leto lxvii, št. cena 1,70 eur, izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let gorenjski...

24
9770352 666018 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra 2014 Leto LXVII, št. 90, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si AKTUALNO Poplavni nasip so morali podreti Ker je Kamniška Bistrica zaradi vi- sokega vodostaja v petek grozila, da bo poplavila Šmarco in Nožice, so gasilci predrli nelegalno postav- ljen nasip na nasprotni strani v Volčjem Potoku. A rešitve to ni prineslo. 3 GORENJSKA Iskali programerja po srcu in duši Družba Lotrič Meroslovje iz Selc se je s sodelovanjem na Zaposli- tvenem izzivu odločila zaposliti programerja. Med osmimi kandi- dati so se odločili za računalniške- ga tehnika Taja Oraniča z Golnika. 4 RAZVEDRILO Sto src igralo za en svet Do zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkes- tra 100 mladih s stoječim aplav- zom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Make- donije. 15 ZADNJA Letalnica bo do marca nared Poleti smučarskih skakalcev v Pla- nici marca 2015 so 95-odstotno že zagotovljeni, je v petek zatrdil di- rektor Zavoda Planica Jelko Gros. Gradbišče nordijskega centra bo danes obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer. 24 VREME Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deže- valo, nekoliko pogosteje jutri in v četrtek. 9/10 °C jutri: pretežno oblačno 116. Glasova preja Zahod in muslimanski svet Zahod in muslimanski svet sta v konfliktnem razmerju že od križarskih vojn, skoraj tisoč let. V zadnjih letih pa postaja ta konflikt vse radikalnejši, vrhunec dosega prav zdaj v vojni z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS). To dramatično in nepredvidljivo dogajanje nam bo skušal pojasniti dr. Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu. Z gostom se bo pogovarjal Miha Naglič. Glasova preja bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 19. uri v hotelu Azul na Primskovem v Kranju, Šuceva 26. Prosimo, da udeležbo na Glasovi preji potrdite po tel. št.: 04/201 42 00 ali po e-pošti na: [email protected]. Vabljeni! WWW.GORENJSKIGLAS.SI v kletni etaži od 13. do 16. 11. 2014 cetrtek 13. 11. 14.00 -20.00 petek 14. 11. 09.00 -20.00 sobota 15. 11. 09.00 -20.00 nedelja 16. 11. 09.00 -13.00 ZUTS KRANJ, PARTIZANSKA 39, KRANJ Urša Peternel Jesenice – Prejšnji teden so na Jesenicah slovesno od- prli izobraževalni center is- lamske skupnosti, ki je prvi tovrsten objekt v državi. V njem sta urejeni dve sodob- ni predavalnici, 25 hotel- skih ležišč, v bodoče pa bo zaživela še restavracija, ki bo odprta za javnost. Nakup in obnova stavbe na Skla- diščni ulici sta po besedah tajnika Islamske skupno- sti v Sloveniji Nevzeta Po- rića stala nekaj čez milijon evrov, del denarja je prispe- vala kuvajtska fundacija. V centru bodo potekala nefor- malna izobraževanja o isla- mu, islamski kulturi in civi- lizaciji, to naj bi bil prostor za vse, ki se želijo seznani- ti z islamom. Objekt naj bi postal prostor dialoga, soži- tja in sobivanja ljudi različ- nih ver. Na slovesnem od- prtju je vodja Islamske sku- pnosti v Sloveniji mufti Ne- džad Grabus dejal, da so v novi stavbi želeli začeti iz- vajati programe brez velike promocije. »Toda dogod- ki in teme, ki so bile prisot- ne v medijih, so nas prisi- lile, da moramo govoriti o temah, s katerimi nimamo nikakršne povezave, razen da se govori o religiji, ki ji tudi sami pripadamo,« je dejal. Ob tem je izpostavil tolerantnost in spoštljivost meščanov Jesenic. Na Jese- nicah se je razvila posebna kultura življenja in sobiva- nja, kjer se nihče ne počuti utesnjeno. K temu so precej prispevali odgovorni ljud- je oblasti in izobraževal- nega sistema, je dejal Gra- bus. Zahvalil se je tudi žu- panu Tomažu Tomu Men- cingerju za razumevanje in podporo odprtju tovrstnega centra. Izobraževalni center islamske skupnosti Na Jesenicah so odprli center islamske skupnosti z dvema sodobnima predavalnicama, 25 hotelskimi ležišči, v prihodnje pa bo vrata odprla še restavracija. Urša Peternel Begunje – V prodajnem po- stopku je bilo v predpisa- nem roku prejetih več po- nudb za nakup družbe Elan, so včeraj potrdili v begunjskem Elanu. Po pi- sanju časopisa Dnevnik naj bi se v ožji izbor uvrsti- li trije ponudniki, in sicer iz Češke, ZDA in Poljske. »Prodaja družbe Elan se nadaljuje po predvidenem postopku. Prejete ponud- be dokazujejo, da je Elan zanimiva strateška nalož- ba,« so ob tem za zdaj še skrivnostni v Elanu. Kot je znano, je čimprejšnja pro- daja družbe zelo pomemb- na, saj je Evropska komisi- ja zahtevala, da Elan vrne deset milijonov domnevno nedovoljene državne po- moči iz leta 2008. Ob tem so iz Elana prišle dobre novice: podjetje v le- tošnjem letu uspešno po- sluje, v prvih desetih mese- cih letošnjega leta so v pri- merjavi z lanskim letom prihodke povišali za skoraj deset odstotkov, pozitiven trend naročil pa beležijo v vseh divizijah. Še posebej spodbuden je nov posel v vetrni diviziji, kjer je Elan za priznano mednarodno družbo postal eden izmed ključnih dobaviteljev no- vega produkta, to je sestav- nih delov za vetrne elektrar- ne iz kompozitnih materia- lov. V družbi so zato že ob- javili razpis za skoraj petde- set novih delovnih mest, so še povedali. Več ponudb za nakup Elana Podjetje letos posluje dobro, med drugim bodo na novo zaposlili skoraj petdeset ljudi. Izobraževalni center islamske skupnosti na Skladiščni ulici; gradnja je stala milijon evrov, del denarja so dobili iz kuvajtske fundacije. / Foto: Gorazd Kavčič 4 2. stran Drolec oproščen krivde Nekdanji komendski župan Tomaž Drolec je pravnomočno oproščen obtožb, da je leta 2010 zlorabil položaj pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju za gradnjo Centra Komenda. 4 10. stran

Upload: others

Post on 11-Feb-2020

6 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

97

70

35

26

66

01

8

67 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

TOREK, 11. novembra 2014

Leto LXVII, št. 90, cena 1,70 EUR, 14 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

Poplavni nasip so morali podretiKer je Kamniška Bistrica zaradi vi­sokega vodostaja v petek grozila, da bo poplavila Šmarco in Nožice, so gasilci predrli nelegalno postav­ljen nasip na nasprotni strani v Volčjem Potoku. A rešitve to ni prineslo.

3

GORENJSKA

Iskali programerja po srcu in dušiDružba Lotrič Meroslovje iz Selc se je s sodelovanjem na Zaposli­tvenem izzivu odločila zaposliti programerja. Med osmimi kandi­dati so se odločili za računalniške­ga tehnika Taja Oraniča z Golnika.

4

RAZVEDRILO

Sto src igralo za en svetDo zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkes­tra 100 mladih s stoječim aplav­zom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Make­donije.

15

ZADNJA

Letalnica bo do marca naredPoleti smučarskih skakalcev v Pla­nici marca 2015 so 95­odstotno že zagotovljeni, je v petek zatrdil di­rektor Zavoda Planica Jelko Gros. Gradbišče nordijskega centra bo danes obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer.

24

VREME

Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Občasno bo deže-valo, nekoliko pogosteje jutri in v četrtek.

9/10 °Cjutri: pretežno oblačno

116.Glasova preja

Zahod in muslimanski svetZahod in muslimanski svet sta v konfliktnem razmerju že od križarskih vojn, skoraj tisoč let. V zadnjih letih pa postaja ta konflikt vse radikalnejši, vrhunec dosega prav zdaj v vojni z Islamsko državo v Iraku in Siriji (ISIS). To dramatično in nepredvidljivo dogajanje nam bo skušal pojasniti dr. Primož Šterbenc, strokovnjak za mednarodne odnose in poznavalec političnih razmer v muslimanskem svetu. Z gostom se bo pogovarjal Miha Naglič.

Glasova preja bo v četrtek, 20. novembra 2014, ob 19. uri v hotelu Azul na Primskovem v Kranju, Šuceva 26.

Prosimo, da udeležbo na Glasovi preji potrdite po tel. št.: 04/201 42 00 ali po e­pošti na: [email protected].

Vabljeni!

WW

W.G

OR

EN

JSK

IGLA

S.S

I

v kletni etaži

od 13. do 16. 11. 2014od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. od 13. do 16. 11. 2014od 13. do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014do 16. 11. 2014cetrtek 13. 11. 14.00 -20.00

petek 14. 11. 09.00 -20.00

sobota 15. 11. 09.00 -20.00

nedelja 16. 11. 09.00 -13.00

ZU

TS K

RA

NJ,

PA

RTI

ZA

NS

KA

39

, KR

AN

J

Urša Peternel

Jesenice – Prejšnji teden so na Jesenicah slovesno od­prli izobraževalni center is­lamske skupnosti, ki je prvi tovrsten objekt v državi. V njem sta urejeni dve sodob­ni predavalnici, 25 hotel­skih ležišč, v bodoče pa bo zaživela še restavracija, ki bo odprta za javnost. Nakup in obnova stavbe na Skla­diščni ulici sta po besedah tajnika Islamske skupno­sti v Sloveniji Nevzeta Po­rića stala nekaj čez milijon evrov, del denarja je prispe­vala kuvajtska fundacija. V

centru bodo potekala nefor­malna izobraževanja o isla­mu, islamski kulturi in civi­lizaciji, to naj bi bil prostor za vse, ki se želijo seznani­ti z islamom. Objekt naj bi postal prostor dialoga, soži­tja in sobivanja ljudi različ­nih ver. Na slovesnem od­prtju je vodja Islamske sku­pnosti v Sloveniji mufti Ne­džad Grabus dejal, da so v novi stavbi želeli začeti iz­vajati programe brez velike promocije. »Toda dogod­ki in teme, ki so bile prisot­ne v medijih, so nas prisi­lile, da moramo govoriti o temah, s katerimi nimamo

nikakršne povezave, razen da se govori o religiji, ki ji tudi sami pripadamo,« je dejal. Ob tem je izpostavil tolerantnost in spoštljivost meščanov Jesenic. Na Jese­nicah se je razvila posebna kultura življenja in sobiva­nja, kjer se nihče ne počuti utesnjeno. K temu so precej prispevali odgovorni ljud­je oblasti in izobraževal­nega sistema, je dejal Gra­bus. Zahvalil se je tudi žu­panu Tomažu Tomu Men­cingerju za razumevanje in podporo odprtju tovrstnega centra.

Izobraževalni center islamske skupnostiNa Jesenicah so odprli center islamske skupnosti z dvema sodobnima predavalnicama, 25 hotelskimi ležišči, v prihodnje pa bo vrata odprla še restavracija.

Urša Peternel

Begunje – V prodajnem po­stopku je bilo v predpisa­nem roku prejetih več po­nudb za nakup družbe Elan, so včeraj potrdili v begunjskem Elanu. Po pi­sanju časopisa Dnevnik naj bi se v ožji izbor uvrsti­li trije ponudniki, in sicer iz Češke, ZDA in Poljske.

»Prodaja družbe Elan se nadaljuje po predvidenem postopku. Prejete ponud­be dokazujejo, da je Elan zanimiva strateška nalož­ba,« so ob tem za zdaj še skrivnostni v Elanu. Kot je znano, je čimprejšnja pro­daja družbe zelo pomemb­na, saj je Evropska komisi­ja zahtevala, da Elan vrne deset milijonov domnevno

nedovoljene državne po­moči iz leta 2008.

Ob tem so iz Elana prišle dobre novice: podjetje v le­tošnjem letu uspešno po­sluje, v prvih desetih mese­cih letošnjega leta so v pri­merjavi z lanskim letom prihodke povišali za skoraj deset odstotkov, pozitiven trend naročil pa beležijo v vseh divizijah. Še posebej

spodbuden je nov posel v vetrni diviziji, kjer je Elan za priznano mednarodno družbo postal eden izmed ključnih dobaviteljev no­vega produkta, to je sestav­nih delov za vetrne elektrar­ne iz kompozitnih materia­lov. V družbi so zato že ob­javili razpis za skoraj petde­set novih delovnih mest, so še povedali.

Več ponudb za nakup ElanaPodjetje letos posluje dobro, med drugim bodo na novo zaposlili skoraj petdeset ljudi.

Izobraževalni center islamske skupnosti na Skladiščni ulici; gradnja je stala milijon evrov, del denarja so dobili iz kuvajtske fundacije. / Foto: Gorazd Kavčič42. stran

Drolec oproščen krivdeNekdanji komendski župan Tomaž Drolec je pravnomočno oproščen obtožb, da je leta 2010 zlorabil položaj pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju za gradnjo Centra Komenda. 410. stran

Page 2: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

2 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014AKTUALNO [email protected]

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme MIRKO KALAN z Bleda.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

V restavraciji Vila Podvin, ki je najbolj znana po tem, da se jedi v kuhinji pripravljajo pod taktirko enega najbolj cenjenih kuhar-skih šefov, Uroša Štefelina, boste ta petek, 14. novembra, poleg okusne in tankočutno pripravljene hrane v prijetnem ambientu lahko uživali še v družbi gostiteljice Vite Mavrič, ki bo oživljala slovensko popevko, ki stalno spremlja tudi jedi Uroša Štefelina. Tokrat bomo zaledje nastanka slovenske popevke okusili skupaj z avtorico besedil Elzo Budau, pevko Azro Alibegič in pianistom Jako Puciharjem. V »Podvinski štali« se obeta večer nostalgije in spajanja tradicionalnih jedi s slovensko popevko. Večerje s tremi hodi se bo gratis udeležil tudi en naročnik Gorenjske-ga glasa. V žrebanju lahko sodelujete tako, da odgovorite na nagradno vprašanje: Kdo je menedžerka Vile Podvin? Odgovore s svojimi podatki pošljite nekoliko prej kot običajno, do vključ-no srede, 12. novembra, do 12. ure, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: [email protected] in potegovali se boste za večerjo v Vili Podvin v družbi Vite Mavrič.

V torek, 18. novembra, si ob 18. uri rezervirajte čas in pridite k nam v avlo Gorenjskega glasa v Kranj na brezplačno pre-davanje priznanega bioenergetika, kiropraktika in terapevta alternativnih vej naravne medicine dr. Draga Smiljaniča, ki bo govoril o naravnem zdravljenju. Vabljeni!

Glasbeno-kulinarični večeri

Vodja Vile Podvin Marcela Klofutar in Vita Mavrič, v ozadju Uroš Štefelin

Urša Peternel

Poljče – Združenje za vred­note slovenske osamosvojit­ve je v petek zvečer v Centru za obrambno usposabljan­je v Poljčah pripravilo slove­snost ob 24. obletnici odlo­čitve za slovensko samo­stojnost. V isti dvorani, kjer je potekala slovesnost, so namreč 9. in 10. novembra leta 1990 sprejeli eno naj­pomembnejših odločitev v zgodovini slovenstva, to je za referendum o samostojnosti Slovenije. Na tajnem sestan­ku so se takrat zbrali delega­ti vladne koalicije DEMOS, ministri in nekateri stro­kovni sodelavci. Sprejeli so sklep, »da bodo poslanke in poslanci Skupščine Repub­like Slovenije do 20. novem­bra sprejeli vse zakonske in

podzakonske akte ter odloč­be in za 23. december 1990 razpisali vseljudski referen­dum, na katerem se bo ljud­stvo odločilo o nadaljnjem

bivanju v Jugoslaviji, oziro­ma o odcepitvi in ustanovit­vi samostojne države Slove­nije«. Na petkovi slovesnosti je goste pozdravil radovljiški

župan Ciril Globočnik. Pred­sednik Združenja za vre­dnote slovenske osamosvo­jitve Aleš Hojs je izposta­vil predvsem takratno enot­nost slovenskega naroda, ki je po njegovem največja veli­čina tistega časa. Slavnostni govornik, minister za šols­tvo in šport v prvi demokra­tično izvoljeni slovenski vla­di Peter Vencelj se je spo­mnil prelomnih dogodkov v Poljčah izpred 24 let ter izpostavil predvsem razmi­slek o tem, kaj danes pome­ni demokracija. Spomine na osamosvojitvene čase pa je obudil tudi tedanji podpred­sednik poslanskega kluba DEMOS Franci Feltrin. V kulturnem programu pred povsem polno dvorano je nastopila Vokalna skupina Domen.

Spomin na prelomno odločitevV Poljčah so obeležili 24. obletnico odločitve za slovensko samostojnost.

Slavnostni govornik v Poljčah Peter Vencelj

Matevž Pintar

Slaba polovica anketira­nih meni, da so naša mes­ta ponoči ravno prav osvet­ljena, 38 odstotkov vpra­šanih je odgovorilo, da so

osvetljena preveč, dese­tina sodelujočih meni, da premalo.

Da ni potrebno, da so kul­turne znamenitosti pono­či dodatno osvetljene, je odgovorilo 48 odstotkov

anketiranih, le malenkost več, to je 50 odstotkov sode­lujočih, pa je prepričanih, da to je potrebno.

Sodelujočim se zahval­jujemo za odgovore. Vse, ki bi želeli Gorenjski glas

naročiti, vabimo, da nas pokličejo v kontaktni cen­ter invalidskega podjetja v Škofjo Loko na številko 04/51 16 440 in se pozani­majo o ugodnih naročniš­kih pogojih.

Osvetljenost mest, cerkva, gradov ...V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali za mnenje o osvetljenostih naših mest ponoči in če se jim zdi potrebno, da so kulturne znamenitosti, kot so cerkve in gradovi, ponoči dodatno osvetljene.

Jasna Paladin

Kranj – Vlada RS je na četrt­kovi dopisni seji spre­jela izjavo o prednostni obrav navi enajstih projek­tov štiriintridesetih občin, ki so namenjeni izgrad­nji okoljske infrastruktu­re in izpolnjujejo pogoje za

sofinanciranje z evropski­mi sredstvi v okviru izva­janja evropske kohezijske politike 2014–2020. Kot smo že poročali, je med občinami tudi več gorenj­skih: občina Radovljica ima pri pravljen projekt Oskr­be s pitno vodo na območ­ju Zgornje Save – 2. sklop,

občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem so združene v projektu Odvajanje in čiščenje odpa­dne vode na območju Dom­žale­Kamnik, občine Kam­nik, Domžale, Trzin, Men­geš in Moravče imajo prija­vljen skupni projekt Oskrbe

s pitno vodo na območju Domžale­Kamnik, občini Vodice in Medvode pa čaka­ta na denar za projekt Odva­janje in čiščenje odpadne vode na območju vodonos­nika Ljubljanskega polja – 1. sklop. Vlada priznava, da so omenjeni projekti izjem­no pomembni za regionalni in lokalni razvoj ter so klju­čni za pridobitev soglasja s strani svetov kohezijskih regij. Denar za sofinancira­nje projektov je tako predvi­den v okviru šeste prednost­ne osi Operativnega progra­ma 2014–2020.

Enajst projektov bodo obravnavali prednostno

Islamska skupnost na Jesenicah sicer prav v teh dneh obeležuje 25­letnico delovanja. Pred četrt stoletja so kupili star objekt in v njem uredili začasno molilnico. Kasneje so zgradili sedan­jo molilnico oziroma mes­džid, ki ima tudi miniaturni

minaret in je po Grabusovih besedah do danes ostal »sve­tilnik islamske skupnosti«. Ob tem je mufti povedal, da ga na Jesenice vežejo pose­bni spomini. »To je edino mesto, v katerem sem delal kot imam. Ta izkušnja mi je precej pomagala pri oprav­ljanju funkcije muftija v Slo­veniji,« je dejal.

Izobraževalni center islamske skupnosti31. stran

Slavnostni govornik na odprtju je bil mufti Nedžad Grabus, na harmoniko pa je dve sevdalinki zaigral Zilhad Džananović. / Foto: Gorazd Kavčič

Page 3: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

3Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 AKTUALNO [email protected]

OdgOvOrna urednica

Marija volčjak

naMestnika OdgOvOrne urednice

cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir

uredništvOnOvinarji - uredniki:

Marjana ahačič, Maja Bertoncelj, alenka Brun, igor kavčič, suzana P. kovačič, jasna Paladin, urša Peternel, Mateja rant,

vilma stanovnik, ana šubic, simon šubic, ana volčjak, cveto Zaplotnik, danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: jože košnjek, Milena Miklavčič, Miha naglič

OBLikOvna ZasnOva

jernej stritar, ilovarstritar d.o.o.

tehnični urednik

grega Flajnik

FOtOgraFija

tina dokl, gorazd kavčič

vOdja OgLasnega trŽenja

Mateja Žvižaj

gOrenjski gLas (issn 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri uradu rs za intelektualno lastnino. ustanovitelj in izdajatelj: gorenjski glas, d. o. o., kranj / direktorica: Marija volčjak / naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 kranj / tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / redne priloge: Moja gorenjska, Letopis gorenjska (enkrat letno), tv okno in osemnajst lokalnih prilog / tisk: delo, d. d., tiskarsko središče / naročnina: tel.: 04/201 42 41 / cena izvoda: 1,70 eur, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan ddv po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Jasna Paladin

Volčji Potok – Obilno deže­vje in zato močno naras­la Kamniška Bistrica sta minuli konec tedna povzro­čala skrbi tudi v občini Kam­nik. Reka je grozila, da se bo zaradi nelegalno postavlje­nega nasipa v Volčjem Poto­ku razlila in ogrozila oko­li 700 hiš v Šmarci in Noži­cah, zato je Civilna zaščita Kamnik skupaj s šmarskimi gasilci in po navodilih pred­stavnikov instituta za vodar­stvo odločila nasip predreti. A temu je nasprotoval last­nik kmetijskega zemljišča, na katerem stoji nasip, in ker se mu je pri tem pridru­žilo nekaj sovaščanov s psi, so gasilci na pomoč poklica­li policiste. Ob njihovem po­sredovanju so nasip dopol­dne, nato pa še zvečer predr­li in s tem višku narasle reke omogoči pot preko travnikov vse do Hudega.

»Nasip na strani Volčje­ga Potoka, ki ščiti njivo in gozd, je višji od brega na nasprotni strani, kjer je zaradi tega ogroženih 700 hiš. Neposeljena kmetijska zemljišča v Volčjem Poto­ku so opredeljena kot raz­livno območje, zato je tam­kajšnji visoki nasip še toli­ko bolj sporen. Gre za črno gradnjo, ki je tam sploh ne bi smelo biti. S tem, ko smo ga predrli, je voda res ste­kla proti Hudem, a odloči­li smo se za manjše zlo,« je povedal župan Marjan

Šarec. Kot je poudaril, obči­na državo nenehno opo­minja na slabo vzdrževan­je struge Kamniške Bistri­ce, ki se je zato z leti moč­no dvignila in zdaj grozi ob vsakih večjih padavinah. Da struga že vsaj štirideset let ni bila očiščena in poglob­ljena, nam je zatrdil tudi Marko Škrjanec, lastnik zemljišča, ki ga ščiti sporni nasip. Priznava, da nasip, ki se v dolžini 300 metrov dvi­ga od 120 do 190 cm visoko, nima ustrezne dokumenta­cije in da je zato že vrsto let v sporu z Arsom, a opozarja, da petkovo dejanje rešitve ni prineslo. »Ta nasip stoji

tu, že odkar pomnim. V pe­tek sem želel, da ga zgolj znižajo za pol metra, saj je bila voda še 80 centimetrov nižje, da bi šla čez nasip, če bi bilo to potrebno, a so ga povsem odprli, zato je voda drla vse do Hudega in Rado­melj, s čimer niso naredi­li prav nič dobrega. Sam nasip že vrsto let vzdržu­jem, medtem ko država ne naredi popolnoma ničesar, le odločbe pošilja. Struga se je povsem zarasla, v njej se nabirajo hlodi, nihče je več ne poglablja in vzdržuje, a zdaj je najlažje reči, da sem za vse kriv jaz. Želel pa sem le dobro,« nam je razočaran

povedal Škrjanec, ki mu je povsem poplavilo štiri hek­tare polj in travnikov.

Da podrtje nasipa ni pri­neslo rešitve, so nam potr­dili tudi nekateri krajani Hudega, ki so v strahu pred poplavami prebedeli petko­vo noč. Najbolj kritično je bilo pri Šrajevi mali hidroe­lektrarni, a so domačini sku­paj s pripadniki Civilne zaš­čite Kamnik vodo z gradbe­no mehanizacijo še pravoča­sno preusmerili.

Tako občina kot krajani in gasilci so si enotni, da bo trajno rešitev prineslo zgolj redno vzdrževanje struge, za kar pa je pristojna država.

Poplavni nasip so morali podretiker je kamniška Bistrica zaradi visokega vodostaja v petek grozila, da bo poplavila šmarco in nožice, so gasilci predrli nelegalno postavljen nasip na nasprotni strani v volčjem Potoku. a rešitve to ni prineslo, saj je voda zato grozila hišam na hudem.

Posledica prebitega nasipa v Volčjem Potoku je bilo poplavljeno območje pri mali hidroelektrarni na Hudem, kjer poteka tudi gradnja plinovoda.

Simon Šubic

Tržič – Obilno in dolgotraj­no deževje je v zadnjih dneh povzročalo težave v skoraj­da vseh gorenjskih občinah. Gasilci so imeli večinoma delo z izčrpavanjem meteor­ne vode iz poplavljenih stano­vanjskih in poslovnih objek­tov, s preusmerjanjem hudo­urnikov in nameščanjem protipoplavnih vreč, nekje pa je nastala tudi večja škoda na infrastrukturi. V Tržiču na primer sta se sprožila manj­ša zemeljska plaza v Senič­nem in na Virju ter ogroža­la stanovanjske objekte, ven­dar so stanje že uspeli začas­no sanirati. Še večjo škodo je povzročil zemeljski plaz, ki

je zaradi prepojenosti zem­lje znova »oživel« in odne­sel del ceste Vadeče–Leše.

Precejšnje razdejanje imajo tudi na številnih vodotokih in gozdnih poteh.

»Stiskamo zobe in ne tar­namo, saj se zavedamo, da imajo zaradi poplav dru­god po državi še precej več­je težave. Zagotovo pa je zadnje deževje tudi v občini Tržič povzročilo veliko ško­de na cestah in vodotokih, ocenjujejo jo na več kot 400 tisoč evrov. Čeprav bi mora­la marsikje za sanacijo pos­krbeti država, ki pa nima denarja, se bojim, da bo vse padlo na pleča občine, ki pa tudi nima zadosti sred­stev. A zmogli bomo, poi­skali potreben denar, ven­dar pa bo na ta račun zma­njkalo sredstev na drugih področjih oziroma se bomo morali odreči drugim proje­ktom,« je včeraj povedal trži­ški župan Borut Sajovic.

Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje sta se zemeljska plazova med drugim sprožila tudi na ces­ti Grad–Ravne v občini Cer­klje in v Črni pri Kamniku, kjer prav tako ogroža glavno cesto.

Sprožali so se tudi plazoviv občini tržič so hudourniki, meteorna voda in zemeljski plazovi povzročili za najmanj 400 tisoč evrov škode.

Zemeljski plaz v Seničnem, ki je v petek ogrožal strugo potoka in stanovanjsko hišo, so hitro sanirali.

Foto

: gor

azd

kav

čič

Mateja Rant

Kranj – Stranke Več za Kranj, SMC, NSi, DeSUS in Lista za razvoj Kranja so namreč minuli četrtek sklenile dogo­vor o koaliciji v novoizvolje­nem kranjskem mestnem svetu. Koalicijo sestavlja dvaj­set svetnikov, kar predstavlja šestdeset odstotkov v 33­član­skem mestnem svetu. Župan Boštjan Trilar bo imel tako v svetu večinsko podporo.

Navedene stranke, so spo­ročili iz stranke Več za Kranj, se v koalicijo povezujejo na osnovi več skupnih pro­gramskih točk in skupne vizije. »Predvsem zagovarja­jo ničelno toleranco do koru­pcije in klientelizma, podpi­rajo sprejem moralnega in etičnega kodeksa ter daje­jo pri izbiri kadrov na kate­remkoli področju prednost

kompetencam,« so pouda­rili. Največ, osem svetni­kov ima županova stran­ka Več za Kranj, SMC štiri, NSi in DeSUS po tri in Lis­ta za Kranj dva svetnika. Naj­močnejša opozicijska stran­ka bo tako SDS s petimi sve­tniki, Stranka za napredek krajevnih skupnosti ima dva svetnika, po enega pa še SD, SLS, Neodvisna lista Zorana Stevanovića, Povezane lokal­ne skupnosti in Lista Barba­re Gunčar. V SDS kot najve­čji opozicijski stranki ne želi­jo komentirati novonastale koalicije v mestnem svetu, prav tako razlogov, da se niso pridružili koaliciji, čeprav se je sprva govorilo, da bodo del nje, še ne želijo pojasnjevati v SD. O tem so se namreč naj­prej želeli pogovoriti znotraj stranke na sinočnji seji pred­sedstva, je dejal Janez Černe.

Župan z večinsko podporona ustanovni seji se bo jutri zbral kranjski mestni svet, v katerem se je že oblikovala koalicija štirih strank in ene liste.

Medvode – v okviru delne reorganizacije občinske uprave obči-ne Medvode je župan nejc smole razrešil dosedanjo direk-torico občinske uprave vanjo debeljak in na njeno mesto kot vršilko dolžnosti imenoval sonjo rifel, ki je bila doslej zaposle-na v oddelku za družbene dejavnosti. debeljakova se je vrnila na prejšnje delovno mesto vodje oddelka za gospodarske javne službe. v kratkem pa naj bi po besedah nejca smoleta objavili razpis za direktorja občinske uprave. namesto dveh podžupa-nov bo imel zgolj enega. na to mesto je že imenoval darinko verovšek, ki bo funkcijo opravljala nepoklicno. Župana naj bi razbremenila na področju družbenih dejavnosti.

Novo vodstvo občinske uprave

Page 4: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

4 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014

[email protected]

Mateja Rant

Selca – S sodelovanjem na tokratnem Zaposlitvenem izzivu se je družba Lotrič Meroslovje odločila zapo sliti programerja. Med osmimi kandidati, ki jih je po pred­hodnih izborih in testiranjih za najbolj primerne izbral zavod za zaposlovanje, so se odločili za računalniškega tehnika Taja Oraniča z Gol­nika. Zmagovalca sta v petek na sklepnem dogodku Zapo­slitvenega izziva v družbi Lotrič Meroslovje razglasila direktor omenjenega podje­tja Marko Lotrič in ministri­ca za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.

»Spoznal sem, da to ni le projekt, ki pripelje odlične kandidate in izbor najbolj­šega, temveč prinese v pod­jetje tudi znanje na podro­čju upravljanja s človeški­mi viri,« je poudaril Lotrič, ki meni, da je sodelovanje v projektu za delodajalca privi­legij. Z Zaposlitvenim izzi­vom, ki je projekt spodbuja­nja zaposlovanja brezposel­nih oseb pri najboljših zapo­slovalcih, se je prvič sezna­nil na posvetu za delodajal­ce, ki ga je pripravil zavod za zaposlovanje. Kot primer dobre prakse ga je predsta­vil predstavnik podjetja Hal­com. »Prepoznal sem dobro priložnost za naše podjetje,

saj smo ravno takrat iska­li novega sodelavca na pod­ročju informatike.« Pri kon­čnem izboru, je še dejal Lo­trič, je pretehtalo mnenje sodelavcev s področja infor­macijskih tehnologij, da naj­bolj potrebujejo programer­ja po srcu in duši. Tajo Ora­nič je najbolje rešil problem­sko nalogo, ki so jo zastavi­li v podjetju, in pokazal naj­več znanja objektno orienti­ranega programskega jezika pri izdelavi prototipa nad­zornega sistema. Na to, da so izbrali prav njega, so po mnenju Taja Oraniča, ki je

bil zdaj dva meseca brezpo­seln, vplivale tudi njegove izkušnje, saj se je s progra­miranjem in merili v prete­klosti že ukvarjal. Progra­miranje, je še priznal, mu je enostavno všeč. Z njim se bo število zaposlenih v družin­skem podjetju Lotrič Mero­slovje, ki ima že 23­letno tra­dicijo na področju meroslov­ja, povečalo na 78.

V 14 doslej izvedenih Zaposlitvenih izzivih se je tako zaposlilo 24 viso­ko motiviranih in talentira­nih brezposelnih, med nji­mi tudi trije invalidi. Več

brezposelnih oseb pa je dobilo tudi priložnost za usposabljanje na delovnem mestu, kar je razširilo nji­hove zaposlitvene možnos­ti. Med kandidati, ugotavlja v. d. direktorice republiške­ga zavoda za zaposlovanje Mavricija Batič, je vedno več ustreznih. Po mnenju Anje Kopač Mrak pa s tem proje­ktom izpostavljajo pozitivne zgodbe delodajalcev, ki se zavedajo pomena človeške­ga kapitala. Obenem se tako krepi sodelovanje zavoda z delodajalci, kar se ji zdi zelo pomembno.

Zaposlitveni izziv: iskali programerja po srcu in dušiNa 14. Zaposlitvenem izzivu so novega sodelavca dobili v podjetju Lotrič Meroslovje iz Selc.

Tajo Oranič (v sredini) z direktorjem podjetja Lotrič Meroslovje Markom Lotričem in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak / Foto: Gorazd Kavčič

Urša Peternel

Jesenice – V petkovem dežev nem popoldnevu so na jeseniški Stari Savi namenu uradno predali funkcional­no urbano opremo, ki so jo uredili v sklopu čezmejnega projekta MOTOR. Projekt, v katerem sodelujeta Slove­nija in Italija, je namenjen ohranjanju tehniške dediš­čine za potrebe razvoja turi­zma. Na nekdanjem železar­skem območju Stara Sava, ki ga po korakih urejajo že nekaj let, so tako uredili pet tematskih sklopov. Na mes­tu nekdanje Korenove hiše so postavili lahko žično kon­strukcijo iz nerjaveče mre­že, ki bo pomladi, ko jo bodo prerasle vzpenjavke, postala

»zelena hiška«. V igri Pod­kev sreče igralci spoznavajo zgodovino železarjenja na Jesenicah. Zanimivi so tudi

jeseniški zvonovi – mnoge zvonove so ulili v nekdan­ji Kranjski industrijski dru­žbi, predhodnici Železarne

Jesenice. Poleg zvona so postavili osem kovinskih cevi, ki tonsko zapolni­jo oktavo, igra Pozvoni mi pa je didaktični pripomo­ček za spoznavanje zgodo­vine, glasbe in igre. V gale­riji na prostem pa so posta­vljene fotografije velikega formata na temo zgodovine in razvoja železarstva. Kot je dejala Vera Djurić Droz­dek, vodja oddelka za gos­podarstvo na Občini Jese­nice, skozi tovrstne projek­te uresničujejo vizijo razvo­ja Stare Save, ki naj bi posta­la prostor srečevanja in dru­ženja Jeseničanov. Arhitek­turno so projekt zasnova­li v družbi Styria Arhitek­tura iz Maribora, vsebin­sko pa je sodeloval Gornje­savski muzej Jesenice. Pro­jekt MOTOR je sofinanci­ran v okviru Programa čez­mejnega sodelovanja Slo­venija­Italija 2007–2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in naci­onalnih sredstev.

Urbana oprema Stare SaveNa muzejskem območju Stara Sava so uredili funkcionalno urbano opremo, ki je namenjena druženju, učenju in zabavi.

Odprtje funkcionalne urbane opreme na Stari Savi v deževnem petkovem popoldnevu / Foto: Gorazd Kavčič

Andraž Sodja

Bohinjska Bistrica – Prva izre­dna seja občinskega sveta občine Bohinj je bila sklica­na z namenom čimprejšnje vzpostavitve delujočih orga­nov sveta ter imenovanja nadomestne svetnice, saj je zaradi nezdružljivosti funk­cije svetnika in župana Franc Kramar odstopil kot svetnik občinskega sveta. Glede na prejete glasove ga je na mes­tu svetnika tako nadomestila že znana svetnica iz pretekle­ga mandata Darja Lazar, eno­glasno pa so tudi potrdili pre­dlagane sestave nadzornega odbora in komisij. Komisi­ji za gospodarstvo in podje­tništvo bo tako predsedoval Jože Cvetek, komisiji za ure­janje prostora, varstvo okol­ja, komunalno dejavnost in

gospodarsko infrastrukturo Jože Sodja, predsednik sta­tutarno­pravne komisije bo Bojan Traven, predsednik komisije za turizem in kme­tijstvo Dušan Jovič, za pred­sednico komisije za negos­podarske dejavnosti so ime­novali Marijo Ogrin, predse­dnica nadzornega odbora bo Simona Kelc Hafnar, predse­dnica občinske volilne komi­sije pa Mojca Mlakar. Red­na seja občinskega sveta se obeta že prihodnji teden, ko bodo občinski svetniki pred­vidoma opravili že prvo obra­vnavo proračuna za priho­dnje leto, predložena bodo pojasnila glede težav z delno porušitvijo objektov na Graj­ski ulici med gradnjo kanali­zacije, pripravljeni pa bodo tudi odgovori na prva svetni­ška vprašanja.

V Bohinju sestavili še komisijeBohinjski občinski svet je v četrtek na prvi izredni seji potrdil nadomestno članico občinskega sveta Darjo Lazar, imenovali pa so tudi vse potrebne komisije.

Ljubljana – Vlada je izdala odločbo o podelitvi koncesije Dimnikarstvu Dovrtel za izvajanje storitev na dimnikarskem območ ju Kranj, za podpis pogodbe pa je pooblastila minis-trico za okolje in prostor Ireno Majcen. Znani so zapleti iz preteklosti, ko je mestna občina Kranj odpovedala pogodbo Dovrtelu in koncesijo podelila drugemu podjetju, pri Dovrtelu pa so vložili tožbo zaradi ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja in jo po letih pravdanja tudi dobili. Po ponovnem pre-gledu vloge o zainteresiranosti družbe Dimnikarstvo Dovrtel je strokovna komisija koncedenta ugotovila, da ta izpolnjuje vse pogoje iz javnega poziva za predložitev Vloge o zainte-resiranosti za izvajanje storitev državne gospodarske javne dimnikarske službe na območju Slovenije, kakor tudi Ured-be o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.

Dovrtel ima koncesijo

Bled – V Galeriji Stolp na blejskem gradu bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 19. uri odprtje razstave slik udeležencev slikar-skih delavnic Slikanje z Anjo Bunderla. Na osmih srečanjih je ustvarjalo dvajset ljubiteljskih likovnikov različnih generacij z Bleda in okolice, na razstavi pa bo vsak predstavil po eno delo. Udeleženci so ustvarjali z akrilom, oljnimi barvami, svinčni-kom ali ogljem na papir ali platno. Slikali so krajino, tihožitje, zelo zanimive so tudi slike Bleda, kot ga naslikajo domačini, ki z njim živijo. Profesorica likovne umetnosti Anja Bunderla je delavnice izvedla na povabilo Muzejskega društva Bled. Uvodoma bo v Viteški dvorani na sporedu kulturni program, v katerem se bo zvrstilo več zanimivih sogovornikov, oboga-til ga bo tudi nastop opernega pevca Ivana Andersa Arnška, sledilo pa bo odprtje razstave slik. Ogled razstave je mogoč v odpiralnem času gradu, vsak dan od 8. do 18. ure. Cena vstopnice je plačilo vstopnine na Blejski grad.

Udeleženci likovnih delavnic razstavljajo

Škofja Loka – Oktobra so se v Škofji Loki začela predavanja v sklopu Šole za starše, ki se ukvarjajo z vprašanji o vzgoji otrok, vrednotah in življenju v družini. V četrtek, 13. novembra, je ob 18. uri v dvorani Kina Sora že drugo predavanje. Vodil ga bo dr. Aleksander Zadel pod naslovom Ali obstaja vzgoja za odgovornost?. Predavanja so brezplačna, projekt financira Občina Škofja Loka, izvaja pa ga LAS Škofja Loka – lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti, ki v občini deluje že od leta 1997.

Drugo predavanje v Šoli za starše

Page 5: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

5Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 [email protected]

RA

DIO

GO

RE

NC

D.O

.O.,

BA

LOS

4, T

NAJ POLKA 2014

Glasujte in sodelujte v žrebanju za letno vinjetoGLASOVNICA

IME IN PRIIMEK

NASLOV

POŠTNA ŠT.

KRAJ1. 1. 1. 1. MLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCIMLADI GODCI2.2.2. DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT DOR MA CAJT3. 3. 3. SEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORDSEKSTAKORD4. 4. 4. OGNJENI OGNJENI OGNJENI OGNJENI OGNJENI

MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE MUZIKANTJE5. AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS AUFBIKS6. HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI HOZENTREGARJI

Glasovnico pošljite do vključno 27.11. na naslov: RADIO GORENC, Balos 4, 4290 Tržič

www.radiogorenc.si

VPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLAVPIŠI ŠT. ANSAMBLA

ŠT.

NAJPOLKA_glasovnica_GG_02.indd 1 22.10.2014 22:07:20

Jasna Paladin

Komenda – Lokalne volitve v občini Komenda so poteka­le gladko in brez kakršnih koli pritožb, je zbranim na ustanovni seji komendske­ga občinskega sveta poro­čala predsednica občinske volilne komisije Dida Volk.

Svetniki, ki bodo priho­dnja štiri leta krojili uso­do občine, so: Jože Šimenc, Jožef Sušnik, Roman Kon­cilija in Igor Štebe (vsi Lis­ta TRN), Martina Prezelj in Klara Berlec (obe NSi), Aleš Marinko in Rok Zupančič (oba SDS), Viktorija Dro­lec (Desus), Roman Gro­šelj (SMC), Milan Starovas­nik (Lista VEM), Izak Matej Ciraj (Lista VEZ), Mati­ja Zadrgal (SLS) in Alojz Zver (SD). V štirinajstčlan­ski zasedbi je novih polovica svetnikov, v občini Komen­da pa je nov tudi župan. A še predno so zbrani potrdi­li mandat novoizvoljenemu županu Slavku Poglajnu, so se poslovili od Tomaža Drol­ca, ki je občino vodil šest­najst let. V zahvalo za oprav­ljeno delo so mu podelili

spominsko plaketo. »Ta sej­na soba je bila kot moj dru­gi dom, saj sem v zadnjih šestnajstih letih vodil okoli 150 sej občinskega sveta. V glavnem smo tukaj prežive­li zelo lepe trenutke, nekaj pa je bilo tudi grenkih, a te bomo pozabili. Želim vam čim več pozitivnega duha, kakršnega smo imeli v prvih treh mandatih naše obči­ne, ko smo res dobro delali. Ste svetniki krasne občine, ki vam jo zapuščam v dobri

kondiciji. V zadnjih štirih letih je bilo prelite veliko gnojnice, a se ne splača. Po­sledica je le ©u mazana© obči­na, želim si, da v tem manda­tu popravite, kar je bilo pok­varjenega. Slavko, ki delova­nje občine pozna do potan­kosti, ima vso mojo podpo­ro. Delajte v duhu tovariš­tva,« je svetnike nagovoril Tomaž Drolec (prav v teh dneh je višje sodišče razve­ljavilo sodbo zoper njega), nato pa župansko verigo

predal svojemu nasledniku Slavku Poglajnu.

»Od svetnikov pričakujem pomoč, da bomo občino v taki kondiciji peljali naprej. Če se v čem ne bomo strin­jali, rešimo težave s pogovo­ri, po mirni poti. Moja vra­ta bodi vedno odprta. Priza­deval si bom za uresničitev dobrih projektov, želim pa si, da bi si čez štiri leta lahko vsi pogledali v oči,« pa je v svo­jem prvem nagovoru v vlogi župana povedal Poglajen.

Od svetnikov pričakuje pomočV četrtek so z ustanovno sejo svoje delo začeli novi svetniki občine Komenda in župan Slavko Poglajen.

Svetniki občine Komenda z županom Slavkom Poglajnom / Foto: Gorazd Kavčič

Mateja Rant

Zgornje Pirniče – »Sta­ne je bil človek, ki je vpli­val na svoje okolje; pa ne z besedo, ker zgovoren ni bil, ampak z osebnostjo in pojavo. Ni bil navaden sol­dat, ampak visoka osebnost, ki je vplivala na razvoj osvo­bodilnega gibanja na Slo­venskem. Borci so v njem

videli svojega človeka in so ga tikali. Narav na inteligen­tnost mu je omogočila ume­tnost poveljevanja. Postal in ostal je najbolj priljub­ljen komandant, legenda že med vojno,« so na petkovi slovesnosti, ki so jo popes­trili s koncertom Partizan­skega pevskega zbora, opi­sali narodnega heroja Fran­ca Rozmana ­ Staneta.

Svoje spomine nanj je na slovesnosti delil tudi njegov soborec Franc Sever ­ Fran­ta. »V slovenski zgodovi­ni nismo imeli komandan­ta, kot je bil Stane. Ponosen sem, da sem bil njegov sobo­rec,« je poudaril in dodal, da je bil Franc Rozman ­ Stane velik Slovenec, plemenit člo­vek, rojen in nadarjen povelj­nik in strateg, ki je po imenu

klical vseh 550 svojih borcev. Spomnil pa se je tudi, kako rad je imel konje. »Ko smo nekoč sedeli ob ognju in pos­lušali zgodbe starejših par­tizanov, je imel enega svojih redkih govorov, ki so trajali več kot pet minut, tudi Franc Rozman ­ Stane. Povedal nam je, kako si bo takoj po koncu vojne kupil svojega konja,« je razložil Franc Sever ­ Fran­ta in dodal, da je dolg sloven­skega naroda, da mu kupimo konja, in sicer bronastega, ki bi ga postavili na piedestal v naši prestolnici.

Franc Rozman ­ Stane je bil tudi španski borec, saj je bil med prvimi prostovoljci, ki so šli v Španijo, ko je izbruhni­la španska državljanska voj­na. »Doma pa je bil na vodil­nih vojaških položajih od leta 1942 dalje, ko so se zače­le ustanavljati slovenske par­tizanske brigade. Med dru­gim je bil komandant zelo pomembne enote, prve slo­venske brigade, znane pod imenom Druga grupa odre­dov,« so še pojasnili na pet­kovi slovesnosti. Smrtno se je ponesrečil 7. novembra 1944 med preizkušanjem lahkega minometa, kar pri nekaterih vzbuja domneve, da je šlo za atentat nanj. A kot je na po­snetku, ki so ga zavrteli na petkovi prireditvi, pojasnil Lado Ambrožič ­ Novljan, ki je bil takrat ob njem, ni mogo­če govoriti o nikakršni sabota­ži ali atentatu, ampak je bila zgolj nesreča.

Legenda je bil že med vojnoOb sedemdesetletnici smrti partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta so v Pirničah pripravili prireditev Brigade s hribov.

Na prireditvi v kulturnem domu v Pirničah so se spomnili sedemdesete obletnice smrti partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta. / Foto: Gorazd Kavčič

Jasna Paladin

Kamnik – V Centru za izob­raževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Kam­nik so minuli teden pripravili dan odprtih vrat, s katerim so predstavili številne dejavno­sti, ki potekajo v Centru, živ­ljenje in delo otrok in mlado­stnikov v osnovni in srednji šoli, domu ter na medicinski rehabilitaciji. Osrednji dogo­dek dneva je bilo slavnostno odprtje nove senzorne sobe, ene redkih in najbolje opre­mljenih tovrstnih sob pri nas, namenjene igri otrok, ki ima­jo senzomotorične okvare.

»Ti otroci se ne znajo igrati sami, bojijo se gibanja in spre­memb položaja. V tej sobi bodo s pomočjo terapevtov in razli­čnih pripomočkov spoznavali gibanje, primerno odzivanje

na dražljaje iz okolja in krepili vseh sedem čutil, s tem pa jih privajamo na čim bolj samo­stojno življenje. Učinek tera­pije je največji pri čim mlajših otrocih, samo v našem cen­tru pa je takšnih štiriindvaj­set,« nam je povedala vodja terapije za senzorno integra­cijo Anka Auersperger. Ure­ditev prostora in nakup potre­bne opreme sta znašala dob­rih 32 tisoč evrov, sedemnajst tisočakov so prispevali dona­torji, 500 evrov Občina Kam­nik, preostanek pa je zagoto­vil zavod sam, od tega so večji del denarja zbrali na februar­skem dobrodelnem koncertu v ta namen Skupaj do novega cilja. Senzorno sobo je slavno­stno oprl novi direktor Ciriu­sa Goran Pavlič, ki je voden­je zavoda prevzel pred slabim mesecem.

Igralnica za krepitev čutilV zavodu Cirius so odprli sodobno opremljeno senzorno sobo, ki je pravzaprav igralnica za otroke s senzomotoričnimi okvarami.

Senzorna soba je velika pridobitev predvsem za najmlajše.

Foto

: Tin

a D

okl

Bled – Smučarski klub Bled ima v svojih vrstah več kot petde-set članov, mladi tekmovalci se udeležujejo domačih in med-narodnih tekmovanj. Denar za delovanje kluba zbirajo tudi s prireditvami, temu je namenjena tudi današnja prireditev, ko bo ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu komedija Gorana Vojnovića z naslovom Tak si, v kateri nastopata Klemen Sla-konja in Tadej Toš. Pripoveduje o tem, kaj se zgodi taksistu v slovenski prestolnici, ko v njegov taksi sedejo konceptualni umetnik, skrivnostna dama, novopečeni vstajnik, brezposelni punker s kravato, duhovnik brez prakse in dementni profesor marksizma. Smučarski klub bo od 28. do 30. novembra orga-niziral v osnovni šoli na Bledu tudi smučarski sejem.

Izkupiček od prireditve za delovanje kluba

Page 6: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

6 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014

[email protected]

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201-42-41 ali na: [email protected].

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

6 EUR

Knjiga vsebuje recepte za torte, izdelke iz kvašenega testa, biskvitnega testa, krhkega testa ter razne druge sladice. Prednost te knjige je v tem, da prinaša preprosta, praktična in preizkušena navodila na enostaven in vsakomur razumljiv način. Cena knjige je

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

OkusimO belO krajinOVabimo vas, da se nam pridružite in spoznate Belo krajino. Okusili bomo različne vrste vin, se najedli pogače, na duhovit način v Osnovni šoli Brihtna glava spoznali posebnosti Bele krajine, si ogledali Sloven-ski gasilski muzej v Metliki in tri cerkve, imenovane Tri fare v Rosalni-cah, ogled bomo zaključili v Soseski zidanica v Drašičih, kjer nam bodo predstavili način zbiranja vina v zadrugah pred več kot stotimi leti. Ob tem bomo poskrbeli tudi za dobro glasbo in zanimive zgodbe. Vrnitev domov načrtujemo ob približno 20. uri.

Odhod avtobusa:Ob 7.30 z AP Radovljica, ob 7.50 z AP Creina, ob 8.00 z AP Primskovo, ob 8.20 z AP Škofja Loka.

Cena izleta je 37 EUR.Cena vključuje: prevoz, pokušino belokranjske pogače in več vrst vin v Soseski zidanica, ogled Slovenskega gasilskega muzeja, spoznava-nje Bele krajine v Osnovni šoli Brihtna glava, ogled Treh far v Rosalni-cah in okusno belokranjsko kosilo na kmečkem turizmu.

Za rezervacijo čim prej pokličite po tel. št.: 04/201 42 41, se oglasite osebno na bleiweisovi 4 v kranju ali pišite na: [email protected].

Za odjave, ki prispejo kasneje od ponedeljka, 24. novembra do 9. ure, zaračunamo potne stroške.

IZLET// sreda, 26. novembra 2014

Cveto Zaplotnik

Škofja Loka – Društvo goji-teljev malih živali Kranj je minuli konec tedna prip-ravilo v nekdanjem hote-lu Transturist v Škofji Loki petnajsto gorenjsko razsta-vo malih živali. Obiskoval-ci, med katerimi so prevla-dovale družine z majhnimi otroki ter starejši, ki doma že gojijo male živali ali se za to zanimajo, so imeli kaj videti. Gojitelji iz petih dru-štev (Kranj, Jesenice, Vrhni-ka, Ljubljana Moste - Polje in Kamnik - Domžale - Men-geš) so postavili na ogled 110 kuncev, 88 kokoši in drugih vrst perutnine ter 104 golo-be – skupno več kot petde-set različnih pasem. Sod-niki so izmed živali izbrali prvake pasem in tudi najbo-ljše kolekcije živali. Pri kun-cih so bili glede na število nagrajenih živali najboljši jeseniški gojitelji, pri perut-nini in golobih pa kranjski. Obiskovalci so si še posebej

z zanimanjem ogledovali kunca orjaškega lisca, težke-ga več kot devet kilogramov, slovensko avtohtono štajer-sko kokoš, mehlenske koko-ši (kura je težka okrog štiri kilograme, petelin pa je še kilogram težji) in med golo-bi avtohtonega slovenske-ga beloglavčka. »Zanima-nje za gojenje malih živa-li zaradi pomanjkanja časa, denarja in volje upada, tudi v društvih je vse manj mla-dih,« ugotavlja vodja raz-stave in predsednik kranj-skega društva Stane Koro-šec in dodaja, da je pri goje-nju perutnine in kuncev tudi ekonomska računica in da je kunčje meso zaradi nizke vsebnosti maščob in holes-terola še posebej primerno za uživanje.

Kranjsko društvo bo pri-hodnje leto praznovalo osemdesetletnico obstoja, ob jubileju bi radi pripravili nekoliko obsežnejšo razsta-vo malih živali ob enem od trgovskih centrov v Kranju.

Male živali na razstavi

Damjana Malovrh iz Potoč z orjaškim liscem / Foto: Gorazd Kavčič

Mateja Rant

Žiri – V sklopu glasbeno-do-brodelnega projekta 20 za 20, ki ga je pred dvema leto-ma ob dvajsetletnici svojega glasbenega ustvarjanja za-snoval bobnar zasedbe Elvis Jackson Marko Soršak Soki, so minuli petek Osnovni šoli Žiri kot prvi šoli v Sloveniji podarili nova glasbila.

Z dvajsetimi glasbeni-ki, ki so tako ali drugače za-znamovali njegovo glasbe-no pot, je Marko Soršak Soki posnel zgoščenko z nas-lovom 20 za 20 in pri tem sedel za bobne k Tabujem, skupini Mi2, Janu Plestenja-ku, Siddharti, Kingstonom, Big Foot Mami, Orkestru Pošte Slovenije in številnim drugim. Izkupiček dona-cij, ki jih »kupci« namenijo za zgoščenko, bodo name-nili nakupu instrumentov za osnovne šole, ki jih naj-bolj potrebujejo. V petek je tako že razveselil žirovske učence, ki jih je presenetil

z novo bas kitaro, bas ojače-valcem in cajonom v vred-nosti okrog šeststo evrov. S svojim projektom nam-reč želi mladim omogočiti ukvarjanje z glasbo in pos-ledično skrbeti za prihodnje

generacije glasbenikov v Sloveniji. Osnovno šolo Žiri so kot prvo obiskali zato, je pojasnil Soršak, ker so po angažiranosti na glasbenem področju tako učiteljskega kolektiva kot samih učencev

lahko zgled marsikateri šoli. »Tu deluje šolski band, ki ga vodi izjemni Jaka Strajnar, pohvale pa tudi ravnatelju šole Marijanu Žaklju, ki vid-no diha z rokerskimi duša-mi,« je navdušen Soršak.

Glasbila za žirovsko šolo

Marko Soršak Soki je z novimi instrumenti razveselil žirovske šolarje.

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Zavod za kultu-ro Škofja Loka je objavil jav-ni natečaj za izbor kakovos-tnih spominkov, ki jih bodo lahko uporabljali kot zaščit-ni znak Škofjeloškega pasi-jona 2015. Na natečaju bodo lahko prišli v poštev samo izdelki, ki prepo znavno in izvirno predstav ljajo rešit-ve, izhajajoče iz Škofjelo-škega pasijona, odražajo čas pasijona (18. stoletje in

postno-velikonočni čas) ali kažejo na kulturno dedišči-no Škofje Loke in okolice iz časa pasijona.

Prispele izdelke bo oce-njevala strokovna komisi-ja v skladu s strokovnimi merili, ki vključujejo sporo-čilnost izdelka, primernost tehnologije, njegovo upora-bnost in celovitost. Komisi-ja bo izmed prispelih vlog izdelala seznam spomin-kov, ki ustrezajo kriterijem za uporabo zaščitnega znaka

Škofjeloški pasijon 2015. Izdelovalci izbranih spo-minkov bodo imeli izključ-no pravico uporabe logoti-pa Škofjeloškega pasijona za konkretne izdelke, pra-vico do prodaje teh spomin-kov v času uprizarjanja Ško-fjeloškega pasijona nepo-sredno ob prizoriščih upri-zoritev in možnost posre-dovanja izdelkov za potre-be obdarovanja (protokolar-nega, poslovnega in podob-no) v pasijonskem letu 2015.

Izbrani izdelki bodo prejeli naziv Pasijonski spominek 2015 in možnost prodaje pod to oznako tudi v obdob-ju do naslednje uprizoritve leta 2021.

Rok za prijavo na razpis je 9. januar 2015. V prosto-rih Loškega muzeja na gra-du pa bodo 19. novembra ob 10. uri organizirali brezplač-no delavnico na temo kako-vostnega spominka, ki jo bo vodil priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj.

Natečaj za pasijonski spominek

Page 7: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

LET BREZPLAČNEGA REDNEGA VZDRŽEVANJA

LET BREZOBRESTNEGA FINANCIRANJA EOM=0%

LET TOVARNIŠKE GARANCIJE

BREZ POLOGA.BREZ OBRESTI.

BREZ STROŠKOV.

www.kia.si

SEDEM LET BREZ SKRBI

POSEBNA UGODNOST OB NAKUPU NOVEGA VOZILA KIA

+4xZIMSKE

PNEVMATIKEZA 1 EUR

MESECEVDO

+ +0EUR

BREZPOLOGA 0BREZ

OBRESTI

% EOM

BREZSTROŠKOV0EUR 84

MOŽNOST NAKUPA PO NEPREMAGLJIVIH POGOJIH FINANCIRANJA!

PodaljSano do 30. 11.

www.facebook.com/KIASlovenija

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 97 – 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km.

KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana, 01/58-43-425 MEDVODE: ČREŠNIK 01/361-22-50; KRANJ: NASMEH 04/235-17-77; BLED: AMBROŽIČ 04/574-17-84

Akc. ponudba EOM = 0% za nakup novega vozila KIA po ponudbi KMAG d.d. po rednem MP ceniku ob sklenitvi pogodbe o finanč. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o. in Summit Leasinga d.o.o. ali kreditne pogodbe preko Sberbank d.d. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mes., fiksna OM in EOM 0%, stroški financ. in odobritve 0 EUR. Financ. se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Ob nakupu novega vozila KIA podarimo zimske pnevmatike za doplačilo 1 EUR (ne vklj. platišc in montaže). Ponudba »7 let brezplačnega rednega vzdrževanja« vključuje redne servise po predpisanem planu proizvajalca in velja do dopolnjenih 7 let ali prevoženih 150.000 km (do izpolnitve enega izmed dveh pogojev). Podrobnosti na voljo pri poobl. zastopniku vozil Kia. Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 na voljo v priročniku o varčni porabi goriva, emisijah CO2 in emisijah onesnaževal zunanjega zraka in na www.kia.si/emission. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

Mre

ža s

ervi

sov

d.o.

o.,

Lesk

ovšk

ova

cest

a 2

, Lj

ublja

na

Page 8: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

8 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014

[email protected]

Medijski pokrovitelj

2. SNL, 15. krogTriglav : Roltek Dob

Nedelja, 16. 11. 2014, ob 14.00, ŠC Kranj

NK

Trig

lav

Kran

j, Pa

rtiz

ansk

a ce

sta

37, K

ranj

:

Jože Marinček

Domžale – Deževno vreme je zadnji konec tedna povzroči­lo precej preglavic tudi nogo­metašem. Zaradi prevelike namočenosti igrišč so nam­reč prestavili kar nekaj tekem, med drugim vse tekme 11. kroga gorenjske lige. Kljub vsem tegobam so uspeli pod streho spraviti vsa srečanja 17. kroga prve lige Telekom, tudi sosedski derbi med Domža­lami in Kalcerjem Radom­lje, ki so ga s sobote prestavi­li na nedeljo. Domžalčani so že v prvem polčasu pokaza­li, kdo je pravi gospodar igri­šča, na katerem sicer oba klu­ba gostita domače tekme. V prvem polčasu so Domžalča­ni povedli z 2:0, v nadaljeva­nju pa še enkrat zatresli mre­žo; med strelce pa so se vpisa­li Roman Morel, Aneff Medra­no Rosso in Namenja Maksi­mović. Ostali rezultati: Zavrč – Olimpija 0:2, Celje – Gori­ca 2:0, Luka Koper – Rudar 1:3, Krka – Maribor 1:3. V vod­stvu so Domžale z 41 točka­mi, osem manj jih ima Celje, Olimpija in Maribor jih imata po 32. Kalcer Radomlje ostaja na zadnjem, desetem mestu s 5 točkami. Zaradi igranja rep­rezentančne kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evrop­sko prvenstvo z Anglijo, se bo prvoligaško tekmovanje nada­ljuje 22. in 23. novembra.

V drugi slovenski ligi so pre­stavili dve tekmi, in sicer sre­čanje med Šenčurjem in Krš­kim, ki ga bodo odigrali 21. novembra, tekmo Roltek Dob – Tolmin pa dan kasneje. Sre­čanje med domačim Anka­ranom Hrvatini in Alumini­jem iz Kidričevega se je kon­čalo brez zmagovalca (2:2), Farmatech Veržej pa je z 2:1 premagal Kostroj Dravinjo iz Slovenskih Konjic. V nedeljo so se pomerili še nogometa­ši Šmartnega 1928 in Trigla­va. Domače moštvo je poved­lo že v 5. minuti, a je Triglavu uspelo izenačiti z zadetkom Aleša Poplatnika dve minu­ti pred odhodom na odmor.

Šmartno je devet minut pred koncem srečanja še enkrat povedlo, a že dve minuti kas­neje je spet sledilo izenačen­je prek Mateja Poplatnika za končnih 2:2. Triglav nadalju­je s slabimi predstavami proti slabšim tekmecem in ni izko­ristil priložnosti, da bi se zavi­htel na drugoligaški Olimp. V vodstvu tako ostaja Krško s 27 točkami in tekmo manj, na drugem mestu je TKK Tol­min s 25 točkami in tekmo manj, Kranjčani so s 25 toč­kami tretji. Roltek Dob je z 22 točkami peti, Šenčur s 14 toč­kami pa je osmi. Zadnji krog v jesenskem delu bodo odi­grali konec tedna. V soboto bo

Šenčur gostoval pri Dravinji Kostroj, v nedeljo pa v Kranj prihaja Roltek Dob.

Rezultati 12. kroga 3. sloven­ske lige: Bled Hirter – Britof 3:0, Komenda – Kočevje 2:1, Ivančna Gorica – Šobec Lesce 2:1, Rudar Trbovlje – Zagorje 1:0, Kalcer Radomlje B – Sava Kranj 1:1, Kolpa – Jezero Med­vode 3:1, Zarica Kranj – Ilirija Extra Lux (prestavljeno na 22. november). V vodstvu osta­ja z 29 točkami Zarica Kanj, Komenda je šesta (19), Kalcer Radomlje B sedmi (15), Jeze­ro Medvode osmo (15), Šobec Lesce enajsti (11), Sava Kranj dvanajsta (10), Bled trinajsti (10), Britof pa je štirinajsti (4).

Dež odplaknil več tekemDomžale imajo osem točk naskoka pred zasledovalcem. Kranjčani nadaljujejo s slabimi predstavami proti slabšim nasprotnikom, kar se jim maščuje, da niso že vodilno moštvo na tekmovalni lestvici druge slovenske nogometne lige.

Prvoligaški obračun med Domžalami (v rumenih dresih) in Kalcerjem Radomlje je dobilo vodilno moštvo lige. / Foto: Gorazd Kavčič

Vilma Stanovnik

Kranj – Smučarski sejem, kot na kratko večina pravi priredi­tvi, ki je še vedno najbolj zna­na po tem, da je moč proda­ti staro smučarsko opremo in ugodno kupiti rabljeno, je v štiridesetih letih spremin­jal predvsem lokacijo, saj so ga najprej pripravljali v Delav­skem domu, nato v Tekstil­ni in čevljarski šoli, Ekonom­ski šoli, Gorenjskem sejmu, prostorih Inteksa, Globusa in zadnjih pet let v garaži Merca­tor centra Primskovo.

Čeprav je vsa leta ohranil osnovno nalogo, pa je dobi­val tudi nove dimenzije, saj se je rabljeni opremi za smu­čanje pridružila tudi rabljena in nova oprema za vse osta­le zimske športe, ponudba cenejših smučarskih vozo­vnic, pa tudi predstavitev

zimskošportnih centrov. Kot v imenu organizatorjev Zve­ze učiteljev in trenerjev smu­čanja Kranj pravi Robert Bau­man, bo tudi letos tako, saj bodo obiskovalci vseh staro­sti, ki bodo od tega četrtka do nedelje, 16. novembra, prišli v kletno etažo Mercator Cen­tra Primskovo, lahko poiskali tako novo kot rabljeno zimsko opremo, od smuči do smu­čarskih čevljev, pa tudi zašči­tno opremo, od čelad do šči­tnikov. Poleg tega bo na raz­polago veliko različnih obla­čil, od funkcionalnega spod­njega perila naprej. Kupiti bo moč opremo za deskanje, tur­no smučanje, sankanje in tudi drsanje.

Ob sejmu bo priložnost tudi za druženje, saj predsednik ZUTS Kranj Brane Miklav­čič pojasnjuje, da so naj­številčnejši zbor v Sloveniji.

Združujejo namreč kar 215 članov, učiteljev smučanja, ki večinoma poučujejo na Krvav­cu. »Vsako leto naš sejem obi­šče okoli deset tisoč obiskoval­cev in želimo si, da bi bilo tudi letos podobno,« pravi Miklav­čič in dodaja, da bodo sejem

odprli v četrtek ob 14. uri, v petek in soboto bo odprt med 9. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 13. uro. Vstopnine ne bo, ker v letošnjem letu sejem pra­znuje jubilej, pa za obiskoval­ce pripravljajo tudi nekaj pri­jetnih presenečenj.

Letos že štirideseti smučarski sejemOd četrtka do nedelje bo potekal jubilejni kranjski zimskošportni sejem, ki ga pripravljajo pri Zvezi učiteljev in trenerjev smučanja Kranj.

Kljub različnim novostim sejem ostaja predvsem priložnost za zamenjavo rabljene zimskošportne opreme.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič,

arh

iv G

oren

jske

ga g

lasa

Simon Šubic

Šenčur – Košarkarji Šenčur­ja Gorenjske gradbene druž­be so v soboto v petem kolu 1. košarkarske lige Telemach zabeležili prvo zmago; Hop­se iz Polzele so v tekmi pol­ni preobratov ugnali z 79:72 (13:12, 16:18, 18:24, 32:18). Pri domačih sta bila najbolj razpoložena Štefan Kosec (20 točk, 7 skokov) in Boris Jerši (19 točk, 8 skokov), pri gostih pa nekdanja repre­zentanta Samo Udrih (26 točk, 6 podaj) in Goran Jago­dnik (21 točk, 6 skokov).

Če upoštevamo še pre­mierno prvoligaško sezono 2009/2010, so Šenčurjani s sobotno zmago prekinili niz kar 34 zaporednih porazov v 1. SKL, zato je bilo veliko veselje po tekmi razumljivo. »»Izre­dno smo veseli prve in na­sploh premierne zmage naše­ga kluba v Ligi Telemach. Pro­ti Hopsom je bilo težko igrati, saj so 35 minut vztrajali v con­ski obrambi, kar je nekoliko omrtvilo tekmo. Mi smo zad­njih 15 minut srečanja odigra­li zbrano in agresivno v obram­bi, posledično pa nam je stekla tudi igra v napadu. Za prikaza­no borbenost v tem delu tek­me bi rad tudi čestital fantom.

Posebna zahvala po tej zmagi gre mojemu pomočniku Gre­gorju, ki je napravil zares dob­ro pripravo na nasprotnike. Upam, da bo sedaj publika na naših tekmah še številnejša,« je potek zelo napete tekme, v kateri so Šenčurjani gostom nekajkrat dopustili dvoštevil­čno vodstvo, a so se venomer vrnili, komentiral domači tre­ner Igor Kešelj.

Največji »mrk« so Šenčur­jani doživeli na uvodu v dru­go četrtino, ko je gostom uspel delni izid 10:0 za prednost 22:13, podobno pa tudi na zače­tku drugega polčasa, ko so Pol­

zelani z delnim izidom 10:0 pobegnili na 11 točk predno­sti (40:29), preden so doma­či košarkarji dosegli prvi koš. Gosti niso več dopustili preob­rata in so pred zadnjim premo­rom povedli s 54:47. Zadnjo četrtino so bolje začeli doma­či in prišli do izenačenja 56:56, nato pa na krilih Kosca poved­li in prišli do tako želene prve zmage v državnem prvenstvu.

Košarkarji Helios Suns so v vnaprej odigranem srečan­ju proti Krki že v sredo izgu­bili v Novem mestu (69:58). Na lestvici vodi Tajfun (10), Helios Suns (8) je četrti, Šenčur Gorenjska gradbena družba (6) je osmi.

Šenčurjani prvič zmagaliŠenčurski košarkarji so prvič zmagali šele v svoji 35. prvoligaški tekmi.

Šenčurski košarkarji so do prvenstvene zmage v državnem prvenstvu prišli na krilih odlično razpoloženega Štefana Kosca (z žogo). / Foto: Gorazd Kavčič

Zell am See – Konec tedna so se v mednarodni hokejski ligi INL odigrala štiri srečanja. Na Jesenicah so domači hokejisti v težki in napeti tekmi premagali HC Kapfenberg z 2:1 (2:0, 0:1, 0:0). Triglav je gostoval v Zell am Seeju in kljub dobri igri priznal premoč domačega moštva (5:3; 1:0, 1:2, 3:1). Triglav je igral brez treh standardnih igralcev Jana Lampiča, Tilna Kalana in Krištofa Potočnika, ki so bili z reprezentanco U20 v Budimpešti. Ostala rezultata: EHC Lustenau – EHC Bregen-zerwald 0:1 in Celje – EC Die Adler Stadtwerke Kitzbuhel 6:3. V vodstvu je Bregenzerwald s 23 točkami, Jesenice so tretje z enako bero točk, Celje je z 12 točkami na sedmem mestu, Triglav z 9 točkami pa je osmi. Playboy Slavija je s 7 točkami na desetem mestu, MK Bled pa s 6 točkami na enajstem mestu.

Kljub dobri igri nov poraz Triglava

Page 9: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

9Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 REKREACIJA [email protected]

'Končno je Zamberlan priso-ten tudi na Gorenjskem!' je prvi vzklik vsakega alpinista, gorni-ka in ljubitelja pohodništva, ko stopi v trgovino A2U, ki se naha-ja v šenčurski industrijski coni.

Zamberlan je družinsko pod-jetje iz Torrebelvicina v Venetu. Veljajo za čevljarje, ki so v vsej svoji dolgoletni tradiciji posta-li izdelovalci pohodniške obut-ve z veliko začetnico. To pome-ni, da so prepoznavni po tradici-ji in kakovosti. Če vprašate njih, pravijo, da se tradicija dela že s tem, da preživiš na trgu kot maj-hno družinsko podjetje in da je zanje vendarle kakovost nji-hovih izdelkov glavno vodilo. V vseh teh letih nenehno skušajo

izpopolnjevati svoje izdelke, ves čas so v stiku z uporabni-ki in vse svoje znanje skušajo nadgraditi z novimi tehnologija-mi. Zamberlan igra pomembno

vlogo v vrhunskem alpiniz-mu, gorništvu in med vsemi ostalimi ljubitelji pohodništva. V podjetju A2U pravijo, da so svoj prodajni program nadgradili z

Zamberlanom, ker bi radi Gore-njcem ponudili »gorenjski goj-zar«. Ko so v njihovem proizvo-dnem programu zagledali toli-ko različnih usnjenih pohodni-ških čevljev, so si rekli, da to pa morajo ponuditi gorenjskim lju-biteljem gora in vsakdanjega življenja na sončni strani Alp, saj so v njihovem programu tudi raznoliki usnjeni mestni »goj-zarji«. Seveda pa je moč izbira-ti med neštetimi modeli, name-njenimi za različne »gorniške« dejavnosti, ki so narejeni iz naj-naprednejših materialov. V pro-dajalni A2U bo tako prav gotovo nekaj zase našel vsak pravi ljubi-telj pohodništva in alpinizma, ki da nekaj na tradicijo in kvaliteto.

Tradicija in kvaliteta od leta 1929Prodajalna koles in kolesarske opreme A2U iz Šenčurja je svojo prodajno ponudbo razširila s priznano italijansko znamko Zamberlan, ki se ponaša s 85-letno tradicijo.

Usnjen 'gojzar' za v mesto ... ... in klasika za v hribe

NOVO V TRGOVINI A2U

VRHUNSKI POHODNI ČEVLJIZAMBERLAN

Pridite in spoznajte se s 85 letno tradicijo izdelave enih od najboljših

čevljev za vse vrste pohodništva in plezanja.

tradicijo izdelave enih od najboljših tradicijo izdelave enih od najboljših čevljev za vse vrste

pohodništva in plezanja.

A2U, trgovina in storitve d.o.o., Poslovna cona A 53, 4208 ŠenčurDelovni čas trgovine: od pon. do pet. 8.00 - 19.00, sob. od 8.00 do 13.00

T: 04 2559 170, E: [email protected], www.a2u.si

Miroslav Cvjetičanin

Mače – Osma sezona pri­ljubljene zimske tekaške rekreacije je na start prve preizkušnje privabila 78 tekačic in tekačev. Vse od nedeljskega prvega kroga, se pravi od 9. novembra, pa do zadnjega kroga, ki bo 15. februarja, se bodo tekači vsako nedeljo točno ob 9. uri

zjutraj zbirali na petih loka­cijah. Tekli bodo na Kališ­če, Jošt nad Kranjem, Krva­vec, Mohor ter okoli pose­stva Brdo. Opraviti bodo morali tri kroge, kar pome­ni petnajst tekem. Vsak krog se 100 točk enakomer­no porazdeli od prvega do zadnjega v treh moških in eni enotni ženski kategori­ji. Na prvi tekmi prvega kro­ga je med ženskami zmaga­la Nuša Beke, med moškimi v kategoriji moških nad 50

let je bil najhitrejši Aleš Roz­man. V kategoriji moških od 36 do 50 let je bil najhitrej­ši Simon Strnad. V najmlaj­ši kategoriji moških do 35 let pa je zmagal Simon Novak, ki je trenutno tudi absolutni zmagovalec oziroma vode­či po prvem krogu. Simon je pot od potoka ob vznožju Kališča pa do koče na vrhu pretekel in prehodil v pičlih

30 minutah in 28 sekun­dah. Naj vas ta rezultat ne odžene od nedeljske rekre­acije. Namen organizator­ja je dobra zimska vadba in ne zgolj podiranje rekordov, zato ste vabljeni vsi ljubitelji teka in pohodništva.

Razpored: Kališče: 9. 11., 14. 12., 18. 1.; Jošt: 16. 11., 21. 12., 25. 1.; Krvavec: 23. 11., 28. 12., 1. 2.; Mohor: 30. 11., 4. 1., 8. 2.; Brdo: 7. 12., 11. 1., 15. 2. Startnine ni. Veljata le dobra volja in »fair play«!

Vsako nedeljo ob devetihPrvi krog Kranjske zimske tekaške lige se je začel v nedeljo s tekom na Kališče.

Število udeleženk Kranjske zimske tekaške lige se vsako leto povečuje. / Foto: KZTL

Miroslav Cvjetičanin

Izbira nahrbtnika se zač­ne s številom litrov. Za eno­dnevne pohodniške ture ali pohajkovanja zadostu­je nahrbtnik prostornine od 20 do 40 litrov. Za nekajdne­vne zimske pohode izbere­mo nahrbtnik velikosti od 50 so 80 litrov. Za še daljša potovanja pa imajo nahrb­tniki tudi do 100 litrov pro­stornine. Manjši so seveda tudi lažji, a če že dlje časa niste kupili pohodniškega nahrbtnika, morate vedeti,

da so tehnološko zelo napre­dovali. »Ogromni ruzaki« so danes lahko lažji, kot si upa­te predstavljati. Predvsem pa gre tudi za samo tehnič­no izdelavo. Vse je narejeno tako, da vas čim manj moti pri hoji ali plezanju.

Udobnost je najpomembnejša

Sodobni nahrbtniki so narejeni iz umetnih polies­trskih materialov. Če niso stoodstotno neprepustni za dež, obstajajo posebna

dodatna pokrivala, cerade, ki jih nataknemo čezenj, kadar je treba. Hrbtišča se naše­ga hrbta popolnoma doti­kajo ali pa se ne prilagajajo povsem, ker je med našim hrbtom in nahrbtnikom nekaj prostora za pretok zra­ka. Prvi, tisti, ki se popolno­ma prilagajajo hrbtu, so več­ji, namenjeni alpinistom in turnim smučarjem. Nahrb­tniki s hrbtiščem za bolj­ši pretok zraka so namen­jeni nezahtevnim oziroma lažjim pohodom. Ti nahrb­tniki ne visijo proč od nas, ampak so od našega hrb­ta odmaknjeni zaradi pose­bnih mrežic oziroma všitih mrežastih panelov, ki omo­gočajo pretok zraka, zato se na tem mestu tudi manj znojimo. Pri takih mode­lih pa moramo zato biti bolj pozorni pri obtežitvi, kajti lahko se zgodi, da se zaradi oddaljenosti od hrbta narav­no težišče pomakne preveč nazaj.

Sestavni deli dobrega nahrbtnika

Hrbtišče, ki omogo­ča dober pretok zraka med nahrbtnikom in našim hrb­tom s pomočjo všitih mre­žastih panelov. Kapa nahrb­tnika z žepom za lažjo opre­mo, ki jo med pohodom naj­bolj potrebujemo. Vrhnji žep za kompas, zemljevid, tele­fon ali nepogrešljive robč­ke. Stranska žepa sta zelo do­brodošla in praktična. Va nju spravimo rokavice, prigriz­ke, kapo, trak, vetrovko ali malo prvo pomoč, plastenko s pijačo. Ledveni pas z žepom

na zadrgo. V ta žep po nava­di spravimo energijske ploš­čice, saj je energija poleg uži­tkov najpomembnejša tema vsakega pohoda. Stabiliza­cijski trakovi, ki omogočajo nastavitev položaja na hrbtu po višini. Prsni pas za doda­tno nastavitev in stabilizaci­jo pri nošenju. Dodatni pri­trjevalni trakovi za pohodni­ške palice ali cepin. Sodobni nahrbtniki imajo tudi pose­ben prekat, v katerega name­stimo vodni meh, ki je zelo uporabna zadeva, saj vemo, da brez primerne tekočine ne smemo nikamor. S pomo­čjo cevke, napeljane iz meha do prsnega pasu ali stabiliza­cijskih trakov, bomo ves čas imeli meh v bližini ust in s tem bomo vedno dobro hi­drirani. Danes je vodni meh sestavni del vsakega dobrega nahrbtnika.

Več je dražje, ampak se obrestuje

Pri odločitvi za nakup mora biti na prvem mestu udobnost in takoj za njim funkcionalnost. Spomnimo se, kako smo slabe volje, ko vedno znova ugotavljamo, da večji ko je nahrbtnik, več časa brskamo po njem. Po funkcionalnem nahrbtniku nikoli ne brskamo, ker toč­no vemo, da je vse, kar pot­rebujemo, točno na svojem mestu in dostopno kadarko­li, brez da bi ga sploh sne­mali z ramen. Več prekatov, več trakov, več žepkov, višja je cena. Vendar na teh nekaj evrov, kolikor več stanejo dobri nahrbtniki, pozabimo že po prvem pohodu.

Pravilna izbira nahrbtnikaDa je pravilna izbira nahrbtnika pomembna, izvemo takrat, ko začnemo vanj zlagati potrebno opremo.

Dober nahrbtnik je predvsem udoben in funkcionalen. Vsa oprema mora biti točno na svojem mestu, vedno dosegljiva in nikoli moteča.

Page 10: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

10 Gorenjski glastorek, 11. novembra [email protected]

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: [email protected].

Muci, sovica, žabica ali lokomotiva, vsaka prikupna pisana kartonka bo vašega malčka kaj novega naučila.

Zelo primerno tudi za darilo!

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

+ poštnina

7,50

EUR

Cena posamezne kartonke z luknjo

Bohinj – V četrtek popoldne so sprožili iskalno akcijo za pogrešanim starejšim moškim na območju Baškega prevala v Bohinju, v kateri so poleg policistov sodelovali tudi gorski reševalci Postaje GRS Bohinj. Pogrešanega so našli mrtvega na težko dostopnem strmem pobočju na nadmorski višini 1240 metrov, petdeset metrov pod stezo. Gorski reševalci so pokojnika z vrvno tehniko dvignili do steze in ga z nosili prenesli do poti, kjer so ga predali pogrebni službi.

Pogrešanega našli mrtvega

Simon Šubic, Jasna Paladin

Komenda – Višje sodišče v Ljubljani je razveljavilo sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku, ki je sedaj že nek­danjega župana Komende Tomaža Drolca septembra lani zaradi zlorabe položaja pri odobritvi poroštva zase­bnemu podjetju obsodilo na osem mesecev zaporne kazni. Po razlagi njegovih odvetnikov Rudija Potrpina in Petra Volgemuta je višje sodišče pravnomočno opro­stilo Drolca oziroma spre­menilo sodbo prvostopenj­skega sodišča zaradi kršitev materialnega prava, saj so mu očitali pridobitev nepre­moženjske koristi, za kar pa po ugotovitvi višjih sodnikov ni bil podan zakonski znak.

Tomaž Drolec je z raz­pletom razumljivo zado­voljen: »Še danes ne razu­mem, kako me je sodni­ca sploh lahko obsodila na osem mesecev zapora, ker naj bi se po njenem nepre­moženjsko okoristil. Vseh šestnajst let vodenja občine nisem nikoli gledal na last­no korist, ampak le na dob­ro občine in tudi v prime­ru centra v Komendi je bilo

tako. Za prav nobeno osebno korist ni šlo, in čeprav je viš­je sodišče sodbo razveljavilo, so me ©ru meni© mediji očrni­li, hkrati pa tudi mojo druži­no, in za to mi je hudo.«

Kamniška okrajna sod­nica Barbara Kodela Kolar je septembra lani Tomaža Drolca obsodila, ker je 30. junija 2010 z Gorenjsko banko sklenil dve pogodbi o pristopu k dolgu, s katerima je podal poroštvo občine za poplačilo posojila zasebne­ga podjetja Hades Trgovina

do skupne višine 2,04 mili­jona evrov, ker bi moral po prepričanju sodišča pred podpisom obvezno prido­biti soglasje ministrstva za finance in občinskega sveta, poleg tega je bilo dano poroš­tvo v nasprotju z zakonom o financiranju občin, s tem dejanjem pa si je želel prido­biti nepremoženjsko korist, namreč da bi mu pripisova­li zasluge za izvedbo projek­ta Center Komenda, je še ugotovila. Čeprav je tožilec Zoran Milanovič zahteval

zgolj pogojno kazen, se je sodnica odločila za kazen osem mesecev zapora, ker »glede na težo storjenega kaznivega dejanja pogojna kazen ne pride v poštev«.

Na podlagi danega poroš­tva je podjetje Hades prišlo do 6,8 milijona evrov kredita pri Gorenjski banki, s kate­rim naj bi dokončali gradnjo Centra Komenda, v katerem bi občina pridobila tudi ne­profitna stanovanja. Gorenj­ska banka je kasneje od obči­ne na podlagi njenega poroš­tva poskušala izterjati dobra dva milijona evrov, vendar je Okrožno sodišče v Kran­ju v začetku leta ugotovilo, da sta poroštveni pogodbi nični, ker Občina Komenda za njun podpis ni pridobila predhodnega soglasja mini­stra za finance, omenjena zadolžitev pa tudi nikdar ni bila sestavni del občinskega proračuna. Zakon o financi­ranju občin poleg tega obči­nam prepoveduje prevzem dolga, medtem ko dajanje poroštev dovoljuje le za pro­računske uporabnike in jav­na podjetja v uprav ljanju občine, kar pa družba Hades ni, je svojo odločitev utemel­jil kranjski sodnik Janko Bil­ban.

Drolec oproščen krivdeNekdanji komendski župan Tomaž Drolec je pravnomočno oproščen obtožb, da je leta 2010 zlorabil položaj pri odobritvi poroštva zasebnemu podjetju za gradnjo Centra Komenda.

»Še danes ne razumem, kako me je sodnica sploh lahko obsodila,« je Tomaž Drolec komentiral odločitev višjega sodišča. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Kranjski policisti so v nedeljo ponoči prejeli obvestilo o sumljivem zadrževanju treh oseb pred poslovnim objektom na Mladinski ulici v Kranju. Policisti so se na klic takoj odzvali in v hitri intervenciji na kraju prijeli dvajsetletno Novomeščanko in osemnajstletna Ljubljančana. Eden od Ljubljančanov je ob prihodu policistov ravno vlamljal v objekt. Vse tri so pridržali in zaslišali, sumljive predmete so jim zasegli, o kaznivem dejanju pa bodo s kazensko ovadbo obveščali pristojno državno tožil-stvo. Bojan Kos s Policijske uprave Kranj je ob tem poudaril, da lahko obvestila občanov o sumljivih ravnanjih bistveno prispevajo k preiskavi in preprečevanju kaznivih dejanj in so zato za policijo zelo pomembna. »Priče lahko na anonimno številko policije 080 1200 ali interventno številko 113 naznanijo pripravljalna dejanja za izvršitev kaznivega dejanja oziroma sporočijo, če se kaznivo dejanje že izvršuje. Naznanijo lahko tudi sume in jih opišejo, policisti pa jih bodo preverili in ukre-pali, če je bil kršen zakon,« je razložil.

Prijeti pri vlomu

Radovljica – Radovljiški policisti so v petek zjutraj pred radov-ljiško železniško postajo obravnavali Jeseničanko, ki je hodila po železniških tirih. Kot je pojasnila možem postave, je v Podnartu zamudila vlak, zato se je peš odpravila proti Radov-ljici. Ker je hoja po tirih ali v njihovi neposredni bližini izrecno prepovedana in se obravnava kot prekršek po Zakonu o var-nosti v železniškem prometu, so jo policisti z njih odstranili, o njenem nespametnem ravnanju pa bodo obvestili tudi pri-stojni prometni inšpektorat.

Hodila po železniških tirih

Simon Šubic

Kranj – »Zahteval bom revi­zijo mojega kazenskega po­stopka zaradi lažnega priča­nja in lažnih listinskih doka­zov. Vem, da bo moja bitka zahtevna in dolgotrajna, a prepričan sem, da bom na koncu uspel in dokazal svo­jo nedolžnost,« je prejšnji teden napovedal nekdanji tržiški župan Pavel Rupar, ki od 21. junija prestaja enolet­no zaporno kazen, na katero ga je septembra 2012 zaradi zlorabe uradnega položaja ali pravic obsodilo kranjsko okrožno sodišče. Po ugoto­vitvah sodišča je Rupar fe­bruarja 2004 od avstrijske družbe Aquaplus kot tržiški župan prejel 40 tisoč evrov za povračilo stroškov občine pri pripravi projektne doku­mentacije za gradnjo fekal­ne kanalizacije in čistilne naprave, vendar denarja ni nikoli predal občinski bla­gajni.

Prav zaradi omenjenih 40 tisoč evrov je Rupar, ki je tržiško občino vodil od leta 1994 do leta 2006, prejš­nji teden pričal na Okrož­nem sodišču v Kranju, kjer na gospodarskem oddel­ku poteka tožba Aquaplusa zoper Občino Tržič, v kate­ri avstrijska družba zahteva okoli 335 tisoč evrov odškod­nine zaradi neuresničenega projekta čiščenja odpadnih in padavinskih voda v obči­ni Tržič. Tožbeni zahtevek se nanaša tudi na spornih 40 tisoč evrov, glede katerih je sodnica Marija Bakovnik nameravala soočiti Rupar­ja in nekdanjega prokurista Aquaplusa Geralda Loewa, vendar se Avstrijec že tret­jič zapored ni odzval vabi­lu, zato so nazadnje zasli­šali le nekdanjega župana Ruparja, zaslišanju Loewa pa se je sodišče kljub ugovo­ru pooblaščenega predstav­nika podjetja Aquplus Boru­ta Bernika Bogataja odreklo.

Odločitev sodišča bo znana predvidoma v mesecu dni.

Kot je Rupar povedal gle­de pogajanj med avstrijskim podjetjem in občino o rea­lizaciji velikega komunal­nega projekta, si je občina zaradi pomanjkanja lastne­ga denarja ves čas prizade­vala za podpis končne pogo­dbe o izvedbi del v javno­za­sebnem partnerstvu, vendar

pa so šele proti koncu poga­janj, ko se je že iztekal rok za unovčenje bančne garancije za resnost ponudbe podjet­ja Aquplus, spoznali, da Avs­trijci niso resni in da želijo v Tržiču le zaslužiti brez dela. »V dveh letih, odkar smo podpisali prvi sporazum o nameri sklenitve pogodbe, razen pogajanja niso nare­dili ničesar drugega za rea­lizacijo projekta. Izmerili niso niti metra od 26 kilo­metrov kanalizacije, opravili niso niti ene preverbe v zem­ljiški knjigi. Nič,« je povedal.

Za 40 tisoč evrov, za kate­re še vedno trdi, da jih je pre­jel Aquaplusov lobist Jurij Pinter in ne on, je Rupar pre­pričan, da jih avstrijsko pod­jetje nima pravice terjati od Občine Tržič. Ko mu je odve­tnik Bernik Bogataj pokazal fotokopijo čeka, ki naj bi ga prejel na Dunaju, in ga poba­ral, ali je premoženjskoprav­ni zahtevek Občini Tržič že poravnal, pa je Rupar zatr­dil, da je ta ček drugačen od tistega, s katerim so mu na istem sodišču dokazo­vali kazensko odgovornost. Še razlog več, da vloži zah­tevo za revizijo kazenskega postopka, je Rupar po kon­cu zaslišanja dejal prisotnim novinarjem.

Rupar bo zahteval revizijoPavel Rupar je po pričanju v sodnem postopku zaradi tožbe avstrijskega Aquaplusa zoper Občino Tržič napovedal, da bo zahteval revizijo kazenskega postopka, v katerem je bil obsojen na eno leto zapora.

Pavel Rupar je v zaporu od 21. junija.

Žiri – Neznani storilec je pred dnevi Pod Griči v Žireh vlomil v stanovanjsko hišo in odtujil zlatnino. Policisti so ugotovili, da je vlomilec v hišo vstopil z naviranjem okna. Shranjevanje denarja in dragocenosti doma ni najbolj pametno ravnanje, če ne poskrbite za ustrezno zavarovanje, najbolje v vgrajen in vzdrževan sef, opozarja policija.

Odnesel zlatnino

Jesenice – Policisti so konec tedna obravnavali prijavo nasilja v družini, kjer so nasilnežu izrekli tudi prepoved približevanja, in napad na policista, ki ga je osumljen 23-letni Jeseničan. Policista sta bila ob fizičnem napadu Jeseničana, ki je isto noč napadel še eno osebo, tudi poškodovana. Zaradi suma kaznivega dejanja zoper javni red in mir bo 23-letnik kazensko ovaden.

Obravnavali nasilneža

Page 11: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

Časopis izhaja občasno www.gorenjskiglas.siZdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Suzana P. Kovačič

Zdravje Kakovost bivanja Zdrava prehrana Napredek v zdravstvu Zdravila Kozmetika Nasveti za dolgo življenje

Suzana P. Kovačič

V n o v e m b r u , mesecu ozave-ščanja o raku pljuč, so pri Društvu onko-

loških bolnikov Slovenije z okroglo mizo Miti in dejs-tva o raku pljuč želeli opo-zoriti na tega pogostega raka, ki je težko ozdravljiv, ima netipične simptome in bi se ga dalo z opustitvijo kajenja v večini primerov preprečiti. V Sloveniji odkrijejo že okrog 1300 novih primerov, deset odstotkov tudi pri nekadil-cih. Poznavanje te oblike raka je slabo in tudi simpto-mi niso značilni, zaradi česar je treba vzpostaviti visoko raven ozaveščenosti tudi na primarni zdravstve-ni ravni, da bodo zdravniki ustrezno odreagirali in pos-lali v specializirane centre primere, ki potrebujejo hit-ro obravnavo. Le okrog 16 odstotkov raka pljuč odkri-jejo v ozdravljivi fazi. Strokovnjaki so podali pre-gled trenutnega stanja na

področju odkrivanja in zdravljenja raka pljuč in predstavili postopke diag-nostike, zdravljenja (kirur-gija, radioterapija in kemo-terapija) in psihosocialne podpore bolnikom. Novoustanovljena Sekcija za raka pljuč bo skrbela za povezovanje vseh, ki si pri-zadevajo za obvladovanje raka pljuč in za čim boljšo kakovost življenja z bolezni-jo. Za predsednico koordi-nacijskega odbora sekcije so izvolili prof. dr. Tanjo Čufer, dr. med., specialistko inter-nistične onkologije na Klini-ki Golnik, ki je dejala, da polovica bolnikov pride z razsejanim rakom, ko je za uspešnejše zdravljenje pre-pozno. "Niti bolniki niti sami zdravniki niso dovolj pozorni.« Poleg zgodnjega odkrivanja bi se v večini pri-merov raku pljuč lahko izog-nili, če bi opustili kajenje, ki je najpogostejši vzrok zanj. Zato je tudi na področju pre-ventive treba storiti korak naprej. Ostali vzroki so kan-cerogeni v okolju: azbest, radon in radioaktivne snovi.

Ključna je zgodnja diagnostikaUstanovili Sekcijo za raka pljuč in organizirali okroglo mizo na temo Miti in dejstva o raku pljuč.

V dnevnem prostoru Doma starejših občanov Naklo bo v sredo ob 18.30 predavanje, na katerem bo svoje znanje in izkušnje o preventivi, značilnostih in zdravljenju sladkorne bolezni predstavil Tomaž Camlek, dr. med. Predavanje bo organizirano za stanovalce, njihove svojce, zaposlene in lokal-no skupnost.

Predavanje o sladkorni bolezni

Rastlinski pripravki – kako jih izdelati

Farmacevtov nasvet iz Gorenjskih lekarn

Ljudje se v skrbi za svoje zdravje vedno bolj vračamo k naravi. Nabiramo zdravil-ne rastline, iz njih pa izdelujemo priprav-ke za ohranjanje zdravja ali lajšanje bla-žjih zdravstvenih težav. Da bodo naši pri-pravki varni in učinkoviti, je neizogibno, da si najprej pridobimo bogato znanje o zdravilnih rastlinah. Celoten postopek izdelave zahteva veliko truda, skrbnosti in natančnosti. Dobro se poučimo tudi o tem, kako doma izdelane pripravke pra-vilno uporabljati.

Kako nabiramo zdravilne rastline Prvo pravilo je, da nabiramo le rastline, ki jih zelo dobro poznamo. Zamenjave s strupenimi rastlinami niso redke in ima-jo lahko tudi usodne posledice. Vsem nam so dobro znani primeri zastrupi-tev z jesenskim podleskom, ki so ga lju-dje zaradi slabega poznavanja zamenja-li za čemaž.Rastline nabiramo v čistem okolju, ob lepem in suhem vremenu. Izogibamo se nabiranju ob prevročem, presuhem ali prevlažnem vremenu. Ob nabiranju upoštevajmo vegetacijski ritem rastline, s katerim niha tudi vseb-nost učinkovin v rastlini, tako skozi letne čase kot tudi preko dneva. Rastlino nabe-remo v času, ko vsebuje največ učinko-vin. Tako poleti nabiramo zeli, liste in cve-tove, jeseni pa korenine, semena in plo-dove. Splošno priporočilo je, da korenine nabiramo zgodaj zjutraj, nadzemne dele rastlin pa dopoldne do dvanajste ure. Popoldne po peti uri ne nabiramo zdra-vilnih rastlin.Ob nabiranju skrbimo, da ne uničimo živ-ljenjskega prostora rastline in je ne izro-pamo.

Kako sušimo zdravilne rastlineTakoj ko rastlino naberemo, začne vene-ti, ob tem pa potekajo procesi razgradnje in izgube učinkovitosti. Zato je bistveno, da nabrano rastlino čim hitreje posuši-mo in tako ustavimo procese kvarjen-ja. Enako velja v primerih, ko potrebuje-mo za izdelavo pripravka svežo rastlino: postopka nadaljnje predelave se lotimo čim prej.Sušenje naj poteka hitro, temperatura naj ne preseže 40 °C. Sušimo na zračnem prostoru, v senci, najbolje na temnem

mestu. Lahko se odločimo tudi za suše-nje v sušilniku, v katerem je rastlina suha že v nekaj urah, namesto v nekaj dneh ob sušenju za zraku.Rastlino smo dobro posušili, ko pri drob-ljenju šumi in jo lahko uprašimo med prs-ti. Dobro posušena rastlina tudi čim bolj ohrani svojo barvo – siva ali rjava barva pomenita prevroče ali predolgo sušen-je. So pa tudi izjeme, na primer meta ali trpotec kljub pravilnemu sušenju pre-cej potemnita. Če rastline ne posušimo dovolj, se lahko zaradi previsoke vseb-nosti vlage hitro razrastejo bakterije in plesni.

Kakšne rastlinske pripravke izdelujemoIz rastlin pripravljamo različne izvlečke – vodne, oljne, alkoholne … Odločitev, kateri pripravek bomo izdelali, je odvis-na od lastnosti rastline oziroma učinko-vin, ki jih vsebuje. Naš cilj je, da izvleček vsebuje kar največ učinkovin. Poleg izbire ustreznega izvle-čka nam pri tem pomaga tudi čim boljša razdrobljenost rastline, saj se učinkovine iz manjših delcev lažje izlužijo. Tak pri-mer je komarčkov čaj: čaj iz nezdroblje-nih plodov vsebuje nekajkrat manj ete-ričnega olja kot čaj iz zdrobljenih plodov.Veliko rastlin vsebuje učinkovine, ki so dobro topne v vodi, zato je najbolj eno-stavno, da iz teh rastlin pripravimo vod-ni izvleček oziroma čaj. Več znanja pot-rebujemo za pripravo čajnih mešanic, saj ni enostavno sestaviti prave kombinacije

rastlin, ki se podpirajo v medsebojnem delovanju. Niso pa za vse namene primerni čaji. Tako bomo na primer za lajšanje kožnih težav iz cvetov ognjiča pripravili oljni izvle-ček, saj so njegove učinkovine topne v oljih, medtem ko z vodnim izvlečkom ne bomo dosegli želenega učinka. Za izde-lavo oljnih izvlečkov uporabljamo posu-šene rastline; izjema je šentjanževo olje, ki ga pripravimo iz sveže zeli šentjanže-vke. Oljne izvlečke lahko vgradimo tudi v mazila.Prednost alkoholnih izvlečkov ali tink-tur je, da so dlje časa uporabni, ker v alko-holu ne more priti do mikrobiološkega kvarjenja. So pa ti izvlečki močnejši kot čaji, zato so odmerki manjši; običajno jih odmerjamo po kapljicah. Sirupi so zaradi sladkega okusa primer-ni predvsem za otroke. Vsebujejo vsaj 50 odstotkov sladkorja. Iz rastlin, ki so bolj sočne, na primer iz mladih brezovih listov, lahko iztiskamo sokove – v soku dobimo vodotopne sno-vi, sok pa vsebuje tudi veliko več minera-lov kot čaj. Sok se hitro pokvari, zato ga lahko hranimo le nekaj dni v hladilniku. To je le nekaj osnovnih podatkov o ras-tlinskih pripravkih. Znanje s tega podro-čja si lahko pridobite iz zanesljivih virov informacij, ki jih najdete v knjigah, priro-čnikih, revijah, na predavanjih, delavni-cah. Po nasvet pa se vedno lahko obrnete tudi v Gorenjske lekarne, kjer vam bomo z veseljem pomagali.

Tjaša Prevodnik, mag. farm., spec.

www.gorenjske-lekarne.si, [email protected]ške enote: Bled Zlatorog, Bohinjska Bistrica, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Kropa, Lesce, Planina, Planina II, Podlubnik, Preddvor, Primskovo, Radovljica, Stražišče, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, ŽirovnicaFarmakoinformativna služba, Galenski laboratorij, Kontrolno analizni laboratorijSpletna lekarna: www.lekarnagorenjske.si Homeopatska zdravila za samozdravljenje – Za svetovanje se predhodno naročite.

Gor

enjs

ke le

karn

e, G

ospo

svet

ska

ulic

a 12

, K

ranj

Več kot 70 zdravilnih čajev za lajšanje prebavnih težav, prehladnih obolenj, vnetij sečil, blažjih psihičnih težav, kožnih obolenj, bolezni srca in ožilja …

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Več informacij o zdravilnih čajih si lahko preberete na naši spletni strani na povezavi bit.ly/gl-caji

Suzana P. Kovačič

Cilj kampanje je p o v e č a t i ozaveš čenost o š k o d l j i v o s t i visoke ravni tri-

gliceridov v krvi. Trigliceri-di so krvne maščobe, podo-bno kot holesterol, nujno potrebne za zdravo življen-je, preveč trigliceridov v krvi pa povzroča bolezni srca in ožilja, diabetes, kap in bolezni trebušne slinav-ke. "Njihova normalna meja je manj kot 1,7 mmol/l krvi," je pojasnil dr. Matija Cevc, specialist za žilne bolezni in predse-dnik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ter dodal: "V človeškem telesu se trigliceridi nahajajo zla-sti v maščobnih tkivih, po telesu pa se prenašajo s

krvjo v »maščobnih del-cih«, imenovanih lipopro-teini. Naše telo dobi maš-čobe iz hrane, nastajajo pa tudi v jetrih, zlasti takrat, kadar uživamo preveč kalo-rično hrano in pijemo slad-ke pijače«. Med kampanjo, ki se začenja z več predava-nji in brezplačnimi merit-vami najprej v Ljubljani, bodo zdravniki pojasnili, kaj so trigliceridi, kakšna je njihova normalna vred-nost, tveganja pri hipertri-gliceridemiji in kako jih je mogoče nadzirati s spre-membami življenjskega sloga ali zdravljenjem. Eno od tovrstnih srečanj bo ta petek od 17. do 18. ure na Gospodarskem razstavišču na sejmu Narava-zdravje. Način ugotavljanja triglice-ridov so tudi preventivni zdravstveni pregledi.

Mesec trigliceridovNovembra Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije začenja izobraževalno kampanjo za bolnike in javnost Mesec trigliceridov.

Page 12: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

Aktualno

12 Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014

Suzana P. Kovačič

Pravzaprav je Sreč-ko Blagovič , doma iz Praš, na nedavni oktobrs-ki terenski krvo-

dajalski akciji v Stražišču (zelo je pohvalil odziv krvo-dajalcev na tej akciji, op. a.) kri in plazmo daroval že sto-dvaindvajsetič; precej več-krat je daroval kri, plazmo le enajstkrat. Krvodajalec je postal z osemnajstim letom starosti, za to plemenito dejanje sta ga navdušila starša, oba krvodajalca. Zelo pogosto daruje bolnikom, ki so zboleli za rakom, levke-mijo; ko mu iz krvi vzamejo bele krvničke, naredijo t. i. citoferezo. Ker nima vozni-škega dovoljenja, ga v Ljub-ljano na Zavod za transfu-zijsko medicino in nazaj domov prepelje taksi, stroš-ke pa mu povrnejo. Srečko Blagovič je prepričan, da bo daroval, dokler bo le zdrav: »Lepo in prav je, da tisti, ki smo zdravi, pomagamo in s tem rešimo marsikatero življenje. Videl sem že več bolnikov in ker sem po naravi bolj občutljiv, mi je želja in potreba po pomoči verjetno še bolj segla do

srca,« je razložil in dodal, da bi bilo prav, da dan daro-vanja ostane dela prost dan. Srečko Blagovič je zdaj že upokojen, je član Krajevne organizacije Rdečega križa Mavčiče in je v odboru Društva invalidov Kranj. Hčerke, tri ima, se bodo o tem, ali bodo postale krvo-dajalke, odločile same, je še dejal, soproga pa je ravno tako krvodajalka. »Priznan-ja za 120-krat darovano kri in plazmo sem se razveselil, če pa lahko skromno dodam, bi se namesto v ta namen podarjenega darila zelo razveselil enodnevnega doživetja, morda v topli-cah,« je še dejal ob obisku na njegovem domu.

Dokler bom zdrav, bom darovalKrvodajalec Srečko Blagovič je prejel priznanje za 120-krat darovani kri in plazmo.

Srečko Blagovič / Foto: Tina Dokl

Jasna Paladin

V okviru Obmo-čnega združe-nja Rdečega Križa Kranj, ki združuje

štirideset krajevnih organi-zacij iz mestne občine Kranj ter občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko, kri daruje sedem odstotkov odraslih med 18.

in 65. letom starosti, kar je nadpovprečno, saj se slo-vensko povprečje giblje okoli petih odstotkov.»V prvem polletju letošnje-ga leta smo zabeležili 2151 odvzemov krvi, kar je tri odstotke manj kot v istem obdobju lani, a se je na račun jesenskih terenskih krvodajalskih akcij število odvzemov povečalo na 3599, tako da smo načrtovano šte-

vilo odvzemov za letošnje leto že presegli. Vsem krvo-dajalcem se za plemenito dejanje iskreno zahvalju-jem. Zahvala gre tudi pros-tovoljcem, ki prispevajo k prepoznavnosti Rdečega kri-ža. Več kot sedemnajst tisoč jih je v Sloveniji, na območ-ju Območnega združenja Kranj pa jih aktivno deluje več kot tristo. Vaše delo je v teh časih še toliko bolj cenje-

no in hvalevredno. Še pose-bej me veseli, da so med današnjimi slavljenci mladi prostovoljci, ki se združujejo v klubu mladih OZ RK Kranj. Ustanovili so štiri eki-pe prve pomoči, ki uspešno tekmujejo na regionalnih in državnih tekmovanjih, sode-lujejo v humanitarnih akci-jah, nudijo brezplačne ure prve pomoči ¼ Odločitev, da človek pomaga sočloveku z

Radi darujejo kriNa tradicionalni slovesnosti kranjskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije, ki je v petek potekala v Cerkljah, so podelili kar šestdeset priznanj krvodajalcem in prostovoljcem.

Krvodajalci, ki so največkrat darovali kri in plazmo (z leve): Franc Belehar, Metod Mrak, Srečko Blagovič, predsednik OZ Marjan Gantar, Viktor Erzar, Ivan Kern in Štefan Smrečnjak. / Foto: Matic Zorman

delom samega sebe, je naj-večje človekoljubno dejanje. Moč Rdečega križa je v tem, da v ljudeh zbuja plemenita čustva in jih motivira za dajanje pomoči. Hvaležni pa so nam vsi tisti, ki tovrstno pomoč potrebujejo,« je zbra-ne nagovoril predsednik Območnega združenja Kranj Marjan Gantar.Območno združenje bo letos podelilo priznanja 817 krvodajalcem, a bodo le-ti zahvale za 5-kratno do 45-kratno darovanje krvi in plazme prejeli na slovesno-

stih, ki jih organizirajo kra-jevne organizacije OZ RK Kranj. Vsi, ki pa so kri in plazmo darovali večkrat, pa so bili nagrajeni na sloves-nosti v Cerkljah, kjer so podelili tudi 35 priznanj pro-stovoljcem in organizaci-jam, ki podpirajo delo Rde-čega križa. Priznanji za 70-krat darovano kri in plazmo sta prejela Franc Belehar in Metod Mrak, 80-krat je daroval Ivan Kern, 90-krat Štefan Smrečnjak, več kot 100-krat Viktor Erzar, kar 120-krat pa Srečko Blagovič.

t: 03 78 08 110e: [email protected]

www.terme-dobrna.si

GORENJSKI GLAS 127 x191 mm.indd 1 6.8.2014 9:49:23

Poklič’Dobr’ oddih v Termah Dobrna + darilo MOBILNI TELEFON in 5 evrov na računuŽe od 38 evrov na osebo/dan v hotelu Park z vključenim polpenzionom + predplačniški paket FREE2GO z MOBILNIM TELEFONOM in 5 evrov na računu (velja na sobo). Veljavnost ponudbe do 22. 12. 2014.

Silvestrovanje – podaljšan 15% First minute popust do 23. 11. 2014! Rezervirajte svoj silvestrski paket že zdaj in privarčujte! Že od 186 evrov na osebo v hotelu Park*** + vključena svečana silvestrska večerja in ples.

Dobr’ oddih

v Termah Dobrna

+ darilo

MOBILNI TELEFON in 5 €

na računu

Page 13: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

Kiropraktika

Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014 13

Kiropraktika je osre­dotočena na zdrav­ljenje motenj v mišicah in okostju z manipulacijo ozi­

roma poravnavanjem hrbte­nice. Težave s hrbtenico lah­ko vplivajo na živčevje in prekrvavitev v drugih delih telesa. Z obravnavno takih težav lahko zdravljenje s kiropraktiko koristi splošne­mu zdravju na več načinov.»Starejši ko smo, bolj je naša hrbtenica obrabljena in vre­tenca začnejo spreminjati obliko. Prihaja do procesa degeneriranja vretenc, ki pa ga kiropraktik lahko upoča­

sni. Diski postajajo tanjši, kakšen živec se priščipne in to je lahko velik problem. Pa tudi za bolečine, neprijetno ščemenje v ramah, nogah je lahko vzrok hrbtenica. Dan­danes pa so največja težava mojih pacientov bolečine v križu in vratu. Tudi glavobo­lov je veliko. Zadnje čase ljudem predstavlja velik problem tudi kakovost spa­nja. Ljudje se ponoči zbuja­jo in so naslednji dan utruje­ni, se ne počutijo dobro. Z obiskom kiropraktika se lah­ko tudi to stanje izboljša,« razlaga kiropraktik dr. Donald J. Hopkins, ki je s svojim centrom za preventi­vo in zdravje hrbtenice Hrb­tenica center že skoraj leto

in pol prisoten v Britofu pri Kranju, sicer pa v Sloveniji deluje že šestnajst let in ima veliko zadovoljnih pacien­tov.

Pomembna je gibljivost hrbtenice

Ko kiropraktik postavi dia­gnozo, se zdravljenje lahko prične. Terapevt stremi k temu, da vzpostavi normal­no biomehaniko hrbtenice v mirujočem stanju s premi­kanjem hrbtenice in skle­pov tako, da sprosti kakršen koli krč mišic ali napetost v ligamentih in pripravi hrb­

tenične sklepe z uporabo hitrih in natančnih premi­kov. Cilj takega premikanja je zmanjšanje pritiska na določene hrbtenične živce, kar je – kot smo že omenili – najpogostejši vzrok za bolečine. »Ko imaš bolečine v križu, ti največkrat zdravniki predpi­šejo tablete, dobiš injekcijo, ti predpišejo fizioterapijo, če imaš srečo. Kar pa pri sami hrbtenični fleksibilno­sti pravzaprav ne pomaga veliko. Moja rešitev je pač izboljšanje pacientove flek­sibilnosti, kar na dolgi rok pomeni, da ljudje okrevajo, se lahko vrnejo nazaj v svoj ritem življenja, se tudi hitre­je vračajo na delo.«

Dr. Donald J. Hopkins je kiropraktik in specialist za odpravo bolečin v hrbtu, križu, vratu, ramah, rokah, lopaticah, pri glavobolih, vrtoglavici, išiasu, lumbagu. Uporablja edinstveno mizo, ki je narejena posebej za raztezanje hrbtenice in kri­ža. »Ko ležiš na njej, ni sile teže. Hrbtenica se razteguje in odpira prostor diskom.«

Bolečina ne izbira

Današnji način življenja je precej povezan s sedenjem, natrpanimi urniki, ko ljudje ne najdejo časa za rekreaci­

jo ali nekaj vaj za hrbtenico in njena fleksibilnost tako z leti upada. »Ogromno je razlogov, zakaj ljudje ne naj­dejo časa zase; dejstvo je, da pač dnevna aktivnost ni na vrhu naše prednostne liste. Je pač na dnu in na dolgi rok se to pozna na telesu.« Vendar bolečina ne izbira. Prizadene mlade, sta­re, moške, ženske, revne in bogate.

Čas zdravljenja

Rezultati manipulacije se razlikujejo. Pri določenih pacientih je rezultat viden

takoj, pri drugih se pokaže po nekaj tednih ali v mese­cu dni. Seveda je veliko odvisno od starosti in splo­šne kondicije pacientov. Na začetku (2–4 tedne) se pri­poroča dva do tri obiske na teden, nato eden do dva obiska na mesec. Normalna terapija traja od deset do dvajset minut. Večina paci­entov potrebuje od pet do deset terapij, da dokončajo zdravljenje. »Eni se vrnejo v običajen ritem življenja, drugi pa bi morali razmisliti o drugač­nem življenjskem slogu. Več časa posvetiti sebi, se lotiti

telovadbe, diete, se začeti bolj zdravo prehranjevati. Ni pa seveda pri vseh enako.«Največkrat si decembra zamislimo, kaj vse bomo uresničili s prihodom nove­ga leta, ampak zakaj pa ne bi začeli z uresničevanjem že sedaj in potem dejansko vstopili v novo leto priprav­ljeni, v dobrem fizičnem sta­nju in vse, kar si bomo zaže­leli, bo precej lažje izvedlji­vo.»Zato v bistvu sporočilo: če se želite počutiti bolje za novo leto, začnite že sedaj. Če začnete takoj, se za božič lahko že bolje počutite.«

V leto 2015 brez bolečin v križuDo novega leta je še dobrih šest tednov in zakaj ne bi tokrat v leto 2015 vstopili zdravi, brez težav s spanjem, bolečin v križu, katerih najpogostejši vzrok je preveč sedenja? Odločite se in izboljšajte svoje zdravstveno stanje že sedaj.

Dr. Donald J. Hopkins / Foto: AB

Lokacija ordinacije: Senično 82, 4294 Križe.

(05) 994 06 36

12.30 - 17.30 ure.

Lokacija ordinacije: Senično 82, 4294 Križe.

(05) 994 06 36

12.30 - 17.30 ure.

Če imate bolečine, nas pokličitena telefon 041/906 836Del. čas: ponedeljek, sreda, petek od 12.30 do 17.30;torek, četrtek od 10.00 do 13.00 Lokacija ordinacije: Britof 292, 4000 Kranj

HR

BTE

NIC

A C

EN

TER

D.O

.O.,

SE

NIČ

NO

82

, K

RIŽ

E

Page 14: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

Nagradna križanka

14 Zdravje & lepota, torek, 11. novembra 2014

Diabetes postaja eden najhujših zdravstvenih problemov našega časa, saj letno zahteva življenja 4 milijonov ljudi. Zato Mednarodna

zveza za sladkorno bolezen (IDF) vsako leto opozarja na pomembnost preventive, zgodnjega odkrivanja in izobraževanja o diabetesu.

V okViru praznoVanja je DruštVo DiabetikoV kranj pripraVilo niz aktiVnosti:

Ponedeljek, 10. novembra 2014, od 16. do 18. ure: Diabetični center v Kranju brezplačne meritve gleženjskega indeksa

Četrtek, 13. novembra 2014, od 17. do 19. ure: avla Gorenjskega glasa v kranju predavanje stresi stres – tehnike obvladovanja stresa in preprečevanje izgorelosti

(branka strniša, univ. dipl. psih.)

Petek, 14. novembra 2014, od 15. do 18. ure: Slovenski trg v Kranjupredstavitev Društva in brezplačne meritve krvnega sladkorja, pohod v okolico Kranja,

druženje na Slovenskem trgu

Ponedeljek, 17. novembra 2014, od 16. do 18. ure: Diabetični center v Kranjubrezplačne meritve HbA1C (Zaloker&Zaloker)

14. november – Svetovni dan sladkorne bolezni

ZDRAVO ŽIVLJENJE IN sLADkORNA bOLEZEN

Četrtek, 13. noVembra 2014, oD 17. Do 19. ure:

AvlA GorenjSKeGA GlASA v KrAnju

preDaVanje stresi stres – tehnike obvladovanja stresa in preprečevanje izgorelosti

(branka strniša, univ. dipl. psih.)

DR

TVO

DIA

BE

TIK

OV

KR

AN

J, G

OS

PO

SV

ETS

KA

ULI

CA

10, K

RA

NJ

Nagrade: petkrat torbica in ovratni trak Društva diabetikov Kranj

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte­vil če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po š lji te do srede, 26. novembra 2014, na Go renj­ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla­sa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4.

Page 15: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

TORE

K_11

. 11.

2014kultura

Slike na in S StenoV Šivčevi galeriji v Radovljici je od pet-ka na ogled razstava del akademske slikarke Irene Romih z naslovom Mimikrije 3.

17

glasov oder

Prihod v cinefilSki rajJutri se začenja 25. ljubljanski film-ski festival – LIFFe, ki bo do 23. novembra na ogled ponudil sto fil-mov raznovrstnih žanrov.

16

ljudje

Martinova goSZadnja leta se martinova gos na nje-gov praznik pojavlja na jedilniku v precej modernejši obliki. Kadar pa martinovo pride na delovni dan, ga praznujemo lahko dvakrat: en dan med vikendom prej in potem.

20

Igor Kavčič

Da takega kon­certa Bled še ni imel, je več kot sedemdeset mladih glasbeni­

kov na odru in polno dvorano poslušalcev pod njim pozdra­vil blejski župan Janez Fajfar. Dvorana je bila na koncu pre­majhna za vse, ki so želeli pri­sluhniti tako imenovanemu Orkestru 100 mladih, v kate­rem so letos zaigrali mladi glasbeniki iz Italije, Sloveni­je, Srbije in Makedonije, zato so mnogi žal ostali zunaj. Projekt sodelovanja mladih glasbenikov iz več držav sta pred petimi leti začela zakon­ca Rita D’Arenzo in Gordan Rančić v okviru svoje organi­zacije Gaia Eventi iz Milana. Najprej so v njem igrali otro­ci glasbene šole iz italijanske­ga Desenzana in Glasbene šole Josip Slavenski iz Beo­grada iz Srbije, pomladi leta 2012 so se orkestru pridru­žili tudi v Glasbenem centru DoReMi z Bleda, letos pa še učenci Glasbene šole Metodi Patče z Ohrida. »Ko smo začeli z idejo mednarodnega orkes tra mladih, smo predv­sem upali, da bo vse skupaj prišlo do tega, kar smo lah­ko poslušali in doživeli danes. Torej se naše želje uresničuje­jo,« je povedala Rita D’Arenzo skupaj z možem Gordanom Rančićem pobudnica projek­ta, in dodala, da je glasba uni­verzalni jezik, ki ga razumejo vsi narodi, kar je za medseboj­no sporazumevanje mladih še kako pomembno, hkrati pa se v tedenskem druženju in prip­ravljanju koncerta križajo tudi različne metode učenja igran­ja glasbe. Zakonca iz Italije sta tudi sicer velika ljubitelja Ble­da, kamor prihajata že več kot dvajset let, in sta tudi osebna

prijatelja Janeza Fajfarja. Kon­cert je bil razdeljen na dva dela, v prvem smo slišali skladbe iz zakladnice klasične glasbe, v drugem pa so mladi posegli po znanih melodijah iz filmov ter skladbah sodobnih avtor­jev. Na odru pa so se izmen­javali dirigenti Primož Kerš­tanj, Alberto Cavoli in Goran Uzelac, slednji običajno tudi v vlogi prvega violinista. »Ko sem zaigral skupaj z mladi­mi, sem v sebi našel neko novo energijo, ki me poga­nja naprej. Nam, poklicnim glasbenikom, včasih zmanj­ka energije in motiva, zato stalno iščemo nove filtre, da naša moč ponovno pride na površje. Meni so jo dali mladi. Seveda je pristop na vajah drugačen, a verjemite mi, na odru z njimi sem se danes počutil, kot da igram s profesionalci,« razmiš­lja Goran Uzelac. S tem se strinja tudi dirigent Primož Kerštanj, ki z vsem srcem podpira tovrstne projekte: »Nastopanje v orkestru z

vrstniki iz drugih držav je za otroke zelo pomembno, saj se lahko primerjajo z njimi, sklepajo prijateljstva, kar je seveda tudi motiv pri učen­ju instrumenta. Naši učenci že sprašujejo, katere skladbe bodo igrali drugo leto.«

Eden obetavnih mladih skladateljev je tudi Tom Varl, katerega priredbo pes­mi Paradise skupine Cold­play je zaigral tudi veli­ki orkester. »Pesem smo odigrali tako, kot sem si jo zamislil, zelo sem zadovol­jen z izvedbo,« je samozave­stno dejal Tom, sicer učenec drugega letnika kompozici­je na ljubljanskem glasbe­nem konservatoriju, v orkes­tru pa je igral flavto in pico­lo. Tomova priredba je poleg zanimive izvedbe filmskega Cvetja v jeseni in živahnega Libertanga Astorja Piazzol­le ter teme iz filma Pirati s Karibov doživela tudi najve­čji aplavz. »Občutki so nepo­pisni. Koncert se je stopnje­val iz prvega v drugi del,

naša čustva in s tem vzduš­je v dvorani so bila vse moč­nejša. Vsak koncert je za nas nekaj posebnega, a domači blejski je bil za nas, domači­ne, vsekakor tisti pravi vrhu­nec,« je povedala direktorica Glasbenega centra DoReMi Nuša Piber, ki ji ni žal, da se je s svojo glasbeno šolo pri­družila tako velikemu pro­jektu. »Hvaležna sem gos­podu Gordanu, da je vztra­jal, da pristopimo tudi mi. Zdaj smo tu in gremo sku­paj naprej,« je zadovoljna po obeh uspešnih koncer­tih in samih pohvalah tokra­tnih mladih gostov na Bledu povedala Pibrova.

Z orkestrom in koncer­tom je Bled dobil glasbeni dogodek, ki presega meje, saj glasba ruši tako jezikov­ne kot miselne pregrade. Če na ta način mlade učimo, da je svet eden in edini za vse nas, se ob njihovem igran­ju in energiji, ki jo pošiljajo z odra, tega zavedamo tudi poslušalci.

Sto Src igralo za en SvetDo zadnjega sedeža napolnjena Festivalna dvorana na Bledu je po uro in pol dolgem koncertu Orkestra 100 mladih s stoječim aplavzom pozdravila mlade glasbenike iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije.

Mladi glasbeniki iz Slovenije, Italije, Srbije in Makedonije so v igranju in druženju na velikem odru neizmerno uživali. / Foto: Tina Dokl

Trije mojstri taktirke, dirigenti Alberto Cavoli (Italija), Primož Kerštanj (Slovenija) in Goran Uzelac (Srbija) / Foto: Tina Dokl

Pripravili so najboljše pogoje za odličen koncert na Bledu: blejski župan Janez Fajfar in pobudnika ideje orkestra 100 mladih, zakonca Rita D'Arenzo in Gordan Rančić. / Foto:Tina Dokl

Nina Momirovska, Nuša Piber in Slavica Petrović, direktorice treh sodelujočih glasbenih šol iz Makedonije, Slovenije in Srbije / Foto: Tina Dokl

Orkester je zaigral tudi skladbo Paradise skupine Coldplay, ki jo je za orkester priredil mladi skladatelj Tom Varl z Bohinjske Bele. / Foto: Tina Dokl

Page 16: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

16

GLASOV ODER

TOREK_11. 11. 2014

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

sudoku_LAZJI_14_90NALOGA

9 1 2 87 9 3 6

3 8 5 7 49 5 1 7 3

8 76 2 9 4 8

3 2 7 9 66 5 8 1

1 4 5

sudoku_LAZJI_14_90

REŠITEV

9 5 1 4 7 6 3 2 82 7 4 9 8 3 1 6 53 8 6 2 1 5 7 4 98 9 5 1 2 4 6 7 34 1 3 8 6 7 9 5 26 2 7 3 5 9 4 8 15 3 2 7 4 1 8 9 67 6 9 5 3 8 2 1 41 4 8 6 9 2 5 3 7

sudoku_LAZJI_14_90NALOGA

91287936

3857495173

8762948

327966581

145

sudoku_LAZJI_14_90

REŠITEV

951476328274983165386215749895124673413867952627359481532741896769538214148692537

sudoku_TEZJI_14_90NALOGA

9 3 24 5 8 16 4 99 6 2 1 4

1 4 3 7 86 1 3

2 1 5 76 5

sudoku_TEZJI_14_90

REŠITEV

9 1 3 2 7 8 4 6 57 4 2 9 6 5 8 1 35 6 8 4 1 3 7 2 93 9 7 6 8 2 1 5 42 8 6 1 5 4 3 9 71 5 4 3 9 7 2 8 66 7 5 8 4 1 9 3 24 2 1 5 3 9 6 7 88 3 9 7 2 6 5 4 1

sudoku_TEZJI_14_90NALOGA

932458164996214

14378613

215765

sudoku_TEZJI_14_90

REŠITEV

913278465742965813568413729397682154286154397154397286675841932421539678839726541

Rešitev:

LAŽJI SUDOKU

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Torek, 11. 11.19.20 VLOGA ZA EMO18.50 DOLGA POT NAVZDOL18.10 SMETI20.20 MALI BUDO16.00, 17.40 ČEBELICA MAJA, sinhro.20.40 OUIJA17.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.10 DRAKULA: SKRITA ZGODBA16.30 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Sreda, 12. 11.19.20 VLOGA ZA EMO18.50 DOLGA POT NAVZDOL18.10 SMETI20.20 MALI BUDO16.00, 17.40 ČEBELICA MAJA, sinhro.20.40 OUIJA17.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.10 DRAKULA: SKRITA ZGODBA16.30 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Četrtek, 13. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Petek, 14. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Sobota, 15. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Nedelja, 16. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI

19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

Ponedeljek, 17. 11.19.10 VLOGA ZA EMO16.10, 18.00 ŠKATLARJI19.30 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU19.50 DOLGA POT NAVZDOL21.20 MALI BUDO15.50, 17.30 ČEBELICA MAJA, sinhro.21.40 OUIJA16.20 ISKANJE PERNATEGA KRALJA, sinhro.21.00 DRAKULA: SKRITA ZGODBA17.50 AVIONI 2: V AKCIJI, sinhro.

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Torek, 11. 11.20.30 MEDZVEZDJE20.00 SPOMENIK MAJKLU DŽEKSONU16.15, 20.00 SKORAJ POLICAJA17.55 DOLGA POT NAVZDOL20.15 SMETI18.10, 20.45 BES15.55 NA KONCU MAVRICE16.10, 18.20 VLOGA ZA EMO16.00, 18.00 ČEBELICA MAJA16.50 ČEBELICA MAJA, 3D18.40 OUIJA

Sreda, 12. 11.20.30 MEDZVEZDJE16.15, 20.00 SKORAJ POLICAJA21.15 DOLGA POT NAVZDOL20.15 SMETI18.10, 20.45 BES16.30 NA KONCU MAVRICE16.10, 18.20 VLOGA ZA EMO16.00, 18.00 ČEBELICA MAJA16.50 ČEBELICA MAJA, 3D18.40 OUIJA18.30 NI JE VEČ

LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA

Petek, 14. 11.20.00 BES

Sobota, 15. 11.16.00 BUTEC IN BUTEC DA18.00 BES20.15 DOLGA POT NAVZDOL

Nedelja, 16. 11.15.00 BUTEC IN BUTEC DA17.00 DOLGA POT NAVZDOL19.00 STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL

Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.

KINO SPORED

Pripravila Petra F.

Vstopnice že v prodaji:Škofja Loka: Turizem Škofja Loka, Kidričeva 1a

Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 7Kranj: Gorenjski Glas, Bleiweisova 4 Eventim: prodajna mestaVstopnina: 20 €

Športna dvorana TRATA Škofja Loka

petek, 21. novemberob 19.30 uri

dobrodelnikoncert

Organizator: Lions klub Škofja Loka

BR

EZ

PL

NA

OB

JAVA

LIO

NS

KLU

B Š

KO

FJA

LOK

A, P

OLJ

AN

SK

A C

ES

TA 7

, GO

RE

NJA

VA

S

Vodice – V petek, 14. novembra, ob 21. uri bo v lokalu Bar Bar A akustični koncert mladih glasbeni-kov. Nastopili bodo Peter Jeraj, Žiga Janežič in Nace Jordan, pridružili pa se jim bodo številni gostje.

Akustični večer v Vodicah

Kranj – Peta etapa Dvoci-kla, cikla koncertov in glas-benih rezidenc v kranjski Layerjevi hiši, združuje smetano domačega etna in jazza: na njem se bodo tokrat srečali odlična pevka Vesna Zornik ter duet kitarista Tea Collo-rija in Metoda Banka, ki velja za enega najboljših mladih domačih pevcev. Samostojnima koncerto-ma in prikazu njihovega skupinskega ustvarjanja boste lahko priča v kranj-skem Stolpu Škrlovec v petek, 14. novembra ob 21. uri.

Koncert Vesne Zornik

V Stolp Škrlovec prihaja Vesna Zornik.

Foto

: Zor

an K

ozin

a

Samo Lesjak

Jutri se začenja 25. ljub-ljanski filmski festival – LIFFe, ki bo do 23. novembra na ogled ponudil sto filmov raz-

novrstnih žanrov, pestra film-ska ponudba pa bo tudi tokrat obogatena s spremljevalnim sporedom, družabnim pro-gramom ter mnogimi gosti.

Največji filmski festival pri nas – vsako leto pritegne več kot petdeset tisoč obiskoval-cev – vsebinsko ohranja prei-zkušeno formulo s kombina-cijo predpremiernih projek-cij filmov, ekstravaganc sve-tovnih kinematografij, pre-stižnih festivalskih zmago-valcev, opusov izbranih reži-serjev (tokrat Alekseja Ger-mana in Rubena Ostlunda) ter retrospektivnih klasik, ki jih je vedno v užitek vide-ti na velikem platnu (Čarov-nik iz Oza, Lawrence Arab-ski, Francoska zveza ter

skoraj osemurni (!) Satantan-go). Festival bo odprla franco-ska klasika Playtime, v sekci-ji Perspektive izstopajo srh-ljivo popotovanje Lahko noč, mamica v produkciji avstrij-skega avtorja Ulricha Siedla –kot bonus bo na ogled njegov dokumentarec V kleti; Ritem norosti, sicer glasbena sen-zacija festivala Sundance, ter klavstrofobična hrvaška voj-na izštevanka Številka 55.

Predpremiere ponujajo vpo-gled v dan glasbenika Nicka Cava (20.000 dni na Zemlji), poskus povratka odpisane-ga igralca (Birdman), skan-dinavsko črno kriminalko Amaterji, odličen film Ben-netta Millerja Foxca tcher, najnovejšo Cronenbergo-vo mojstrovino Pot k zvez-dam, biografska filma slikar-ja Josepha Turnerja in reži-serja Piera Paola Pasolinija,

pozornost pa bosta pritegni-la tudi švedska Višja sila ter turško Zimsko spanje (zma-govalec Cannesa). Posledice sodobnega globalnega kapi-talističnega izkoriščanja bri-ljantno povzame dokumen-tarec Prihajamo v miru reži-serja Huberta Sauperja, ki je pred leti že navduševal z Dar-winovo nočno moro, Najbolj iskani človek je vedno genial-ni Philip Seymour Hoffman v svoji poslednji vlogi, Težko je biti Bog pa je epska ekstra-vaganca, posneta po kultnem © sci-fi© romanu bratov Stru-gacki. Za žanrske sladokus-ce velja omeniti še južnoko-rejski Naporen dan ter izrael-ske Velike, zlobne volkove, ki so pri srcu Quentinu Taran-tinu. Domače barve zastopa najnovejši film režiserja Mar-ka Naberšnika (prej Petelinji zajtrk) Gozdovi so še vedno zeleni, ki se ukvarja z letos aktualno tematiko prve sve-tovne vojne. Najboljšega čaka nagrada vodomec.

PRIHOD V CINEfILSKI RAJ

Programski vodja festivala Simon Popek prisega na filmsko ponudbo, ki predstavlja vrhunski cinefilski užitek ter obenem ohranja visoko kakovostno raven. / Foto: Matic Zorman

Page 17: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

17TOREK_11. 11. 2014

KULTURA

Igor Kavčič

S tokratno razsta-vo se akadem-ska slikarka Ire-na Romih, ki živi in ustvarja v Ljub-

ljani, pogosto pa predvsem s slikanjem fresk s kolegi-co akademsko slikarko Majo Šubic deluje tudi po Gorenj-skem, predstavlja z izborom likovnih del iz cikla Mimi-krije, ki je zadnjih nekaj let v središču njene ustvarjalne pozornosti. Romihova, ki se sicer ukvarja tako s čistim sli-karstvom kot oblikovanjem, knjižno ilustracijo in film-sko animacijo, je svojo liko-vno prepoznavnost v prete-klih letih dosegla prav s slika-njem fresk na lehnjak. Mate-riala, ki ju zdaj uporablja pri svojih umetniških snova-njih, sta tekstil, predvsem gumiran frotir, in pleksi ste-klo. Popolno nasprotje freski in lehnjaku.

»Pri freskah na lehnjak sta zelo zahtevna tako material kot njegova obdelava. Prob-lem lahko nastane že pri pre-našanju in obračanju večjih formatov, prav tako je fizič-no naporna obdelava kam-na, predvsem brušenje in stalno prašenje,« je povedala Irena Romih. Da je v nekem trenutku zanjo že samo načrtovanje dela na lehnja-ku postalo rigidno in ome-jujoče. Zato je iskala nekaj

novega. »V roke sem vzela kos blaga, ga obarvala z akril-nim barvami in ker je zadeva delovala odlično, sem začela z raziskovanjem v tej smeri. Potrebovala sem nosilec, ki bi bil čim tanjši, da bi se pri-bližal steni in bi že sam delo-val kot likovni element, torej sliko nosil fizično in hkrati likovno. Med obema materi-aloma se je vzpostavil zani-miv odnos, na eni strani čis-tost in hladnost pleksi ste-kla in na drugi mehkoba in toplina frotirja. Iskala sem odseve, pleksi je gladek in odseva okolico, frotir nas-protno svetlobo vpija ¼«

V historičnem ambien-tu Šivčeve hiše nas očarajo

barvno in oblikovno razno-like kombinacije obeh, lah-ko rečemo sodobnih mate-rialov. Imamo občutek, da se raznovrstne geometrij-ske oblike, ki lahko spomin-jajo na oblike industrijskega sveta ali pa jim na drugi stra-ni najdemo vzporednice v naravi, nekako spajajo s ste-no. Bržkone tudi v tem vel-ja iskati naslov cikla. Mimi-krija namreč pomeni spo-sobnost nekaterih vrst živa-li, da se prilagodijo okolici in s tem zaščitijo pred naravni-mi sovražniki. Slike Irene Romih se močno približuje-jo steni, skoraj se spajajo z njo, a hkrati dajejo občutek medsebojnega sodelovanja

z »ozadjem«, se ne skriva-jo oz. nasprotno, hočejo biti vidne. Ali kot je na odprtju povedala umetnostna zgo-dovinarka in vodja galerije Barbara Boltar: »Bistveno je prepletanje različnih pro-storskih nivojev: notranje-ga in zunanjega, vidnega in nevidnega, na način kot ga določajo barvni pigmenti ali plastični material.«

Ob razstavi v Radovljici bo Romihova jutri v sodelovan-ju z Amirjem Muratovićem v peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu odprla še eno razstavo fresk na leh-njaku in slik v kombinaci-ji z animiranim nizom foto-grafij.

Slike na in S Steno V Šivčevi galeriji v Radovljici je od petka na ogled razstava del akademske slikarke Irene Romih z naslovom Mimikrije 3.

Akademska slikarka Irena Romih se po dolgem času spet predstavlja na Gorenjskem, tokrat s slikami na frotirju in pleksi steklu. / Foto: Igor Kavčič

Igor Kavčič

Gayatri Horvato-va, ki se je letos pomladi tudi prvič predsta-vila gorenj-

skemu občinstvu v društve-ni galeriji v Kranju, je svoja dela tokrat postavila v emi-nentno zagrebško razstavi-šče v Etnološkem muzeju. Razstava je tematska, avto-rica namreč povezuje staro-slovanske in vedske kulture skozi boginje, ki se v parih pojavljajo v obeh kulturah. Poleg osemnajstih oltar-nih slik boginj so na razsta-vi predstavljene tudi narod-ne noše in značilni indijski »sariji«, pri čemer je slikarka poiskala podobnosti v veze-ninah in simboliki orna-mentike obeh kultur. Doda-la je še nekaj predmetov iz vsakdanjega življenja, vide-oprojekcijo plesov boginj, ki so jih plesalke plesne

skupine Apsharade na odpr-tju izvedle v živo ob sprem-ljavi pevskega zbora Čipki-ce. Prvič je bila predstavlje-na tudi aplikacija za pame-tne telefone »Aurasma«, ki obiskovalcu razstave omo-goča multimedijsko poveza-vo s posamezno sliko.

Koncept razstave in ume-tnostnozgodovinski pogled nanjo je predstavila Sanda Stanaćev Bajzek in med dru-gim povedala: »Inspirirana z ženskimi božanstvi slovan-skega in vedskega oziroma hinduističnega panteona ter medsebojno primerjavo Irena Gayatri Horvat prina-ša umetniško interpretaci-jo ženske kozmične energi-je, ki ustvarja in vodi življe-nje.« Odprtja razstave se je udeležil tudi indijski amba-sador na Hrvaškem in člani Društva za promocijo indij-ske kulture Lotos. Razstava bo na ogled do 1. decembra, bržkone pa bo podaljšana do novega leta.

Med StaroSlovanSkiM in vedSkiM V zagrebškem Etnološkem muzeju je na ogled razstava V iskanju ženskega arhetipa Irene Gayatri Horvat, članice Likovnega društva Kranj.

V iskanju ženskega arhetipa med slovansko in vedsko kulturo / Foto: Lojze Kalinšek

Kranj – V gradu Khislstein bo v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri odprtje dokumentarne fotografske razstave Iz zgodovine fotografije v Kranju, od Puharja do Marenči-ča. Razstava zajema delovanje kranjskih fotografov v širokem časovnem razponu poldrugega stoletja. Bogat katalog in razstava želita osvetliti bogato fotografsko tra-dicijo v Kranju, ki je botrovala ustanovitvi Kabineta slo-venske fotografije, prve domače javne fotografske zbirke. Raziskave zgodovine fotografije v Kranju so zajele foto-grafsko delovanje dveh pomembnih kranjskih rojakov, Janeza Puharja in Christiana Paierja, in se dotaknile najst-arejših v Kranju posnetih fotografij. Na začetku 20. stole-tja v mestu že srečamo prve poklicne fotografe oziroma fotografske ateljeje in tudi prvo ljubiteljsko fotografsko društvo. Fotografsko gradivo na razstavi je razdeljeno na več vsebinskih sklopov, ki si kronološko sledijo. Nosilci fotografske dejavnosti v mestu so bili tako ljubiteljski kot poklicni fotografi. Časovni lok razstave se začne sredi 19. stoletja in konča v osemdesetih letih preteklega stoletja.

Zgodovina fotografije v Kranju

Kamnik – Potujoča razstava Od Kranja do Dovjega priha-ja na svojo predzadnjo postajo v Kamnik. Odprli jo bodo v sredo, 12. novembra, ob 15.30 v prostorih Občine Kam-nik. Janeza Puharja in spremljajočo fotografsko razstavo bosta predstavila Petra Puhar in Vasja Doberlet.

Janez Puhar v Kamniku

Poljane – V Sirnici Pustotnik bo v sredo, 12. novembra, ob 19. uri odprtje razstave karikatur Borisa Oblaka z naslo-vom Poljanski bradači pa kup moštacarjev zapovrh. Orga-nizatorji vabijo na preplet likovne in, z nastopom Martina Ramoveša, glasbene umetnosti ter kulinarike.

Poljanski bradači in moštacarji

Page 18: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

18 TOREK_11. 11. 2014

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.:04/201-42-41 ali na: [email protected].

Pregovor pravi: Več znaš, več veljaš. Pri učenju angleščine, nemščine in italijanščine vam bo pomagal slovar z zabavnimi sličicami, s pomočjo katerega boste usvojili najbolj uporabne besede in fraze. Moto slovarjev je: učenje skozi igro.

Zelo primerno tudi za darilo! ww

w.g

oren

jski

glas

.si

+ poštnina

9,90

EUR

Pregovor pravi: Več znaš, več veljaš.

Cena posameznega slovarja

POTOVANJA VINO HRANA DOGODIVŠČINE MOŠKI ŽENSKE

RubRiko MulaRija ureja Dina kavčič. Pišite ji na

[email protected] ali na [email protected].

desetdnevna vremenska napovedTorek Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 11. 11. 12. 11. 13. 11. 14. 11. 15. 11. 16. 11. 17. 11. 18. 11. 19. 11. 20. 11.

11/14 °C 10/12 °C 9/11 °C 7/10 °C 7/11 °C 8/12 °C 6/12 °C 5/12 °C 6/11 °C 5/12 °C

Alenka Brun

junija je minilo sto let od sarajevskega aten-tata, ki se je zgodil na vidov dan, 28. junija, 1914 in je imel posle-

dice za ves svet: izbruh prve svetovne vojne; v Berlinu pa ravno v tem času praznuje-jo 25. obletnico padca ber-linskega zidu. Lani je mini-lo petdeset let od znameni-tega govora 'Ich bin ein Ber-liner' Johna F. Kennedyja, letos pa mineva 25 let, kar je padel zid, ki je med leto-ma 1961 in 1989 delil Ber-lin na vzhodnega in zahod-nega. Prepreka je bila takrat dolga 150 kilometrov, tokrat pa so med 7. in 9. novem-brom padec proslavili z dva-najst kilometrov dolgo svet-lobno inštalacijo na mestu, kjer je nekoč potekal zid.

Berlin kot prestolnica Nemčije je zagotovo mes-to, ki ga dodajate na sez-nam evropskih mest, ki jih

morate obiskati. Sama sem se v njem ustavila enkrat, si privoščila ogled mesta z avtobusom, vendar je bilo v enem popoldnevu toliko vti-sov, da je težko vse osmisli-ti, pa tudi pravega bitja, srči-ke mesta, nisem doživela. Kljub temu pa me je mes-to šokiralo, saj sem pričako-vala najmanj nemški New York, a ogromne količine visokih stolpnic Berlin pač nima. Bolj je podoben raz-potegnjeni sestavljanki sta-rega in novega, prikupnega in modernega s pridihom socializma. Ne primanjku-je mu gracioznosti, čudne in vznemirljive arhitektu-re, dam s hrti in mladih, ki govorijo prav vse jezike sve-ta. Podobno kot Pariz, ki sem ga obiskala že dvakrat, pa ga za boga ne morem vzljubiti, čemur je verjetno najpogo-stejši vzrok napačen mesec obiska in s tem posledično slabo vreme, tudi Berlin v lepem sončnem dnevu pusti drugačen vtis. (Se nadaljuje)

Angleška nadzorna točka Charlie je bila eden najbolj znanih mejnih prehodov v času razdeljenega Berlina. / Foto: AB

Brandenburška vrata danes / Foto: AB

Berlin je … Berlin (1)

Suzana P. Kovačič

Otroška fol-klorna sku-pina (OtFS) Podkuca, KD Dobra-

va Naklo in Osnovna šola Naklo so ob petnajstletni-ci OtFS Podkuca priredili koncert z naslovom Nekoč in danes, s Podkuco v 2015. Mladi ustvarjalci so se na odru Kulturnega doma Jane-za Filipiča v Naklem v pet-ek zvečer predstavili s pes-mijo, plesom in kostum-sko podobo. Danes skupi-no sestavljajo štiri starost-ne skupine: najmlajša, sre-dnja in mladinska skupina ter skupini ljudskih pevk in mladih pevcev. Vse tri otro-ške skupine vodita Stan-ka Kolenko in Špela Eržen, mladinsko skupino Tadej

Teran in Špela Eržen, sku-pino ljudskih pevk pa stro-kovno vodi Adrijana Gabrš-čik. Za večletno ustvarjanje

so bili posamezniki nagraje-ni s priznanji, če pa ste kon-cert zamudili, naj vas raz-veselimo s podatkom, da je

OtFS Podkuca posnela zgo-ščenko dvanajstih ljudskih pesmi kot dodatek k folklor-nemu koledarju za leto 2015.

S Podkuco v 2015Otroška folklorna skupina Podkuca, ki neguje dediščino slovenskega ljudskega izročila, je praznovala petnajstletnico.

Zbrani nastopajoči ob zaključku prireditve z nagovorom ravnatelja OŠ Naklo Milana Bohinca / Foto: Matic Zorman

Pecivo je zabavno peči,saj mama ti ne more reči, da moraš pospraviti perilo,saj to ti ni všeč, namesto tega pa prižgi peč.

In pri peki je najbolj pomembno,da preden preveriš, koliko je moke, si je treba umiti roke.

In v kuhinji ne rabimo nobene nerode, saj na koncu gotovo ne bo pomila posode.

Iza Benedičič, 3. b

Vesela sem vseh vaših pesmi, tako od najmlajših kot malo starejših, in rada jih delim z vami, dragi bralci, saj veste – pesmi so ogledalo naše duše. Iza, samo tako naprej. Meta

Pes mi po šlji te na elek tron ski na slov pes mi.mla dih@gma il.com ali pis no na na slov: Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj.

Peka

PESMI MLADIH

11. 11. tor. Martin 6.57 16.35

12. 11. sre. Emil 6.58 16.34

13. 11. čet. Stanislav 6.59 16.33

14. 11. pet. Nikolaj 7.01 16.31

15. 11. sob. Polde 7.02 16.30

16. 11. ned. Jerica 7.04 16.29

17. 11. pon. Gregor 7.05 16.28

tedenski koledar vzhod zahod

Page 19: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

19

PRAZNOVANJA

TOREK_11. 11. 2014

Predstavljam vam posamez-ne vedeževalske karte, vseh skupaj je 36. Vsaka karta ima več različnih pomenov in nas usmerja k napovedi. Pomem-bna je seveda kombinacija kart, zato se boste po pred-stavitvi zadnje karte naučili tudi različne sisteme oziroma polaganja vedeževalskih kart. Karta Nesreča je najslab-ša karta v kompletu cigank. Njen pomen je zelo odvisen od kart, ki so v bližini, sama po sebi predstavlja nesrečo v vseh ozirih; pri delu, zdravju, čustvih, odnosih ¼ V njej vidi-mo tudi vse naravne katas-trofe, kot so poplave, potresi, vojne, požari ¼ Kaže nam splošno nezadovoljstvo; teža-ve na poti do cilja in globoko razočaranje nad samim seboj ali pa drugimi. To karto popol-noma izniči samo karta Sreča, če je v bližini, karti Božje oko in Upanje jo samo omilita. V kombinaciji s karto Potovanje pomeni nesrečo na cesti in opozarja na previdnost. V vsa-ki karti lahko vidimo pomen za zdravje, kje imamo težave ter česa se moramo izogibati in

kaj nam ustreza na poklicnem ali izobraževalnem področju. Pomen za zdravje: globoka žalost in v kombinaciji s karta-mi Sovražnik, Težave, Izguba – rakasta obolenja. Poklic ali delo: dimnikar, gasilec, reše-valec. Barve nam pomagajo karte še bolje razumeti in tukaj prevladujejo rdeča, rumena in črna. Črna ščiti, rdeča je barva volje, čustev in strasti, rume-na oblikuje um in je signal za previdnost.Srečno! Vedeževalka Tanja

Astro kotiček

tANJA oDGoVArJA

[email protected]

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

»Dedovanje«, »Drugo mnenje«

Spoštovana ga. Tanja. Že sem vam pisala, a žal vašega odgo-vora nisem dobila. Medtem so se stvari razpletle tako, kot ne bi pričakovala v najhujših san-jah. Sorodniki me izsiljujejo na zelo grd način. Vse, kar predla-gam, je z njihove strani zavr-njeno. Zadevo sem predala odvetniku, pa imam občutek, da ni preveč zagret za zasto-panje mojih interesov, čeprav je očitno, da se mi godi velika krivica. Zanima me, kako se bo zadeva razpletla oz. ali naj zamenjam odvetnika in kako naj sploh ukrepam. Prosim za čimprejšnji odgovor. Hvala in prijazen pozdrav.

Pozdravljeni. Res je, nisem vam odgovorila, saj po elektronski pošti ne odgo-varjam. Me veseli, da ste se odločili za odgovor v rubriki.

Denar je sveta vladar, bi lah-ko rekli. Žal je to še kako res. No ja, odvisno je tudi, kako gleda vsak posameznik na to. Pri vas prevladujejo dru-ge vrednote, kot so družina, prilagodljivost in iskrenost. Sedaj, ko je v vaši družini prišlo do ključne situacije, so se pokazali pravi obrazi. Prav žalostno se mi zdi od strani otrok, da očetu niso stali ob strani v času njegove bolezni, tako kot bi morali. Svetujem vam, da se obr-nete na drugega odvetnika, če sedanji nima posluha za vas. Tudi v kartah je potr-ditev, da ni tako strokoven, kot bi moral biti. Stvari bodo potem stekle naprej. Seveda pa ne kar samo od sebe. Pot-rebno bo pogajanje in veliko pogovora z otroki. S hčerine strani se kaže nekoliko več podpore in razumevanja, saj se v čisto vseh pogledih

ne strinja s sinom. Poskusi-te na miren način in nikakor se ne spuščaje prenizko. V pol leta bodo stvari posta-le jasne. Izkazalo se bo, da vendarle je nekaj pravice tudi na vaši stran. Želim vam vso srečo in ohranite mirne živce, ne bodite žalo-stni, saj bo še vse v redu in tako, kot mora biti.

»Jesen«Zanima me, kaj mi prinese delovno usposabljanje. Ali sem zmožen za delo? Kaj se bo dogajalo in v kolikšnem času naj bi bila zadeva reše-na. Dobim kakšno denarno pomoč ali kaj podobnega. Sem brez vira dohodka. Lep pozdrav.

Te vaše težave se bodo rešile, ampak ne tako kmalu, kot si želite in pričakujete. Žal. V roku pol leta se bo končno

začelo odvijati in rezultati bodo prišli postopoma. Kon-čni cilj je denarna pomoč s strani zdravstva, saj v celoti niste zmožni za delo. V vme-snem času in tudi kasneje vidim vir dohodka, za kate-rega boste sami poskrbeli s svojo iznajdljivostjo in skri-tim talentom. Želi vam vse dobro.

»Potrpežljivost«

Prosim vas, da mi pogledate, ali bom kdaj skupaj z osebo, ki mi veliko pomeni, ali pa vse ostane pri tem, kot je.

Še malo in prišel bo čas tudi za vaju dva. Čas za vajino ljubezen in vse, kar sodi zra-ven. Zadeve se že odvijajo v vajino korist, čeprav tega še ne veste. Pred pomladjo se boste veselili, ker ste bili potrpežljivi. Srečno.

Alenka Brun

Ob prebiran-ju članka, ki je bil o Jelki Iglič Cimer-man leta 1995

objavljen v Večeru, je Tomaž Iglič namreč ugotovil, da je kar nekaj potomcev star-šev, starih staršev, prababic in pradedkov razkropljenih po vsej Sloveniji. Članek je opisoval ljubezen do gora, ki so jo gojili njihovi predni-ki, vendar pa je ta blizu tudi potomcem. »Nekateri naši sorodniki zelo radi obisku-jejo gore. Imamo alpiniste, gorske tekače, vztrajnostne športnike. Ob vsem tem sem ugotovil, da bi se lahko sreča-li in izmenjali svoje življenj-ske zgodbe ter skupaj ustva-rili novo zgodbo ob 90-letni-ci vzpona na Triglav, ki so ga opravili naši predniki.«

Pred 90 leti so namreč predniki Igličevih – nekate-ri izmed njih so skozi gene-racije zamenjali priimek – osvojili naš najvišji vrh, 2864 metrov visoki Triglav. »Zgodba sega v leto 1924, ko se je šestčlanska druži-na Igličevih – mam©ca Liza, očka Tomaž, sinovi Slavko, Mirko in Marjan ter hčerka Jelka – povzpela na Triglav.

V tej zgodbi je posebno zani-mivo, da je imela mam©ca Liza kot edina odrasla žen-ska oblečene hlače,« razla-ga Tomaž.

Srečanje potomcev pa je bilo konec letošnjega oktob-ra. Najprej so se zbrali v Moj-strani v Slovenskem planin-skem muzeju, druženje pa nadaljevali v Hiši pri Kat©r na Dovjem. Ob ogledu muzeja so ugotovili, zakaj so imeli že njihovi predniki radi gore in zakaj se ta tradicija nada-ljuje. Nekateri izmed udele-žencev sploh delajo v pokli-cih, povezanih z naravo.

Dovje kot kraj pa ima za hčerko Jelko simbolen

pomen in s tem tudi za ude-ležence srečanja.

Jelka Iglič, omožena Cimerman, je bila namreč operna pevka in je večkrat obujala svoje dovške spo-mine. Enkrat je v intervju-ju omenila, da je ob svojem prvem vzponu na Triglav pri kapelici na Kredarici prisos-tvovala maši, ki jo je seveda bral Jakob Aljaž. Z domačini z Dovjega je Jelka obiskovala okoliške hribe, že kot deklica pa je ob večerih pela domači-nom. Tako jo je nekega dne slišal tudi župnik Aljaž in jo dve leti kasneje povabil, da je na polnočnici na Dovjem zapela Sveto noč.

Tokratnega srečanja so se udeležile tri generacije, ki so vsaka za svojo mizo obujale spomine in ugotavljale, kako imajo v bistvu vsi radi gore, naravo. Najmlajša generacija si je ob koncu srečanja kraj-šala čas z izdelavo družin-skega drevesa in ugotovili so, da imajo v svojih vrstah tudi Aljaža, ki je dobil ime po Alja-ževem stolpu na Triglavu, saj je njegov oče dejal, da če bo imel sina, bo Aljaž. Aljažev oče sicer ne izhaja iz veje Igli-čevih, je pa ravno tako velik ljubitelj slovenskih gora. In med udeleženci srečanja so bili le redki, ki se še niso pov-zpeli na Triglav.

Liza je obLekLa hLače»Že devetdeset let je minilo, odkar so se starši in stari starši, mogoče tudi pradedki in prababice, povzpeli na Triglav,« je zapisal Tomaž Iglič, ki je konec oktobra v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani organiziral prav posebno srečanje.

Na srečanju so ugotovili, da je bilo snidenje prisrčno, da živimo v lepi deželi in da jo ljudje lahko s svojimi zgodbami še polepšajo. / Foto: osebni arhiv

Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 44 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 14 deklic in 15 dečkov. Najlažji je bil deček, ki je tehtal 2760 gramov. Tudi najtežji je bil deček, tehtnica se mu je ustavila pri 4260 gramih. Na Jesenicah se je rodilo 9 dečkov in 6 deklic, med slednjimi tudi sestrici. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4020 gramov, najlažja deklica pa 2490 gramov.

Novorojenčki

V soboto, 27. septembra 2014, sta se v Škofji Loki poročila Nikolaj Brence in Ana Košir, v sredo, 5. novembra 2014, pa Matic Oblak in Marjeta Šolar.

Mladoporočenci

V Dvorani na Češnjici v Železnikih je gledališki abonma Smejmo se! v pol-nem teku. V petek, 14. novembra, bo ob 20. uri na sporedu komedija Žurka za punce. Predstava je nastala pod režisersko taktirko Violete Tomič in je na letošnjem Festivalu komedije v Pekrah prejela prvo nagrado občinstva. Zgodba, v kateri se bodoča nevesta poslavlja od obdobja deklištva in se pripravlja na zrelo obdobje žene in matere, je polna duhovitih koreografij, humornih zapletov, nenadnih razpletov in nepričakovanih obratov. Če ste naročnik Gorenjskega glasa in želite sodelovati v žrebanju za dve vstopnici za ogled predstave, odgovorite na nagradno vprašanje: Kako imenujemo zabavo, ki jo za svoje prijateljice organizira bodoča nevesta?

Nagradna igra smejmo se!

Odgovore s svojimi podatki pošljite najkasneje do srede, 12. novembra, do 12. ure na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj ali na: [email protected].

www.gorenjskiglas.si

Page 20: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

20

DRUŽABNA KRONIKA

TOREK_11. 11. 2014

Govorice, da se pevca Chad Kroe ger (39) in Avril Lavigne (30) po enem letu ločujeta, so izmišljene, pravita zaljubljenca. »Včasih je zabavno. Ko stojiš pred trafiko in vidiš svoj obraz

na naslovnici. Ne, to niso Kardashianovi ali Brangelina, temveč Chavril par,« se je pošalila pevka, ki pravi, da trači niso vedno prijetni, saj velikokrat razburijo njeno družino. »Vse skupaj je smešno. Dajmo, začnimo z novo govorico, da sem noseč,« je v šali izmišljotine komentiral Kroeger.

Par Chavril še vedno skupaj

Na dan so prišli rezultati obdukcije igral-ca Robina Williamsa (63). Sedaj je jasno: Williams ni bil pod vplivom drog in alko-hola ter je storil samomor. Z oskarjem nagrajeni igralec je 11. avgusta umrl zara-di posledic zadušitve. Njegova soproga

je po tragični smrti potrdila, da je igralec bolehal za Par-kinsovo boleznijo in hudo obliko depresije.

Uradno: Robin storil samomor

Pevka Miley Cyrus (21) in sin Arnolda Schwarzeneggerja Pa­trick (21) zadnje čase preživljata veliko prostega časa skupaj, zato ni nič presenetljivega, da mediji poročajo, da se med njima nekaj

plete. Nazadnje sta bila skupaj opažena na zabavi za noč čarovnic. »Skupaj sta bila tudi v njegovem stanovanju v Los Angelesu in v njeni hiši,« trdijo poznavalci. Znano je, da je Patrick že nekaj časa zaljubljen v pevko. »Moje oči vidijo samo Miley,« je izjavil mladenič. Kljub temu pevka novice ni potrdila in trdi, da se v tem trenutku ne videva z nikomer.

Ali sta Miley in Schwarzenegger par?

Poročil se je sin Donalda Trum-pa, enega izmed največjih ame-riških milijarderjev. Eric Trump (30) in Venessa Haydon (32) sta si zaobljube izmenjala vpričo 400 gostov v palm Beachu na

Floridi, slavje pa je potekalo na njihovem družinskem posestvu Mar-A-Largo. Par se je po šestih letih zveze zaročil julija lani.

Sin Donalda Trumpa je oddan

VRTIMO GLOBUS

Alenka Brun

Hotel Triglav Bled je umir­jeno in oku­sno moder­no martinovo

večerjo gostil preteklo sobo­to. Tokrat je za goste skrbe­la ekipa kuharskega mojs­tra Jureta Kordeža, pila so se Jakončičeva vina iz Kozane. Njihovo mlado vino 2014 je tokrat prevzelo vlogo uvod­nega vinskega pozdrava, v nadaljevanju pa so postre­gli še sivi pinot 2013, Caro­lina malvazijo 2010, rde­čo Carolina Select 2005 in rumeni muškat letnik 2011.

Večina se je strinjala, da je bila Select najboljše vino večera, osebno me je nav­dušila žlahtnost malvazi­je, muškat pa je bil po oku­su daleč stran od pričako­vanega. Sicer je sosed pri mizi trdil, da je sladko, moje brbončice pa so ga zaznale kot prijetno kombinacijo že rahlo svežega okusa. Zame, ki nisem strašna ljubiteljica sladkih vin, je bilo vino rav­no pravšnje, s prav posebno noto.

Večerja pa je bila tokrat nadgradnja martinove poje­dine. Na mizi so se znaš­le dimljene račje prsi, juha peteršiljeva korena, zlatovči­ca, jelenov hrbet in njegova

krača, pa seveda tudi rde­če zelje. Božanski pa je bil okus rabarbarinega sladole­da, ki je bil izjemno kisel, v kombinaciji s karamelizira­nim kostanjem. Ženske so bile v veliki večini navduše­ne nad krožnikom z ribo, moškim je prijal divjačinski, štrukelj s tepko pa je na krož­niku lepo zaokrožil okus.

Slovenski kuharski re­prezentanci, tako članska kot mladinska, pa konec novembra odhajata na Kuli­narično svetovno prvens­tvo v Luksemburg. Člani so se nedavno s svojim jedil­nikom predstavili na Ble­du v Grand Hotelu Toplice. V bistvu je bil to neke vrste

'kuharski trening' in zaen­krat so se Alma Rekić (vod­ja slaščičarne Sava Hote­li Bled), Simon Bertoncelj (Grand Hotel Toplice Bled), Marino Furlan (Park Casino & Hotel, Nova Gorica) Davor Družinec (Hotel Brdo), Gre­ga Rozman (Hotel Golf Bled) pod vodstvom Janeza Dolšaka (Grand Hotel Uni­on Ljubljana) dobro odre­zali. Gurmanska izkušnja je bila sestavljena iz treh hodov, kjer so kraljevali file piranskega brancina z rako­vico, pegatka in pa kefirje­va strjenka s kopico sladkih dodatkov. Stalni gostje hote­la, ki so bili prisotni na večer­ji, so bili brez pripomb.

Martinova gosZadnja leta se martinova gos na njegov praznik pojavlja na jedilniku v precej modernejši obliki. Kadar pa martinovo pride na delovni dan, ga praznujemo lahko dvakrat: en dan med vikendom prej in potem.

Vinergist Gašper Špec in vinar Mitja Jakončič / Foto: ABDamir Salkić in kuharski mojster Jure Kordež / Foto: AB

Dimljene račje prsi, solata iz hruške in zelene ter marinirana rdeča in zlata pesa / Foto: AB

Martinov file potočne zlatovčice, grahov raviol in bučna krema / Foto: AB

Juha peteršiljevega korena, pire topinamburja, popečen repek gambere in čips / Foto: AB

Člani slovenske kuharske reprezentance odhajajo v Luksemburg konec novembra. / Foto: arhiv skupine

Vinergistki Klavdija Pavlovski in Tanja Švigelj sta se v soboto udeležili martinovega večera, ki so ga pripravili v Restavraciji 1906 na Bledu. Klasična večerja je sicer postregla z nekaj okusi in pravili martinove pojedine, njena moderna preobleka pa je v dobro razpoloženje spravila tudi gurmanki, kot sta Tanja in Klavdija. / Foto: AB

Page 21: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

21Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 NASVETI [email protected]

L a h k e j e d i

Erika Jesenko

n JAZ, MIDVA IN MIKU HAR SKI RE CEP TIZa vas iz bi ra Da ni ca Do lenc

Dobro in nasitnoMeso in krompir, najpo­

gostejša kombinacija kosi­la, ki jo lahko pripravimo na tisoče načinov. Priporočam vam svinjski kare v narav­ni omaki in krompir, kjer se poigramo z začimbami.

Za pripravo svinjskih karejev v naravni omaki za 4 osebe potrebujemo: 800 g svinjskega kareja, 2 žlici gor­čice, sol, poper, 4 stroke čes­na, 2 žlici olja, 1 žlico moka, 1 dl vode ali jušne osnove, 1 dl belega vina.

Svinjski kare narežemo na dober centimeter in pol debe­le kotlete. Narahlo jih potol­čemo ter jih na obeh straneh premažemo z gorčico, poso­limo in popopramo. Ponev dobro segrejmo in vanjo

vlijemo olje. Zrezke popeče­mo na obeh straneh na viso­ki temperaturi, da dobijo zla­to hrustljavo skorjico. Zali­jemo jih z jušno osnovo in vinom ter dodamo olupljene stroke česna. Ponev pokrije­mo in pustimo kuhati na niz­ki temperaturi 30 minut. Po tem času zrezke preložimo na krožnik. Omako zgosti­mo z žlico moke in po potre­bi dodamo še tekočino. Zrez­ke položimo nazaj v omako ter vse skupaj še enkrat pre­vremo in pustimo kuhati še 10 minut.

Nasvet: Ker meso nare­žemo na bolj široke kose in kuhamo dovolj časa, dobi­mo podoben okus, kot če bi pekli svinjsko pečenko.

Za pripravo krompirja za 4 osebe potrebujemo: 1 kg krompirja, sol, polovico čaj­ne žličke paprike, polovico čajne žličke curryja, šopek peteršilja ali drobnjaka, 1 žli­co masla.

Krompir olupimo, nareže­mo ter ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo in ga pustimo stati kakšno minuto, da se nekoliko osu­ši. V ponvi segrejemo mas­lo, na katerem na hitro pope­čemo kuhan krompir. Potre­semo s papriko, curryjem ter sesekljanim drobnjakom ali peteršiljem. S kuhalnico ali s pasirko krompir dobro pre­tlačimo in premešamo.

Nasvet: Curry je meša­nica začimb, ki prihaja iz

Azije. Najbolj pogosto vse­buje koriander, kurkumo, krško seno, črni poper, kumino, kumin, piment, ingver, pekočo in sladko papriko. Kurkuma je tis­ta kraljica teh začimb, ki

curryju da značilno rume­no barvo. Če bi našteva­li vse njene zdravilne last­nosti, ne bi prišli do konca. Najbolj znana je kot zašči­tnica jeter in sovražnica maščobnih tkiv.

Mojca Logar

Torej – občudovali smo maj-hno mesto, ki je obkroženo z neokrnjeno naravo, ki še najbolj spominja na naš Kras. Mesto leži 1200 m nad mojem in je poleti suho in vroče, pozimi pa mrzlo in tudi sneg imajo. Želeli so nam pokazati, da trajnostno pri njih pomeni živeti z nara-vo, se v njej gibati, sproščati, med drugim tudi nabirati gobe. Mnogo gob. Ravno so imeli gobarski festival in so neprestano govorili: bolettos, bolettos. Jur-čki!!! Kako so jih cenili – morali smo jih hvalit, čeravno jih dobro poznamo. Dijaki so poskušali pesniti in umetniško ustvarjati, kakor njihov pesnik Machado. Na uvodnem srečanju so Nemci in Poljaki že takoj rekli, da otroci ne znajo več pesniti. Kako žalos-tno, današnja računalniška šara nas vse skupaj res poneum-lja in odvrača od bistva, pred-vsem pa od samega sebe. Nekaj so ustvarili. Zagotovo pa so največ dobili z medvrstniškimi stiki, s komuniciranjem v angle-ščini, španščini. Kaj pa smo pridobili učitelji? Jaz zagotovo občutenje nove narave. Drugo, kar je zares pristno in lepo, pa so stiki z učitelji. Z nekaterimi beseda steče hitreje, z drugimi nikakor ne. V točilnicah ima-jo povsod velike LCD-zaslone in zvečer je na TV le nogomet. Medtem ko smo pili vino tinto in jedli tapas, ugotovimo, da kljub temu, da smo nogometni laiki, ni tako napak z neznanci, kot smo bili mi, načeti pogovor o nogometu. Nekaj govoriš, nihče ni prizadet, malo pa le spoz-naš značaj ljudi. Poljaki so bili zadržani, z vsem so se strinjali

in nikoli podali svojega mne-nja. Pogosta sladica, ki smo jo jedli, je bila nekakšna panakota. Tako mimogrede bleknem, da je kot puding. Potem pa Poljakinja hitro reče, da je bil puding ime-nitna sladica njene mladosti. Živela je v pomanjkanju, zanjo je še danes nekaj dobrega. Kaj hitro pričnemo govoriti o Angeli, za in proti, močno gospodarstvo in trda roka. Vendarle se razvoj in spremembe dogajajo pod libe-ralnimi voditelji. Ko je pogovor že zelo sproščen, vprašam, kako pa je kaj z vzhodnimi Nem-ci, ali so sedaj že kaj bolj voljni delati. Nemki je kar zavrelo: »To je odvisno od družine in vzgoje. Tudi jaz sem vzhodna Nemka. Smo protestanti in za nas je delo največja vrednota.« Seveda je njihov idol Angela. »Po kon-čanem študiju sem se preselila v Z Nemčijo (takrat je zid že padel), ker je bila plača višja in se je otokom tam pisala boljša prihodnost,« je povedala. Tako je pristala v Wolfsburgu. To pa je mesto VW. Pravi babilon. Koli-kor potrebuje tovarna delavcev, toliko priseljencev pride. Italija-nov, Nemcev, Rusov, Turkov ... In tako je tudi Kristine tu dobila večji kos kruha kot v nekdanji V Nemčiji. To o delavnosti sem slišala iz ust Nemcev (nekda-njih zahodnih, seveda) in nisem vedela, da jo bom tako priza-dela. Naslednji dan sem se ji opravičila. Potem pa je Kristine rekla, da je deloma to res. Ven-dar se je ona odločila drugače. Seveda je res, saj smo vsi »zrasli gor« v komunizmu. Po čem se ljudem kolca? Zmernost, manj dela, manj luksuza, varnost. Ali pa so to dobri, stari časi. Ko je človek mlad, je vse dobro.

Viva Espanija!, 2. del – stiki z učitelji

Janez Logar

Zaradi službenih obvezno-sti naše matere občasno po cel teden ni doma. In zvečer se vedno slišiva. Pravi, če je vse v redu. Seveda je vse v redu. Pravi, če so otroci jedli. Seve-da so jedli. In pravi, če so se kaj umili. Ja, logično, da so se umili. Tako je naša mami v celoti pomirjena in se lahko posveti namenu potovanja. Če se kaj posebnega zgodi, je ne obremenjujem, jemo malo manj redno, vendar preživi-mo, v resnici pa včasih še sam ne vem, ali so se otroci umili ali ne. Saj so dovolj stari.

Meni se zdi pomembno, da otroci vidijo, da občasno lahko preživimo brez mami. Normalno je, da takrat pre-vzamem več obveznosti v družini, predvsem organiza-cijskih. Pravzaprav še bolj uživam, saj otroci ne iščejo obhodov. Hkrati je poučno, da vidijo, da mora biti gospo-dinjsko delo kljub šoli in odso-tnosti mame narejeno. Če ne bo, bomo hodili po neurejeno-sti in še lačni bomo. Nekate-rih popoldanskih obveznosti preprosto ne morem odložiti in takrat prosim taščo za pomoč, npr. za razvoz otrok. In se ji zahvalim, ker je vedno pripravljena pomagati. Sicer pa so predvsem prvi trije sko-raj odrasli in pomagajo, kar je treba.

Zaradi dviga izobrazbe in večje zaposlenosti žensk se je v zadnjih 40 letih močno spremenilo življenje družin kot tudi dojemanje zakona/

partnerstva. Mnogokrat pa gre ekstremna feminizacija v škodo družin, zakona/par-tnerstva in tudi žensk samih. Res je pa tudi, da se s tem pre-kinja nesmiselno trpljenje in poniževanje žena. Moški in ženske počasi postajamo ena-kopravni na mnogih področ-jih – v družini in v službi, kar je večina našega časa. Enako-pravnost v zakonu/partner-stvu povečuje zadovoljstvo in srečo obeh partnerjev. In zakaj si potem ne bi privoščili tega lagodja? Največkrat ima-mo moški probleme z enako-pravnostjo v odnosih. Stoletja je bilo tako, da smo imeli skrb za preživetje družine, odloča-nje o pomembnih zadevah in tudi fizično moč, ki se je na žalost velikokrat zlorabljala za uveljavljanje svoje volje. Najslabše je, če dopustimo, da nas vodijo stoletja stari vzorci in da reagiramo, kot so rea-girali naš dedje in pradedje. Vsak par se posamezno odlo-ča in usklajuje svoje vloge, saj smo vendarle odrasli ljudje z razumom.

Še vedno pa ostajajo ločni-ce med nami, ki nam jih je postavila narava. In tako je prav. In prav je tudi, da osta-jajo ločnice, za katere sva se medsebojno dogovorila. V obojestransko zadovoljstvo je, ko moški postajamo še bolj moški in ženske še bolj ženske. Dopustimo si v naših odnosih, da bomo svojo moško oz. žen-sko vlogo lahko v polnosti žive-li ob svojem zakoncu/partner-ju. Z velikim spoštovanjem do človeka, ki živi z nami.

Kadar mami ni doma, kljub vsemu vse teče, saj smo enakopravni!

Tedenski jedilnik

Nedelja – kosilo: goveja juha s kruhovimi cmočki s šunko, goveji zrezki, dušen riž, motovilec z jajcem, jabolčna pita; večerja: tlačenka z bučnim oljem, kruh. Ponedeljek – kosilo: zelenjavna juha, popečena kuhana gove-dina iz juhe, pražen krompir, rdeča pesa; večerja: ocvrte sar-delice, okisan krompir.Torek – kosilo: grahova kremna juha, polnjen piščanec, pire krompir, zeljnata solata s fižolom; večerja: cesarski praženec, kompot.Sreda – kosilo: jota s kranjsko klobaso, ajdovi žganci z ocvir-ki; večerja: blitva s krompirjem po dalmatinsko, hrenovke, jogurt.Četrtek – kosilo: zdrobova juha s korenjem in drobnjakom, svinjske zarebrnice, dušen krompir, endivija s fižolom; večerja: mlečna kaša, drobno pecivo.Petek – kosilo: fižolova juha z rezanci, pečeni kotleti tune, krompir v kosih, mešana solata; večerja: tortelini s sirom, rdeči radič v solati.Sobota – kosilo: pečenice s kislim zeljem, koruzni žganci; večerja: kuhani sirovi štruklji z maslenimi drobtinami, sadni čaj ali kompot.

Kruhovi cmočki s šunko

Potrebujemo: 12 dag na kocke narezanega belega kruha ali žemelj, 3 dag masla, pol drobno sesekljane manjše čebule, 1 žlico nasekljane šunke, sesekljan svež peteršilj, 1 jajce, 1 dl mleka, 1 žlico moke.

Kruh stresemo v skledo, ga prelijemo z na maslu popraže-no čebulo, potresemo s šunko in peteršiljem. Mleko, jajce in sol razžvrkljamo in polijemo po kruhu, premešamo in pusti-mo, da se kruh navlaži, na koncu ga potresemo še z moko in ponovno premešamo. Iz te mase napravimo cmočke, vsakega še povaljamo v kupčku moke, ki ga pripravimo na deski, in cmočke zakuhamo v vrelo juho. Vrejo naj 7 minut. Pečeni kotleti tune

Kotlete na hitro oplaknemo, osušimo, osolimo, pokapljamo z limono in povaljamo v moki. Položimo jih na segreto olje in počasi pečemo. Ko so pečeni na eni strani, jih previdno obrnemo z lopatico in popečemo še na drugi strani. Zraven postrežemo krompir, pire iz leče, rezance, kuhan in z oljem pokapljan brokoli in podobno.

Mlečna kaša

Za 4 osebe potrebujemo 1,5 dl prosene ali ajdove kaše, 1,5 l mleka in 2 žlici masla.

Kašo dobro operemo v topli vodi. Zakuhamo jo v vrelo mleko, osolimo, zabelimo z maslom in 30 minut počasi kuhamo na majhnem ognju.

Page 22: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

22 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014KAŽIPOT [email protected]

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201-42-00, fak su 04/201-42-13 ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

Rezultati 90. kroga – 9. novembra 20141, 6, 22, 24, 31, 36, 37 in 27

Loto PLUS: 15, 19, 23, 25, 35, 37, 39 in 2Lotko: 2 1 2 9 6 4

Sklad 91. kroga za Sedmico: 1.670.000 EURSklad 91. kroga za PLUS: 280.000 EURSklad 91. kroga za Lotka: 100.000 EUR

LOTO

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na-slov [email protected].

PRIREDITVESejem zimske športne opreme 2014Tržič – Sejem zimske športne opreme 2014 bo v bivši prodajal-ni Peka na Deteljici potekal v petek in soboto, 14. in 15. novem-bra. V petek se bo sejem začel ob 15., v soboto pa ob 9. uri.

Peto srečanje literatov upokojencev GorenjskeKriže – Peto srečanje literatov upokojencev Gorenjske bo v dvorani Kulturnega doma Križe v petek, 14. novembra, ob 16. uri.

Rezervirano za ¼ V lasto Nussdorfer

Kranj – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo ob 19. uri v Kavarni Khislstein 12.56 gostja večera Vlasta Nussdorfer.

Pogovor z Naro PetrovičemKranj – V Mestni knjižnici Kranj se bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 13.30 začel pogovor z Naro Petrovičem, ki je med drugim poznan po organizaciji največje čistilne akcije Očistimo Slovenijo.

Na pot z otroki – pa ne nujno okoli sveta

Železniki – V knjižnici se bo v četrtek, 13. novembra, ob 18. uri začel pogovor s pisateljico in popotnico Urško Krišelj Gruber na temo Na pot z otroki – pa ne nujno okoli sveta.

Pogovor o ljubezniTržič – Danes, v torek, 11. novembra, bo ob 19. uri v večna-menskem prostoru Knjižnice dr. Toneta Pretnarja pogovor o ljubezni in odnosih s priznano pisateljico Azro Širovnik.

20. mednarodni sejem gramofonskih plošč

Kranj – V kranjski knjižnici bo v petek in v soboto, 14. in 15. novembra, potekal 20. mednarodni sejem gramofonskih plošč.

Predstavitev knjige Revolucija duhaBled – V petek, 14. novembra, ob 19.30 bo v blejski knjižnici Mojca Špik z Bohinjske Bele predstavila svojo novo knjigo Revolucija duha.

Srečanje mladih planincev: športno plezanje

Tržič – Mladinski odsek Planinskega društva Tržič za vse mlade planince od 5. do 9. razreda osnovne šole v četrtek, 13. novembra, ob 18.50 organizira srečanje v Dvorani trži-ških olimpijcev. Prijave starši lahko oddate razredničarkam, šolskim mentorjem ter vodji izleta do torka, 11. novembra.

Ličkanje in petje v Hiši čez cestoMilje – V četrtek, 13. novembra, ob 19.30 bodo v Hiši čez cesto Pr© Franč na Miljah 11 ob ličkanju koruze in prebiranju fižola prepevale Trbojske ljudske pevke. Vabijo vse ljubitelje ljudskega petja, da se jim pridružijo pri petju in delu.

5. Lenčkov večerŽiri – Muzejsko društvo Žiri in Krajevna knjižnica Žiri vabita na 5. Lenčkov večer, ki se bo v petek, 14. novembra, ob 19. uri začel v Stari šoli v Žireh. Gost večera bo Franci Demšar.

Za otrokeKranj – Vsak torek od 17.30 do 19.30 v mladinski sobi kranjske knjižnice poteka delavnica igranja igre go z mentorji. V četr-tek, 13. novembra, se bo ob 17. uri začela delavnica Čarobni prsti, otroci bodo iz tetrapaka izdelovali petelinčke. V Prav-ljični sredici, ki bo jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17.30, bodo

lahko prisluhnili pravljici Deklica z vžigalicami. Od ponedeljka do petka v knjižnici od 16.45 do 18.30 poteka delavnica Igriva knjižnica, igralne urice pa vsak ponedeljek od 10. do 12. ure.

Naklo – V knjižnici lahko otroci danes, v torek, 11. novembra, prisluhnejo pravljici Zmajček in trmica.

Tržič – V Knjižnici Toneta Pretnarja bo ura pravljic v četrtek, 13. novembra, ob 17. uri.

Železniki – Ura pravljic, primerna za otroke od četrtega leta starosti dalje, se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri.

Žiri – Delavnica za najmlajše spretne prste V barvah jeseni se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri, delavnica za mladino in starejše Tečaj mozaika pa prav tako jutri ob 18. uri.

Škofja Loka – V četrtek, 13. novembra, se bo ob 17. uri na mladinskem oddelku knjižnice začela poučna in zabavna prireditev za osnovnošolce z naslovom Gremo v hribe!.

Radovljica – Jutri, v sredo, 12. novembra, se bo v knjižni-ci začela prireditev za otroke, stare od pet do enajst let, z naslovom Ta veseli klub. Delavnica Risana fotografija se bo v knjižnici začela v četrtek, 13. novembra, ob 17. uri.

Bohinjska Bistrica – Pravljica in ustvarjalnica Kekec se bo v knjižnici začela jutri, v sredo, 12. novembra, ob 17. uri.

IZLETI

V hrvaško in slovensko IstroGozd - Martuljek – Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi v soboto, 15. novembra, na izlet v hrvaško in slovensko Istro. Prijave zbirata do četrtka, 13. novembra, po tel: Renata 031 532 963 in Oti 041 363 730.

Po Vertovčevih potehSlovenski Javornik – Planinsko društvo Javornik – Koroška Bela vabi na 14. pohod po Vertovčevih poteh na Vipavskem, ki bo v nedeljo, 16. novembra. Prijave po tel. 051 345 806 (Olga Oven).

Pohod od Litije do Čateža prestavljenKranj – Odsek za pohodništvo in vodništvo pri Planinskem društvu Kranj obvešča, da je zaradi slabih vremenskih raz-mer 28. spominski tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki je bil planiran za soboto, 8. novembra, prestavljen na to soboto, 15. novembra. Zbor bo pred trgovino Mercator na Primskovem ob 7. uri. Hoje je približno za pet ur.

Tržič – Tokratni 28. Mednarodni pohod po Levstikovi poti je bil zaradi slabih vremenskih razmer prestavljen na sobo-to, 15. novembra. Prijave zbirajo do srede, 12. novembra, pri Planinskem društvu Tržič ter Športnem društvu Pod-ljubelj.

Pohod ob svetovnem dnevu sladkorne bolezniTržič – Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni Društvo diabetikov Tržič v petek, 14. novembra, vabi na organiziran pohod. Štartno mesto bo ob 10. uri pri prostorih društva v Bistrici, pohod pa boste zaključili pri gostišču Smuk ob topli pijači in dobri družbi.

Planinski izlet v neznanoKriže – Planinsko društvo Križe vabi, da se jim v soboto, 15. novembra, ob 6.30 pridružite v Križah, od koder boste odšli proti Kokrici ... Prijave lahko oddate pri Mirjani Urbanc do četrtka, 13. novembra, na številki 041 714 742.

Do Mengeške koče na Gobavici Tržič – Mladinski odsek Planinskega društva Tržič v soboto, 15. novembra, odhaja na izlet do Mengeške koče na Goba-vici. Več informacij po telefonu številka 040 627 808 ter na elektronskem poštnem naslovu [email protected].

PREDAVANJAV objemu rimskega imperijaKamnik – V prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik bo danes, v torek, 11. novembra, ob 18. uri predavanje ddr. Vere-ne Vidrih Perko z naslovom V objemu rimskega imperija – Od Emone do Karnija, od Celeje do Petovione.

IranNaklo – Danes, v torek, 11. novembra, ob 18. uri Turistično društvo Naklo vabi v Gostilnico Kresnik na potopisno preda-vanje Sandija Novinca. Predstavil bo Iran.

O varni hiši in materinskem domuKranj – V kranjski knjižnici boste v četrtek, 13. novembra, ob 19. uri izvedeli, kaj sta varna hiša in materinski dom. Stro-kovne delavke bodo na voljo za odgovore na vaša vprašanja.

Opazovanje vedenja pri živalihKranj – Na predavanju, ki se bo v Mestni knjižnici Kranj začelo danes, v torek, 11. novembra, ob 17. uri, bodo otroci lahko izvedeli marsikaj o vedenju živali.

Kdo smo in od kod prihajamo?Tržič – V Domu Petra Uzarja bo danes, v torek, 11. novem-bra, ob 10.30 predavanje Marka Ogrisa z naslovom Kdo smo in od kod prihajamo?

Zavarovane plezalne poti

Tržič – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo ob 19. uri v knjižnici predavanje Zavarovane plezalne poti.

Sirija – spomini

Hrušica – V Knjižnici Hrušica bo v četrtek, 13. novembra, ob 19. uri potopisno predavanje Uroša Brankoviča.

O budizmuRadovljica – O budizmu bo v Knjižnici A. T. Linharta v petek, 14. novembra, z začetkom ob 18. uri predaval Simon Habjan.

OBVESTILA

Enostavno proti bolečini in bolezniKranj – Na Gimnaziji Franceta Prešerna se bo v petek, 14. novembra, začelo brezplačno predavanje z delavnico Eno-stavno proti bolečini in bolezni s SuJuk terapijo za vsakogar.

Računalniške delavnice za starejše

Križe – Na Osnovni šoli Križe so v sklopu projekta Simbi-oza pripravili računalniške delavnice, namenjene starejšim. Prijave sprejema Nataša Dovžan po tel. 04 595 11 13, ali na e-naslovu [email protected].

Srečanje onkoloških bolnikovTržič – Srečanje onkoloških bolnikov bo v Zdravstvenem domu Tržič danes, v torek, 11. novembra, ob 17. uri.

Srečanje pogovorne skupine DeteljicaTržič – Jutri, v sredo, 12. novembra, bo v Domu Petra Uzar-ja prvo srečanje pogovorne skupine Deteljica, skupine za pogovor, razumevanje in medsebojno spoštovanje.

Krvodajalska akcija

Tržič – Rdeči križ Tržič vabi na dvodnevno krvodajalsko akci-jo, ki bo v četrtek in petek, 13. in 14. novembra, od 7. do 13. ure potekala v prostorih Sokolnice.

Srečanje združenja starih starševLjubljana – Združenje Glas starih staršev vabi na občni zbor oziroma srečanje, ki bo v četrtek, 13. novembra, v Ljubljani, v prostorih Slovenskega svetovnega kongresa na Cankarjevi 1.

KONCERTI

Zabavaj se z nami in pomagajKranj, Primskovo – V Domu krajanov Primskovo se bo v petek, 14. novembra, ob 18. uri začel dobrodelni koncert. Nastopili bodo igralci gledališke šole Potica in skupina Mali oglasi, Zbirali bodo plišaste igrače in jih simbolično proda-jali. Izkupiček bo namenjen Drsalnemu klubu Kranj. Če bo kaj igrač ostalo, jih bodo podarili Pravljični deželi Gorajte.

RAZSTAVEOb 200. obletnici rojstva Janeza PuharjaKamnik – Jutri, v sredo, 12. novembra, bodo ob 15.30 v pro-storih Občine Kamnik odprli potujočo razstavo z naslovom Od Kranja do Dovjega ob 200-letnici rojstva Janeza Puharja.

PREDSTAVEKo sem bil mrtevCerklje – V Kulturnem hramu Ignacija Borštnika si v četr-tek, 13. novembra, ob 20. uri lahko ogledate burlesko Ernsta Lutitscha Ko sem bil mrtev. Predstava je za abonma Nas-mejmo se! in izven.

PepelkaTrzin – KUD Franc Kotar Trzin vabi na ponovitve družinske-ga muzikala Pepelka, ki bodo danes, v petek, 14. novembra, ob 17. uri, v nedeljo, 16. novembra, ob 11. uri (matineja) in prihodnjo nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trzinu.

Page 23: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

23Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014 MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected]

NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM

KAMNIK – 3,5-sobno pritlično sta-novanje, 94 m2, letnik 2006, tel.: 070/355-723, 041/805-058 14004348

KRANJ - Huje, 4-SS, 110 m2, renovi-rano, opremljeno. Možna menjava za manjše, 103.000 EUR, tel.: 070/917-223 14004166

POSESTIPRODAM

GOZD 22.191 m2, parcela 614, Sred-nja vas pri Begunjah, cena 0,45 EUR, tel.: 064/150-270 14004332

POSLOVNI PROSTORIODDAM

POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks na Savski cesti 34, Kranj (bivša Trenča) oddamo, velikost od 37 do 500 m2. Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: 041/426-898 14004243

MOTORNA VOZILAOSTALOPRODAM

TOMOS Laura 1974, nove gume, zračnice, izpušna cev, bat, deluje, tel.: 031/520-004 14004339

TEHNIKAPRODAM

TANEK monitor, 40 x 25, in tipkovni-co, staro približno 2 leti, tel.: 031/422-531 14004338

GRADBENI MATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM

MANJŠO količino kamene volne, 5,10 in 12 cm debelina, tel.: 04/23-11-666, 031/496-330 14004333

KURIVOPRODAM

DRVA – metrska ali razžagana, možna dostava, tel.: 041/718-019 14004218

SUHA bukova drva, cena 49 EUR/m3, tel.: 041/248-519 14004340

SUHA, kvalitetna bukova drva, tel.: 041/841-632 14004344

STANOVANJSKA OPREMAPOHIŠTVOPRODAM

TAPECIRAN jedilniški kot, 180 x 130 cm, in okroglo mizo, premera 110 cm, tel.: 04/25-22-118, 031/429-653 14004342

OSTALOPRODAM

JEDILNI servis in pribor, tel.: 040/490-482 14004327

Mali oglasiT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: [email protected]

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure! De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

LATOFLEX vložka in vzmetnici Bavaria Wolltex, tel.: 031/314-047 14004345

OTROŠKA OPREMAPRODAM

VOZIČEK Baby Boom, s košaro in športnim delom, cena 80 EUR, ogled v Kranju, tel.: 031/325-326 14004331

MEDICINSKI PRIPOMOČKIPREGLED VIDA kot na napotnico, popust do 100 EUR, v Optiki Aleksan-dra v Qlandii. Tel. 04 234 234 2, www.optika-aleksandra.si 14004220

KMETIJSKI STROJIPRODAM

GOZDARSKI vitel Krpan 6 EH, z daljin-cem, ter posipalec Riko, samonaklada-lec TP 7, nov, tel.: 041/547-994 14004334

KUPIM

DEUTZ, Zetor, IMT, Store, Univerzal, TV, tel.: 031/851-485 14004239

PRIDELKIPRODAM

200 KG ekološko pridelane debele repe za kisanje, tel.: 04/51-46-136, 068/170-938 14004341

DOMAČA orehova jedrca, tel.: 041/276-533 14004347

KRMNI krompir, ugodno, tel.: 041/204-496 14004312

KRMNI krompir, tel.: 04/23-10-562 14004343

KROMPIR, jedilni in krmni bela rosa, tel.: 031/229-857 14004323

LEPO očiščena orehova jedrca, pore-klo Gorenjska, po ugodni ceni, tel.: 040/389-518, 040/238-765 14004329

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

5 MESECEV starega bikca simentalca in brejo telico, tel.: 040/419-366 14004351

BIKCA cikaste pasme, starega 6 mesecev, in kopune, tel.: 041/916-180 14004350

ČB kravo, brejo 8 mesecev, in dve teli-ci, stari 1 leto, tel.: 031/641-399 14004324

ČB bikce, stare 14 dni, tel.: 041/691-243 14004325

ČB bikca, starega 16 dni, cena 100 EUR, tel.: 04/23-10-268, 041/595-355 14004330

ČB bikca, starega 10 dni, tel.: 041/665-296 14004335

ČB bikca, tel.: 041/356-292 14004346

KOBILO poni z vso dodatno opremo, tudi vozom, tel.: 031/410-571 14004326

KOKOŠI – jarkice, rjave, tik pred nesnostjo, pripeljemo na dom, tel.: 040/130-979 14004309

KOZE za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 051/634-100 14004328

KRAVO simentalko, brejo, drugo tele, cena po dogovoru, tel.: 041/493-169 14004336

PRAŠIČE pitance, težke okoli 250 kg, cena 1,7 EUR/kg, možna dostava, tel.: 031/554-743 14004245

TELIČKO rjavo, staro mesec dni, tel.: 041/270-913 14004322

KUPIM

OVCE jezersko-solčavske pasme, bre-je ali z jagenjčki, tel.: 031/635-755 14004337

TRAKTOR in prikolico, lahko v okvari, tel.: 031/500-933 14004242

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

HONORARNO ali redno zaposlimo samostojnega kuharja, lahko mlajša upokojenka ali upokojenec. Eržen Andreja, s.p., Sp. Luša 16, Selca, tel.: 04/51-41-499 14004319

STORITVENUDIM

ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela – z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/222-741 14004222

EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič vam ponuja čiščenje, razrez cis-tern, filtracijo, prevoz in odkup kurilne-ga olja, tel.: 041/989-987 14004221

FLORJANI, d. o. o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 14004070

IZVAJAMO adaptacije – prenove, novogradnje, dvorišča in vsa manjša gradbena dela. TIP TOP, gradbeništvo, d.o.o., Planina 27, Kranj, tel.: 031/458-289 14003876

OPRAVLJAM gradbena dela, urejanje okolice, sprejemam naročila za zimsko čiščenje dvorišč. Gradbeništvo Marko Ferjan, s.p., Olševek 41, Preddvor, tel.: 040/543-270 14004321

POLAGANJE vseh vrst keramike, kom-pletna adaptacija kopalnic, Pečarstvo Železnik, Stanislav Železnik, s.p., Vin-harje 14, Poljane nad Šk. Loko, tel.: 031/505-468 14004214

TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj šan hrup, 10 let garancije. Karkol, d.o.o., Ul. Toma Brejca 14, Kamnik, tel.: 031/720-141 14004217

V KERAMIČARSTVU Janez Kleč, s.p., Milje 77, Visoko vam nudimo kakovostno in cenovno ugodno pola-ganje keramičnih ploščic in mozaikov, adaptacije kopalnic in drugih prostorov. Ustrežemo tudi najbolj zahtevnim, tel.: 051/477-438 14004234

ZASEBNI STIKIŽENITNA posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p. Dolenja vas 85, Prebold, tel.: 031/836-378 14004224

RAZNOPRODAM

TERMOAKUMULACIJSKO peč 2,5 kw in rostfrei posodo za vino, 20 litr-sko, tel.: 04/59-45-078 14004320

Zastopnik za terensko prodajo izdelkov za osebno nego m/ž (terensko)Podjetje sinkopa, d. o. o., zaposli zastopnika za terensko prodajo izdelkov iz lastnega prodajnega programa. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas, delo v dopoldanskem času, proste vikende in nadpovprečen osebni dohodek. sinkopa, d. o. o., Žirovnica 87, 4274 Žirovnica. Prijave zbiramo do 16. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Delovodja – elektromonter m/ž (Avstrija)Za potrebe projekta v avstriji potrebujemo 4 nove sodelavce. Pričakujemo: srednjo stro-kovno ali poklicno izobrazbo, smer elektrotehnika in energetika, 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, znanje nemškega jezika (govor in razumevanje zelo dobro, pisanje dobro), vozniški izpit B-kategorije. i-mom, d. o. o., Ptujska cesta 133, 2327 Rače. Prijave zbiramo do 29. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Komercialist prodajalec na terenu za BAR, GASTRO, MEHIŠKA program m/ž (Ljubljana) Zaradi povečanja obsega poslovanja znanih blagovnih znamk za gostinstvo nudimo komercialistom –prodajalcem z s. p. ipd. z izkušnjami delo v prodaji za gostinstvo v posa-meznih regijah slovenije. Univerzal Commerce ljubljana, d. o. o., Novo Polje cesta iV./ 1, 1000 ljubljana. Prijave zbiramo do 26. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Električar – elektro vzdrževanje strojev in naprav m/ž (Bohinjska Bistrica) iščemo kandidata za delovno mesto električar – elektro vzdrževanje strojev in nap-rav (m/ž). Zahteve: končana iV. ali V. stopnja strokovnega izobraževanja, zaželene so delovne izkušnje na področju vzdrževanja, vendar to ni pogoj za zasedbo delovne-ga mesta. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas – 6 mesecev z možnostjo podaljšanja. Delo se izvaja v treh izmenah. liP Bohinj, d. o. o., Ulica Tomaža godca 5, 4264 Bohinjska Bistrica. Prijave zbiramo do 15. 11. 2014. Pod-robnosti na www.mojedelo.com.

Transportni komercialist/disponent – organizator prevozov v tovornem pro-metu m/ž (Šenčur na Gorenjskem)Pričakujemo: obvezno najmanj dve leti izkušenj v mednarodnem transportnem podjetju, zaželeno z lastnim voznim parkom, polno računalniško pismenost, akti-vno znanje (pisna in govorna oblika) nemščine in angleščine, zaželena francoščina ali kateri drugi jezik, vozniški izpit B-kat., lasten prevoz, obvezno slovensko držav-ljanstvo, zaželeni so kandidati z gorenjske in/ali okolice ljubljane. Štempihar, d. o. o., transport in storitve, Poslovna cona a12, 4208 Šenčur. Prijave zbiramo do 23. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Vodja skladišča rezervnih delov m/ž (Medvode)Pričakujemo dokončano izobrazbo najmanj V. stopnje – strokovne ali tehnične sme-ri, 3 leta delovnih izkušenj z enakega/sorodnega delovnega mesta, odlične organi-zacijske in vodstvene sposobnosti, opravljen tečaj za vodenje skladiščnega poslo-vanja, zaželen izpit za viličarja, znanje enega tujega jezika. Urejene delovne razme-re in delo v stabilnem podjetju. goričane, d. d., ladja 10, 1215 Medvode. Prijave zbi-ramo do 28. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Ročni orodjar m/ž (Kamnik) Pričakujemo ročno spretnega rezkalca/orodjarja, poklicno izobrazbo – oblikovalec kovin, rezkalec, frezalec, dobro tehnično pismenost (branje 2D-delavniških risb), dobre fizične sposobnosti, smisel za organizacijske sposobnosti, zaželene izkuš-nje na področju orodij za brizganje termoplastov. Plamtex int., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 18. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Operater potopne in žične erozije m/ž (Kamnik)Vaše delo bo: upravljanje žične in potopne erozije, medfazno kontroliranje na stro-jih, branje tehničnih risb, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, umerjanje koma-dov na merilnem stroju, ostala dela po navodilu nadrejenega. Plamtex int., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 18. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Kontrolor – merilec m/ž (Mengeš) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: najmanj Vi. stopnja izobrazbe strojne smeri, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju kontrole proizvodnje in pri reševanju reklamacij, zna-nja s področja kakovosti (FMEa, Msa, sPC, PPaP) ... Plamtex iNT., d. o. o., Šubičeva 1, 1234 Mengeš. Prijave zbiramo do 5. 12. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Izkušeni avtomehanik/serviser vozil m/ž (Gorenjska, Jesenice/Lesce)Pričakujemo najmanj iV. st. izobrazbe – poklicno izobraževanje (avtomehanik/meha-tronik) ali druge ustrezne smeri, zaželena V. stopnja (mehanik – elektronik), dobro po-znavanje avtomobilističnega trga, vozniški izpit B-kategorije, vsaj 2 leti delovnih izku-šenj na delovnem mestu avtomehanik, najbolj zaželeno vozil renault/nissan, komuni-kativnost, natančnost in sposobnost dela v skupini. asp, d. o. o., Cesta Janeza Finžgarja 2, 4270 Jesenice. Prijave zbiramo do 7. 12. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

Prodajalec m/ž (upokojenec ali zaposleni, cela Slovenija)Prodaja izdelkov za nego in prehrambnih dodatkov na terenu. Dermasal, d. o. o., Ce-sta ljubljanske brigade 9a, 1000 ljubljana. Prijave zbiramo do 7. 12. 2014. Podrob-nosti na www.mojedelo.com.

Specialist za področje prodaje optičnih in merilnih sistemov in za razvoj pos-lovanja ž/m (Slovenija, Hrvaška in BiH, prek home-office; enkrat tedensko ses-tanek v Ljubljani) Zahteve delovnega mesta: vsaj 3–5 let izkušenj v prodaji B2B, zaželeno Vision & Measuring systems, osnovno znanje PlC, programiranja in dela z vmesniki za opti-čne sisteme, uspešnost pri razvoju prodajnega prostora in gradnji poslovne mreže, odlično tehnično razumevanje, usmerjenost v uspeh, predanost delu, obiskovan-je strank, znanje angleščine (znanje nemščine je prednost) ... isg Personalmanage-ment gmbH, Rustenschacherallee 38, a-1020 Wien (Dunaj). Prijave zbiramo do 26. 11. 2014. Podrobnosti na www.mojedelo.com.

MoJE DElo, spletni marketing, d.o.o., litostrojska c. 44c, 1000 ljubljana, slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ iNFoRMaCiJ iN ZaPosliTVENiH oglasoV (300 - 500) Na: www.mojedelo.com, [email protected]

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

Zahvala

V 93. letu se je tiho poslovila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča

Frančiška Kovač roj. Mohorič iz virmaš

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno ali pisno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sve-te maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Franciju Aliču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, praporšča-kom in pogrebni službi Akris. Hvala vsem, ki ste nam v teh dneh kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.

vsi njenivirmaše, november 2014

Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas,so vezi močnejše,brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.(Mila Kačič)

OSMRTNICaMama, hvala ti.

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu zapustila

Ana Jekovecroj. Gašperlin, p. d. Kodrova mama z luž

Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 12. novembra 2014, ob 14. uri na pokopališču v Šenčurju. Danes od 14. ure leži v tamkaj-šnji mrliški vežici.

Žalujoči vsi njeniluže, november 2014

Page 24: Leto LXVII, št. cena 1,70 EUR, Izobraževalni center …...97 70 35 26 66 01 8 67 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 11. novembra

24 Gorenjski glastorek, 11. novembra 2014

Anketa

Nace Jelovčan, Naklo:

»Martinovanje je postalo že del slovenske folklore, vino pa ljudi ob tem običaju še dodatno poveže. Prav zato bomo v družinskem krogu nazdravili s kozarcem vina.«

Tanja Karničar, Kranj:

»Posebnih načrtov za letoš­nje martinovanje sicer nimam, vsekakor pa si bom vzela čas za druženje s prija­telji in osebami, ki so mi pri srcu.«

Matej Tičar, Voklo:

»Poleg mladega vina marti­novo obdobje zaznamujejo tudi mnoge kulinarične do­brote, tako da se veselim praznične gosi. S prijatelji pa se že pripravljamo na tradici­onalni pohod po Vinski poti.«

Eva Hribar, Kranj:

»Naj ta praznik ne bo raz­log za pretirano uživanje alkohola, temveč predvsem obdobje, ko se mirno lahko poveselimo z najbližjimi, za katere nam sicer žal pogosto primanjkuje časa.«

Samo Lesjak

Danes je martinovo, eden izmed najstarejših prazni­kov pri nas, ko se simbo­lično zahvalimo za jesenske darove narave, iz mošta pa ob blagoslovu nastane vino. Tradicija praznovanja se ohranja še dandanes.Foto: Matic Zorman

Ko se mošt spremeni v vino

Tea Derguti, Kranj:

»Martinovala bom v krogu najbližjih ter prijateljev, s katerimi se bomo odpravili v prijetno kočo taborniškega rodu Zelenega Jošta – v sode­lovanju z naravo torej.«

[email protected]

vre men ska na po ved

TOREK SREDA ČETRTEK

9/13 oC

7/11 oC

13/16 oC

15/18 oC

10/17 oC

9/12 oC

10/15 oC

14/18 oC

10/18 oC

10/17 oC

9/15 oC

8/13 oC

10/17 oC

10/17 oC

9/10 °C 8/9 °C9/11 °C

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

E-pošta: [email protected] • www.radio-kranj.04 / 28 12 220 - 051 303 505

04 / 28 12 220 - 051 303 505

E-pošta:[email protected]

1

2

Danes, jutri in v četrtek bo prevladovalo oblačno vreme. Obča­sno bo deževalo, nekoliko pogosteje jutri in v četrtek. Meja sneženja bo na okoli 2300 metrih.

Jasna Paladin

Ljubljana – »Planica spom­ladi prihodnje leto bo!« je glavno sporočilo novinarske konference, ki sta jo v pro­storih ministrstva za izob­raževanje, znanost in šport pripravila ministrica Sta­nislava Setnikar Cankar in direk tor Zavoda za šport RS Planica Jelko Gros.

Slednji je med drugim poudaril, da gradbena dela potekajo po načrtih. Obilno deževje v zadnjih tednih ško­de na gradbišču ni povzro­čilo, kar dokazuje, da je gra­dnja zelo kakovostna. Vsa betonska in zemeljska gra­dbena dela bodo dokončana do prihoda prave zime, obr­tniška dela bodo potekala še vse do februarja, ozelenitev centra pa so investitorji pre­ložili na prihodnje leto. Med­tem ko dela na tekaškem cen­tru z nekajmesečno zamudo zdaj potekajo po načrtih in bodo predvidoma zaključena sredi avgusta prihodnje leto, pa je mladinski center v Pla­nici že končan. »Kljub neka­terim pomislekom o smi­selnosti takšnega centra se je slednji izkazal za zelo do­bro obiskanega. Razveseljuje

predvsem dejstvo, da je bila poleti kar polovica skakalcev iz tujine, kar kaže na veliko zanimanje za treninge pod Poncami,« je povedal Gros in se dotaknil tudi umetne­ga zasneževanja, s katerim bodo začeli takoj, ko bodo vremenski pogoji to dopuš­čali. Poudaril je, da vodo za zasneževanje črpajo iz pod­zemlja, a jo hkrati uporabijo tudi za ogrevanje vseh pros­torov, tako da fosilnih odpad­kov v Planici ni.

Ministrica Stanislava Set­nikar Cankar je poudarila, da je gradnja Nordijskega cen­tra Planica največji in najza­htevnejši projekt ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ne le v smislu gradnje, pač pa tudi zaradi zahtevne priprave potrebne dokumen­tacije. »Zaradi finančne zah­tevnosti je bil projekt dele­žen kontrole in revizij, ki pa niso ugotovile nepravilnosti pri izvedbi postopkov,« je še povedala. Danes bo Planico

obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer, homolo­gacija prenovljene letalnice bratov Gorišek pa bo na vrs­ti februarja, da bodo pred svetovnim pokalom še mož­ni morebitni manjši pop­ravki. Tiskovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije Tomi Trbovc je ob robu sre­čanja z novinarji povedal, da bodo ponovno kandidirali za SP nordijskih smučarjev leta 2021, resorna ministrica pa je podporo projektu potrdila.

Letalnica bo do marca naredPoleti smučarskih skakalcev v Planici marca 2015 so 95­odstotno že zagotovljeni, je v petek zatrdil direktor Zavoda Planica Jelko Gros. Gradbišče nordijskega centra bo danes obiskal tekmovalni direktor Fisa Walter Hofer.

Ministrica Stanislava Setnikar Cankar in Jelko Gros sta s potekom gradnje Nordijskega centra Planica zadovoljna. / Foto: Tina Dokl

Škofja Loka – Zaradi dodatnih gradbenih del pri gradnji komu­nalne infrastrukture bodo na več območjih v Škofji Loki še novembra in decembra veljale omejitve prometa. Na lokalni cesti Godešič–Reteče na območju Matajevcev je zaradi posodo­bitve primarnega vodovoda Trata–Reteče zapora ceste podaljša­na do 31. decembra. Prav tako je zaradi posodobitve primarnega vodovoda do konca leta vzpostavljena delna cestna zapora na lokalni javni cesti Draga–deponija. Promet je urejen enosmer­no, z odstopom prednosti. V Stari Loki bo zaradi gradnje mostu pri hišni številki Stara Loka 53 popolna zapora ceste predvidoma še ves november. Do 11. decembra bosta zaradi urejanja ceste podaljšani delni zapori ceste Stara Loka–Groharjevo naselje (mimo Centra slepih in starejših, do Dolenčevega vrta) in od hišne številke Stara Loka 4 do 151 (Starološka gasa). Vozniki naj bodo posebno previdni na območju starološkega trga, razši­ritve ob kapelici, saj na tem delu Stare Loke poteka tlakovanje cestnih površin. Na omenjenih cestnih odsekih v Stari Loki bodo novembra vzpostavljene tudi enodnevne popolne zapore prometa zaradi asfaltiranja cestnih površin.

Zapore zaradi gradnje infrastrukture

Kranj – Danes, v torek, so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile maloprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse zvišale. Za 0,3 centa se je na 1,431 evra za liter podražil 95­oktanski motorni bencin, 100­oktanski bencin za 0,4 centa na 1,457 evra, dizelsko gorivo za 0,6 centa na 1,351 evra in kurilno olje za 0,8 centa na 1,016 evra za liter.

Podražitev naftnih derivatov

Kranj – Vlada je prejšnji teden znižala cene tedenskih in mese­čnih vinjet za kombije (lani uveden cestninski razred 2B). Po novem bo treba za tedensko vinjeto odšteti 30 evrov (doslej 40 evrov), za mesečno pa 60 evrov (prej 80 evrov). Cena letne vinjete za kombije ostane nespremenjena pri 220 evrih, ohra­nile so se tudi cene vinjet za osebna vozila (cestninski razred 2A) – letna stane 110 evrov, mesečna 30 evrov in tedenska 15 evrov. Enako je tudi z vinjetami za motorje (cestninski razred 1), pri katerih letna vinjeta še vedno stane 55 evrov, polletna 30 evrov in tedenska 7,50 evra. Spremembe cen bodo veljale za vinjete za leto 2015 (oranžne barve), ki bodo začele veljati 1. decembra letos. Vlada je cene tedenske in mesečne vinjete za kombije znižala zaradi uskladitve razmerja cen z letno vinjeto za kombije in z razmerjem teh vinjet za osebne avtomobile, kar je bila tiha zahteva Evropske komisije.

Cenejše kratkoročne vinjete za kombije