembra, bodo ob 15.30 v pro-storih Občine Kamnik odprli potujočo razstavo z naslovom Od Kranja do Dovjega ob 200-letnici rojstva Janeza Puharja.
PREDSTAVEKo sem bil mrtevCerklje – V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika si v četr-tek, 13. novembra, ob 20. uri lahko ogledate burlesko Ernsta Lutitscha Ko sem bil mrtev. Predstava je za abonma Nas-mejmo se! in izven.
PepelkaTrzin – KUD Franc Kotar Trzin vabi na ponovitve družinske-ga muzikala Pepelka, ki bodo danes, v petek, 14. novembra, ob 17. uri, v nedeljo, 16. novembra, ob 11. uri (matineja) in prihodnjo nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trzinu.
23Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected]
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
KAMNIK – 3,5-sobno pritlično sta-novanje, 94 m2, letnik 2006, tel.: 070/355-723, 041/805-058 14004348
KRANJ - Huje, 4-SS, 110 m2, renovi-rano, opremljeno. Možna menjava za manjše, 103.000 EUR, tel.: 070/917-223 14004166
POSESTIPRODAM
GOZD 22.191 m2, parcela 614, Sred-nja vas pri Begunjah, cena 0,45 EUR, tel.: 064/150-270 14004332
POSLOVNI PROSTORIODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks na Savski cesti 34, Kranj (bivša Trenča) oddamo, velikost od 37 do 500 m2. Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: 041/426-898 14004243
MOTORNA VOZILAOSTALOPRODAM
TOMOS Laura 1974, nove gume, zračnice, izpušna cev, bat, deluje, tel.: 031/520-004 14004339
TEHNIKAPRODAM
TANEK monitor, 40 x 25, in tipkovni-co, staro približno 2 leti, tel.: 031/422-531 14004338
GRADBENI MATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
MANJŠO količino kamene volne, 5,10 in 12 cm debelina, tel.: 04/23-11-666, 031/496-330 14004333
KURIVOPRODAM
DRVA – metrska ali razžagana, možna dostava, tel.: 041/718-019 14004218
SUHA bukova drva, cena 49 EUR/m3, tel.: 041/248-519 14004340
SUHA, kvalitetna bukova drva, tel.: 041/841-632 14004344
STANOVANJSKA OPREMAPOHIŠTVOPRODAM
TAPECIRAN jedilniški kot, 180 x 130 cm, in okroglo mizo, premera 110 cm, tel.: 04/25-22-118, 031/429-653 14004342
OSTALOPRODAM
JEDILNI servis in pribor, tel.: 040/490-482 14004327
Mali oglasiT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: [email protected]
Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure! De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.
LATOFLEX vložka in vzmetnici Bavaria Wolltex, tel.: 031/314-047 14004345
OTROŠKA OPREMAPRODAM
VOZIČEK Baby Boom, s košaro in športnim delom, cena 80 EUR, ogled v Kranju, tel.: 031/325-326 14004331
MEDICINSKI PRIPOMOČKIPREGLED VIDA kot na napotnico, popust do 100 EUR, v Optiki Aleksan-dra v Qlandii. Tel. 04 234 234 2, www.optika-aleksandra.si 14004220
KMETIJSKI STROJIPRODAM
GOZDARSKI vitel Krpan 6 EH, z daljin-cem, ter posipalec Riko, samonaklada-lec TP 7, nov, tel.: 041/547-994 14004334
KUPIM
DEUTZ, Zetor, IMT, Store, Univerzal, TV, tel.: 031/851-485 14004239
PRIDELKIPRODAM
200 KG ekološko pridelane debele repe za kisanje, tel.: 04/51-46-136, 068/170-938 14004341
DOMAČA orehova jedrca, tel.: 041/276-533 14004347
KRMNI krompir, ugodno, tel.: 041/204-496 14004312
KRMNI krompir, tel.: 04/23-10-562 14004343
KROMPIR, jedilni in krmni bela rosa, tel.: 031/229-857 14004323
LEPO očiščena orehova jedrca, pore-klo Gorenjska, po ugodni ceni, tel.: 040/389-518, 040/238-765 14004329
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
5 MESECEV starega bikca simentalca in brejo telico, tel.: 040/419-366 14004351
BIKCA cikaste pasme, starega 6 mesecev, in kopune, tel.: 041/916-180 14004350
ČB kravo, brejo 8 mesecev, in dve teli-ci, stari 1 leto, tel.: 031/641-399 14004324
ČB bikce, stare 14 dni, tel.: 041/691-243 14004325
ČB bikca, starega 16 dni, cena 100 EUR, tel.: 04/23-10-268, 041/595-355 14004330
ČB bikca, starega 10 dni, tel.: 041/665-296 14004335
ČB bikca, tel.: 041/356-292 14004346
KOBILO poni z vso dodatno opremo, tudi vozom, tel.: 031/410-571 14004326
KOKOŠI – jarkice, rjave, tik pred nesnostjo, pripeljemo na dom, tel.: 040/130-979 14004309
KOZE za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 051/634-100 14004328
KRAVO simentalko, brejo, drugo tele, cena po dogovoru, tel.: 041/493-169 14004336
PRAŠIČE pitance, težke okoli 250 kg, cena 1,7 EUR/kg, možna dostava, tel.: 031/554-743 14004245
TELIČKO rjavo, staro mesec dni, tel.: 041/270-913 14004322
KUPIM
OVCE jezersko-solčavske pasme, bre-je ali z jagenjčki, tel.: 031/635-755 14004337
TRAKTOR in prikolico, lahko v okvari, tel.: 031/500-933 14004242
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
HONORARNO ali redno zaposlimo samostojnega kuharja, lahko mlajša upokojenka ali upokojenec. Eržen Andreja, s.p., Sp. Luša 16, Selca, tel.: 04/51-41-499 14004319
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela – z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/222-741 14004222
EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič vam ponuja čiščenje, razrez cis-tern, filtracijo, prevoz in odkup kurilne-ga olja, tel.: 041/989-987 14004221
FLORJANI, d. o. o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 14004070
IZVAJAMO adaptacije – prenove, novogradnje, dvorišča in vsa manjša gradbena dela. TIP TOP, gradbeništvo, d.o.o., Planina 27, Kranj, tel.: 031/458-289 14003876
OPRAVLJAM gradbena dela, urejanje okolice, sprejemam naročila za zimsko čiščenje dvorišč. Gradbeništvo Marko Ferjan, s.p., Olševek 41, Preddvor, tel.: 040/543-270 14004321
POLAGANJE vseh vrst keramike, kom-pletna adaptacija kopalnic, Pečarstvo Železnik, Stanislav Železnik, s.p., Vin-harje 14, Poljane nad Šk. Loko, tel.: 031/505-468 14004214
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj šan hrup, 10 let garancije. Karkol, d.o.o., Ul. Toma Brejca 14, Kamnik, tel.: 031/720-141 14004217
V KERAMIČARSTVU Janez Kleč, s.p., Milje 77, Visoko vam nudimo kakovostno in cenovno ugodno pola-ganje keramičnih ploščic in mozaikov, adaptacije kopalnic in drugih prostorov. Ustrežemo tudi najbolj zahtevnim, tel.: 051/477-438 14004234
ZASEBNI STIKIŽENITNA posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p. Dolenja vas 85, Prebold, tel.: 031/836-378 14004224
RAZNOPRODAM
TERMOAKUMULACIJSKO peč 2,5 kw in rostfrei posodo za vino, 20 litr-sko, tel.: 04/59-45-078 14004320
Zastopnik za terensko prodajo izdelkov za osebno nego m/ž (terensko)Podjetje sinkopa, d. o. o., zaposli zastopnika za terensko prodajo izdelkov iz lastnega prodajnega programa. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, delo v dopoldanskem času, proste vikende in nadpovprečen osebni dohodek. sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica. Prijave zbiramo do 16. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delovodja – elektromonter m/ž (Avstrija)Za potrebe projekta v avstriji potrebujemo 4 nove sodelavce. Pričakujemo: srednjo stro-kovno ali poklicno izobrazbo, smer elektrotehnika in energetika, 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, znanje nemškega jezika (govor in razumevanje zelo dobro, pisanje dobro), vozniški izpit B-kategorije. i-mom, d. o. o., Ptujska cesta 133, 2327 Rače. Prijave zbiramo do 29. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist prodajalec na terenu za BAR, GASTRO, MEHIŠKA program m/ž (Ljubljana) Zaradi povečanja obsega poslovanja znanih blagovnih znamk za gostinstvo nudimo komercialistom –prodajalcem z s. p. ipd. z izkušnjami delo v prodaji za gostinstvo v posa-meznih regijah slovenije. Univerzal Commerce ljubljana, d. o. o., Novo Polje cesta iV./ 1, 1000 ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Električar – elektro vzdrževanje strojev in naprav m/ž (Bohinjska Bistrica) iščemo kandidata za delovno mesto električar – elektro vzdrževanje strojev in nap-rav (m/ž). Zahteve: končana iV. ali V. stopnja strokovnega izobraževanja, zaželene so delovne izkušnje na področju vzdrževanja, vendar to ni pogoj za zasedbo delovne-ga mesta. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas – 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Delo se izvaja v treh izmenah. liP Bohinj, d. o. o., Ulica Tomaža godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica. Prijave zbiramo do 15. 11. 2014. Pod-robnosti na www.mojedelo.com.
Transportni komercialist/disponent – organizator prevozov v tovornem pro-metu m/ž (Šenčur na Gorenjskem)Pričakujemo: obvezno najmanj dve leti izkušenj v mednarodnem transportnem podjetju, zaželeno z lastnim voznim parkom, polno računalniško pismenost, akti-vno znanje (pisna in govorna oblika) nemščine in angleščine, zaželena francoščina ali kateri drugi jezik, vozniški izpit B-kat., lasten prevoz, obvezno slovensko držav-ljanstvo, zaželeni so kandidati z gorenjske in/ali okolice ljubljane. Štempihar, d. o. o., transport in storitve, Poslovna cona a12, 4208 Šenčur. Prijave zbiramo do 23. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Vodja skladišča rezervnih delov m/ž (Medvode)Pričakujemo dokončano izobrazbo najmanj V. stopnje – strokovne ali tehnične sme-ri, 3 leta delovnih izkušenj z enakega/sorodnega delovnega mesta, odlične organi-zacijske in vodstvene sposobnosti, opravljen tečaj za vodenje skladiščnega poslo-vanja, zaželen izpit za viličarja, znanje enega tujega jezika. Urejene delovne razme-re in delo v stabilnem podjetju. goričane, d. d., ladja 10, 1215 Medvode. Prijave zbi-ramo do 28. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Ročni orodjar m/ž (Kamnik) Pričakujemo ročno spretnega rezkalca/orodjarja, poklicno izobrazbo – oblikovalec kovin, rezkalec, frezalec, dobro tehnično pismenost (branje 2D-delavniških risb), dobre fizične sposobnosti, smisel za organizacijske sposobnosti, zaželene izkuš-nje na področju orodij za brizganje termoplastov. Plamtex int., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 18. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater potopne in žične erozije m/ž (Kamnik)Vaše delo bo: upravljanje žične in potopne erozije, medfazno kontroliranje na stro-jih, branje tehničnih risb, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, umerjanje koma-dov na merilnem stroju, ostala dela po navodilu nadrejenega. Plamtex int., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 18. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor – merilec m/ž (Mengeš) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: najmanj Vi. stopnja izobrazbe strojne smeri, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju kontrole proizvodnje in pri reševanju reklamacij, zna-nja s področja kakovosti (FMEa, Msa, sPC, PPaP) ... Plamtex iNT., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 5. 12. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Izkušeni avtomehanik/serviser vozil m/ž (Gorenjska, Jesenice/Lesce)Pričakujemo najmanj iV. st. izobrazbe – poklicno izobraževanje (avtomehanik/meha-tronik) ali druge ustrezne smeri, zaželena V. stopnja (mehanik – elektronik), dobro po-znavanje avtomobilističnega trga, vozniški izpit B-kategorije, vsaj 2 leti delovnih izku-šenj na delovnem mestu avtomehanik, najbolj zaželeno vozil renault/nissan, komuni-kativnost, natančnost in sposobnost dela v skupini. asp, d. o. o., Cesta Janeza Finžgarja 2, 4270 Jesenice. Prijave zbiramo do 7. 12. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec m/ž (upokojenec ali zaposleni, cela Slovenija)Prodaja izdelkov za nego in prehrambnih dodatkov na terenu. Dermasal, d. o. o., Ce-sta ljubljanske brigade 9a, 1000 ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 12. 2014. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.
Specialist za področje prodaje optičnih in merilnih sistemov in za razvoj pos-lovanja ž/m (Slovenija, Hrvaška in BiH, prek home-office; enkrat tedensko ses-tanek v Ljubljani) Zahteve delovnega mesta: vsaj 3–5 let izkušenj v prodaji B2B, zaželeno Vision & Measuring systems, osnovno znanje PlC, programiranja in dela z vmesniki za opti-čne sisteme, uspešnost pri razvoju prodajnega prostora in gradnji poslovne mreže, odlično tehnično razumevanje, usmerjenost v uspeh, predanost delu, obiskovan-je strank, znanje angleščine (znanje nemščine je prednost) ... isg Personalmanage-ment gmbH, Rustenschacherallee 38, a-1020 Wien (Dunaj). Prijave zbiramo do 26. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
MoJE DElo, spletni marketing, d.o.o., litostrojska c. 44c, 1000 ljubljana, slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ iNFoRMaCiJ iN ZaPosliTVENiH oglasoV (300 - 500) Na: www.mojedelo.com, [email protected]
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
Zahvala
V 93. letu se je tiho poslovila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča
Frančiška Kovač roj. Mohorič iz virmaš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno ali pisno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sve-te maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Franciju Aliču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, praporšča-kom in pogrebni službi Akris. Hvala vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
vsi njenivirmaše, november 2014
Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas,so vezi močnejše,brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.(Mila Kačič)
OSMRTNICaMama, hvala ti.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila
Ana Jekovecroj. Gašperlin, p. d. Kodrova mama z luž
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. novembra 2014, ob 14. uri na pokopališču v Šenčurju. Danes od 14. ure leži v tamkaj-šnji mrliški vežici.
Žalujoči vsi njeniluže, november 2014
24 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014
Anketa
Nace Jelovčan, Naklo:
»Martinovanje je postalo že del slovenske folklore, vino pa ljudi ob tem običaju še dodatno poveže. Prav zato bomo v družinskem krogu nazdravili s kozarcem vina.«
Tanja Karničar, Kranj:
»Posebnih načrtov za letošnje martinovanje sicer nimam, vsekakor pa si bom vzela čas za druženje s prijatelji in osebami, ki so mi pri srcu.«
Matej Tičar, Voklo:
»Poleg mladega vina martinovo obdobje zaznamujejo tudi mnoge kulinarične dobrote, tako da se veselim praznične gosi. S prijatelji pa se že pripravljamo na tradicionalni pohod po Vinski poti.«
Eva Hribar, Kranj:
»Naj ta praznik ne bo razlog za pretirano uživanje alkohola, temveč predvsem obdobje, ko se mirno lahko poveselimo z najbližjimi, za katere nam sicer žal pogosto primanjkuje časa.«
Samo Lesjak
Danes je martinovo, eden izmed najstarejših praznikov pri nas, ko se simbolično zahvalimo za jesenske darove narave, iz mošta pa ob blagoslovu nastane vino. Tradicija praznovanja se ohranja še dandanes.Foto: Matic Zorman
Ko se mošt spremeni v vino
Tea Derguti, Kranj:
»Martinovala bom v krogu najbližjih ter prijateljev, s katerimi se bomo odpravili v prijetno kočo taborniškega rodu Zelenega Jošta – v sodelovanju z naravo torej.«
vre men ska na po ved
TOREK SREDA ČETRTEK
9/13 oC
7/11 oC
13/16 oC
15/18 oC
10/17 oC
9/12 oC
10/15 oC
14/18 oC
10/18 oC
10/17 oC
9/15 oC
8/13 oC
10/17 oC
10/17 oC
9/10 °C 8/9 °C9/11 °C
Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo
E-pošta: [email protected] • www.radio-kranj.04 / 28 12 220 - 051 303 505
04 / 28 12 220 - 051 303 505
E-pošta:[email protected]
1
2
Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deževalo, nekoliko pogosteje jutri in v četrtek. Meja sneženja bo na okoli 2300 metrih.
Jasna Paladin
Ljubljana – »Planica spomladi prihodnje leto bo!« je glavno sporočilo novinarske konference, ki sta jo v prostorih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pripravila ministrica Stanislava Setnikar Cankar in direk tor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros.
Slednji je med drugim poudaril, da gradbena dela potekajo po načrtih. Obilno deževje v zadnjih tednih škode na gradbišču ni povzročilo, kar dokazuje, da je gradnja zelo kakovostna. Vsa betonska in zemeljska gradbena dela bodo dokončana do prihoda prave zime, obrtniška dela bodo potekala še vse do februarja, ozelenitev centra pa so investitorji preložili na prihodnje leto. Medtem ko dela na tekaškem centru z nekajmesečno zamudo zdaj potekajo po načrtih in bodo predvidoma zaključena sredi avgusta prihodnje leto, pa je mladinski center v Planici že končan. »Kljub nekaterim pomislekom o smiselnosti takšnega centra se je slednji izkazal za zelo dobro obiskanega. Razveseljuje
predvsem dejstvo, da je bila poleti kar polovica skakalcev iz tujine, kar kaže na veliko zanimanje za treninge pod Poncami,« je povedal Gros in se dotaknil tudi umetnega zasneževanja, s katerim bodo začeli takoj, ko bodo vremenski pogoji to dopuščali. Poudaril je, da vodo za zasneževanje črpajo iz podzemlja, a jo hkrati uporabijo tudi za ogrevanje vseh prostorov, tako da fosilnih odpadkov v Planici ni.
Ministrica Stanislava Setnikar Cankar je poudarila, da je gradnja Nordijskega centra Planica največji in najzahtevnejši projekt ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne le v smislu gradnje, pač pa tudi zaradi zahtevne priprave potrebne dokumentacije. »Zaradi finančne zahtevnosti je bil projekt deležen kontrole in revizij, ki pa niso ugotovile nepravilnosti pri izvedbi postopkov,« je še povedala. Danes bo Planico
obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer, homologacija prenovljene letalnice bratov Gorišek pa bo na vrsti februarja, da bodo pred svetovnim pokalom še možni morebitni manjši popravki. Tiskovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije Tomi Trbovc je ob robu srečanja z novinarji povedal, da bodo ponovno kandidirali za SP nordijskih smučarjev leta 2021, resorna ministrica pa je podporo projektu potrdila.
Letalnica bo do marca naredPoleti smučarskih skakalcev v Planici marca 2015 so 95odstotno že zagotovljeni, je v petek zatrdil direktor Zavoda Planica Jelko Gros. Gradbišče nordijskega centra bo danes obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer.
Ministrica Stanislava Setnikar Cankar in Jelko Gros sta s potekom gradnje Nordijskega centra Planica zadovoljna. / Foto: Tina Dokl
Škofja Loka – Zaradi dodatnih gradbenih del pri gradnji komunalne infrastrukture bodo na več območjih v Škofji Loki še novembra in decembra veljale omejitve prometa. Na lokalni cesti Godešič–Reteče na območju Matajevcev je zaradi posodobitve primarnega vodovoda Trata–Reteče zapora ceste podaljšana do 31. decembra. Prav tako je zaradi posodobitve primarnega vodovoda do konca leta vzpostavljena delna cestna zapora na lokalni javni cesti Draga–deponija. Promet je urejen enosmerno, z odstopom prednosti. V Stari Loki bo zaradi gradnje mostu pri hišni številki Stara Loka 53 popolna zapora ceste predvidoma še ves november. Do 11. decembra bosta zaradi urejanja ceste podaljšani delni zapori ceste Stara Loka–Groharjevo naselje (mimo Centra slepih in starejših, do Dolenčevega vrta) in od hišne številke Stara Loka 4 do 151 (Starološka gasa). Vozniki naj bodo posebno previdni na območju starološkega trga, razširitve ob kapelici, saj na tem delu Stare Loke poteka tlakovanje cestnih površin. Na omenjenih cestnih odsekih v Stari Loki bodo novembra vzpostavljene tudi enodnevne popolne zapore prometa zaradi asfaltiranja cestnih površin.
Zapore zaradi gradnje infrastrukture
Kranj – Danes, v torek, so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse zvišale. Za 0,3 centa se je na 1,431 evra za liter podražil 95oktanski motorni bencin, 100oktanski bencin za 0,4 centa na 1,457 evra, dizelsko gorivo za 0,6 centa na 1,351 evra in kurilno olje za 0,8 centa na 1,016 evra za liter.
Podražitev naftnih derivatov
Kranj – Vlada je prejšnji teden znižala cene tedenskih in mesečnih vinjet za kombije (lani uveden cestninski razred 2B). Po novem bo treba za tedensko vinjeto odšteti 30 evrov (doslej 40 evrov), za mesečno pa 60 evrov (prej 80 evrov). Cena letne vinjete za kombije ostane nespremenjena pri 220 evrih, ohranile so se tudi cene vinjet za osebna vozila (cestninski razred 2A) – letna stane 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Enako je tudi z vinjetami za motorje (cestninski razred 1), pri katerih letna vinjeta še vedno stane 55 evrov, polletna 30 evrov in tedenska 7,50 evra. Spremembe cen bodo veljale za vinjete za leto 2015 (oranžne barve), ki bodo začele veljati 1. decembra letos. Vlada je cene tedenske in mesečne vinjete za kombije znižala zaradi uskladitve razmerja cen z letno vinjeto za kombije in z razmerjem teh vinjet za osebne avtomobile, kar je bila tiha zahteva Evropske komisije.
Cenejše kratkoročne vinjete za kombije