letno poročilo o zoonozah in povzročiteljih zoonoz, … · web viewzoonoze so bolezni in...

Letno poročilo o zoonozah in povzročiteljih zoonoz, 2013

LETNO POROČILOO ZOONOZAH IN POVZROČITELJIH ZOONOZ

2013

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Stran 1


Dokument pripravila: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

v sodelovanju z Nacionalnim Inštitutom za javno zdravje RS, ter

Zdravstvenim inšpektoratom RS, Ministrstvo za zdravje

Ljubljana, 2014



KAZALO VSEBINE

UVOD..................................................................................................................................................................... 6

SPREMLJANJE ZOONOZ V SLOVENIJI..................................................................................................................6

POVZETEK POROČILA, 2013................................................................................................................................7

IZBRUHI OKUŽB S HRANO.................................................................................................................................12

SPREMLJANJE ODPORNOSTI PROTIPROTIMIKROBNIM ZDRAVILOM................................................................12

POPULACIJA DOVZETNIH ŽIVALI.......................................................................................................................13

ZOONOZE IN NIJIHOVI POVZROČITELJI, ZAJETI V POROČILO............................................................................15

SALMONELOZA.....................................................................................................................................................16

Salmoneloza pri ljudeh.....................................................................................................................................17

Salmoneloza v živilih.........................................................................................................................................18

Salmoneloza pri živalih.....................................................................................................................................19

Salmoneloza v krmi..........................................................................................................................................24

KAMPILOBAKTERIOZA..........................................................................................................................................25

Kampilobakterioza pri ljudeh............................................................................................................................26

Kampilobakterioza v živilih...............................................................................................................................27

Kampilobakterioza pri živalih............................................................................................................................29

OKUŽBE Z ESCHERICHIA COLI, KI PROIZVAJA VEROTOKSIN (VTEC).......................................................................31

VTEC pri ljudeh.................................................................................................................................................32

VTEC v živilih.....................................................................................................................................................33

VTEC pri živalih.................................................................................................................................................34

JERSINIOZA...........................................................................................................................................................35

Jersinioza pri ljudeh..........................................................................................................................................36

Jersinioza v živilih.............................................................................................................................................37

Jersinioza pri živalih..........................................................................................................................................37

LISTERIOZA...........................................................................................................................................................38

Listerioza pri ljudeh..........................................................................................................................................39

Listerioza v živilih..............................................................................................................................................40

Listerioza pri živalih..........................................................................................................................................42

OKUŽBE Z BAKTERIJO ENTEROBACTER SAKAZAKI.................................................................................................44

Enterobakter pri ljudeh....................................................................................................................................44

Enterobakter pri živilih.....................................................................................................................................44

Enterobakter pri živalih....................................................................................................................................45

MORSKI BIOTOKSINI.............................................................................................................................................46



Morski biotoksini - živila...................................................................................................................................47

MIKROBIOLOŠKA ONESNAŽENOST ŠKOLJK...........................................................................................................50

Živila.................................................................................................................................................................50

Q VROČICA...........................................................................................................................................................52

Q vročica pri ljudeh..........................................................................................................................................53

Q vročica pri živalih..........................................................................................................................................53

Coxiella burnetii v živilih...................................................................................................................................54

OKUŽBE Z NOROVIRUSI........................................................................................................................................55

Norovirusi pri ljudeh.........................................................................................................................................55

Norovirusi v živilih............................................................................................................................................56

Norovirusi pri živalih.........................................................................................................................................56

OKUŽBE Z VIRUSOM HEPATITISA A......................................................................................................................57

Virus hepatitisa A pri ljudeh.............................................................................................................................58

Virus hepatitisa A pri živilih..............................................................................................................................58

Virus hepatitisa A pri živalih.............................................................................................................................58

BRUCELOZA..........................................................................................................................................................59

Bruceloza pri ljudeh..........................................................................................................................................60

Bruceloza v živilih.............................................................................................................................................60

Bruceloza pri živalih..........................................................................................................................................60

TUBERKULOZA (povzročena z Mycobacterium bovis)..........................................................................................63

Tuberkuloza pri ljudeh......................................................................................................................................64

Tuberkuloza pri živalih......................................................................................................................................64

STEKLINA..............................................................................................................................................................66

Steklina pri ljudeh.............................................................................................................................................68

Steklina pri živalih.............................................................................................................................................68

TRIHINELOZA........................................................................................................................................................70

Trihineloza pri ljudeh.......................................................................................................................................71

Trihineloza pri živalih........................................................................................................................................71

EHINOKOKOZA.....................................................................................................................................................73

Ehinokokoza pri ljudeh.....................................................................................................................................74

Ehinokokoza pri živalih.....................................................................................................................................75

CISTICERKOZA.......................................................................................................................................................77

Cisticerkoza pri ljudeh......................................................................................................................................78

Cisticerkoza pri živalih......................................................................................................................................78



DERMATOFITOZE..................................................................................................................................................81

Dermatofitoze pri ljudeh..................................................................................................................................82

Dermatofitoze pri živilih...................................................................................................................................82

Dermatofitoze pri živalih..................................................................................................................................82



UVOD

Zoonoze so bolezni in infekcije, ki se po naravni poti prenašajo z živali na človeka. Okužba je možna z neposrednim stikom z okuženo živaljo, z zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz kontaminiranega okolja. Bolezen lahko pri ljudeh poteka od zelo blage oblike, pa vse do življenjsko nevarnih stanj. Otroci, starejši ljudje, nosečnice ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom so najbolj dovzetni za okužbe.

SPREMLJANJE ZOONOZ V SLOVENIJI

Zoonoze so bolezni oziroma okužbe, ki se naravno neposredno ali posredno prenašajo med živalmi in ljudmi. Okužba je možna z neposrednim stikom z okuženo živaljo, z zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz kontaminiranega okolja. Zato je v program monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz vpletenih več institucij: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS (v nadaljevanju UVHVVR), Zdravstveni inšpektorat RS (v nadaljevanju ZIRS) in Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ). Vsak v okviru svojih pristojnosti in v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo, zdravstveno dejavnost, zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, nalezljive bolezni in varnost živil, pripravijo skupni letni Program monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev (v nadaljnjem besedilu: Program). Pri pripravi Programa sodelujeta Nacionalni Veterinarski inštitut (v nadaljevanju NVI) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju NLZOH). Koordinacijo pri pripravi Programa izvaja UVHVVR, ki je obenem tudi kontaktna točka za sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropsko Agencijo za varno hrano (EFSA). V program monitoringa zoonoz se vključujejo tudi nosilci dejavnosti, kadar je tako določeno s predpisi s področja posameznih zoonoz in povzročiteljev teh zoonoz.

V letu 2013 je prišlo do sprememb glede pristojnosti pri UVHVVR (MKO) in ZIRS (MZ), kakor tudi do reorganizacije IVZ in ZZV. Spremenjena in dopolnjena sta bila Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1G) (Ur. l. RS, št. 47/2013) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-J) (Ur. l. RS, št. 14/2013). V okviru ZDU-1G je MKO dobil od MZ tudi nadzor v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu. Ta del bo po novem tudi vključen v nadzor, ki ga izvaja UVHVVR (MKO). V okviru ZZV in IVZ sta se ustanovili novi instituciji ; NIJZ in NLZOH. Temu primerno so se določile pristojnosti posameznih institucij v okviru izvajanja uradnega nadzora na področju monitoringa zoonoz.

Spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz se izvaja pri živalih, živilih živalskega izvora, živilih ne živalskega izvora in krmi za živali. Nabor zoonoz in povzročiteljev zoonoz zajema zoonoze in njihove povzročitelje iz točke A. Priloge I Direktive 2003/99/ES. Na podlagi ocene epidemiološkega stanja pri ljudeh, živalih, živilih oziroma krmi se v Program zoonoz vključijo tudi posamezne zoonoze iz točke B. Priloge I Direktive 2003/99/ES. Programi so objavljeni na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/zoonoze/

Program se izvaja z namenom sistematičnega spremljanja, zbiranja in analiziranja primerljivih podatkov o pojavu zoonoz in njihovih povzročiteljev, ki omogočajo opredelitev in oceno nevarnosti, izpostavljenosti in tveganja, povezanih z zoonozami in njihovimi povzročitelji. Zajema sistem zbiranja podatkov za posamezne povzročitelje zoonoz, faze v živilski verigi, kjer se podatki zbirajo, programe cepljenja in druge preventivne ukrepe ter ukrepe v primeru nezadovoljivih oziroma pozitivnih rezultatov, kjer so predpisani z zakonodajo ter sistem obveščanja v primeru pojava bolezni oziroma ugotovitvi povzročitelja za namen izboljšanja varnosti hrane in posledično zaščito javnega zdravja.



Spremljanje tuberkuloze, bruceloze, listerioze in stekline pri živalih se je izvajalo po programih pripravljenih v okviru zdravstvenega varstva živali (poglavje 1 - Zdravstveno varstvo živali). Spremljanje ostalih povzročiteljev zoonoz iz točke A, Priloge I Direktive 2003/99/EC (VTEC; salmonele, - razen pri perutnini, kampilobakter) se je izvajalo v živilih na podlagi programov uradnega vzorčenja, ki sta jih pripravila UVHVVR in ZIRS, vsak za svoje področje pristojnosti. Programa uradnega vzorčenja UVHVVR in ZIRS sta vključevala tudi spremljanje nekaterih mikroorganizmov, njihovih metabolitov ali toksinov, ki niso vključeni v točko A, priloge I, Direktive 2003/99/EC, vendar lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, spremljanje mikroorganizmov kot pokazateljev higienskega stanja v obratih ter spremljanje prisotnosti E.coli in morskih toksinov v školjkah. Spremljanje trihineloze in ehinokokoze se izvaja kot del obveznega uradnega veterinarskega pregleda po zakolu oziroma uplenitvi divjadi v obratih za klanje živali, lovskih zbiralnicah in obratih za obdelavo divjadi.

Poleg spremljanja zoonoz in povzročiteljev zoonoz zajema Program tudi spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom, v skladu z zahtevami iz Priloge II Direktive 2003/99/ES, ki predstavlja dopolnitev spremljanja odpornosti izolatov proti protimikrobnim zdravilom, ki se izvaja v skladu s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22.oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in razveljavitvi Odločbe št. 2119/98 (UL L št. 293 z dne 05.11. 2013), ki se izvaja v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti št. 2119/98/ES (UL L št. 268 z dne 3. 10. 1998) z vsemi spremembami.

EFSA vsako leto pripravi skupno poročilo vseh držav članic ter obenem objavi tudi poročila posameznih držav članic (http://www.efsa.europa.eu/en/zoonosesscdocs/zoonosescomsumrep.htm). Rezultati spremljanja zoonoz in povzročiteljev zoonoz pri živalih, spremljanja salmonel pri matičnih jatah, nesnicah in brojlerjih, rezultati spremljanja ostalih povzročiteljev zoonoz pri živalih in v živilih so bili posredovani Evropski agenciji za varno hrano (EFSA-European Food Safety Authority) preko računalniške aplikacije ″Zoonoses Data Collection and Reporting system”. Poleg vsakoletnega poročanja EFSA, se vsako leto pripravi Letno poročilo, ki se objavi na spletni strani UVHVVR: Letna poročila o monitoringu zoonoz in povzročiteljev zoonoz so objavljena na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/zoonoze/

POVZETEK POROČILA, 2013

V sklopu izvajanja uradnega nadzora na področju mikrobiologije in zoonoz UVHVVR in ZIRS, se je v letu 2013, poleg spremljanja zoonoz pri živalih, vzorčilo in analiziralo živila živalskega izvora, živila ne živalskega izvora, krmo za živali, vodo za namakanje ter brise (vzorce proizvodnih površin in opreme).

V sklopu živil živalskega izvora so se vzorčili mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje (41 vzorcev), mleto meso (40 vzorcev), mesni pripravki (40 vzorcev), surovo mleko (63 vzorcev), proizvodi ribištva – plava riba (11 vzorcev), proizvodi ribištva – bakalar (10 vzorcev), sveže meso prašičev (102 vzorca), sveže meso in mesni pripravki iz mesa brojlerjev in puranov (skupaj 123 vzorcev) ter žive školjke (258 vzorcev – vključujoč podatke posebnega programa nadzora pri školjkah).

V sklopu živil neživalskega izvora so se vzorčila delikatesna živila (258 vzorcev), kremne slaščice (214 vzorcev), sveža listnata nepredpakirana zelenjava (157 vzorcev), semena za kalenje (21 vzorcev), kalčki (20 vzorcev), jagodičevje (22 vzorcev), sveža zelišča (10 vzorcev), vnaprej narezano sadje (40 vzorcev), sladoled (50 vzorcev) ter živila za posebne zdravstvene namene, namenjena za neposredno uživanje, živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom, dehidrirane nadaljevalne formule in dehidrirane začetne formule za dojenčke in dehidrirana dietetična živila za posebne zdravstvene namene namenjena dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev (skupaj 30 vzorcev).


http://www.efsa.europa.eu/en/zoonosesscdocs/zoonosescomsumrep.htm


Uradni vzorci so se analizirali na enega ali več mikrobioloških parametrov. V program uradnega nadzora so bili vključeni mikroorganizmi/ metaboliti/ toksini (v nadaljevanju: mikroorganizmi) za katere so določeni kriteriji v Uredbi Komisije (ES) št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila in mikroorganizmi, mikroorganizmi za katere merila varnosti niso določena v omenjeni uredbi, vendar predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, ter morski toksini v živih školjkah iz Uredbe (ES) št. 854/2004. Vzorci surovega mleka, vzorčenega na mlekomatih, so bili analizirani tudi na morebitno prisotnost zaviralnih substanc.

Vrsta živil v povezavi s parametrom se je določila na podlagi največje možnosti ugotovitve prisotnosti določenega mikrobiološkega parametra in s tem možnosti okužbe ljudi, upoštevajoč znanstvena dognanja in mnenja EFSA. Uradno vzorčenje se je izvajalo v proizvodnji (odobrenih in registriranih obratih), v maloprodaji in v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu. Vzorčilo se je živila slovenskega porekla, porekla drugih držav članic in tretjih držav.

Uradni vzorci živil so se analizirali v uradnih laboratorijih, ki so akreditirani. V primeru ugotovljene neskladnosti so se izvedli ukrepi z namenom, da se zavaruje zdravje ljudi, izboljša higiensko stanje v obratu ter sistem lastnih kontrol nosilcev dejavnosti.

Upoštevajoč mikrobiološka merila določena v predpisih Skupnosti, je bilo neskladnih 1,1% vzorcev. Prisotnost zaviralnih substanc ni bila ugotovljena v nobenem izmed analiziranih vzorcev surovega mleka.

SalmonelozaLjudje: V letu 2013 je bilo prijavljenih 320 primerov salmoneloze pri ljudeh, kar je najmanjše število prijav v zadnjih 10 letih. Pri ljudeh so se potrdili naslednji serovari salmonel: S. Enteritidis (142x), S. Typhimurium ( 38x), S. Coeln (15x), S. Infantis (11x), S. Java (12x), S. Typhi (2x), salmonela skupine B (25x). Dejstvo pa je, da se pri velikem številu gastrointestinalnih okužb, ne določi povzročitelja okužbe in je dejansko število okužb povzročenih s salmonelo verjetno še veliko večje.

Živila: Pri živilih živalskega izvora se je prisotnost salmonele ugotovila pri 2,9% od vseh uradnih vzorcev, ki so bili odvzeti v okviru programa monitoringa zoonoz. Vendar je bilo neskladje z zakonodajo ugotovljeno le pri 1,6% vzorcev. En vzorec živih školjk in 14 vzorcev mesnih pripravkov perutnine so bili skladno z določili Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ocenjeni kot nezadovoljivi oz. kot živila, ki niso varna za prehrano ljudi. Pri 1,4% vzorcev živil živalskega izvora se je ugotovila prisotnost salmonele, vendar pa so bila živila po določilih Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ocenjena kot varna za prehrano ljudi. Pri vzorcih živil živalskega izvora so bili potrjeni naslednji serovari: S.Kottobus, S.Infantis, S.Kentucky, S.Newport, S.Saintpaul, S.Stanley; vsi navedeni serovari razen S.Infantis so bili ugotovljeni po enkrat. Prisotnost S. Enteritidis in S. Typhimurium se ni potrdila v nobenem izmed analiziranih vzorcev. Pri vzorcih živil neživalskega izvora se prisotnost bakterije Salmonella spp. ni ugotovila v nobenem izmed analiziranih vzorcev.

Živali: Pri živalih se je prisotnost salmonele spremljala pri perutnini. Na področju spremljanja salmonel v matičnih jatah, jatah nesnic, jatah brojlerjev in jatah puranov smo v RS pri vseh navedenih vrstah perutnine dosegli predpisan cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti salmonel. Serovari S.Enteritidis, S.Typhimurium, S.Hadar, S.Virchow and S.Infantis v letu 2013 niso bili ugotovljeni v nobeni matični jati. V primerjavi z letom 2012 je bil v letu 2013 višji delež matičnih jat z ugotovljeno Salmonella spp., saj je znašal 2,8% (v letu 2012 0%). Pri odraslih jatah nesnic je bila Salmonella spp. ugotovljena pri 3.8 %, od tega je bil delež jat pozitivnih na S. Enteritidis / S. Typhimurium 1,1%, kar je za 0,5% več kot v letu 2012. V jatah brojlerjev je bil delež jat pozitivnih na Salmonella spp. 2,3%, od tega je bil odstotek jat pozitivnih na S.Enteritidis /S.Typhimurium 0,14%. V jatah brojlerjev je bil najpogosteje ugotovljen serovar S.Infantis. Serovara S.Enteritidis / S.Typhimurium v jatah puranov nista bila ugotovljena. Delež jat puranov z ugotovljeno Salmonella spp. (2,9%) približno enak kot v letu 2012 (3,1%).

Povzetek : Pri nobenem vzorcu živil (1691 analiziranih) se ni ugotovila prisotnost serovarov S.Enteritidis in / ali S.Typhimurium, ki sta najpogosteje ugotovljena pri ljudeh. Pri živilih je bil v večini primerov izoliran serovar S.Infantis, ki je pri ljudeh po pogostnosti na petem mestu.



KampilobakteriozaLjudje: Kampilobaktri so od leta 2009 do 2013, najpogostejši bakterijski povzročitelji gastroenterokolitisov pri ljudeh v Sloveniji. V letu 2013 je bilo 1027 prijav pri ljudeh. Prevladuje C.jejuni, sledi C.coli, nato C.upsaliensis, pri 61 primerih pa determinacija vrste ni bila narejena. Od leta 2008 do 2013 število prijav ostaja na približno enaki ravni. Dejstvo pa je, da se pri velikem številu gastrointestinalnih okužb, ne določi povzročitelja okužbe in je dejansko število okužb povzročenih s kampilobaktrom verjetno še veliko večje.

Živila: Pri živilih živalskega izvora (sveže meso in mesni pripravki brojlerjev) se je z metodo determinacije rodu in vrste prisotnost bakterije Camyplobacter spp. ugotovila pri 52% analiziranih vzorcev. Prevladuje C. coli, sledi C. jejuni. S števno metodo pa je bila vrednost nad 103 cfu/g presežena le pri 2,4% vzorcih živil in 25,6% vzorcih vratne kože perutnine. V sveži listnati zelenjavi prisotnost bakterije Campylobacter spp ni bila ugotovljena v nobenem izmed 157 analiziranih vzorcev. Živali: V letu 2013 se je v okviru programa monitoringa zoonoz vzorčil feces brojlerjev. Prisotnost kampilobaktra v fecesu brojlerjev se je ugotavljala z metodo determinacije rodu in vrste. Prisotnost kampilobaktra je bila ugotovljena v 75,2% analiziranih vzorcev. V večini vzorcev se je ugotovila prisotnost C. jejuni, manjši je bil odstotek ugotovljenih C. coli, v majhnem deležu vzorcev pa sta bila ugotovljena C. coli in C. jejuni skupaj.

Povzetek: Trend kampilobaktra tako pri ljudeh kot živalih ostaja enak kot v preteklih letih. Pri živilih je kampilobakter še vedno najpogosteje ugotovljen v svežem perutninskem mesu in termično neobdelanih izdelkih iz perutninskega mesa (mesni pripravki).

ListeriozaLjudje: Od leta 2005 do 2013 se letno zabeleži od 3 do 14 primerov letno. V letu 2013 so listeriozo uradno potrdili pri 16 ljudeh, od tega sta 2 umrla. Število prijav v letu 2013 je največje od leta 2000 naprej. Primerjajoč podatke zadnjih 13 let trend listerioz pri ljudeh narašča.Živila: Vzorčilo in analiziralo se je 800 vzorcev živil živalskega in neživalskega izvora. Neskladni rezultati so bili ugotovljeni pri 0,9% vzorcih živil živalskega izvora; in sicer v mesnih izdelkih namenjenih za neposredno uživanje in bakalarju. Pri vzorcih živil neživalskega izvora se prisotnost bakterije Listeria monocytogenes ni ugotovila v nobenem izmed analiziranih vzorcev. Na prisotnost omenjene bakterije se je vzorčilo tudi delovne površine in opremo nosilcev dejavnosti, vendar prisotnost listerije ni bila ugotovljena pri nobenem izmed odvzetih vzorcev.Živali: Spremljanje bolezni se pri živalih se izvaja na podlagi prijav potrjenih primerov listerioze pri preiskavah živali. Vsako leto je potrjenih majhno število primerov listerioze, vendar trend zadnjih 5 let ostaja nespremenjen.

Povzetek: Listerioza je v primerjavi s kampilobakteriozami in salmonelozami redko prijavljena bolezen v Sloveniji, vendar je smrtnost višja kot pri salmonelozi in kampilobakteriozi. Glede na trend naraščanja okužb ljudi je potrebno nameniti skrbi za preprečevanja okužb z listerijo še toliko večjo pozornost.

Okužba z verotoksično E.coli Ljudje: Od leta 2005 do 2013 se je zabeležilo od 113 do več kot 216 prijav E. coli letno, od teh je bilo od 4 do 29 potrjenih primerov VTEC. Zadnja izbruha, povzročena z E. coli, sta se zabeležila leta 2007. V letu 2013 je bilo potrjenih 17 primerov. Pri dveh pacientih je prišlo do razvoja HUS (VTEC O34 in O148). Iz izolatov ljudi so bile potrjene naslednje serološke skupine: O26 (3), O103 (2), O91 (2), O34 (1), O38 (1), O75 (1), O113 (1), O114 (1), O148 (1), O157 (1).

Živila: Pri vzorcih živil živalskega izvora se je prisotnost genov vtx1 in /ali vtx2, ter tudi prisotnost genov posameznih seroloških skupin ugotovila pri 7,1% vzorcih, od tega se je prisotnost izolata bakterije E.coli serološke skupine O103, vtx2 potrdila pri 1 vzorcu mesnega pripravka, pri 1 vzorcu mletega mesa pa se je potrdila prisotnost izolata netoksigenega seva O157. Pri živilih neživalskega



izvora se je pri 1% vzorcev živil in 1 vzorcu vode za namakanje ugotovila prisotnost genov vtx1 in /ali vtx2 in prisotnost genov posameznih serološki skupin, vendar bakterije E.coli pri nobenem izmed analiziranih vzorcev ni bilo mogoče izolirati.

Živali: V letu 2013 se prisotnost povzročitelja pri živali ni ugotavljala.

Povzetek: E.coli je tretji najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk v Sloveniji (za salmonelami in kampilobaktri) med katerimi je pomembna skupina VTEC. Glede na rezultate zadnjih nekaj let težko ocenjujemo trend naraščanja ali padanja števila okužb. Zaradi vedno boljše analitike se vsako leto izolira vedno več različnih seroloških skupin v primerjavi s preteklimi leti kar pomeni posledično tudi večje število potrjenih primerov. Število primerov okužb z VTEC je razmeroma nizko v primerjavi s kampilobakteriozo in salmonelozo vendar pa so posledice okužbe lahko zelo hude.

DermatofitozeMikrosporija spada med deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni pri ljudeh v RS 2012. Incidenca je razmeroma visoka saj znaša 185,8 / 100.000 prebivalcev ali 3077 primerov letno, največ obolelih je starih med 5-14 let. Število letnih prijav narašča in se je v zadnjih 5 letih povečalo za 14%.

Graf: Prikaz incidence nekaterih zoonoz pri ljudeh, v letu 2013

Salmoneloza

Kampilobakte-rioza

Listerioza

Incidenca/100.000 prebivalcev

Salmoneloza Kampilobakterioza

Listerioza

Graf: Incidenčna stopnja nekaterih zoonoz pri ljudeh, v letu 2013

INC/100.000 prebivalcev0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

15.54

49.88

0.78

185.8

Primerjava nekaterih zoonoz, 2013

Salmoneloza

Kampilobakterioza

Listerioza

Dermatofitoze



V nadaljevanju Poročila so nekatere zoonoze in povzročitelji zoonoz podrobneje opisani, nekatere pa omenjamo v naslednjem odstavku v obliki povzetka.

Na prisotnost histamina se je vzorčilo sveže in zamrznjene plave ribe. Preseženih vrednosti histamina se ni ugotovilo v nobenem izmed analiziranih vzorcev. Koagulaza pozitivni stafilokoki so se spremljali pri živilih živalskega in neživalskega izvora (mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje, mleto meso, mesni pripravki, prekajena riba namenjena za neposredno uživanje, bakalar, žive školjke, surovo mleko, kremne slaščice in delikatesna živila). Skupaj se je odvzelo 615 vzorcev. V enem izmed analiziranih vzorcev (vzorec delikatesnega živila) se je ugotovila prisotnost stafilokokov v količini nad 105 cfu/g, vendar se prisotnost stafilokoknega enterotoksina ni ugotovila. Vzorci mlečnih izdelkov pa so se analizirali neposredno na prisotnost stafilokoknega enterotoksina (zlasti siri proizvedeni iz surovega ali termiziranega mleka) pri čemer se prisotnost enterotoksina ni potrdila v nobenem izmed 19 analiziranih vzorcev. Žive školjke so se poleg analiz na nekatere parametere, kateri so opisani v nadaljevanju Poročila, analizirale tudi na bakterijo Vibrio parahaemolyticus. Vzorčilo se je 17 vzorcev živih školjk. Prisotnost bakterije V. parahaemolyticus je bila potrjena pri 1 vzorcu školjk. Na prisotnost bakterije Bacillus cereus in morebitne gene za tvorbo toksinov so se analizirala le živila neživalskega porekla (delikatesna živila, kremne slaščice in kalčki). Analiziranih je bilo 392 vzorcev živil. Prisotnost B.cereus je bila ugotovljena pri nekaj vzorcih kremnih slaščic, prisotnost genov za tvorbo toksinov pa ni bila ugotovljena zato so bili vsi vzorci ocenjeni kot varni za prehrano ljudi. Voda za namakanje se analizirala tudi na MPN koliformnih bakterij. Prisotnost koliformnih bakterij se je potrdila v 3 od 8 analiziranih vzorcev. Poleg mikrobioloških parametrov se je surovo mleko analiziralo tudi na morebitno prisotnost zaviralnih substanc, vendar se prisotnost le teh v nobenem izmed analiziranih 63 vzorcev ni ugotovila.

Spremljanje tuberkuloze, bruceloze, listerioze in stekline pri živalih je opravljeno po programih, pripravljenih v okviru zdravstvenega varstva živali in je objavljeno v Poglavju I, Zdravstveno varstvo živali. Incidenca omenjenih zoonoz, z izjemo listerioze, je pri ljudeh zelo nizka. Od zoonoz, ki se prenašajo posredno ali neposredno od živali, so v povzetku izpostavljene dermatofitoze.

IZBRUHI OKUŽB S HRANO

Izbruh je omejen pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. V primeru izbruha okužbe s hrano gre za izbruh povzročen z zaužitjem kontaminirane hrane.

V povprečju se od leta 2004 zabeleži približno 10 izbruhov okužb s hrano na leto. V letu 2013 se je zabeležilo naslednje izbruhe okužb s hrano:

- Dva izbruha s salmonelo; pri enem izbruhu je bila izolirana bakterija Salmonella Napoli (okužba v bolnici), pri drugem pa salmonela skupine B (okužba na pikniku). Skupaj je bilo obolelih 13 ljudi, od tega jih je 5 potrebovalo hospitalizacijo.

- En izbruh z norovirusom (okužba v restavraciji). Obolelo je 33 oseb, vendar noben ni potreboval hospitalizacije.

- En izbruh, kjer povzročitelj ni bil ugotovljen. Obolelih je bilo 10 ljudi (družina/sorodniki), od tega so 4 potrebovali hospitalizacijo.

V nobenem primeru izbruhov okužbe s hrano vira okužbe ni bilo možno ugotoviti.

Podrobnejši opis izbruhov okužb s hrano bo objavljen na spletni strani NIJZ v letnem Poročilu o nalezljivih boleznih pri ljudeh v Sloveniji.



SPREMLJANJE ODPORNOSTI PROTIPROTIMIKROBNIM ZDRAVILOM

V letu 2013 so bili v spremljanje odpornost proti protimikrobnim zdravilom zajeti izolati bakterij Salmonella spp., Campylobacter jejuni in Campylobacter coli, E. coli (indikatorska), Enterococcus faecalis in Enterococcus faecium (indikatorski), ki so bili pridobljeni iz klinično zdravih živali in živil živalskega izvora.

Ugotovilo se je, da se izolati salmonel med seboj lahko zelo razlikujejo glede občutljivosti za antibiotike in da se pojavljajo različni vzorci odpornosti pri posameznih serovarih. Opazni so trendi naraščanja odpornosti proti posameznim skupinam antibiotikov na nacionalni ravni. Rezultati kažejo, da se glede odpornosti proti antibiotikom, med posameznimi serovari salmonel pojavljajo zelo različni vzorci občutljivosti. Podobno kot pri kampilobaktrih in indikatorski E. coli je zaskrbljujoč zelo visok delež odpornosti proti skupini kinolonov, fluorokinolonov in tetraciklinov. Indikatorski izolati E.coli so se glede odpornosti proti različnim antibiotikom precej razlikovali, glede na to iz katerih vzorcev so bili izolirani. Pri kampilobaktrih se je v letu 2013 zelo povečala stopnja odpornosti C. coli proti tetraciklinu in streptomicinu, podobno kot že v letu 2011 se je ugotovilo tudi posamezne izolate kampilobaktrov, odpornih proti eritromicinu. Vsi izolati so še naprej občutljivi proti gentamicinu in kloramfenikolu. Na tem področju slovenski izolati vzdržujejo dobro občutljivost in so pod evropskim povprečjem.

Pri živilih živalskega izvora se je ugotavljala tudi prisotnost ESBL/ AmpC in MRSA. ESBL/ AmpC se je ugotavljala v svežem mesu in mesnih pripravkih iz perutnine, svežem mesu prašičev ter sveži listnati zelenjavi. Skupaj se je analiziralo 379 vzorcev, prisotnost ESBL/AmpC je bila ugotovljena v 104 vzorcih, in sicer v 93% pri vzorcih svežega mesa in mesnih pripravkov perutnine, v 4% pri sveži listnati zelenjavi, ter ostalo pri drugih vrstah živil. Sveže meso prašičev se je analiziralo tudi na prisotnost MRSA. Od 102 analiziranih vzorcev se je prisotnost MRSA potrdila pri 18 vzorcih (17,6%).

Rezultati spremljanja odpornosti proti protimikrobnim zdravilom kažejo na to, kako pomembna je odgovorna in pravilna uporaba antibiotikov, s čimer lahko v veliki meri pripomoremo k zmanjšanju širjenja odpornih bakterij in tako ohranimo učinkovitost antibiotikov za uporabo v prihodnjih generacijah.

POPULACIJA DOVZETNIH ŽIVALI

Preglednica št.1: Število rejnih živali (prašiči, govedo, ovce, koze, kopitarji), obdobje 2005-2013

Leto/ živali 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Govedo* 478.511 467.700 475.112 466.670 470.211 465.720 457.634 456.742 461.461

Prašiči* 490.901 476.834 476.141 466.169 415.230 354.230 342.141 302.951 276.223

Drobnica 154.832 159.326 159.408 163.186 168.004 155.986 146.621 152.041 143.031

Kopitarji 19.249 n. p. 19.623 n. p. n. p. 22.673 n. p. 24.285 28.126

Vir: SURS, UVHVVR*



Graf : Število rejnih živali ( prašiči, govedo, drobnica, kopitarji), Slovenija, obdobje 2005-2013

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

100,000

200,000

300,000

400,000

500,000

600,000

Število rejnih živali, 2005-2013

Govedo*

Prašiči*

Drobnica

Kopitarji

Vir: SURS in UVHVVR

Preglednica št.2/1: Zakol živali v klavnicah, obdobje 2010-2013

Vrsta in kategorija živali

Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013

govedo 124.923 124.447 116.598 110.285

prašiči 291.120 273.904 252.894 229.066

kopitarji 1.772 1.689 1.827 1.577

drobnica 10.239 9.286 10.226 8.793

brojlerji 32.626,366 31.629,786 31.581,139 33.338,111

purani 463.086 500.382 402.502 388.689

kunci 17.730 13.452 12.971 14.214

Grafa: Zakol rejnih žival, obdobje 2010 - 2013



govedo prašiči kopitarji drobnica brojlerji purani kunci0

100,000

200,000

300,000

400,000

500,000

600,000

Zakol živali v klavnicah, 2010 - 2013



100,000

200,000

300,000

400,000

500,000

600,000

Zakol živali v klavnicah, 2010 - 2013

govedo prašiči kopitarji drobnica brojlerji purani kunci

Preglednica št.2/2: Število kmetijskih gospodarstev, obdobje 2012-2013

Vrsta in kategorija živali

Število kmetijskihgospodarstev

2012

Število kmetijskihgospodarstev

2013

govedo 34.339 33.917

prašiči 18.920 18.331

kopitarji 7.429 8.745

drobnica 8.117 8.702

brojlerji 348 350

purani 43 46

Vir: SURS (gospodarstva, razen perutnine) in UVHVVR – zakol število živali in gospodarstva za rejo perutnine.

Opomba: Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo in je enotno vodena.

Podatki o gospodarstvih za rejo brojlerjev in puranov se nanašajo na gospodarstva, ki redijo živali za zakol v odobrenih klavnicah.

Graf: Število kmetijskih gospodarstev, obdobje 2012 - 2013



2012 20130

5,000

10,000

15,000

20,000

25,000

30,000

35,000

40,000

Število kmetijskih gospodarstev, 2012 - 2013

govedo prašiči kopitarji drobnica brojlerji purani

ZOONOZE IN NJIHOVI POVZROČITELJI, ZAJETI V POROČILO

V letu 2013 so v spremljanje vključene naslednje zoonoze oziroma njihovi povzročitelji:

Zoonoze in njihovi povzročitelji

Salmoneloza Salmonellaenterica subs. enterica

Kampilobakterioza Termotolerantni Campylobacter spp.

(Campylobacter jejuni, Campylobacter coli)

Okužbe z VTEC verotoksična Escherichia coli (VTEC)

(E. coli O157, O145, O111, O103, O26)

Jersinioza Yersinia spp.

(Yersinia pseudotuberculosis, Yersinia enterocolitica)

Listerioza Listeria monocytogenes

Okužbe z enterobaktri Enterobacter sakazakii (Cronobacter spp.)

Morski biotoksini DSP, ASP, PSP

Mikrobiološka onesnaženost školjk E.coli

Q mrzlica Coxiella burnetii

Okužbe z norovirusi Norovirusi

Okužbe z virusom hepatitisa A Virus hepatitisa A

Bruceloza Brucella abortus, Brucella melitensis, Brucella suis



Tuberkuloza Mycobacterium bovis

Steklina Lyssavirus

Trihineloza Trichinella spp.

Cisticerkoza Taenia saginata, Taenia solium

Ehinokokoza Echinococcus granulosus, Echinococcus multilocularis

Dermatofitoze Microsporum spp., Trichophyton spp.

SALMONELOZA

Povzročitelj: Salmonella spp.

Salmoneloza je zoonoza, ki jo povzročajo gibljive paličaste bakterije iz rodu Salmonella in lahko povzroči obolenje pri ljudeh in živalih. Poznamo več kot 2.600 serovarov salmonel. Prevalenca različnih serovarov pa se spreminja vsako leto. Salmonela se pojavlja po vsem svetu in ima različne poti okužbe. Hlevske živali se lahko okužijo z uživanjem okužene krme oziroma zaradi neupoštevanja biovarnostnih ukrepov v reji (odsotnost dezinfekcijskih barier pred objekti z živalmi, prisotnost glodavcev, insektov, prostoživečih ptic, vseljevanje novih živali iz rej z nepreverjenim statusom glede salmonele, nezadostno čiščenje in dezinfekcija objektov med enim in drugim ciklusom…).Rezervoar salmonele je nato prebavni trakt številnih domačih in divjih živali, zaradi česar se zaradi posredne ali neposredne kontaminacije znajde na živilih, tako živalskega kot ne živalskega izvora.

Rezervoar:

Rejne živali (predvsem perutnina), plazilci in divje živali (ptiči).

Načini prenosa:

Prenaša se predvsem z uživanjem termično slabo obdelanega perutninskega mesa ali domačih proizvodov, ki vsebujejo surova jajca, kot na primer tiramisu, majoneza in razne kreme. Surovo ali premalo termično obdelano meso (perutnina, mleto meso, klobase…) predstavljajo tudi tveganje za kontaminacijo drugih živil, če so med pripravljanjem jedi v stiku z ostalo hrano, ki kasneje ne bo termično obdelana (npr. solata). Bakterija se lahko prenaša tudi s premalo očiščenim kuhinjskim priborom, kot so noži, deske za rezanje ipd. ali z nezadostno higieno rok. Posebno pozorni moramo biti torej na higieno v kuhinji. Direktni prenos s človeka na človeka (fekalno-oralna pot) je tudi možen, pri tem pa je potrebno veliko število mikrobov (minimalno 1000 bakterij). (Salmonela se razmnožuje med 10 in 47°C. Odporna je na zmrzovanje, uniči pa jo segrevanje nad 70°C vsaj 15 sekund.)

Inkubacijska doba:

Od 6 do 72 ur, največkrat od 12 do 36 ur.



Simptomi:

Ljudje: Veliko primerov okužb teče v blagi obliki, lahko celo brez kliničnih znakov, kar pa je odvisno od števila zaužitih bakterij. V kolikor pa pride do kliničnih znakov se le ti odražajo kot slabost, driska, abdominalna bolečina, povišana telesna temperatura, bruhanje. Po navadi bolezen izzveni sama v nekaj dneh. Redkokdaj pride do sistemskega obolenja, npr. do septikemije, lahko pa pride tudi do kroničnih posledic, npr. reaktivnega artitisa. Smrtnost je navadno nizka (manj kot 1%).

Živali: Tako kot pri ljudeh tudi pri živalih veliko primerov poteka v subklinični obliki. Lahko pa se pri okuženih govedu, ovcah in konjih pojavijo klinični znaki; vročina, diareja in abortusi. Zlasti pri teletih je značilna visoka mortalnost. Klinični znaki pri prašičih pri prašičih, kozah in perutnini so manj pogosti.

Diagnoza:

Za potrditev okužbe je potrebna izolacija mikroorganizma iz vzorca blata ali krvi. Test za specifična protitelesa v krvi ni primeren.

Terapija:

Pri okužbi, kjer ni posebnih komplikacij, se pacientov z gastroenteritisom zaradi salmonele ne zdravi z antibiotiki, saj to podaljša obdobje izločanja bakterije iz organizma. V večini primerov zadostuje podporna terapija z nadomeščanjem izgubljene tekočine iz organizma.

Preventivni ukrepi:

Učinkovito ločevanje termično še ne obdelanih živil od gotovih jedi in zadostna termična obdelava živil sta bistvenega pomena, tako v gostinskih kot tudi trgovskih okoljih. Po obdelavi mesa perutnine je potrebno nujno oprati roke, preden se dotikamo druge hrane. Vsa oprema, ki je bila v stiku s surovim mesom ali jajci, mora biti umita z vročo vodo in detergentom. Pripravljeno hrano moramo shranjevati v hladilniku, ločeno od ostalih živil/surovin, in ne na sobni temperaturi.

SALMONELOZA PRI LJUDEH

Salmoneloza je že nekaj let med desetimi najpogosteje prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. V zadnjih 10 letih je bila najpogostejši bakterijski povzročitelj gastroenterokolitisov. Od leta 2009 dalje je za kampilobaktrom drugi najpogostejši povzročitelj gastroenterokolitisov. Dejstvo pa je, da se pri velikem številu gastrointestinalnih okužb, ne določi povzročitelja okužbe in je dejansko število okužb povzročenih s salmonelo verjetno večje.V letu 2013 je bilo prijavljenih 320 primerov salmoneloze pri ljudeh – vse starostne skupine (incidenca 15,54/100.000 prebivalcev). Potrdili so se naslednji serovari salmonel: S. Enteritidis (142x), S. Typhimurium ( 38x), S. Coeln (15x), S.Infantis (11x), S. Java (12x), S. Typhi (2x), salmonela skupine B (25x). Večina okužb se je zgodila spomladi in poleti. Število prijavljenih okužb pri ljudeh se je od leta 2003 znižalo za več kot 90%, ko je bilo prijavljenih 3980 primerov.

Preglednica št.3: Št. prijav salmoneloze pri ljudeh, obdobje 2003 - 2013

Leto 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 3.980 3.247 1.519 1.519 1.346 1.033 627 347 403 393 320



2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

5001,0001,5002,0002,5003,0003,5004,0004,500

3,980

3,247

1,519 1,519 1,3461,033

627347 403 393 320

Št. prijav salmoneloze pri ljudeh, 2004-2013

SALMONELOZA V ŽIVILIH

Vzorčenje živil živalskega in ne živalskega izvora za ugotavljanje prisotnosti bakterije Salmonella spp. je bilo opravljeno v skladu s programom uradnega vzorčenja UVHVVR. Vzorčenje se je izvajalo v odobrenih in registriranih obratih za proizvodnjo živil in v obratih prodaje na drobno. Vzorčili so se mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje, mleto meso, mesni pripravki, žive školjke, sveža listnata zelenjava, mlečni izdelki, sveže meso in mesni pripravki perutnine, kalčki, semena za kaljenje, delikatesna živila, kremne slaščice, sveže meso prašičev in sveža zelišča.

Pri živilih živalskega izvora se je prisotnost salmonele ugotovila pri 2,9% od skupno 911 uradnih vzorcev, ki so bili odvzeti v okviru programa monitoringa zoonoz. Vendar je bilo neskladje z zakonodajo ugotovljeno le pri 1,6% vzorcev. En vzorec živih školjk in 14 vzorcev mesnih pripravkov perutnine so bili skladno z določili Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ocenjeni kot nezadovoljivi oz. kot živila, ki niso varna za prehrano ljudi. Pri 1,4% vzorcev živil živalskega izvora se je ugotovila prisotnost salmonele, vendar pa so bila živila po določilih Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ocenjena kot varna za prehrano ljudi. Pri vzorcih živil živalskega izvora so bili potrjeni naslednji serovari: S.Kottobus, S.Infantis, S.Kentucky, S.Newport, S.Saintpaul, S.Stanley; vsi navedeni serovari razen S.Infantis so bili ugotovljeni po enkrat. Prisotnost S. Enteritidis in S. Typhimurium se ni potrdila v nobenem izmed analiziranih vzorcev. Pri vzorcih živil neživalskega izvora se prisotnost bakterije Salmonella spp. ni ugotovila v nobenem izmed 530 analiziranih vzorcev.

Na področju prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitne vode ter varnosti in prehranske vrednosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu se je uradni nadzor izvajal s strani ZIRS.V sklopu izvajanja uradnega nadzora se je v letu 2013 na ugotavljanje prisotnosti bakterije Salmonella spp. vzorčilo vnaprej narezano sadje, sladoled, kremne slaščice, delikatesna živila, živila za posebne zdravstvene namene, namenjena za neposredno uživanje, živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom, dehidrirane nadaljevalne formule in dehidrirane začetne formule za dojenčke ter dehidrirana dietetična živila za posebne zdravstvene namene namenjena dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev. Skupaj se je vzorčilo 250 vzorcev. V nobenem izmed analiziranih vzorcev se prisotnost bakterije Salmonella spp. ni ugotovila.

Preglednica št.4: Št. odvzetih in št. pozitivnih vzorcev na prisotnost salmonele, VURS/UVHVVR in ZIRS, IRSKGH, obdobje 2008-2013

Pov Matriks 2008 2009 20104 20114 20124 20133+4



zročitelj

Št.

Št.

Št.

Št.

Št.

Št. +

Salm

onel

la s

pp.

Mleko in mlečni izdelki iz surovega ali termiziranega mleka 83 0 50 0 94 0 128 0 0 0 18 0

Mesni izdelki za neposredno uživanje 0 0 100 0 196 0 364 0 95 1 42 0

Mleto meso in mesni pripravki (goveje in svinjsko meso) 405 8 235 4 0 0 0 0 19 0 80 0

Ribiški proizvodi in žive školjke 0 0 50 0 5 0 40 0 69 0 16 1

Sveže meso in mesni pripravki iz perutninskega mesa 459 7 185 9 0 0 0 0 0 0 121

14

Delikatesna živila 640 0 650 0 250 0 242 0 200 0 258 0

Sveža listnata zelenjava 0 0 0 0 61 0 103 1 95 0 157 0

Predelana živila 0 0 0 0 0 0 10 0 18 0 0 0

Sendviči 0 0 0 0 0 0 0 0 50 0 0 0

Kalčki 0 0 0 0 0 0 0 0 20 0 20 0

Semena za kaljenje/jedilna 0 0 0 0 9 0 20 0 20 0 21 0

Sveža zelišča / začimbe 0 0 501 0 20 0 40 0 10 0 10 0

Sveži nepasterizirani sadni in zelenjavni sokovi 0 0 50 0 43 0 0 0 0 0 0 0

Sladoled 100 0 100 0 100 0 100 0 50 0 50 0

Kremne slaščice 300 0 250 0 100 0 200 0 150 1 2144 0

Čokolada 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0

čaji 0 0 0 0 40 0 20 0 0 0 0 0

Vnaprej narezano sadje in zelenjava namenjena za neposredno uživanje 0 0 300 0 100 0 0 0 0 0 202 0

Dehidrirane začetne formule za dojenčke in dehidrirana dietetična živila za posebne zdravstvene namene namenjena dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev

10 0 10 0 15 0 10 0 10 0 10 0

Dehidrirane nadaljevalne formule 0 0 0 0 15 0 10 0 10 0 10 0

Živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom 0 0 0 0 10 0 10 0 10 0 5 0

Živila za posebne zdravstvene namene, namenjena za neposredno uživanje

0 0 0 0 10 0 5 0 0 0 5 0



Opombe: 1 V letu 2009 so bili v preskušanje vključeni vzorci svežih in suhih začimb in zelišč.2 V letu 2013 so bili analizirani samo vzorci vnaprej narezanega sadja za neposredno uporabo.3 V sklopu paketa živil »Sveže meso in mesni pripravki iz perutninskega mesa« so bili skladno z določili Uredbe

Komisije (ES) št. 2073/2005 nezadovoljivi le vzorci mesnih pripravkov iz mesa perutnine, v sklopu paketa »Ribiški proizvodi in žive školjke« pa vzorec školjk.

4 Skupno število vzorcev za UVHVVR, IRSKGH in ZIRS.

SALMONELOZA PRI ŽIVALIH

Perutnina

Spremljanje in nadzor salmonel v matičnih jatah, jatah nesnic, jatah brojlerjev in jatah puranov se izvaja na podlagi nacionalne zakonodaje in na podlagi Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljev zoonoz, ki se prenašajo z živili ter Uredb Komisije o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 glede določitve ciljev Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti nekaterih serotipov salmonel v posameznih jatah perutnine ter Uredbe Komisije glede posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov nadzora. Za doseganje ciljev Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti določenih serotipov salmonel pri perutnini so pripravljeni nacionalni programi nadzora salmonel pri perutnini ki so objavljeni na zunanji spletni strani UVHVVR. Nacionalni programi nadzora so dostopni na spletni strani: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/programi_nadzora_salmonel/nacionalni_programi_nadzora/

V okviru nacionalnih programov nadzora salmonel so vzorčenje v jatah perutnine izvajali nosilci dejavnosti reje perutnine ter valilnic in uradni veterinarji UVHVVR. Preiskave vzorcev, ki so jih odvzeli nosilci dejavnosti, so bile opravljene v laboratorijih, ki so vpisani v seznam laboratorijev pri UVHVVR, preiskave uradnih vzorcev pa so bile opravljene v imenovanih laboratorijih. Poleg uradnega vzorčenja so se na gospodarstvih za rejo matičnih jat, jat nesnic, jat brojlerjev in jat puranov ter v valilnicah opravljali tudi uradni rutinski pregledi. Uradni rutinski pregledi vključujejo poleg preverjanja izvajanja monitoringa salmonel in vodenja evidenc tudi preverjanje biovarnostnih pogojev na gospodarstvu, vključno s pogoji določenimi v Prilogi I Del A Uredbi (ES) št. 852/2004 (splošne določbe o higieni za primarno proizvodnjo).V primeru ugotovitve Salmonella enteritidis oz. Salmonella typhimurium so uradni veterinarji nosilcem dejavnosti odredili ukrepe predpisane v Prilogi II Uredbe (ES) št. 2160/2003 ter ukrepe predpisane v nacionalni zakonodaji ter preverjali pravilnost izvajanja odrejenih ukrepov.

Povzetek nadzora pri perutnini za leto 2013

Na področju spremljanja salmonel v matičnih jatah, jatah nesnic, jatah brojlerjev in jatah puranov smo v RS pri vseh navedenih vrstah perutnine dosegli predpisan cilj Unije za zmanjšanje razširjenosti salmonel.

Pri matičnih jatah v letu 2013 serovari S.Enteritidis, S.Typhimurium, S.Hadar, S.Virchow in S.Infantis za katere je določen cilj Unije niso bili ugotovljeni v nobeni matični jati. V primerjavi z letom 2012 je bil v letu 2013 višji % matičnih jat z ugotovljeno Salmonella spp. saj je znašal 2,8% (v letu 2012 0%). V letu 2013 je bila Salmonella spp. ugotovljena pri 3.8 % odraslih jat nesnic, od tega je bil odstotek jat pozitivnih na S. Enteritidis / S. Typhimurium 1,1%, kar je za 0,5% več kot v letu 2012. Ne glede na to pa je bil odstotek jat z ugotovljeno S. Enteritidis /S. Typhimurium v letu 2013 še vedno nižji od določenega cilja Unije (2% jat pozitivnih na S. Enteritidis /S. Typhimurium). V jatah brojlerjev je bil odstotek jat pozitivnih na Salmonella spp. 2,3% od tega je bil odstotek jat pozitivnih na S.Enteritidis / S.Typhimurium 0,14%. Tudi v letu 2013 je bil v jatah brojlerjev najpogosteje ugotovljen serovar S.Infantis, ki je bil ugotovljen v približno enakem številu jat kot v letu 2012. V letu 2013 serovara S.Enteritidis / S.Typhimurium za katere je določen cilj Unije v jatah puranov nista bila ugotovljena. Prav tako je bil odstotek jat puranov z ugotovljeno Salmonella spp. (2,9%) približno enak kot v letu 2012 (3,1%).



Matične jate

V letu 2013 je bilo opravljeno vzorčenje in preiskave na salmonelo v 139 odraslih matičnih jatah in 101 vzrejni matični jati. Salmonela je bila ugotovljena v 4 odraslih matičnih jatah, v vzrejnih matičnih jatah pa salmonela v letu 2013 ni bila ugotovljena. V 3 odraslih matičnih jatah je bila ugotovljena S. Ohio in v 1 odrasli matični jati S. Stanleyville. Uradno vzorčenje v odraslih matičnih jatah je bilo v letu 2013 opravljeno v 139 jatah na gospodarstvu in 119 jatah v valilnici. Skupno je bilo pri uradnem vzorčenju na prisotnost salmonel preiskanih 346 vzorcev vpojnih obuval in 186 vzorcev jajčnih lupin.

Preglednica št.5: Št. pregledanih in št. pozitivnih matičnih jat kokoši na prisotnost salmonele, 2007-2013

Matične jate kokoši 2007 2008 2009 2010

Odvzem vzorca

Vrsta vzorca Vrsta živali

Št. vz. jat

+SE1

ST

Št. vz. jat

+SE1

ST

Št. vz. jat

+SE1

ST

Št. vz. jat

+SE1

ST

Gospodarstvo

Feces, prah

Matične jate kokoši

Vzrejne 86 0 0 91 0 0 118 1 0 94 0 0

Odrasle 118 0 0 151 1 1 155 0 0 165 0 0

Matične jate kokoši 2011 2012 2013

Odvzem vzorca Vrsta vzorca Vrsta živali Število

vz. jat +SE1

STŠtevilo vz. jat +

SE1

STŠtevilo vz. jat +

SE1

ST

Gospodarstvo Feces, prah

Matične jate kokoši

Vzrejne 116 5 0 100 0 0 101 0 0

Odrasle 160 2 2 144 0 0 139 4 0

(1) SE/ST: število jat kjer je bil ugotovljen serovar Enteritidis ali Typhimurium(2) pri vzorčenju perutnine na gospodarstvu, vzorčeno enoto predstavlja jata perutnine

Jate nesnice

V okviru nacionalnega programa nadzora salmonel v jatah kokoši nesnic (Gallus gallus), ki vključuje vzorčenje nosilcev dejavnosti in uradno vzorčenje, je bilo opravljeno vzorčenje in preiskave na salmonelo v 182 odraslih in 131 vzrejnih jatah nesnic. Salmonela je bila ugotovljena v 7 odraslih in 1 vzrejni jati nesnic. Uradno rutinsko vzorčenje je bilo opravljeno na vseh gospodarstvih z več kot 1000 nesnicami in na približno eni tretjini gospodarstev z manj kot 1000 nesnicami. Salmonela je bila ugotovljena v eni vzrejni jati nesnic (S. Coeln). V odraslih jatah nesnic je bila, od skupno 182 vzorčenih jat, salmonela ugotovljena v 7 jatah. V dveh jatah odraslih nesnic je bila ugotovljena S. Enteritidis, v dveh jatah S. Ohio, v po eni jati pa S. Coeln, S. Agona in Salmonella skupine O7. Uradno vzorčenje je bilo opravljeno v 74 jatah, od tega je bilo 61 jat vzorčenih na gospodarstvih z več kot 1000 nesnicami in 13 jat na gospodarstvih z manj kot 1000 nesnicami. Poleg uradnega rutinskega vzorčenja je bilo v eni jati opravljeno tudi uradno vzorčenje v skladu s točko 4. točko Dela D Priloge II Uredbe (ES) 2160/2003 zaradi ugotovitve S. Enteritidis v vzorcu nosilca dejavnosti, v treh jatah je bilo uradno vzorčenje opravljeno zaradi ugotovitve S.Enteritidis na gospodarstvu ter v eni jati zaradi vselitve v hlev, kjer je bila v predhodni jati ugotovljena S.Enteritidis. Uradno vzorčenje je bilo opravljeno tudi v eni vzrejni jati nesnic zaradi ugotovljenih neskladnosti pri uradnem rutinskem pregledu.

Preglednica št.6: Št. vzorčenih in št. pozitivnih jat kokoši nesnic na prisotnost salmonele, 2007-2013

Jate kokoši nesnic 2007 2008 2009 2010

Odvz. vz.

vrsta

vrsta živali Št. + SE1 Št. + SE1 Št. + SE1 Št. + SE1



vz.vz. jat

STvz. jat

STvz.jat

STvz. jat

ST

Gospodarstvo

Feces, prah

matične jate

kokoši

vzrejne 67 4 2 99 0 0 129 8 0 114 4 0

odrasle 179 11 9 172 18 15 209 19 7 202 9 1

Jate kokoši nesnic 2011 2012 2013

Odvz. vz.

vrsta vz. vrsta živali

Št. vz.jat

+SE1

STŠt. vz.

jat+

SE1

STŠt. vz.

jat+

SE1

ST

Gospodarstvo

Feces, prah

matične jate

kokoši

vzrejne 140 1 0 134 2 0 131 1 0

odrasle 185 1 0 161 2 1 182 7 2


Jate brojlerjevV okviru nacionalnega programa nadzora salmonel v jatah brojlerjev je bilo v letu 2013 pred zakolom testiranih 2218 jat brojlerjev, pri čemer je bila salmonela ugotovljena v 50 jatah na 33 gospodarstvih. Na 22 gospodarstvih je bila salmonela ugotovljena v 1 jati, na 6 gospodarstvih v 2 jatah, na 4 gospodarstvih v 3 jatah in na 1 gospodarstvu v 4 jatah brojlerjev. Ugotovljeni so bili naslednji serovari: S. Infantis (v 42 jatah), S. Coeln (v 2 jatah), S. Enteritidis (v 2 jatah) in v po eni jati S. Corvallis, S. Senftenberg, S. Typhimurium in S. Saintpaul. Uradno rutinsko vzorčenje je bilo opravljeno v 43 jatah na 42 gospodarstvih z več kot 5000 brojlerji. Skupaj je bila pri uradnem rutinskem vzorčenju salmonela ugotovljena v 9 jatah, pri čemer je bila v 8 jatah ugotovljena S. Infantis in v 1 jati S. Coeln.

Preglednica št.7: Št. vzorčenih in število pozitivnih jat brojlerjev na prisotnost salmonele, 2007-2013

Jate brojlerjev 2007 2008 2009

odvzem vzorca

vrsta vzorca

vrsta živali

Št. vz.jat + SE1

STŠt. vz.

jat + SE1

STŠt. vz.

jat + SE1

ST

gospodarstvo feces brojlerji 2.491 44 4 3.036 10 0 3.080 23 0

Jate brojlerjev 2010 2011 2012 2013

odvzem vzorca

vrsta vzorca

vrsta živali

Št. vz.jat + SE1

STŠt. vz.

jat + SE1

STŠt. vz.

jat + SE1

STŠt. vz.

jat + SE1

ST

gospodarstvo feces brojlerji 2.153 24 1 2.226 27 3 2.202 49 0 2.218 50 3


Jate puranov

V okviru nacionalnega programa nadzora salmonel v jatah puranov je bilo v letu 2013 pred zakolom testiranih 137 jat puranov. Salmonela je bila ugotovljena v 4 jatah puranov, pri čemer je bila v 2 jatah salmonela ugotovljena dvakrat zaradi ločenega vzorčenja puric in puranov. V eni jati je bila dvakrat ugotovljena S. Chartres, v eni jati je bila ugotovljena S. Chartres in S. Saintpaul, v eni jati S. Agona in v eni jati S. Stanley. Uradno vzorčenje je bilo opravljeno v eni ali več jatah na 13 gospodarstvih z več kot 500 purani. Skupaj je bilo uradno vzorčenih je bilo 17 jat puranov, salmonela pa je bila pri uradnem vzorčenju ugotovljena v 1 jati (S. Saintpaul).



Preglednica št.8: Št. vzorčenih in št. pozitivnih jat puranov na prisotnost povzročitelja salmoneloze, 2007-2013

Jate puranov 2007 2008 2009 2010

odvzem vzorca

vrsta vzorca

vrsta živali

število vzorč.jat

+ SE1

ST

število vzorč.jat

+ SE1

ST

število vzorč.jat

+ SE1

ST

število vzorč.jat

+ SE1

ST

gospodarstvo feces purani121 4 0 190 5 0 159 0 0 112 1 0

1343 29 4 / / / / / / / / /

Jate puranov 2011 2012 2013

odvzem vzorca

vrsta vzorca

vrsta živali

Št. vz.jat + SE1

ST

Št. vz.jat

+ SE1

STŠt. vz.jat + SE1

ST

gospodarstvo feces purani 122 4 0 129 4 0 137 4 0

(1) SE/ST: število jat kjer je bil ugotovljen serovar Enteritidis ali Typhimurium(2) pri vzorčenju perutnine na gospodarstvu, vzorčeno enoto predstavlja jata perutnine(3) vzorci odvzeti v okviru temeljne študije

GovedoV letu 2010 – 2013 se aktivni monitoring pri govedu in drobnici ni izvajal. Bolezen se spremlja na podlagi kliničnih znakov oziroma na podlagi detekcije salmonele pri drugih živalih na istem gospodarstvu, v skladu z nacionalno zakonodajo, na podlagi katere se izvaja Nacionalni program nadzora. V letu 2013 se pri govedu ni potrdil noben primer salmoneloze.

Preglednica št.9: Št. odvzetih in število pozitivnih vzorcev na povzročitelja salmoneloze pri govedu in drobnici, 2005-2009

2005 2006 2007 2008 2009

povzročiteljmesto

odvzema vzorca

matriks vrsta živali število

analiz + število analiz + število

analiz + število analiz + število

analiz +

Salmonella spp. klavnica feces

drobnica 0 0 0 0 236 4 0 0 103 1

govedo 232 1 236 3 199 2 386 1 0 0

V letu 2009 je bil od 103 odvzetih vzorcev povzročitelj salmoneloze ugotovljen v enem vzorcu. Izoliran je bil serovar Kottbus. V letih 2010 - 2013 se vzorčenje fecesa govedi in drobnice za analizo na prisotnost salmonele ni izvajalo. Bolezen se spremlja na podlagi kliničnih znakov in/oziroma na podlagi detekcije salmonele pri drugih živalih na istem gospodarstvu, v skladu z nacionalno zakonodajo, na podlagi katere se izvaja Nacionalni program nadzora. V letu 2011 se pri govedu ni potrdil noben primer salmoneloze.

Prašiči

Pri prašičih se v okviru izvajanja nadzora nad salmonelo izvaja pasivni monitoring na gospodarstvih. Vzorčenje na salmonelo se pri prašičih opravi v primeru pojava kliničnih znakov oziroma detekcije salmoneloze pri drugih živalih na istem gospodarstvu, skladno z nacionalno zakonodajo. V letu 2013 ni bil potrjen noben primer salmoneloze. Podrobnejši podatki glede spremljanja salmoneloze pri prašičih so objavljeni v Letnih poročilih monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz iz preteklih let, ki so objavljeni na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.



Preglednica št.10: Rezultati vzorčenja za preiskavo na prisotnost povzročitelja salmoneloze pri prašičih, 2006-2013

Salmoneloza pri prašičih 2006 2007 2008 2009 2010

povzročiteljmesto

odvzema vzorca

matriksŠt.

analiz+ Št.

analiz + Št. analiz +

št. pregledanih

gospodarstev+ Št.

analiz +

Salmonella

klavnicabezgavke 224 5 443* 27 0 0 0 0 384 18

bris trupa 35 0 442* 0 0 0 0 0 0 0

gospodarstvo feces,prah 0 0 0 0 0 0 0 0 384 21

Salmoneloza pri prašičih 2011 2012 2013

povzročiteljmesto odvzema

vzorca matriks Št. analiz + Št. analiz+

Št. analiz +

Salmonellaklavnica

bezgavke 0 0 0 0 0 0

bris trupa 0 0 0 0 0 0

gospodarstvo feces,prah 3 2 0 0 0 0

* Vzorci odvzeti v okviru usklajenega programa spremljanja na nivoju EU

SALMONELOZA V KRMI

Uradni nadzor na področju krme je potekal v skladu z planom dela UVHVVR ter smernicami in navodili za izvajanje uradnega nadzora na področju krme.

V letu 2013 je bilo na prisotnost salmonele pregledanih 73 vzorcev krme. Vzorčenje se je izvajalo pri registriranih in odobrenih nosilcih dejavnosti poslovanja s krmo. Vzorčene in analizirane so bile krmne mešanice in posamična krmila živalskega in ne živalskega izvora. V vzorcu krmne mešanice za prašiče pitance je bila ugotovljena prisotnost S. Tennesse in S. enteritica subs. enteritica.

V okviru izvajanja uradnega nadzora od leta 2007, serovara Enteritidis ali Typhimurium nista bila izolirana.



KAMPILOBAKTERIOZA

Povzročitelj: Termotolerantni Campylobacter spp.: Campylobacter jejuni, Campylobacter coli, Campylobacter upsaliensis, Campylobacter lari.

Kampilobakterioza je infekcijska bolezen, ki jo povzročajo termotolerantne bakterije iz rodu Campylobacter. Bakterije iz rodu Campylobacter so gram negativne, spiralno zavite paličice. So mikroaerofilne in najbolje rastejo v atmosferi s 5-10% kisika. Optimalne temperature rasti so od 37ºC do 45ºC. Kampilobakter se pojavlja po vsem svetu, predvsem v toplejših krajih. Najpogostejša predstavnika izmed patogenih vrst sta C. jejuni in C. coli, malo manj pogosta pa C. lari in C. upsaliensis, vendar lahko tudi ostale vrste kampilobaktra lahko povzročijo obolenje pri ljudeh. Najpomembnejši sta termotolerantni vrsti C. jejuni in C. coli, ki povzročata veliko črevesnih okužb ljudi. Za človeka in živali so patogene, a je okužba živali pogosto asimptomatska.

V primerjavi s pogostostjo ostalih povzročiteljev gastroenteritisov je značilno, da število kampilobakterioz narašča in je preseglo število salmoneloz. Kampilobakter je glavni povzročitelj bakterijskih gastroenteritisov pri ljudeh v Sloveniji in v Evropi. V Sloveniji število obolelih za kampilobakteriozo že tretje leto presega število zbolelih za salmonelozo.

Rezervoar:

Kampilobaktri so bakterije, katerih naravni življenjski prostor je črevesje ptičev in sesalcev. Zato jih pogosto izolirajo zlasti iz prebavil perutnine lahko pa tudi drugih klavnih živali, kot na primer prašičev, govedi, ovc, lahko pa tudi domačih ljubljencih, kot so psi in mačke. Njegovo prisotnost so potrdili tudi pri divjih pticah in okoljski vodi. Posredno pa lahko tekom proizvodnega procesa pride tudi do okužbe živil, s katerimi se potem lahko okuži človek.

Navzkrižna kontaminacija pri pripravi živil predstavlja veliko tveganje za kontaminacijo drugih živil namenjenih za neposredno uživanje in posledično okužbo z omenjeno bakterijo. Čeprav se sveže



meso smatra kot glavni vir kontaminacije živil, sta bila surovo mleko in kontaminirana voda ugotovljena kot razlog okužbe tako pri velikih kot malih izbruhih.

Načini prenosa:

Pri ljudeh se navadno bakterija prenaša s hrano, največkrat z zaužitjem premalo termično obdelanega perutninskega mesa. Meso prašičev in prežvekovalcev se šteje, da predstavljajo relativno nizko tveganje za potrošnike. Predvsem moramo biti pozorni, da med pripravo hrane ne prenašamo bakterij s surovega mesa na druga živila. Direkten prenos s človeka na človeka (fekalno-oralna pot) je redek.

Ne razmnožujejo se pri temperaturah pod 30ºC (torej v živilih običajno ne, če jih pravilno hranimo). So zelo občutljivi na povišano temperaturo. Pasterizacija jih uniči. Zagotavljanje hladne verige, higiena pri rokovanju s surovim mesom, izogibanje navzkrižni kontaminaciji še zlasti živil namenjenih za neposredno uživanje ter temeljita termična obdelava živil so najboljša preventiva proti okužbi s kampilobaktrom.

Inkubacijska doba:

Od 2 do 5 dni, odvisno od števila zaužitih bakterij. So izjemno infektivni, zato okužbo lahko povzroči že minimalno število celic, 500 do 1000.

Simptomi:

Okužba je pogosto asimptomatska. V kolikor pride do obolenja, se bolezen pri ljudeh odrazi v obliki trebušnih krčev, vodene, lahko tudi krvave driske, glavobola, slabosti in povišane telesne temperature. Navadno okužba sama izzveni po nekaj dneh. Lahko pa pride tudi do Guillain-Barrejevega sindroma, kjer pride do okvare perifernega živčnega sistema, mišične paralize, respiratornih težav, hude nevrološke disfunkcije in celo smrti.

Diagnoza:

Potrjena je ob izolaciji bakterije Campylobacter spp. iz fecesa.

Terapija:

Bolezen po navadi izzveni sama, zato je zadostna podporna terapija z rehidracijo in elektroliti. Antibiotike se uporabi po potrebi pri otrocih, pacientih s povišano temperaturo in imunosupresijo.

Preventiva:

Zamrzovanje zmanjša število bakterij v surovem mesu. Zelo pomembna je temeljita termična obdelava živil – visoka temperatura ubije Campylobakter. Piščančji izdelki se morajo temeljito kuhati/peči, da ni meso rdeče in sok okoli mesa bister. Temperatura v notranjosti izdelka mora doseči 70° C za 2 minuti. Preprečevati moramo navzkrižno kontaminacijo z upoštevanjem dobre prakse glede rokovanja z živili. Uporabljati moramo ločen pribor za surova in termično obdelana živila. Rokovanje in shranjevanje surovega mesa in njegovega soka mora biti ločeno od termično obdelanih živil. Pomembno je tudi temeljito umivanje rok osebja med rokovanjem s surovimi in termično obdelanimi živili ter uporaba pitne vode za vse korake v procesu/pripravi živil.

KAMPILOBAKTERIOZA PRI LJUDEH



Kampilobaktri so od leta 2009 do 2013, najpogostejši bakterijski povzročitelji gastroenterokolitisov v Sloveniji. V letu 2013 je bilo 1027 prijav (incidenca 49,88/100.000 prebivalcev). Do okužb je najpogosteje prišlo spomladi in poleti. Prevladuje C.jejuni, sledi C.coli, nato C.spp. in C.upsaliensis, pri 46 primerih pa determinacija vrste ni bila narejena.

V letih od 2001 do 2003 je število prijav upadalo, leta 2004 je število prijav v primerjavi z letom 2003 naraslo za 19,4%, leta 2005 v primerjavi z letom 2004 za 3%, v letu 2006 pa je upadlo za 9%. Leta 2007 je število prijav v primerjavi z letom 2006 poraslo za 12%. V letu 2007 je bilo 1075 prijav, incidenca je znašala 53,72/100.000 prebivalcev. V letu 2008 se je število prijav v primerjavi z letom 2007 znižalo za 17% (888 prijav). Od leta 2008 do 2013 število prijav ostaja na približno enaki ravni. Umrl ni nihče. Izbruhov se v zadnjih petnajstih letih ni zaznalo.

Preglednica št.10: Število prijav kampilobakterioze pri ljudeh v RS, obdobje 2000-2013

Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 1331 1297 1227 890 1063 1088 944 1075 888 921 999 986 934 1027

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

200

400

600

800

1000

1200

1400 1331 1297 1227

8901063 1088

9441075

888 921999 986 934

1027

Št. prijav kampilobakterioze pri ljudeh, 2000-2013

KAMPILOBAKTERIOZA V ŽIVILIH

Z omenjeno bakterijo so lahko kontaminirana različna živila, zlasti meso, surovo mleko, mlečni izdelki, in manj pogosto proizvodi ribištva, školjke in sveža zelenjava. V okviru izvajanja uradnega nadzora v letu 2013, se je spremljanje bakterije Campylobacter spp. izvajalo pri živilih živalskega izvora (svežem mesu in mesnih pripravkih brojlerjev in puranov) ter sveži listnati zelenjavi. Poleg vzorčenja živil se je na klavnicah izvajalo tudi vzorčenje vratne kože trupov brojlerjev z namenom ugotavljanja stopnje kontaminacije s kampilobaktrom na trupih brojlerjev.

Pri živilih živalskega izvora se je z metodo determinacije rodu in vrste prisotnost bakterije Camyplobacter spp. ugotovila pri 64 vzorcih (52%) od skupno 123 analiziranih vzorcev. Prevladuje C. coli, sledi C.jejuni. S števno metodo je bila prisotnost Camyplobacter spp. ugotovljena v 28 vzorcih vendar je bila vrednost 1000 cfu/g presežena le pri 3 vzorcih (2,4%). Prisotnost bakterije Campylobacter spp. v sveži listnati zelenjavi se ni potrdila v nobenem izmed 157 analiziranih vzorcev. V večini analiziranih vzorcev svežega mesa in mesnih pripravkov brojlerjev in puranov se je ugotovila prisotnost Campylobacter jejuni, v manjšem številu je bil ugotovljen Campylobacter coli, v majhnem deležu pa sta bila ugotovljena Campylobacter coli in Campylobacter jejuni skupaj.



Pri ugotavljanju kontaminacije trupov brojlerjev je bila prisotnost Camyplobacter spp. ugotovljena v 103 vzorcih, z uporabo števne metode pa v 94 vzorcih, od skupno 125 preiskanih vzorcev. Vrednosti nad 1000 cfu/g so bile ugotovljene pri 32 vzorcih vratne kože (25,6%).

Preglednica št.11: Rezultati vzorčenj živil živalskega izvora, v proizvodnji, obdobje 2005 - 2013

Campylobacter spp.

2005 2006 2007 2008 2009

št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+

Vrs

ta v

zorc

a in

živ

ali

Mes

o

govedo 109 0 154 0 164 1 265 2 0 0

prašič 101 0 159 0 162 5 281 3 0 0

brojler 73 26 336 134 295 169 0 0 101 68

puran 26 1 79 7 102 37 0 0 24 2

Kož

a

brojler 0 0 0 0 365 232 420 338 149 125

puran 0 0 0 0 129 54 88 41 0 0

Campylobacter spp.

2010 2011 2012 2013 1

št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+

Vrs

ta v

zorc

a in

živ

ali

Mes

o

govedo 0 0 0 0 0 0 0 0

prašič 0 0 0 0 0 0 0 0

brojler 100 79 205 90 66 46 111 64

puran 49 5 0 0 0 0 12 1

Kož

a

brojler 99 92 100 92 30 23 125 103

puran 50 15 0 0 0 0 0 0

1 V tabeli je navedeno število pozitivnih rezultatov ugotovljenih z uporabo metode determinacije rodu in vrste.

Podrobnejša pojasnila o uporabljenih metodah preiskav in rezultatih analiz na kampilobakter za pretekla leta so navedena v Letnih poročilih zoonoz, ki so objavljen na spletni strani UVHVVR: http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/zoonoze/



2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

100200300400

73

336 295

0101 100

20566 111

26134 169

068 79 90 46 64

Primerjava št. vzetih vzorcev in št. pozitivnih vzorcev na kampilobakter, obdobje 2005-2013

Meso brojlerjev št. analiz

Meso brojlerjev št.+

Preglednica št.12: Rezultati preiskav na prisotnost kampilobaktrov, v maloprodaji, obdobje 2004-2013

PREISKAVE REZULTATI

Leto Vrsta vzorca Živalska vrsta

Število odvzetih vz.

Število + vzorcev

% + vzorcev

2004Meso perutnina 100 39 39

Mlečni izdelki (sir) 70 0 0

2005 Predpakirano meso perutnina 106 47 44

2006 Predpakirano meso perutnina 100 59 59

2007

Predpakirano mesobrojler 343 230 67

puran 42 14 33

Sveža listnata zelenjava RTE 150 1 0,67

Delikatesne solate s termično obdelanimi ŽŽI 200 0 0

2008

Predpakirano meso brojler 315 235 75

puran 69 18 26

Delikatesne solate s termično obdelanimi ŽŽI 100 0 0

2009

Meso

brojler 106 83 78,3

puran 28 11 39,3

raca 1 1 100

Mesni pripravki s perutninskim mesom – ki se morajo pred zaužitjem termično obdelati

brojerpuran

50 22 44

Sadje in zelenjava - narezana 300 0 0

2013 Sveža listnata zelenjava 157 0 0

V letih 2010, 2011, 2012 se prisotnosti termotolerantnih bakterij Campylobacter spp. v vzorcih živil v maloprodaji, v okviru programa ni spremljalo.

KAMPILOBAKTERIOZA PRI ŽIVALIH



V letu 2013se je v okviru programa monitoringa zoonoz v klavnicah izvajalo vzorčenje fecesa brojlerjev z namenom ugotavljanja razširjenosti kampilobaktra v jatah brojlerjev. Vse živali so bile slovenskega porekla.

Prisotnost kampilobaktra v fecesu brojlerjev se je ugotavljala samo z metodo determinacije rodu in vrste. Prisotnost kampilobaktra je bila ugotovljena v 94 vzorcih (75,2%) od 125 analiziranih vzrocev. V večini vzorcev fecesa se je ugotovila prisotnost C. jejuni, nato C. coli, v majhnem deležu pa C. coli in C. jejuni skupaj.

Na podlagi rezultatov uradnega nadzora v letu 2013 ugotavljamo, da večletni trend pojavnosti kampilobaktra v jatah brojlerjev ostaja približno enak (povprečno 74%)

Preglednica št.13: Rezultati preiskav na prisotnost kampilobaktrov v vzorcih, odvzetih v klavnicah, obdobje 2005-2013

PREISKAVE2005 2006 2007 2008 2009

povzročitelj Vz. Vrsta živali št.

analiz št.+ št. analiz št.+ št.

analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+

Cam pylo

bact er

slep o

brojler 306 199 311 225 372 281 420 325 157 115puran 0 0 76 48 135 69 87 59 0 0

PREISKAVE2010 2011 2012 2013

povzročitelj vzorec vrsta

živali št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+ št. analiz št.+

Cam

pyl

oba

cter

slep

o čr

evo brojler 100 88 100 77 41 26 125 94

puran 48 26 0 0 0 0 0 0

Opomba:Podrobnejša pojasnila o uporabljenih metodah preiskav in rezultatih analiz na kampilobakter za pretekla leta so navedena v Letnih poročilih zoonoz, ki so objavljen na spletni strani UVHVVR:http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zivila/zoonoze/

Preglednica št.14: Delež pozitivnih vzorcev na kampilobakter pri brojlerjih, 2005-2013

Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 65% 72,3% 75,5% 77,3% 73,3% 88% 77% 63% 75,2%

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130%

50%100%

65.00% 72.30% 75.50% 77.30% 73.30% 88.00% 77.00% 63.00% 75.20%

Delež poz. vzorcev na kampilobakter pri brojlerjih, 2005 - 2013

Preglednica št.15: Št. odvzetih in pozitivnih vzorcev odvzetih pri govedu in prašičih, 2008 in 2009



Campylobacter spp.

živalska vrsta matriks

2008 2009

št. vzorcev + št. vzorcev +

govedofeces

385 30 0 0

prašiči 0 0 261 61

V letih od 2010 do 2013 se vzorčenje za ugotavljanje termotolerantnih kampilobaktrov pri govedu in prašičih ni izvajalo.

OKUŽBE Z ESCHERICHIA COLI , KI PROIZVAJA VEROTOKSIN (VTEC)

Povzročitelj:verotoksična Escherichia coli (VTEC)

Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij. Predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne mikroflore pri sesalcih. Nekateri sevi E. coli pa so lahko virulentni in povzročajo črevesne in zunaj črevesne okužbe. Na podlagi dejavnikov virulence razlikujemo enteropatogene (EPEC), enterotoksigene (ETEC), enteroinvazivne (EIEC), enteroagregativne (EAEC), difuzno adherentne (DAEC) in verotoksigene E. coli (STEC/VTEC). Slednje izdelujejo verocitotoksine. Na podlagi različnih antigenskih struktur jih klasificiramo v različne serotipe. Med pogostejšimi, ki povzročajo okužbe pri ljudeh so naslednje serološke skupine O157, O26, O103, O111 in O145. Poleg njihove virulence ne gre prezreti dejstva, da so mnoge med njimi odporne tudi na različne skupine antibiotikov.

Za salmonelami, kampilobaktri in okužbami s Clostridium difficile so E.coli četrti najpogostejši bakterijski povzročitelj drisk v Sloveniji. Pomembna skupina le-teh so VTEC.

Rezervoar:



Prežvekovalci, predvsem mlado govedo in divjad (srnjad).

Načini prenosa:Do okužbe navadno pride zaradi uživanja kontaminirane hrane ali vode, veliko redkeje z direktnim kontaktom med ljudmi ali okuženimi živalmi. VTEC je bila izolirana pri velikem številu različnih živalskih vrst. Gastrointestinalni trakt zdravih prežvekovalcev (govedi, ovac, koz, divjih prežvekovalcev) predstavlja glavni rezervoar VTEC. Živila omenjenih živalskih vrst predstavljajo zato glavni vir okužbe za ljudi. Ker se bakterije prenašajo v okolico z iztrebki lahko pride do kontaminacije zelenjave in pitne vode. Večinoma se prenaša z uživanjem surovega mletega mesa, paštet, salam, svežega mleka in rastlin ter zelenjave gnojene z govejim gnojem.

Inkubacijska doba:Od 2 do 8 dni, največkrat 3 do 4 dni. Infektiven odmerek je zelo nizek, le približno 100 organizmov.

Simptomi:

Klinična slika bolezni je v veliki meri odvisna od dejavnikov virulence E. coli. Bolezen se lahko prične z vodeno ali krvavo drisko, ki jo spremlja huda slabost, bruhanje in trebušne bolečine. Nevarna zapleta, do katerih lahko pride, sta trombotična trombocitopenična purpura (TTP) in hemolitično-uremični sindrom (HUS). Toksini namreč povzročijo odpoved ledvic, zmanjšano izločanje urina, anemije, zmanjšano število trombocitov, podkožne krvavitve in nevrološke spremembe. V večini primerov pa se bolezen sama konča v 8 do 10 dneh.

Diagnoza:

Bakterijo lahko izoliramo iz kulture ali jo določimo s pomočjo specifičnih protiteles v krvi.

Terapija:

Zdravljenje z antibiotiki ni priporočljivo, saj se lahko zaradi delovanja antibiotikov iz uničenih bakterij sprosti še več toksinov, na katere pa antibiotiki ne delujejo. Zdravimo s podporno tekočinsko in elektrolitsko terapijo, pri hudih primerih pa je potrebna hospitalizacija in hemodializa pacienta.

Preventivni ukrepi:

Preživi v zamrznjeni hrani in v kislem okolju. V vodi in zemlji preživi več mesecev ali tednov. Dobra higiena na vseh stopnjah pridelave hrane (od vzreje do transporta in predelave) in ustrezna termična obdelava igrata pomembno vlogo v preventivi. Gre za gram negativno bakterijo, zatorej ni sposobna tvorbe spor. Za uničenje E. coli zadošča že pasterizacija.

VTEC PRI LJUDEH

Od leta 2005 do 2013 se je zabeležilo od 113 do več kot 216 prijav E. coli letno, od teh je bilo od 4 do 29 potrjenih VTEC. Zadnja izbruha, povzročena z E. coli, sta se zabeležila leta 2007. Eden od izbruhov je bil hidričen, pri drugem je šlo za okužbo s hrano. V letu 2013 je bilo potrjenih 17 prijav. Pri dveh bolnikih je prišlo do razvoja HUS (VTEC O34 in O148).

Preglednica št.16: Zgodovina bolezni oziroma okužbe v Sloveniji, 2005-2013

Leto Št. potrjenih primerov VTEC

Serološke skupine (število primerov) Opombe

2005 4 O26 (2), O157 (1), O145 (1) En smrtni primer



2006 4O26 (3), O157 (1)

2007 4 O26 (2), O157 (2) HUS (hemolitično uremični sindrom) – en bolnik

2008 7 O103 (3), O157 (1), O26 (1), O111 (1), O-avtoaglutinacija (1)

2009 12 O26 (4), O157 (1), O91 (1), O103 (1), O111 (1), O126 (1), O128 (1), O146 (1), O148 (1)

2010 20 O26 (6), O157 (2), O111 (2), O128 (1), 0103 (1), 055 (1), O149 (1), O174 (1), O-avtoaglutinacija (1), ND (4).

HUS – en bolnik

2011 25O157 (7), O26 (4), O177 (2), O146 (3) in O84 (2), O82 (1), O91 (1), O103 (1), O153 (1), O113 (1) O6 (1), ND (2).

En bolnik okužen z dvema sevoma VTEC.

HUS – pet bolnikov, en umrl.

2012 29O157 (5), O103 (3), O26 (2), O10, (1), O37 (1), O74 (1), O76 (1), O84 (1), O113 (1), O117 (1), O146 (1), O174 (1), O-avtoaglutinacija (1), ND (2).

V 7 vzorcih iztrebkov bolnikov so bili dokazani geni vtx v mešanih bakterijskih kulturah.

2013 17

O26 (3), O103 (2), O91 (2), O34 (1), O38 (1), O75 (1), O113 (1), O114 (1), O148 (1), O157 (1), O-avtoaglutinacija (2)

HUS – dva bolnika

V vzorcu iztrebka enega bolnika so bili dokazani geni vtx v mešani bakterijski kulturi.

Opomba: Z izboljšanjem analitike na VTEC se pokriva tudi večji nabor VTEC in s tem večje število potrditev, zato večje število potrjenih prijav še ne pomeni porasta okužb z VTEC pri ljudeh.

V letu 2013 je NLZOH ugotavljal prisotnost genov za verocitotoksine vtx1 in / ali vtx2 v vzorcih iztrebkov 17 bolnikov. Iz 16 vzorcev so osamili seve VTEC, v 1 vzorcu pa dokazali gene za verotoksine le v mešani bakterijski kulturi. Vzorci sedmih bolnikov (41 %) so bili odvzeti v ljubljanski regiji, štirih v celjski, treh v kranjski in treh v novogoriški regiji. Največ bolnikov je bilo otroki, mlajšimi od petih let (8 oz. 47 %), od teh so bili trije mlajši od enega leta. Trije so bili stari 5-14 let, eden 25-44 let, pet pa nad 65 let. Devet bolnikov je bilo moškega, osem pa ženskega spola. Do zapleta HUS (hemolitični uremični sindrom) je prišlo pri dveh bolnikih, pri katerih sta izolata pripadala serološkima skupinama O34 in O148.Trije od 16 izolatov VTEC so pripadali serološki skupini O26, po dva O103 in O91, po en O34, O38, O75, O113, O114, O148 in O157, dva izolata pa sta bila v avtoaglutinabilni obliki.

Pri 11 od 17 vzorcev bolnikov so dokazali gene za vtx1, pri 4 gene za vtx2, pri dveh pa obe skupini genov. Tipizacijo genov za verotoksine so izvedli pri 16 osamljenih sevih VTEC. Pri sevih z genom za vtx1 je prevladoval podtip vtx1a, pri sevih z genom za vtx2 pa so dokazali podtipe vtx2a, vtx2b, vtx2c in vtx2d. Pri 8 od 16 osamljenih izolatih VTEC so dokazali gene za intimin (eae), pri 12 pa tudi gene za enterohemolizin (ehxA). Noben sev VTEC ni imel genov, značilnih za enteroagregativne E. coli, prav tako niso imeli laktamaz beta-razširjenega spektra delovanja.

VTEC V ŽIVILIH

Verotoksična E.coli (VTEC) se je določala v živilih ter vodi za namakanje. Skupaj se je analiziralo 382 vzorcev živil (mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje, mleto meso, mesni pripravki, surovo mleko, sveža listnata zelenjava, kalčki, semena za kaljenje) ter 8 vzorcev vode za namakanje.

Pri vzorcih živil živalskega izvora se je prisotnost genov vtx1 in /ali vtx2, ter tudi prisotnost genov posameznih seroloških skupin ugotovila 13 vzorcih (7,1%) od 184 analiziranih vzorcev. Pri 10 vzorcih (5,4%) mletega mesa in mesnih pripravkov se je ugotovila prisotnost genov vtx1 in/ali vtx2, ter tudi prisotnost genov ene izmed petih seroloških skupin, ki se najpogosteje pojavljajo kot povzročitelji



okužb s hrano pri ljudeh (v nadaljevanju »top 5« kamor sodijo O157, O103, O26, O145 in O111). Prisotnost izolata serološke skupine O103, vtx2 se je potrdila samo pri 1 vzorcu mesnega pripravka, pri 1 vzorcu mletega mesa pa je bila potrjena prisotnost netoksigenega seva O157. Pri 3 vzorcih (1,6%) pa je bila potrjena prisotnost genov za druge serološke skupine, ki ne sodijo med »top 5«, vendar izolata ni bilo mogoče dobiti.

Pri živilih neživalskega izvora se je od 198 analiziranih vzorcev pri 2 vzorcih (1%) živil (špinača in ohrovt) in 1vzorcu vode za namakanje ugotovila prisotnost genov vtx1 in /ali vtx2 in prisotnost genov ene ali več izmed seroloških »top 5« skupin, vendar izolata bakterije E. coli pri nobenem izmed analiziranih vzorcev ni bilo mogoče pridobiti.

Preglednica št.17: Št. odvzetih in št. pozitivnih vzorcev živil na prisotnost VTEC, odvzetih v okviru implementacije programa monitoringa zoonoz ali v okviru poostrenega nadzora UVHVVR,ZIRS, IRSKGH, obdobje 2005-2012

Povzročitelj: Verotoksična E.coli 2005 2006 2007 2008

mesto odvzema vz. matriks število analiz

+ število analiz

+ število analiz

+ število analiz

+

obrati za proizvodnjo sveže goveje meso 101 6 153 0 164 0 265 1mleto meso in mesni pripravki 0 0 0 0 0 0 0 0

prodaja na drobno sveže goveje meso 51 0 50 0 385 4 0 0

mleto meso 101 0 100 0 0 0 0 0

školjke 0 0 10 0 0 0 0 0

kalčki / sadje / zelenjava 112 0 100 0 150 0 0 0

gotove termično obdelane jedi 0 0 0 0 50 0 0 0

Povzročitelj: Verotoksična E.coli 2009 2011 2012

mesto odvzema vzorca vrsta vzorca Št. analiz

+ Št.analiz

+ Št.anali

z

+

obrati za proizvodnjo in obrati prodaje na drobno

mesni izdelki za neposredno uživanje 75 0 124 1 19 0

mleto meso 100 1 100 1 0 0

mesni pripravki 141 0 174* 1 8 0

mlečni izdelki 0 0 22 0 0 0

surovo mleko 128 0 137 0 124 0

obrati prodaje na drobno školjke 0 0 0 0 19 0

primarna proizvodnja, obrati prodaje na drobno, veleprodaja, gostinstvo

pripravljena listnata zelenjava RTE 0 0 164 0 95 1

druga pripravljena zelenjava RTE (kumare, kumare, paradižnik, zelje, korenje)

0 0 13 0 0 0

narezano sadje 0 0 12 0 0 0

sveže goveje meso 135 14 0 0 0 0

kalčki 0 0 13 0 20 0

jedilna semena 0 0 20 0 0 0

semena za kaljenje 0 0 32 0 20 0

delikatesna živila 0 0 12 0 0 0

otroška hrana 0 0 30 0 0 0



Opombe: -VURS: V letih od 2005 do vključno 2009 so se pri živilih živalskega izvora opravljale preiskave samo na prisotnost VTEC O157.

- VURS: V letu 2010 se preiskave na VTEC pri živilih živalskega izvora ni opravljajo.

-Leto 2011: Prisotnost VTEC je bila ugotovljena v enem vzorcu mase za čevapčiče (VTEC 0157) in enem vzorcu divjačinske salame (VTEC O8).

- VURS: Leto 2011: Zaradi izbruha okužbe s kalčki v več državah članicah je tudi Slovenija v letu 2011 izvedla poostren nadzor, v okviru katerega so vse tri institucije VURS, ZIRS in IRSKGH izvedle poostren nadzor na VTEC v okviru katerega se je vzorčilo in analiziralo veliko število vzorcev, ki so vključeni v preglednico. Analize na VTEC so se med drugim v okviru poostrenega nadzora opravljale tudi v vzorcih mletega mesa. Ker se podatek glede vzorcev mletega mesa in mesnih pripravkov ni zbiral ločeno, ločenih podatkov ni, zato je skupno število za ti dve vrsti živil podano v rubriki »mesni pripravki«.

Preglednica št.18: Pregled vrste in števila vzorcev ter rezultatov analiz, UVHVVR, leto 2013

Leto 2013*

Vrsta vzorcaMesta odvzema Število

vzorcevRezultati

Sveža listnata zelenjavaprimarna pridelava, obrati prodaje na drobno 157

Pri 2 vzorcih (špinača in ohrovt) se je ugotovila prisotnost genov vtx1 in/ali vtx2 in genov za eno ali več seroloških skupin, ki pripadajo »top 5« skupini.

Kalčki obrati za proizvodnjo in obrati prodaje na drobno 20 /

Semena za kaljenjeobrati za distribucijo semen in obrati prodaje na drobno

21 /

Voda za namakanjeprimarna pridelava zelenjave. 8

Pri 1 vzorcu se je ugotovila prisotnost genov za tvorbo verotoksinov in genov dveh seroloških skupin, ki pripadajo »top 5« skupini.

Mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje

obrati prodaje na drobno 41 /

Mleto meso 40 V 10 vzorcih je bila ugotovljena prisotnost enega ali obeh genov za tvorbo toksinov (vtx1 in /ali vtx2) in genov za eno ali več seroloških skupin, znotraj »top 5« skupine. V 1 vzorcu mesnega pripravka je bila potrjena prisotnost patogenega seva O103,vtx2. Pri 1 vzorcu mletega mesa je bila potrjena prisotnost netoksigenega seva O157. Pri 3 vzorcih je bila potrjena prisotnost izolatov drugih seroloških skupin, ki ne sodijo v »top 5« seroloških skupin

Mesni pripravki (goveje, svinjsko meso) 40

Surovo mleko 63 /

VTEC PRI ŽIVALIH

Od leta 2005 do leta 2008 se je vsako leto spremljala prisotnost VTEC O157 v fecesu govedi. Najvišji odstotek pozitivnih vzorcev je bil ugotovljen v vzorcih fecesa goveda v letu 2007 (6,1%). V letih 2007 in 2009 so se analizirali tudi vzorci fecesa drobnice, kjer pa je bil ugotovljen znatno nižji odstotek pozitivnih vzorcev (0,9%). V letu 2010 so vzorci analizirali na prisotnost petih seroloških skupin, ki se najpogosteje pojavljajo kot povzročitelji okužb s hrano pri ljudeh (O157, O103, O26, O145 in O111). Ugotovljene so bile serološke skupine VTEC: O103, O145 in O157 (ena serološka skupina v enem vzorcu).

V letih 2011, 2012 in 2013 se prisotnost povzročitelja v fecesu živali na klavnicah ni ugotavljala.

Preglednica št.19: Št. odvzetih in št. pozitivnih vzorcev pri govedu in drobnici na prisotnost VTEC, 2006- 2010

REZULTATI 2006 2007 2008 2009 2010

mesto odvzema

vzorca

vrsta vzorca

vrsta živali

število vzorcev + število

vzorcev + število vzorcev + število

vzorcev + število vzorcev +



klavnica fecesgovedo 235 6 198 12 385 7 0 0 299 3

drobnica 0 0 214 2 0 0 106 1 0 0

JERSINIOZA

Povzročitelj: Yersinia spp. (Yersinia psudotuberculosis, Yerinia enterocolitica).

Jersinioza je bolezen, ki jo povzročajo paličaste bakterije iz rodu Yersinia, ki spadajo v družino Enterobacteriaceae. V rodu Yersinia je 11 vrst bakterij od katerih so tri vrste patogene za ljudi: patogeni biotip Y. enterocolitica, ki povzroča gastroenteritis,Y. pseudotuberculosis, ki povzroča limfadenitis in Y. pestis, ki povzroča kugo. Slednja se v Evropi ne pojavlja več. Okužba se pojavlja pri divjih in gojenih pticah ter sesalcih. Človek je naključni gostitelj. Prašiči se smatrajo kot primarni rezervoar za humane patogene tipe Y.enterocolitica, v glavnem biotip 4 (serotip O:3). Biotip 2 (serotip O:9) je bil izoliran pri drugi živalski vrsti, kot so npr. koze, ovce in govedo. Klinična oblika bolezni pri živalih ni pogosta.Na podlagi Mnenja EFSA (2007) večina patogenih sevov Y. enterocolitica pripada biotipu 4 (serotip O:3), kateremu sledi biotip 2 (serotip O:9). Biotipi 1B, 3 in 5 so tudi so patogeni za ljudi, medtem ko biotip 1A ni. Zato je zelo pomembno, da se za pravo oceno stanja izvaja biotipizacija, pa tudi serotipizacija izolatov.



Rezervoar:Y. enterocolitica: najpogosteje prašiči, redkeje govedo, divjad, psi, mačke, drobnica, ptice, glodavci.Y. pseudotuberculosis: najpogosteje divje in gojene ptice ter glodavci.

Načini prenosa:Y. enterocolitica: Največkrat je vzrok okužbe uživanje okužene hrane (meso, mleko). Največji dejavnik tveganja predstavlja uživanje surove ali nezadostno termično obdelane svinjine, lahko pa tudi surovega mleka. Lahko pa je vir okužbe tudi kontaminirana neobdelana voda.Prenos med ljudmi ni dokazan. Y. pseudotuberculosis: Največkrat je vzrok okužbe uživanje surove zelenjave, drugih kontaminiranih živil ali vode lahko pa tudi neposredni kontakt z okuženimi živalmi (npr. divji sesalci ali ptice).

Inkubacijska doba:

Od 4 do 7 dni.

Simptomi:

Jersinioza povzročena s Y. pseudotuberculosis ima zelo podobne znake bolezni kot tista povzročena z Y. enterocolitica. S tem, da so okužbe z Y. pseudotuberculosis bolj pogoste pri odraslih ljudeh in navadno povzročijo bolečino v desnem predelu trebuha in manj pogosto diarejo. Infekcija s Y.pseudotuberculosis se navadno izrazi v veliko hujši obliki, kot infekcija z Y. enterocolitica.

Pri infekcijah z Y.enterocolitica se največkrat okužijo otroci, pri katerih se simptomi največkrat izrazijo v obliki driske, ki je lahko tudi krvava. Pri odraslih in starejših osebah pa se bolezen navadno kaže kot sistemsko obolenje. Okužba poteka brez simptomov, lahko kot akutni gastroenterokolitis, mezenterični adenitis, artritis, pojavijo se lahko spremembe na koži

Diagnoza:

Bakterijo lahko izoliramo iz vzorca blata ali jo določimo s pomočjo specifičnih protiteles v krvi.

Terapija:

V večini primerov terapija ni potrebna in se bolezen sama konča v roku enega do treh tednov. V hujših primerih zdravimo s podporno tekočinsko in elektrolitsko terapijo, v primeru različnih komplikacij pa zdravimo z antibiotiki.

Preventivni ukrepi:

Pomembno je izogibanje uživanju surovega ali termično nezadostno obdelanega mesa (predvsem svinjine), uživanje pasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov in upoštevanje osnovnih higienskih načel pri pripravi hrane v kuhinji.

JERSINIOZA PRI LJUDEH

Jersinioza je v Sloveniji med redko prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. V zadnjih letih se število okužb z jersinijopovečuje. Izbruhov se ni zabeležilo.

Preglednica št.20: Število prijavljenih primerov jersinioze pri ljudeh, obdobje 2000-2013



Leto 2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

Št. prijav 49 52 74 69 38 28 80 32 31 27 16 16 2326

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

102030405060708090

49 52

74 69

3828

80

32 31 2716 16

23 26

Št. prijavljenh primerov jersinioze pri ljudeh, 2000 - 2013

JERSINIOZA V ŽIVILIH

V letu 2013 se je v okviru izvajanja uradnega nadzora vzorčilo in analiziralo živila tudi na prisotnost bakterije Yersinia enterocolitica. Analiziralo se je 184 vzorcev živil živalskega izvora (mesni izdelki, mleto meso, mesni pripravki in surovo mleko). Prisotnost bakterije se je potrdila pri 10,8% (20 vzorcih). Vendar pri vseh samo biotip 1A, kateri ni patogen za ljudi.

Preglednica št.21: Vrsta, število vzorcev in rezultati analiz živil vzorčenih v letu 2013

Leto 2013

Vrsta vzorca Število vzorcev + Rezultati

Mesni izdelki RTE, mleto meso, mesni pripravki

121 10 V vseh 10 vzorcih se je ugotovila prisotnost biotipa 1A, ki je nepatogen za ljudi.

Surovo mleko 63 10 V vseh 10 vzorcih se je ugotovila prisotnost biotipa 1A, ki je nepatogen za ljudi.

JERSINIOZA PRI ŽIVALIH



V letih od 2010 do 2013 se prisotnosti povzročitelja v Sloveniji, pri živalih ni ugotavljalo.

V letu 2008 in 2009 se je izvajalo spremljanje prisotnosti bakterije Y. enterocolitica v brisih mandljev prašičev. Primerjajoč rezultate analiz iz leta 2008 (19,3% pozitivnih) in 2009 (19,8% pozitivnih), je bil odstotek pozitivnih vzorcev pri prašičih ostaja približno enak.

Preglednica št.22: Št. odvzetih in št. pozitivnih vzorcev odvzetih na prisotnost jersinije (vzorci odvzeti na klavnicah), 2005-2009

PREISKAVEREZULTATI

2008 2009

povzročitelj matriks vrsta živali število analiz + število analiz +

Yersinia spp. mandlji-bris prašič 384 74 131 26

LISTERIOZA

Povzročitelj: Listeria monocytogenes

Listerioza je infekcijska bolezen, ki jo povzroča kratka, paličasta, nesporogena bakterija iz rodu Listeria, ki jo sestavlja 6 vrst. Od teh pa najpogosteje povzroča obolenje pri ljudeh Listeria monocytogenes. Bakterija je patogena za toplokrvne živali in ljudi. Ugotovljena je pri več kot 50 živalskih vrstah.Je ubikvitarec, zato je razširjena povsod v okolju. V zunanjem okolju živi v blatu, zemlji, na rastlinah (pride z zemljo ali gnojilom), pogosta je osamitev iz silirane krme, površinskih vod in odplak. Najdemo jo v surovih živilih (surovo meso in zelenjava), najdemo pa jo lahko v obdelanih živilih, zaradi sekundarne kontaminacije.

Uspeva pri nižjih temperaturah, kot ostali patogeni mikroorganizmi (v hladilniku); +1,7°C - + 45° C, primeren pH za njeno razmnoževanje je med 5,0 in 9,6, lahko preživi tudi pri nižjih pH vrednostih. Zelo



lahko se širi z direktnim kontaktom živila in lahko preživi in raste v hladilniku in v pakiranih živilih namenjenih za takojšnje uživanje. Proteinski izdelki (meso in sir) so najboljše gojišče (hrana) za rast listerije. Termična obdelava (+ 60°C) listerijo uniči.

Rezervoar:Ta patogen je široko zastopan v okolju, tako v zemlji, rastlinah in odpadnih vodah. Rezervoar za bakterijo so tudi okužene domače in divje živali.

Način prenosa:Navadno se prenaša s kontaminirano hrano, predvsem z živili, namenjenimi za neposredno uživanje. Če je bilo živilo pravilno obdelano, se lahko kontaminira tudi naknadno preko biofilma na površinah za pripravo hrane. Živila so namreč pogosto izpostavljena kontaminaciji iz okolja ali navzkrižni kontaminaciji po že opravljenih postopkih obdelave.

Prenos med ljudmi je redek (bolnišnične okužbe pri novorojencih, lahko pa tudi intrauterino). Zaradi dolgotrajne inkubacije vir infekcije v glavnem ostaja neznan.

Inkubacijska doba:Traja od 3 do 70 dni, najpogosteje 3 tedne.

Simptomi:

Listerioza je zoonoza, ki se pri zdravih odraslih pojavlja zelo redko. Pogosto se pojavlja kot oportunistična okužba, ki ogroža skupine z oslabljeno imunostjo. Povzroča različne klinične sindrome: neznačilno vročinsko bolezen (nosečnic), intrauterine okužbe ploda, ki povzročajo splav ali smrt ploda, listeriozo novorojenčka, meningoencefalitis in sepso. Zbolijo predvsem novorojenčki in osebe s primarnimi in sekundarnimi motnjami imunskega odgovora, zlasti celične imunosti. Za okužbo so bolj dovzetne starejše osebe.Pri ljudeh s šibkejšim imunskim sistemom, kot so novorojenčki, ostareli in ljudje s kroničnimi obolenji, lahko listerija prizadene živčni sistem. Posledica tega so močni glavoboli, visoka temperatura, bolečine v mišicah, slabost, driska, tog vrat, zmedenost in motnje v ravnotežju. V skrajni obliki lahko pride do septikemije in meningoencefalitisa, ki lahko privede do smrti. Pri zdravih ljudeh povzroča blago bolezen, podobno gripi, pri nekaterih se pojavi driska. Redke pojavne oblike bolezni so endokarditis, limfadenitis, kožne pustule, konjunktivitis in uveitis ter posamični abscesi v parenhimskih organih.

Število prijav je višje med junijem in oktobrom. Prijavljene okužbe, ki jih povzročajo listerije, so sicer redke, vendar zaradi težke klinične slike zelo pomembne. V kolikor pride do obolenja sledi hospitalizacija v večini primerov ter visoka smrtnost.

Pri domačih živalih (zlasti ovcah in kozah) se klinični simptomi odražajo v obliki encefalitisa, abortusov, mastitisa ali septikemije. Ne glede na to, pa so živali pogosto le asimptomatski intestinalni prenašalci.

Diagnoza:Listerioza je potrjena po izolaciji povzročitelja iz vzorca krvi, cerebrospinalne tekočine ali blata.

Terapija:

Zdravimo z antibiotiki. Kljub specifični terapiji se 30% kliničnih primerov konča s smrtjo.

Preventivni ukrepi:



Da se izognemo okužbi, moramo živila termično obdelati, v hladilniku pa hraniti na čim bolj nizkih temperaturah, da preprečimo rast bakterije. Hitro pokvarljiva živila moramo čimprej uporabiti. Poskrbeti moramo, da se živila shranjujejo tako, da se prepreči navzkrižna kontaminacija. Zaradi tega ločeno hranimo sveža živila, ki se še morajo termično obdelati pred uživanjem od živil, ki so namenjena za neposredno uživanje. Pomembno je pogosto in temeljito čiščenje delovnih površin, nožev, desk po delu s surovimi živili, redno čiščenje hladilnikov ter merjenje temperatur v hladilniku. Pri izdelkih se obvezno preverja datumov uporabe živila.

Ljudje, ki spadajo v t.i. rizične skupine (nosečnice, starostniki, majhni otroci in bolniki z zmanjšano sposobnostjo imunskega odziva), bi se morali izogibati uživanju živil, ki predstavljajo večje tveganje za okužbo z listerijo. To so živila, namenjena za neposredno uživanje: dimljene ribe, termično neobdelani mlečni izdelki (mladi siri, mehki siri), termično neobdelani mesni izdelki in mesni pripravki, namenjeni za neposredno uživanje (pršut, suhe salame, zaseka, biftek) ter vsa v naprej pripravljena hrana, ki se pred zaužitjem termično ne obdela (sendviči, pripravljene solate, kremne rezine,..).

LISTERIOZA PRI LJUDEH

Listerioza je v Sloveniji redko prijavljena nalezljiva bolezen. Od leta 2005 do 2013 se letno zabeleži od 3 do 16 primerov letno.

V letu 2013 so listeriozo uradno potrdili pri 16 ljudeh, od tega sta 2 umrla. Incidenca je znašala 0,78/100.000 prebivalcev. Vsi oboleli ljudje so bili starejši od 25 let. V enem primeru je prišlo do kopičenja primerov v dolenjski regiji pri treh osebah. Od teh sta bila dva humana izolata zelo podobna izolatom iz nekaterih živil (podobnost genetskih skupin na osnovi restrikcijskih vzorcev je znašala 91,7%) kar bi lahko pomenilo tesno povezanost izolatov, po drugi, novejši teoriji pa je že razlika v enem pasu dovolj za razlikovanje med izolati).

Preglednica št.23: Prijavljeni primeri listerioze pri ljudeh, obdobje 2000 – 2013

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013*

Zboleli 2 7 0 6 1 3 7 4 3 6 11 5 7 16*

umrli 0 1 0 1 0 0 1 1 1 3 5 0 0 2*

Opomba: *prijavljeni primeri listerioze so potekali kot meningitisi in/ali sepse.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

2

4

6

8

10

12

14

16

18

2

7

0

6

1

3

7

43

6

11

5

7

16

01

01

0 01 1 1

3

5

0 0

2

Št. primerov listerioze pri ljudeh, 2000-2013

zboleli

umrli



LISTERIOZA V ŽIVILIH

V letu 2013 je bilo v skladu s programom uradnega vzorčenja UVHVVR na prisotnost bakterije Listeria monocytogenes analiziranih 640 vzorcev živil živalskega in neživalskega izvora. Vzorčenje se je izvajalo v prodaji na drobno, vzorčene pa so bile naslednje vrste živil: mesni izdelki namenjeni za neposredno uživanje, mlečni izdelki, surovo mleko, prekajena riba namenjena za neposredno uživanje, bakalar, sveža listnata zelenjava, kalčki, delikatesna živila in kremne slaščice.

Neskladni rezultati so bili ugotovljeni pri 6 vzorcih živil živalskega izvora (0,9%). Pri 3 vzorcih mesnih izdelkov namenjenih za neposredno uživanje in 3 vzorcih bakalarja je bila Listeria monocytogenes ugotovljena v količini >100 cfu/g, zato so bila živila ocenjena kot nezadovoljiva oziroma kot živila, ki niso varna za prehrano ljudi. Pri vzorcih živil neživalskega izvora se prisotnost bakterije Listeria monocytogenes ni potrdila v nobenem izmed analiziranih vzorcev. Na prisotnost omenjene bakterije se je vzorčilo tudi delovne površine in opremo nosilcev dejavnosti, vendar se prisotnost ni potrdila tudi pri nobenem izmed odvzetih vzorcev.

Na področju prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, pitne vode ter varnosti in prehranske vrednosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu se je uradni nadzor izvajal s strani ZIRS. V sklopu izvajanja uradnega nadzora se je v letu 2013 na ugotavljanje prisotnosti bakterije Listeria monocytogenes vzorčilo kremne slaščice, delikatesna živila (omake in prelive, solate namenjene za neposredno uživanje) v katerih se je preverjala skladnost s predpisanim merilom (< 100 cfu/g) ter živila za posebne zdravstvene namene, namenjena za neposredno uživanje ter živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom, kjer se je skladno s predpisanim merilom preverjala prisotnost bakterije Listeria monocytogenes v 25g živila. Skupaj se je vzorčilo 160 vzorcev. Vsi analizirani vzorci so bili skladni s predpisanim merilom zato so bila vsa vzorčena živila ocenjena kot varna za prehrano ljudi.

Preglednica št.24: Rezultati preiskav vzorcev na prisotnost listerije živil živalskega in neživalskega izvora, VURSUVHVVR, ZIRS in IRSKGH, obdobje 2007-2013

Leto Vrsta vzorca Vrsta živali Št. odvz. vz.

Število + % +

2007

Mesni pripravki in mesni izdelki govedo, prašič 78 6 7,7Delikatesna živila z dolgim rokom uporabe (mesna zaseka, ocvirki,..) govedo, prašič 50 7 14Sveža listnata zelenjava 150 2 1,3

Kremne slaščice 500 3 0,6Gotova termično obdelana živila – kmečki turizem 50 1 2Solate s termično obdelanim živilom živalskega izvora 200 9 4,5

Tatarski biftek, mesni krpačo in podobno 50 10 20

Sendviči in sorodni zavitki 50 1 2

Hladne omake z dodatkom majoneze, smetane, jogurta, paradižnika (gostinstvo) 50 0 0

Ostala delikatesna živila 300 5 1,7



Mlečni izdelki - tržnice 50 0 0Mleko - tržnice 20 1 5

2008

Mlečni izdelki 83 1 1,2

Delikatesna živila z dolgim rokom uporabe (mesna zaseka, ocvirki, ) 40 2 5

Kremne slaščice 300 5 1,7

Pripravljena delikatesna živila – brez perutninskega mesa 500 17 3,4

Pripravljena delikatesna živila s perutninskim mesom 100 1 1

Siri - predpakirani 100 0 0

RTE živila za posebne zdravstvene namene 5 0 0

2009

RTE mesni izdelki govedo, prašič, divjad 100 25 25

Delikatesna živila z dolgim rokom uporabe (mesna zaseka, ocvirki, ) 50 5 10

Proizvodi iz kuhanih rakov, mehkužcev, lupinarjev 10 0 0

Prekajene ribe, kaviar 40 14 35

Kremne slaščice 250 0 0

Pripravljena delikatesna živila 600 21 3,5

Mleko in mlečni izdelki na tržnicah 40 0 0

Mleko v prahu 10 0 0

2010

RTE mesni izdelki govedo, prašič, divjad 196 39 19,9Mlečni izdelki 94 0 0

Surovo mleko govedo 29 2 6,9


Pripravljena delikatesna živila 200 4 2

Živila za neposredno uživanje namenjena dojenčkom 10 0 0

Živila za neposredno uživanje za posebne zdravstvene namene 10 0 0

Delikatesna živila 50 0 0

Listnata zelenjava 61 0 0

2011 *

RTE mesni izdelki govedo, prašič 364 1 0,2

Mlečni izdelki 306 0 0

Mesni pripravki 141 0 0

Surovo mleko govedo 128 0 0

RTE ribiški proizvodi 30 4 13,3


Pripravljena delikatesna živila 180 3 1,7


Živila za neposredno uživanje za posebne zdravstvene namene 5 0 0

Sveža listnata zelenjava in sadje 103 0 0


Predelana živila 18 0 0

Kremne slaščice RTE ( »odsotnost v 25g«) 100 0 02012 *

RTE mesni izdelki govedo, prašič 112 0 0

Mesni pripravki 19 0 0


Surovo mleko govedo 124 0 0

RTE ribiški proizvodi 78 2 2,5


Pripravljena delikatesna živila 100 0 0




Sveža listnata zelenjava 50 0 0


Sendviči ( »odsotnost v 25g«) 50 6 12%

Kremne slaščice RTE ( »odsotnost v 25g«) 100 1 1

2013 *

RTE mesni izdelki govedo, prašič 41 3 7,3


Surovo mleko 63 0 0

RTE prekajena riba 9 0 0

Bakalar, tunin namaz 10 3 30

Brisi 331 0 0

Delikatesna živila 258 ** 0 0

Kremne slaščice 214 ** 0 0

Kalčki 20 0 0

Sveža listnata zelenjava 157 0 0

RTE živila namenjena dojenčkom 5 0 0

RTE živila za posebne zdravstvene namene 5 0 0

Opombe:

- * V letu 2011, 2012 in 2013 so se izvajale analize s števno metodo (kot pozitivni so poročani vzorci, kjer je bilo preseženo merilo 100 cfu/g). V letih 2007 – 2010 je ZIRS v vseh vzorcih ugotavljal prisotnost listerije v 25g in preverjal skladnost z merilom (< 100 cfu/g), od leta 2011 dalje pa se je v živilih namenjenih dojenčkom in živilih za posebne zdravstvene namene preverjala prisotnost listerije v 25 g, v ostalih živilih pa v letih 2011 in 2012 prisotnost v 25 g in skladnost z merilom <100 cfu/g, v letu 2013 pa samo skladnost z merilom < 100 cfu/g.

- ** Skupno število vzorcev za UVHVVR in ZIRS.- IRSKGH: Podatki za leto 2010, 2011 in 2012 iz letnih poročil NLZOH.

V grafu so zajete le tiste vrste živil živalskega izvora, pri katerih so bili primerljivi podatki na razpolago za vsako leto v obdobju od leta 2011-2013.

Delež neskladnih vzorcev0

5

10

15

20

25

30

35

Delež neskladnih vzorcev živil, 2011 - 2013, UVHVVR

RTE ribiški proizvodi

Surovo mleko

Mlečni izdelki

RTE mesni izdelki

LISTERIOZA PRI ŽIVALIH

Spremljanje bolezni se pri živalih izvaja na podlagi zbiranja podatkov o potrjenih primerih listerioze pri živalih, ki kažejo klinične znake listerioze ali v sklopu diferencialno diagnostičnih preiskav pri sumih na



bolezni centralnega živčnega sistema. V primeru, ko se listerioza potrdi z diagnostičnim izvidom mora veterinarska organizacija o tem obvestiti UVHVVR.

Če se pojavijo klinični znaki oziroma na podlagi ugotovitve prisotnosti listerioze pri drugih živalih na istem gospodarstvu, mora veterinarska organizacija z laboratorijsko preiskavo sum ovreči ali potrditi v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali. Veterinarski ukrepi se izvedejo tudi v primeru obvestila zdravstvene službe o pojavu kliničnih znakov pri ljudeh. Na podlagi pridobljenih podatkov UVHVVR izvede epizootiološko preiskavo in odredi nadaljnje ukrepe na podlagi ugotovitev izvedene preiskave.

Bolezen se najpogosteje pojavlja pri drobnici in govedu. Posamezni primeri so bili v letih od 2005 do 2008 prijavljeni še pri kopitarjih in glodavcih, v letu 2009 tudi pri 1 srni. V letu 2013 je bila listerioza prijavljena pri 4 govedih na 3 gospodarstvih in pri 8 ovcah/kozah na 5 gospodarstvih. Skupno je bilo na listeriozo testiranih 12 govedi in 17 ovc/koz.

Preglednica št.25: Število potrjenih primerov listerioze pri drobnici in govedu, obdobje 2005-2013

Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Drobnica 216 7 23 14 6 3 8 2 4

Govedo 0 5 7 6 6 3 3 2 8

V zadnjih 5 letih trend pojavljanja listerioze pri živalih ne kaže bistvenih odstopanj, število potrjenih primerov pa je vsako leto razmeroma majhno (4-12 primerov letno).

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

50

100

150

200

250

216

723

14 6 3 8 2 40 5 7 6 6 3 3 2 8

Št. potrjenih primerov listerioze pri drobnici in govedu, 2005-2013

Drobnica Govedo

OKUŽBE Z BAKTERIJO ENTEROBACTER SAKAZAKI

Povzročitelj: Enterobacter sakazakii (Cronobacter spp.)

Enterobacter sakazakii (Cronobacter spp.) je Gram-negativna bakterija, ki ne tvori spor. Spada v družino enterobakterij. Je oportunistično (priložnostno) patogena bakterija, temperaturno občutljiva. Uniči jo temperatura nad 60° C – npr. pasterizacija (15 sek / 72° C). Prisotnost bakterije Enterobacter sakazakii se ugotavlja tudi v drugih živilih, vendar je samo otroška hrana v prahu povezana z izbruhom bolezni. Ko E. sakazakii raste v mleku za dojenčke, tvori biofilm na površinah, vključno z lateksom, silikonom in v manjši meri na nerjavečem jeklu. Ti materiali so uporabljeni tudi pri opremi za hranjenje dojenčkov in na površinah za pripravo.

Rezervoar povzročitelja:Živalska vrsta: prašiči, ovce, koze, govedo, konji, divjad.Bakterijo najdemo tudi v okolju v vodi, zemlji, črevesju zdravih ljudi.



E. sakazakii vstopa v otroško hrano s kontaminiranimi surovinami, ki se uporabljajo za proizvodnjo otroške hrane in se dodajajo po sušenju, ali iz delovnega okolja po sušenju in pred pakiranjem, ter pri pripravi hrane pri raztapljanju in rokovanju.

Simptomi:

Bakterija povzroča okužbe pri ljudeh vseh starosti. Uvrščajo jo med porajajoče se mikroorganizme. Povzroča redke, sporadične primere ali manjše izbruhe sepse, meningitisa in nekrotizirajočega vnetja črevesja. Okužba je lahko zelo nevarna za novorojenčke, zlasti prezgodaj rojene in tiste z nizko porodno težo, dojenčke, majhne otroke in osebe z oslabljeno imunostjo. Smrtnost je od 20-50%.

Zdravljenje: okužbe zdravijo z antibiotiki.

Preventiva:Dojenje je najboljša in najbolj primerna hrana za dojenčke. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi otroci v prvih šestih mesecih življenja uživali izključno ali vsaj večinoma materino mleko ter le – to prejemali, v kombinaciji s komplementarnimi živili, do drugega leta starosti.

Zelo pomembna je priprava pisnih navodil proizvajalcev za pripravo hrane glede rokovanja in shranjevanja . Pomembno je opozorilo, da ta hrana ni sterilna. Za raztapljanje hrane v prahu je potrebno vodo zavreti in nato malo ohladiti, da temperatura doseže 70° – 90°C, preden se doda hrani v prahu. Pripravlja se samo majhne količine hrane – za vsako hranjenje posebej, že pripravljena hrana se sme puščati na sobni temperaturi čim krajši čas.

Priporoča se, da se vse steklenice in posoda temeljito očistijo čim prej, po uporabi, da se prepreči tvorba biofilma, ki postane vir infekcije. Višja sobna temperatura, pomanjkljivo hlajenje že raztopljene otroške hrane v prahu in hitra rast mikroorganizma povečujejo tveganje za nastanek infekcije (pripravljena otroška hrana je predolgo časa na sobni temperaturi).

ENTEROBAKTER PRI LJUDEH

Od leta 1998 do 2013 ni bilo zabeležene nobene prijave okužbe pri ljudeh.

ENTEROBAKTER PRI ŽIVILIH

V načrt vzorčenja ZIRS so bile v letu 2013 vključene dehidrirane začetne formule za dojenčke in dehidrirana dietetična živila za posebne zdravstvene namene namenjena dojenčkom mlajšim od 6 mesecev.

V letu 2006 je bila prisotnost povzročitelja ugotovljena v enem primeru, vendar v živilu, ki ni namenjeno najmlajši populaciji, zato ni bilo ocenjeno kot škodljivo za zdravje. Skupno je bilo odvzetih 30 vzorcev otroške hrane. V letu 2007 je bilo odvzetih 10 vzorcev začetnih formul za dojenčke. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih ni bila ugotovljena. V letu 2008 je bilo odvzetih 10 vzorcev začetnih formul za dojenčke. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih ni bila ugotovljena. V letu 2009 je bilo odvzetih 10 vzorcev začetnih formul za dojenčke do 6. meseca starosti. Prisotnost povzročitelja je bila ugotovljena v enem odvzetem vzorcu, ki je bil zato ocenjen kot škodljiv za zdravje. Izvedeni so bili ukrepi v skladu z 19. členom Uredbe (ES) 178/2002. Ker živilo v Sloveniji še ni doseglo končnih



kupcev, obveščanje javnosti ni bilo potrebno. V letu 2010 je bilo odvzetih 14 vzorcev dehidriranih začetnih formul in dehidriranih dietetičnih živil za posebne zdravstvene namene, namenjenih dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih, analiziranih v tridesetih podenotah, ni bila ugotovljena. V letu 2011 je bilo odvzetih 10 vzorcev dehidriranih začetnih formul in dehidriranih dietetičnih živil za posebne zdravstvene namene, namenjenih dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih, analiziranih v petih podenotah, ni bila ugotovljena. V letu 2012 je bilo odvzetih 10 vzorcev iz skupine dehidriranih začetnih formul in dehidriranih dietetičnih živil za posebne zdravstvene namene, namenjenih dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih, analiziranih v eni podenoti, ni bila ugotovljena.

V letu 2013 je bilo odvzetih 10 vzorcev iz skupine dehidriranih začetnih formul in dehidriranih dietetičnih živil za posebne zdravstvene namene, namenjenih dojenčkom, mlajšim od 6 mesecev. Prisotnost povzročitelja v odvzetih vzorcih, analiziranih v eni podenoti, ni bila ugotovljena.

ENTEROBAKTER PRI ŽIVALIH

Spremljanje povzročitelja se pri živalih ne izvaja.

MORSKI BIOTOKSINI

V slovenskem obalnem morju najdemo številne mikroalge, ki povzročajo različne oblike škodljivih cvetenj, vendar so za zdravje ljudi najnevarnejše tiste vrste, ki proizvajajo toksine. Dinamika pojavljanja potencialno toksičnih vrst mikroalg v slovenskem morju sledi dokaj ustaljenemu sezonskemu vzorcu, vendar so epizode zastrupitev školjk lahko kljub temu nepredvidljive, saj ob relativno visokih količinah škodljivih alg v morju pogosto ne beležimo toksičnih učinkov in nasprotno. Toksičnost mikroalg je lahko odvisna od hranilnih razmer v morju, saj se pri posameznih vrstah toksičnost poviša, če rastejo v okolju z neuravnoteženimi hranilnimi snovmi.

Med škodljivimi algami, ki proizvajajo človeku nevarne toksine, se predvsem pojavljajo povzročitelji diaroične zastrupitve (DSP), povzročitelji življenjsko nevarnih paralitičnih zastrupitev (PSP) in povzročitelji nevroloških motenj (ASP).

Rezervoar povzročitelja:PSP izhajajo iz alg rodu Alexandrium.DSP izhajajo iz vrst dinoflagelatov iz rodu Dinophys in Prorocentrum.



ASP izhajajo iz kremenastih alg (diatomeje) iz rodu Pseudo-nitzschia.

Način prenosa na ljudi:

Človek pride najpogosteje v stik z njihovimi toksini preko hrane. Z zaužitjem hrane iz morja (predvsem školjk, tako gojenih kot prostoživečih, ki s precejanjem vode zadržijo delce hrane, med drugim tudi strupene mikroalge) se prenašajo po prehranjevalni verigi do končnega potrošnika – človeka, pri katerem lahko povzročajo različne zastrupitve, bodisi z uživanjem surovih ali kuhanih školjk.

Inkubacijska doba:

Inkubacijska doba je odvisna od vrste zaužitega toksina in lahko znaša od 30 minut do 12 ur, zelo redko več.

Simptomi:

ASP: Značilne so nevrološke motnje, ki jim sledi izguba spomina (amnezija), pri starejših osebah pa v redkih primerih lahko nastopi tudi smrt. Ob amnezijskih zastrupitvah se lahko pojavijo prebavne motnje.

DSP: Značilne so prebavne motnje, ki sledijo zaužitju okuženih školjk. Ta zastrupitev je verjetno bolj pogosta kot se zdi na prvi pogled. Razlog zato je v tem, da so simptomi relativno mili, zato jih pacienti, pa tudi zdravniki, pogosto pripišejo drugim vzrokom, zlasti bakterijskim okužbam. Glavni simptom zastrupitve je gastroenteritis, količina zaužitega toksina, ki povzroči vidne simptome, je zelo majhna (le okrog 32 μg dinofizistoksina 1, DTX). Tako majhno količino pa je zelo težko diagnosticirati. Pri človeku zastrupitev navadno mine brez hujših posledic, simptomi pa so driska (92%), slabost (80%), bruhanje (okrog 80%), bolečine v trebuhu (okrog 53%) in tresavica (10%). Simptomi se v povprečju pojavijo 4 ure po zaužitju okuženih školjk, redko pa kasneje kot v 12 urah. Simptomi lahko trajajo do 3 dni in redko puščajo kasnejše posledice.

PSP: Prvi simptomi se pojavijo od 30 do 60 minut po zaužitju školjk, ki vsebujejo toksine. Simptomi so parestezije ustnic, jezika in dlesni, ki se širijo na obraz, vrat, roke in noge. Pekočemu občutku sledita otopelost in ataksija. Pri hudih zastrupitvah prihaja do težav pri požiranju, govor je nekoordiniran, paraliza se razširi na ude. Lahko nastopi tudi smrt kot posledica respiratornega zastoja (smrt nastopi v 1-10% primerov).

Zdravljenje:

Zdravljenje je simptomatsko.

Preventiva:

Školjke je potrebno kupovati samo v registriranih obratih (ribarnicah), kjer so školjke pod uradnim nadzorom, v okviru katerega se izvaja tudi vzorčenje na toksine.

Rezultati:

V vzorcih školjk smo do sedaj ugotovili le diaroično toksičnost (DSP). Vsakokratni potrditvi toksičnosti je sledila začasna prepoved prometa s školjkami.



MORSKI BIOTOKSINI - ŽIVILA

Skladno z določili Uredbe (ES) št. 854/2004 točke A. 6 Poglavja II Priloge II so v Sloveniji določena 3 proizvodna območja školjk in 3 območja za prosto nabiranje. Uradni nadzor UVHVVR izvaja s programom vzorčenja skozi celo leto, na točno določenih odvzemnih mestih/točkah v gojitvenih območjih in območjih za prosto nabiranje. Poleg tega predstavljajo rezultati vzorčen tudi znanstveno osnovo za poznejša določanja točk spremljanja, pripravo načrta vzorčenja in kategorizacijo/prekategorizacijo gojitvenega območja školjk ter prisotnost potencialno toksičnega fitoplanktona, ki proizvaja toksine v proizvodnih vodah (morska voda) in biotoksine v mesu živih školjk.

Število vzorcev vzetih v proizvodnih območjih školjk in območjih za prosto nabiranje v letu 2013 je razvidno iz Preglednice št. 39. Analize so se izvajale na DSP, PSP in ASP toksine. Skupaj se je analiziralo 147 vzorcev. Obenem pa se je na 3 merilnih mestih vzorčilo 75 vzorcev morske vode na potencialno toksični fitoplankton.

Preglednica št. 39: Št. vzorcev, ki so bili v letu 2013 odvzeti, v gojitvenih območjih školjk in območju za prosto nabiranje školjk za ugotavljanje prisotnosti biotoksinov v mesu školjk

DSP PSP ASP

Piranski zaliv 23 9 17

Debeli rtič 20 9 14

Strunjanski zaliv 24 13 16

Območja za prosto nabiranje 1 0 1

Skupaj 68 31 48

Preglednica št.40: Število vzorcev s preseženo vrednostjo biotoksinov, obdobje 2008- 2013

Gojitveno območje

2008 2009 2010 2011 2012 2013

DSP PSP ASP DSP PSP ASP DSP PSP ASP DSP PSP ASP DSP PSP ASP DSP PSP ASP

Piranski zaliv 5 0 0 4 0 0 15 0 0 5 0 0 1 0 0 0 0 0

Debeli rtič 1 0 0 1 0 0 12 0 0 4 0 0 0 0 0 1 0 0



Strunjanski zaliv 5 0 0 3 0 0 12 0 0 6 0 0 0 0 0 1 0 0

Območja za prosto nabiranje

0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

V vzorcih školjk smo do sedaj ugotovili le diaroično toksičnost (DSP). Pri potrditvi toksičnosti je sledilo začasno zaprtje proizvodnega območja živih školjk.

Dinamika pojavljanja diaroične toksičnosti školjk je v letu 2008 in 2009 sledila dokaj ustaljenemu sezonskemu vzorcu saj so se pozitivni rezultati pojavljali zlasti poleti ali na začetku jeseni. V letu 2010 pa se je diaroična toksičnost školjk pojavila v vseh treh gojitvenih območij že spomladi in je trajala do konca pomladi, ponovno pa se je pojavila sredi julija in se je nadaljevala vse do spomladi leta 2011. V letu 2012 se je toksičnost školjk pojavila poleti. V letu 2013 je bila ugotovljena diaroična toksičnost pozno jeseni, zato je bila s strani uradne službe izdana prepoved dajanja na trg živih školjk iz proizvodnega območja Strunjan in Debeli Rtič, dokler se ni dokazalo, da so zdravstveni standardi v zvezi s toksini v živih školjkah v skladu z zakonodajo.

Zaradi zaznane spremembe v toksičnosti populacije fitoplanktona v morski vodi, so bila v letu 2013 vsa tri proizvodna območja previdnostno zaprta, dokler se ni z vzorčenjem živih školjk dokazalo, da so zdravstveni standardi v zvezi s toksini v živih školjkah v skladu z zakonodajo.

Poleg vzorčenja, ki se je izvajalo v proizvodnih območjih školjk, se je v sklopu programa uradnega vzorčenja UVHVVR vzorčilo školjke za preiskavo na prisotnost toksinov tudi v obratih prodaje na drobno z namenom zajeti tudi tuje proizvajalce in dobiti vpogled v stanje školjk, ki jih uživajo naši potrošniki. V letu 2013 se je odvzelo 16 vzorcev školjk, od tega se je prisotnost DSP toksina potrdila v 3 vzorcih školjk. Prisotnost ASP in PSP toksina se ni potrdila v nobenem izmed analiziranih vzorcev.

MIKROBIOLOŠKA ONESNAŽENOST ŠKOLJK

Uživanje surovih ali premalo kuhanih školjk lahko povzroči bolezen zaradi prisotnosti mikroorganizmov. V preteklosti sta bila tifus in paratifus najpomembnejši bolezni, povezani s školjkami, vendar pa se ob vedno redkejšem pojavljanju v EU ter ob uporabi ukrepov, ki veljajo za gojitvena območja školjk, ti bolezni zdaj zelo redko pojavljata v državah članicah. Občasno se pojavi s školjkami povezani gastroenteritis, ki ga povzroča netifoidna in neparatifoidna bakterija Salmonellaspp., vendar razpoložljivi dokazi nakazujejo, da bolezen nastane zaradi školjk, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev javno zdravstvenega nadzora predvsem zaradi fekalnega onesnaženja.

Rezervoar povzročitelja:



Na stopnjo onesnaženja vpliva količina razredčenja vira onesnaženja v sprejemnem vodovju ter način, kako vodni tokovi onesnaženje prinašajo proti gojitvenim območjem školjk ali jo odnašajo stran od gojitvenih območij školjk.


Prenos okužbe je fekalno oralen, posreden ali neposreden, s kontaminiranimi školjkami in vodo.

Inkubacija:

Bolezen nastopi po 8 do 48 urah po zaužitju okužene hrane.

Simptomi:

Znaki bolezni so napet trebuh, slabost, trebušni krči, bruhanje, driska (tekoče blato, lahko krvavo), lahko tudi povišana telesna temperatura. Bolezen traja 3 do 9 dni.

Zdravljenje:

Zdravljenje poteka simptomatsko.

Preventiva:

Ocena virov in vrst fekalne kontaminacije (človeške in živalske) v bližini proizvodnega območja ali območja za ponovno nasaditev školjk, povezana z mikrobiološkim spremljanjem na podlagi uporabe indikatorskih organizmov (Escherichia coli), podaja oceno tveganj za kontaminacijo z bakterijskimi in virusnimi patogeni.

Pomembna je zadostna termična obdelava školjk pred uživanjem.

ŽIVILA

V proizvodnih območjih školjk in območjih za prosto nabiranje školjk UVHVVR izvaja letni program vzorčenja, na točno določenih odvzemnih mestih/točkah, z namenom spremljanja morebitnih virov fekalne kontaminacije (E.coli) gojitvenih območij in območja za prosto nabiranje ter oceno verjetnega vpliva virov kontaminacije na žive školjke. Poleg tega predstavljajo rezultati vzorčenj tudi znanstveno osnovo za poznejša določanja točk spremljanja, pripravo načrta vzorčenja in kategorizacijo / prekategorizacijo gojitvenega območja školjk.

Kategorizacija se dodeli gojitvenim območjem školjk na podlagi rezultatov spremljanja E.coli ter kakšna mora biti stopnja obdelave/purifikacije školjk po nabiranju, da se tveganje zmanjša na sprejemljivo raven.

S stalnim spremljanjem E. coli se ugotavlja, če se je raven tveganja spremenila, in če je posledično potrebno uporabiti pogostejše preglede oziroma, če spremeniti kategorizacijo območja. V Sloveniji so trenutno gojitvena območja v coni B, kar pomeni, da morajo školjke iz gojitvenega območja najprej v center za prečiščevanje (purifikacijo) in nato preko odpremnega centra na trg.

Preglednica št.41: Št. vzorcev za ugotavljanje prisotnosti E.coli v proizvodnih območjih školjk in območjih za prosto nabiranje v letu 2013



Proizvodna območja Število vzorcev

Piranski zaliv 36

Debeli rtič 20

Strunjanski zaliv 36

Območja za prosto nabiranje 2

Odprto morje 0

Skupaj 94

Preglednica št.42: Št. vzorcev, pri katerih je fekalna kontaminacija presegala vrednost 4600 E. coli na 100 g mesa in intravalvularne tekočine (mejna vrednost za cono B), 2008 - 2013

Proizvodna območja 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Piranski zaliv 0 0 1 2 0 0

Debeli rtič 0 0 0 0 0 0

Strunjanski zaliv 1 1 0 1 0 0

Območja za prosto nabiranje 0 0 0 0 0 0

Stanje glede fekalne onesnaženosti v gojitvenih območjih za školjke lahko na podlagi rezultatov, ki so bili pridobljeni po programu letnega vzorčenja, ocenimo ugodno za cono B.

Poleg vzorčenja, ki se je izvajalo v proizvodnih območjih školjk, se je v sklopu programa uradnega vzorčenja UVHVVR vzorčilo školjke za preiskavo na prisotnost toksinov tudi v obratih prodaje na drobno z namenom zajeti tudi tuje proizvajalce in dobiti vpogled v stanje školjk, ki jih uživajo naši potrošniki. V letu 2013 se je odvzelo 17 vzorcev školjk. V 6 vzorcih školjk se je potrdila prisotnost E.coli, vendar je bilo merilo varnosti preseženo samo pri 2 vzorcih.

Q VROČICA

Povzročitelj: Coxiella burnetii.

Mrzlica Q (vročica Q) je po vsem svetu razširjena zoonoza. Povzročitelj bolezni je majhna kratka paličasta bakterija Coxiella burnetii. V primerjavi z drugimi rikecijami je zelo obstojna zunaj telesa in odporna na različne razkužila. V zemlji ali okuženih materialih ostane živa več mesecev, celo let. Uniči jo pasterizacija.

Obolevajo domače in divje živali, predvsem prežvekovalci, tudi mačke in psi. Okužene živali navadno ne kažejo znakov bolezni, ali pa so zelo blagi. Žival še dolgo po okužbi izloča bakterije v okolico. Zelo kužni so iztrebki živali, mleko in v času kotenja posteljica. V prahu, slami, mleku in na živalskih kožah



preživi bakterija več mesecev. Zaužitje kontaminirane hrane lahko pri ljudeh povzroči serokonverzijo, ne pa klinične oblike bolezni. EFSA poroča, da ni dokazov o tem, da bi uživanje mleka in mlečnih proizvodov, ki vsebujejo C. burnetii povzročilo klinično obliko Q mrzlice pri ljudeh.

Rezervoar:

Med naravne gostitelje in prenašalce C. burnetii danes prištevamo okoli 125 vrst sesalcev in veliko vrst členonožcev, vključno s pršicami, klopi, ušmi, bolhami in muhami. Najnovejše raziskave poročajo, da se povzročitelj vročice Q nahaja tudi v amebah in rakih (jastogih). Med domačimi živalmi so ovce, koze, govedo, konji, prašiči, mačke, psi, kunci glavni rezervoar povzročitelja. Povzročitelj se zaradi prikrite infekcije največkrat nemoteno izloča v okolico.

Način prenosa: C. burnetii je zelo odporna na fizikalne in kemične agense. V prahu, slami, mleku, na živalskih kožah in zemlji lahko preživi več mesecev. Pogosti viri so zemlja, prah, volna, stelja, okužen urin, blato, porodne vode, posteljica itd. Dokazana je povezava med seropozitivnimi ovcami, kozami in kravami ter izločanjem kužnega mleka. Izločanje je različno intenzivno in traja različno dolgo, dlje pri kravah kot pri ovcah. Pasterizacija mleka povzročitelja uniči.

Inkubacijska doba:

Od 9 do 40 dni.

Simptomi:

Infekcija pri živalih običajno poteka neopazno. Pri ovcah in kozah lahko okužba povzroča abortuse, običajno v poznem obdobju brejosti. Pri govedu se pojavljajo okužbe z manj virulentnimi sevi in tudi klinični znaki so neizraziti; abortusi niso tako pogosti kot pri ovcah.

Vročica Q pri ljudeh pogosto poteka v klinično nezaznavni obliki. Lahko pa se pojavi kot kratkotrajna vročinska bolezen ali v obliki pljučnice, ki se prične z močnim glavobolom, mrzlico, bolečinami v mišicah in sklepih, suhim kašljem, pri polovici bolnikov se povečata vranica in jetra ali kronična okužba, ki povzroči vnetje srčne mišice, pogosto tudi jeter. Bolezen se pokaže šele po nekaj mesecih, celo do 20 let po okužbi, kot utrujenost in težko dihanje.

Diagnoza:

Izolacija povzročitelja iz kliničnega vzorca, odkrivanje nukleinske kisline povzročitelja v kliničnem vzorcu ali porast specifičnih protiteles (IgG ali IgM stopnje II) proti bakteriji.

Terapija:

V primeru hujšega poteka zdravimo z antibiotiki.

Preventivni ukrepi:

Izogibanje uživanju svežega ali termično nezadostno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov, predvsem pa dobra higiena pri delu z živalmi, še posebno v času telitev oziroma abortusov, ter obveščanje veterinarske službe v primeru povečanega števila abortusov oziroma mrtvorojenih telet ali ugotavljanja neplodnosti v čredi.

Q VROČICA PRI LJUDEH



Q vročica je v Sloveniji redko prijavljena bolezen.

V Sloveniji so vročico Q pri ljudeh prvič ugotovili leta 1949. Leta 1990 je bila na Primorskem ugotovljena enzootija vročice Q med ljudmi. Vročica Q je redko prijavljena nalezljiva bolezen. V letih od 1997 do 2006 je bilo prijavljenih od 0 do 5 primerov. V letu 2007 smo zabeležili izbruh vročice Q na učni kmetiji Vremščica. Zbolelo je 93 oseb. Med zbolelimi so bili dijaki srednje veterinarske šole, študenti Veterinarske in Biotehniške fakultete ter v manjši meri učitelji. Oboleli so na kmetiji opravljali prakso in so imeli stik s kužnimi ovcami (1). Zabeležen je bil tudi manjši izbruh, v katerem so zboleli trije družinski člani, ki so se najverjetneje okužili s stikom z ovcami na področju Velebita. Od leta 2008 do 2011 primerov nismo zabeležili (1).V letu 2012 je bil en primer. Bolnik se je verjetno okužil na domači kmetiji. V letu 2013 smo prejeli eno prijavo. Bolnik se je okužil na domači kmetiji, kjer so gojili koze. V Sloveniji ostaja trend nespremenjen.

Preglednica št.37: Prijavljeni primeri vročice Q po regijah, Slovenija, obdobje 1999-2013

Leto 1999

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Skupaj pozitivnih

0 0 0 1 0 0 3 3 93 0 0 0 0 1 1

INC/100.000 prebivalcev

0 0 0 0,05 0 0 0,15 0,15 4,6 0 0 0 0 0,05 0,05

Q VROČICA PRI ŽIVALIH

V skladu s Pravilnikom o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali se je aktivno spremljanje Q mrzlice pri živalih izvajalo v letih 2008 in 2009, po večjem izbruhu Q mrzlice pri ljudeh (leta 2007). Vzorci krvi so bili živalim odvzeti na gospodarstvih in poslani v laboratorij na serološko analizo.

Govedo: Na prisotnost povzročitelja Q mrzlice se je v letih 2008 in 2009 serološko preiskalo krvne vzorce goveda, po programu vzorčenja VURS. V letu 2009 je bilo pregledanih 415 vzorcev krvi živali na 76 gospodarstvih. Pozitivnih je bilo 17 živali (4,1%) na skupno 9 gospodarstvih. Rezultati kažejo, da je delež živali serološko pozitivnih na prisotnost C. burnetti okrog 5% (4,78% leta 2008, oz. 5,12% leta 2009). V letih 2011, 2012 in 2013 se aktivni monitoring pri govedu ni izvajal. V letu 2013 na Q mrzlico ni bila pregledana nobena žival.

Drobnica: Na prisotnost povzročitelja Q mrzlice se je v letih 2008 in 2009 serološko preiskalo krvne vzorce drobnice, po programu vzorčenja VURS. V letu 2009 je bilo pregledanih 4669 vzorcev krvi živali na 131 gospodarstvih. Pozitivnih je bilo 155 živali (3,3 %) na skupno 17 gospodarstvih. V letih 2011, 2012 in 2013 se aktivni monitoring pri drobnici ni izvajal. V sklopu pasivnega nadzora pri živalih, ki kažejo klinične znake, na podlagi katerih se lahko posumi na Q mrzlico, je bila pregledana 1 žival (koza-abortiran plod). Prisotnost IgG protiteles na bakterijo Coxiella burnetii ni bila potrjena.

V letu 2013 se aktivno spremljanje povzročitelje Q vročice pri prežvekovalcih v Sloveniji ni izvajalo glede na to, da v zadnjih letih nismo imeli nobenega izbruha pri ljudeh.

Preglednica št.38: Št. pregledanih živali in čred ter število poz. živali in čred na prisotnost povzročitelja Q vročice, 2008 in 2009

REZULTATI

2008 2009

Št. pregled. živali + Št. pregledanih čred + Št. pregledanih

živali +Št. pregledanih

čred+



govedo 1.305 59 233 16 415 17 76 9

drobnica 4.817 53 134 10 4.669 155 131 17

COXIELLA BURNETII V ŽIVILIH

Slovenija ima od leta 2007 status države, uradno proste bruceloze in od leta 2009 tudi status države proste tuberkuloze govedi. Zaradi odsotnosti povzročiteljev teh dveh pomembnih zoonoz pri govedu, se je po pridobitvi statusa države uradno proste tuberkuloze govedi pričelo v Sloveniji tržiti surovo mleko. V obdobju od prvih registriranih mlekomatov (avgust 2009) pa do aprila 2010 se je število nosilcev dejavnosti poslovanja z mlekomati povišalo za 92%, število mlekomatov pa za 119% zato se je ugotavljanje prisotnosti Coxiella burnetii v surovem mleku vključilo v program uradnega vzorčenja.

V letu 2010 se je izvedlo vzorčenje surovega mleka na gospodarstvih, ki oddajajo mleko v promet tudi preko mlekomatov. V letih 2011 in 2012 se je vzorčenje surovega mleka za ugotavljanje prisotnosti C.burnetii nadaljevalo na vseh mlekomatih v Sloveniji. V letu 2011 se je pri tretjini vzorcev surovega mleka iz mlekomatov dokazala prisotnost C. burnetii (v 41 vzorcih od skupno odvzetih 128 vzorcev). V letu 2012 se je vzorčenje surovega mleka na vseh mlekomatih ponovilo in prisotnost C.burnetti se je potrdila pri četrtini vzorcev (v 34 vzorcih od skupno odvzetih 128 vzorcev). Kljub razmeroma visokem odstotku vzorcev surovega mleka z ugotovljeno C.burnetii, je število okužb pri ljudeh v Sloveniji majhno, prav tako ostaja trend pri ljudeh nespremenjen že več let . Večjega števila okužb pri ljudeh nismo zaznali niti od leta 2009 dalje, ko se je v Sloveniji leta 2009 začela prodaja surovega mleka preko mlekomatov.

Tudi ocena tveganja za Q vročico, ki jo je pripravil ECDC navaja, da manjše število študij, ki so bile opravljene glede prenosa povzročitelja Q vročice preko živil kažejo, da zaužitje kontaminirane hrane lahko pri ljudeh povzroči serokonverzijo, ne pa klinične oblike bolezni. Prav tako EFSA v znanstvenem mnenju o Q vročici poroča, da ni dokazov o tem, da bi uživanje mleka in mlečnih proizvodov, ki vsebujejo C. burnetii povzročilo klinično obliko Q vročice pri ljudeh.

V letu 2013 se analize na bakterijo Coxiella burnetii v surovem mleku niso izvajale.

OKUŽBE Z NOROVIRUSI

Povzročitelj: Norovirusi

Norovirusi so najpogostejši povzročitelji virusnih gastroenteritisov pri ljudeh ter najpogostejši povzročitelji črevesnih okužb s hrano in vodo. Pojavljajo se sezonsko z epidemičnim vrhom v hladnih mesecih. Pogosto se prenašajo preko školjk, svežega sadja in zelenjave, še posebej jagodičevja ter listnate zelenjave. V školjkah se pojavljajo zaradi fekalnega onesnaženja. V njih se ne razmnožujejo,



se pa koncentrirajo iz kontaminirane vode. Do okužb živil z virusi lahko pride v fazi pridelave, lahko pa do okužbe pride naknadno pri obdelavi, predelavi, distribuciji, kakor tudi v domači kuhinji.

Zaradi kontaktnega širjenja pogosto povzročajo izbruhe v kolektivih: vrtcih, šolah, domovih za starejše občane, bolnicah, na ladjah, v vojašnicah, dijaških domovih ipd. Potrebno je zelo majhno število virusov, da oseba zboli.

Norovirusni enterokolitisi so potencialna zoonoza. Vlogo norovirusov kot povzročiteljev bolezni pri živalih še raziskujejo. Sodijo v družino kalicivirusov. Do danes so kaliciviruse izolirali že iz mnogih živalskih vrst. Bolezen lahko povzročijo tako pri divjih kot pri domačih živalih. Pri prašičih in govedu so našli črevesne viruse, podobne norovirusnim in sapovirusnim sevom kalicivirusov. Nadalje so dokazali protitelesa proti živalskim sevom norovirusov pri ljudeh in obratno.

Prenos iz živali na ljudi in obratno bi oziroma bo pomembno vplival na epidemiološko situacijo.


Školjke, gozdni sadeži (zlasti maline), voda


Okužba se zlahka širi med ljudmi, ker je količina virusov, ki so potrebni za okužbo človeka, zelo majhna. Virusi se širijo „fekalno oralno“; to pomeni iz iztrebkov (lahko tudi izbruhanine) v katerih je mnogo virusov, na roke, iz rok pa v usta zdrave osebe. Možen je posredni prenos preko površin, predmetov, hrane,itd.

Inkubacija: Znaša navadno od 24 do 48 ur.

Simptomi:

Norovirusi povzročajo okužbe pri ljudeh vseh starosti. Bolezen se začne akutno z nekrvavo drisko, bruhanjem, slabostjo in trebušnimi krči. Pri sicer zdravih osebah težave trajajo od 12 do 60 ur. Pri manjših otrocih, starejših osebah, osebah s kroničnimi boleznimi je potek bolezni lahko daljši in težji.

Zdravljenje:

Je simptomatsko, potrebno je nadomeščanje izgubljene tekočine in mineralov.

Preventiva:Virus se v velikih količinah izloča z blatom (še nekaj tednov po tem, ko je oseba že izgubila simptome bolezni), zato je pomembno temeljito umivanje rok po uporabi stranišča in pred pripravo ali uživanjem hrane. Temeljita termična obdelava lupinarjev pred zaužitjem. Temeljito umivanje surove zelenjave pred zaužitjem. Odstranjevanje odplak na higieničen način. Dobra proizvodna praksa v sami proizvodnji.

NOROVIRUSI PRI LJUDEH



V Sloveniji se je zaznal porast okužb v zadnjih 10 letih, pojavili so se tudi izbruhi bolezni. Več okužb je v hladnejših mesecih.

Preglednica št.48: Prijave okužb z norovirusi pri ljudeh, 2008 – 2013

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 1094 1043 1393 2012 2231 1611 2146

Okužbe z norovirusi spadajo med porajajoče se okužbe. Glede na visoko incidenco sporadičnih okužb in naraščajoče število izbruhov, sodijo med najpomembnejše povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni v razvitih državah oziroma pri nas.

2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

500

1000

1500

2000

2500

1094 1043

1393

2012

2231

1611

2146

Št. prijav noroviroz pri ljudeh, 2007 - 2013

NOROVIRUSI V ŽIVILIH

V okviru Ciljno raziskovalnih projektov (CRP) je potekal projekt na temo virusne in mikrobiološke kontaminacije školjk. V okviru CRP se je na prisotnost norovirusne nukleinske kisline pregledalo 70 vzorcev klapavic (Mytilus galloprovincialis). Školjke so bile vzorčene v treh slovenskih školjčiščih, tekom celega leta 2010 in 2011 ter do meseca marca 2012. Norovirusna RNA se je ugotovila v 13 od 70 analiziranih vzorcev (18,6%). Dokazani norovirusi so pripadali obema genskima skupinama - I in II.

V letu 2013 je bilo v program uradnega vzorčenja UVHVVR vključeno tudi vzorčenje živil na prisotnost norovirusov. Pri izboru vrste živil je bila upoštevana verjetnost pojavljanja povzročitelja v posameznih skupinah živil. Vzorčilo se je školjke (17 vzorcev), jagodičevje (22 vzorcev). Živila so bila domačega in tujega porekla. Vzorčenje se je izvedlo v proizvodnji, distribucijskih centrih, skladiščih in maloprodaji.

V sklopu izvajanja uradnega nadzora ZIRS se je na prisotnost norovirusa analiziralo 20 vzorcev vnaprej narezanega sadja vzorčenega v gostinskih obratih. Prisotnost ni bila ugotovljena v nobenem izmed analiziranih vzorcev.

Prisotnost povzročitelja je bila ugotovljena v 5 od 17 analiziranih vzorcev školjk (29%). Pri ostalih vzorcih živil se prisotnost virusa ni ugotovila v nobenem izmed analiziranih vzorcev.

NOROVIRUSI PRI ŽIVALIH




OKUŽBE Z VIRUSOM HEPATITISA A

Povzročitelj: Virus hepatitisa A, družina Picornaviridae (rod Hepatovirus).

Virus hepatitisa A povzroča pri človeku črevesno nalezljivo bolezen – hepatitis A. Poleg Norovirusov je najpogostejši virusni povzročitelj okužb z živili v svetu. Je izjemno odporen na škodljive zunanje dejavnike: kisline, organska topila (eter, kloroform,..), temperaturo, sušenje, klorove spojine, detergente, zamrzovanje (preživi več let pri –20°C), v okuženem materialu preživi več mesecev. Tveganje za okužbo je obratno sorazmerno s stopnjo urejenosti splošnih higienskih razmer ter nivojem



osebne higiene. V večini držav v razvoju, v katerih prevladuje nizek higienski standard, je hepatitis A endemski (stalno prisoten med prebivalci). V razvitih državah z visokim življenjskim standardom, so okužbe z virusom hepatitisa A in izbruhi bolezni redki, zbolijo le specifične skupine z večjim tveganjem (npr. potniki).


Školjke (zlasti ostrige), solate, mehko sadje (maline, jagode).


Virus hepatitisa A se večinoma prenaša po fekalno oralni poti ali z neposrednim tesnim stikom z osebe na osebo. Glavni vzroki za širjenje HAV so slabe higienske razmere in slaba higiena okolja, kjer živimo, ter uživanje okužene vode in hrane. Virus se izloča v okolico z okuženim blatom. Ob nezadostni in neustrezni higieni rok se virus prenaša na hrano in različne predmete. Okužba se lahko prenaša tudi z okuženimi živili, med katerimi so najpogostejši termično neobdelani ali slabo obdelani morski sadeži, sadje, zelenjava ter onesnažena pitna voda.

Inkubacija: Inkubacija bolezni znaša od 15 do 50 dni.

Simptomi:

Mnogo bolnikov preboli okužbo brez kliničnih znakov. Tak potek okužbe je pogostejši pri otrocih, zlasti v predšolskem obdobju. Simptomatske okužbe imajo štiri obdobja: inkubacijo, predzlatenično obdobje, zlatenično obdobje in okrevanje. Predzlatenično obdobje poteka z znaki, podobnimi gripi in traja od 3 do 10 dni. Sledi obdobje zlatenice. Zlatenica se pojavi najprej na beločnicah in koži obraza. Traja od enega do treh tednov. Bolnik ima povečana jetra, lahko tudi vranico in bezgavke. Pri hepatitisu A ne poznamo kronične oblike oziroma vironoscev.

Zdravljenje: Simptomatsko.

Preventiva:- Okužbo najbolj učinkovito preprečujemo s cepljenjem;- Dobra proizvodna in higienska praksa;- Urejeno odstranjevanje odplak in odpadkov;- Urejeni vodovodni viri in oskrbovalni sistemi;- Urejena gojišča školjk v čistih morskih območjih;- Temeljita termična obdelava školjk pred uživanjem.

VIRUS HEPATITISA A PRI LJUDEH

Število prijavljenih primerov oziroma letna incidenca hepatitisa A se v Sloveniji v zadnjih letih znižuje. Od leta 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, je število prijav iz leta v leto nižje. Pogoste so vnesene okužbe npr. v letu 2012 smo zaznali 5 vnesenih primerov hepatitisa A. Bolniki so v času inkubacije potovali po Maroku in Tuniziji, Etiopiji in na Hrvaškem.



Preglednica št.49: Prijave okužb z virusom hepatitisa A pri ljudeh

Leto2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 20 12 10 15 17 12 9 12 1123

Incidenca 1,0 0,6 0,5 0,8 0,8 0,6 0,4 0,6 0,51,15

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

0.2

0.4

0.6

0.8

1

1.2

1.4

1

0.6

0.5

0.8 0.8

0.6

0.4

0.6

0.5

1.15

0

Incidenca okužb z virusom hepatitisa A pri ljudeh, 2004-2013

Izbruhov, povzročenih z virusom hepatitisa A, že več let nismo zaznali.

VIRUS HEPATITISA A PRI ŽIVILIH

V letu 2013 je bilo na prisotnost virusa hepatitisa A analiziranih 15 vzorcev školjk in 22 vzorcev jagodičevja. Pri izboru vrste živil je bila upoštevana verjetnost pojavljanja povzročitelja v posameznih skupinah živil. Vzorčenje se je izvedlo v obratih prodaje na drobno.

V sklopu izvajanja uradnega nadzora ZIRS se je na prisotnost virusa hepatitisa A analiziralo 20 vzorcev vnaprej narezanega sadja, vzorčenega v gostinskih obratih. Prisotnost ni bila ugotovljena v nobenem izmed analiziranih vzorcev.

V nobenem izmed analiziranih vzorcev se prisotnost virusa hepatitisa A ni ugotovila.

VIRUS HEPATITISA A PRI ŽIVALIH


BRUCELOZA

Povzročitelj:Brucella spp.: Brucella abortus, Brucella canis, Brucella melitensis, Brucella suis.

Bruceloza spada med klasične zoonoze. Je infekcijska bolezen, ki jo povzročajo nekatere kratke, paličaste, nesporogene in negibljive bakterije iz rodu Brucella. Povzročitelj se prenaša s kontaktom z bolno živaljo, za širjenje na ljudi pa je pomembnejši prenos z uživanjem surovega mleka in mlečnih



izdelkov. Povzročitelj je zelo patogen za človeka in spada v skladu s CDC razvrstitvijo v B skupino bioterorističnih agensov. B. melitensis povzroča eno najresnejših zoonoz na svetu. Bolezen je razširjena po vsem svetu, endemična je v Afriki, na Srednjem Vzhodu, v centralni in jugovzhodni Aziji in nekaterih predelih Sredozemlja. B. melitensis se pojavlja predvsem pri ovcah in kozah v Sredozemlju. Pri ljudeh je poznana kot Malteška mrzlica. B. abortus povzroča zvrgavanja pri govedu in Bangovo bolezen pri ljudeh. B. suis se v Evropi pojavlja redko, in sicer pri prašičih in zajcih. Cepiva za ljudi zaenkrat ni na voljo.

Rezervoar:

Poznanih je 6 vrst brucel, ki lahko povzročijo obolenje pri ljudeh: Brucella melitensis pri ovcah in kozah, B. abortus pri govedu, B. suis pri prašičih, B. canis pri psih in B. ceti in B. pinnipedialis pri morskih sesalcih.

Pri živalih so brucele lokalizirane v reproduktivnih organih, in lahko povzročijo neplodnost in abortuse, obenem pa se v velikih količinah izločajo v okolico z urinom, mlekom in placento.

Načini prenosa:

Ljudje se najpogosteje okužijo s kontaminirano hrano, kot je sveže mleko in mlečni izdelki ali ob neposrednem stiku z okuženimi živalmi in njihovimi izločki. Direkten prenos s človeka na človeka je zelo redek, znani so posamezni primeri prenosa z dojenjem in s transfuzijo krvi.

Inkubacijska doba:

Najpogosteje od 5 do 60 dni.

Simptomi:

Do 90% okužb z brucelo poteka subklinično in jih lahko določimo le z dokazovanjem specifičnih protiteles v krvi okuženega. Na začetku akutne bruceloze so znaki pogostokrat neznačilni in podobni gripi (utrujenost, rahlo povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v sklepih). Glavni znak bruceloze je dolgotrajna in valujoča vročina. Proti večeru vročina naraste, proti jutru upade. Bolezen lahko mine spontano ali pa se spremeni v kronično s ponavljajočimi se fazami povišane telesne temperature, bolečinami v sklepih, artitisu in izčrpanostjo. Lahko se pojavijo hujše oblike bolezni; lahko pride do infekcije centralnega živčnega sistema ali endokarditisa.

Diagnoza:

Za testiranje na bakterijo jemljemo vzorce krvi med napadom vročine pred začetkom zdravljenja z antibiotiki. Če najdemo specifična protitelesa, je prisotnost bolezni potrjena. Za vzorec so primerni tudi kostni mozeg, urin in druga tkiva.

Terapija:

Zdravljenje z antibiotiki.

BRUCELOZA PRI LJUDEH

Bruceloza je v Sloveniji redko prijavljena nalezljiva bolezen, pri vseh prijavljenih primerih je bilo ugotovljeno, da so bili to t.i. »vneseni« primeri.

Preglednica št.30: Št. prijav bruceloze v Sloveniji, obdobje 2000-2013



Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 1 1 0 1 0 0 0 1 2 2 0 1 0 0

Prijave od leta 1990 do 1999: v letu 1990 2 prijavi, v letu 1992 in 1999 po ena prijava.

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

0.5

1

1.5

2

2.5

1 1

0

1

0 0 0

1

2 2

0

1

0 0

Št. prijav bruceloze pri ljudeh, 2000 - 2013

Brucelozo smo pri ljudeh izkoreninili leta 1952. Kljub temu se posamezni primeri še pojavijo, zaradi okužb zunaj Slovenije. Od leta 1948 do 2011 je bilo prijavljenih 92 primerov bruceloze, umrla sta dva bolnika.

V letu 2013 v Sloveniji ni bilo potrjenega primera bruceloze.

BRUCELOZA V ŽIVILIH

Od leta 2005 ima Sloveniji priznan status države proste bruceloze pri drobnici (B. melitensis) in od leta 2007 status države, proste goveje bruceloze, zato se analiza živil na prisotnost brucele ne izvaja.

BRUCELOZA PRI ŽIVALIH

Bolezen pri živalih ni bila ugotovljena že od leta 1951.

Slovenija ima z Odločbo Komisije 2007/399/ES z dne 11. junija 2007 o spremembi Odločbe 93/52/ES v zvezi z razglasitvijo Romunije kot uradno proste bruceloze (B. melitensis) in Odločbe 2003/467/ES v zvezi z razglasitvijo Slovenije kot uradno proste goveje bruceloze, priznan status države, uradno proste bruceloze govedi.Za pridobitev statusa države, uradno proste bruceloze, je bilo potrebno v skladu z Direktivo Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči znotraj Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 64/432/EGS) pregledati pet zaporednih let vse živali, starejše od 12 mesecev, razen moških živali, namenjenih izključno za zakol. Na podlagi rezultatov zaporednih štirih let se je v letu 2006 režim testiranja spremenil tako, da je bilo treba serološko preiskati vzorce krvi vseh govedi starejših od 24 mesecev. Poleg tega je bila obvezna prijava vseh abortusov, ne glede na vzrok. Z nadaljnjimi postopki oziroma preiskavami je bila prisotnost bruceloze izključena.

Na podlagi vsakoletne odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali se nadzor nad boleznijo izvaja že vrsto let. Program se izvaja v okviru sistematičnega spremljanja stanja in obvladovanja bolezni v populacijah živali.



Bruceloza govedi

Preglednica št.31: Sistematično spremljanje pri govedu, v skladu z Direktivo 64/432/EGS

Leto Shema vzorčenja

Preiskano Pozitivno Okuženo

čred živali čred živali čred živali

2002

vse živali nad 12 mesecev

44.276 292.897 0 0 (RB 172) 0 0

2003 44.276 308.560 0 0 (RB 80) 0 0

2004 45.946 312.622 0 0 (RB 222) 0 0

2005 42.528 314.520 0 0 (68) 0 0

2006 vse živali nad 24 mesecev 35.983 210.997 0 0 (90) 0 0

Po pridobitvi statusa države, uradno proste bruceloze govedi, se je v letu 2007 začelo izvajanje preiskav za vzdrževanje statusa. V prvih petih letih po pridobitvi statusa je treba za vzdrževanje le tega pregledati vsa goveda, starejša od 24 mesecev v 20% čred. Izjema so moške živali, namenjene izključno za zakol. Prijaviti je treba vse primere abortusov in ugotoviti njihov vzrok. Bruceloza govedi do vključno z letom 2013 ni bila ugotovljena.

Preglednica št.32: Prijava abortusov pri govedu, obdobje 2002-2006

Leto Št. prijavljenih abortusov ne glede na vzrok

Št. abortusov kot posledica bruceloze

Št. izolacij Brucella abortus

2002 0 0 0

2003 28 0 0

2004 130 0 0

2005 149 0 0

2006 182 0 0

Preglednica št.33: Preiskave za vzdrževanje statusa pri govedu, 2007-2013 (na 31. december)

LetoŠt. govedi Št. pregledanih Št. pozitivnih Št. abortusov

črede živali čred živali čred živali prijavljenih pozitivnih

2007 40.070 475.112 6.982 46.987 0 0 286 0

2008 38.628 466.670 7.361 41.838 0 0 411 0

2009 37.449 470.211 7.127 32.736 0 0 532 0

2010 36.293 465.720 6.886 61.666 0 0 154 0

2011 35.225 457.634 7.289 42.797 0 0 podatkov se ne zbira več v taki obliki 0

2012 34.339 456.742 6.591 45.952 0 0 1 0

2013 33.917 461.461 8.608 59.963 0 0 0 0

V letu 2013 je bilo za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze, potrebno v skladu z Odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2013 serološko preiskati vsa goveda, starejša od 24 mesecev, v 20% čred, razen moških živalih v čredah, uradno prostih bruceloze, če so živali namenjene izključno za zakol; program vzorčenja pripravi UVHVVR ter prijaviti vse primere abortusov goved, za katere se sumi, da bi lahko bili posledica bruceloze in jih poslati v preiskavo na brucelozo. Program je pripravil UVHVVR, vzorce so odvzeli veterinarji



veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije, preiskave je opravil NVI.

Bruceloza ovac in koz Slovenija ima z Odločbo Komisije št. 2005/179/ES z dne 4. marca 2005 o spremembi Odločbe 93/52/EGS in Odločbe 2003/467/ES v zvezi z razglasitvijo Slovenije kot države, proste bruceloze (B. melitensis) in enzootske goveje levkoze ter Slovaške kot države, proste tuberkuloze pri govedu in bruceloze pri govedu, priznan status države uradno proste bruceloze (B. melitensis).

Na podlagi vsakoletne odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali, se nadzor nad boleznijo izvaja že vrsto let. Bolezen je bila izkoreninjena leta 1951 in od takrat v Sloveniji ni bila več ugotovljena.

Slovenija je pridobila status države, uradno proste bruceloze (B. melitensis) na podlagi dejstva, da je bruceloza (B. melitensis), bolezen, ki jo je potrebno obvezno prijaviti in vsaj 5 let ni bilo uradno potrjenih primerov bruceloze in je cepljenje proti brucelozi (B. melitensis) prepovedano vsaj 3 leta. Za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze (B. melitensis), je bilo treba prvo leto po pridobitvi statusa pregledati 10% živali, v naslednjih letih pa 5% živali starejših od 6 mesecev. Število vzorcev, odvzetih v posamezni čredi, je odvisno od števila vseh živali v čredi.

Preglednica št.34: Sistematične preiskave na brucelozo, pri drobnici, (B. melitensis), 2005-2013

LetoŠt. drobnice Št. pregledanih Št. pozitivnih

Črede Živali Čred Živali Čred Živali

2005 6.737 154.832 2.992 31.168 0 0

2006 6.737 159.326 838 4.770 0 0

2007 7.829 159.408 180 3.775 0 0

2008 7.230 163.186 129 4.789 0 0

2009 7.457 168.004 131 4.722 0 0

2010 7.689 155.986 111 2.533 0 0

2011 7.708 146.621 146 3.151 0 0

2012 8.117 152.041 150 4.662 0 0

2013 10.840 149.230 144 3903 0 0

V letu 2013 je za vzdrževanje statusa države, uradno proste bruceloze drobnice, bilo treba v skladu z Odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2013 na prisotnost povzročitelja Brucella melitensis serološko preiskati krvne vzorce 5 % drobnice, starejše od 6 mesecev. Program vzorčenja je pripravil UVHVVR. Vzorce so odvzeli veterinarji veterinarskih organizacij, ki opravljajo javno veterinarsko službo na podlagi koncesije, preiskave je opravil NVI (uradni laboratorij).

TUBERKULOZA (POVZROČENA Z MYCOBACTERIUM BOVIS)

Povzročitelj: Mycobacterium bovis subsp. bovis, Mycobacterium bovis subsp. caprae



Tuberkuloza spada med klasične zoonoze. Je resno obolenje ljudi in živali, ki jo povzroča vrsta Mycobacterium tuberculosis. Gre za paličasto, negibljivo bakterijo. Poleg omenjene vrste poznamo še dve; M. bovis in M. caprae, ki sta povzročitelja goveje tuberkuloze, v 1% pa tudi tuberkuloze pri ljudeh.M. bovis povzroča visoko nalezljivo obolenje, ki se hitro širi med živalmi. Za okužbo z M.bovis je dovzeten velik spekter sesalcev, vključno s človekom. Pri ljudeh M.bovis povzroči obolenje, katerega znake se ne da ločiti od obolenja z M. tuberculosis, ki je primarni povzročitelj obolenj tuberkuloze pri ljudeh. Tudi M. capre povzroča tuberkulozo pri živalih in do neke meje tudi pri ljudeh.

Okužba ljudi preko gastrointestinalnega trakta z mlekom in mlečnimi izdelki se prepreči s pasterizacijo le teh. Pojav bovine tuberkuloze pri človeku je odvisen od prisotnosti M. bovis pri govedu in količine surovega ali termično nezadostno obdelanega mleka, ki ga uživa populacija. Glede na situacijo v živalski populaciji je možnost prenosa bolezni iz živali na ljudi v Sloveniji izredno majhna.

Rezervoar:

Za M. tuberculosis smo edini rezervoar ljudje, za M. bovisin M. caprae pa živali (vsi sesalci), zlasti govedo, ovce ter občasno koze in divji prežvekovalci (srnjad), lahko pa tudi ljudje. Številne divje živali predstavljajo nevarnost za okužbo govedi z M.bovis.

Načini prenosa:

Prenos bolezni je možen z uživanjem kontaminirane hrane, zlasti surovega, nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov iz surovega mleka. Učinkovita pasterizacija namreč uniči M.bovis, zato je okužba s termično obdelanimi izdelki zelo redka, razen, če termična obdelava ni bila zadostna. Lahko pa pride do okužbe tudi z neposrednim kontaktom obolele živali.

Inkubacijska doba:

Lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let.

Simptomi:

Ali se bo tuberkuloza pri osebku razvila, je odvisno od pogostosti in intenzivnosti izpostavljanja bolezni, od količine inhaliranih ali zaužitih mikrobov ter od imunskega sistema osebka.

Infekcija se začne s kapljičnim prenosom mikrobov pri kašljanju ali kihanju. Pri 80% obolelih se bolezen razvije v pljučni obliki, lahko pa prizadene tudi druge organe. V 3 do 6 mesecih po prenosu kapljične infekcije se v pljučih razvijejo vnetna žarišča zaradi prisotnosti bakterij. Ta žarišča se kmalu spremenijo v majhne inkapsulirane vozliče, t.i. tuberkle. Ta oblika bolezni je zaprta ali neinfekcijska tuberkuloza, saj so patogeni omejeni. Če se ne oblikujejo tuberkli, imajo bakterije prosto pot iz pljuč in se naprej širijo s kapljičnim prenosom. Znaki so kašelj, oteženo dihanje in krvavi izbljuvki, spremljajo jih pa še znaki podobni gripi: povišana temperatura, utrujenost, izguba apetita in telesne mase, zmanjšana koncentracija.

Miliarna tuberkuloza je oblika, pri kateri se patogeni iz pljuč preko krvnega obtoka raznesejo na druge organe, lahko se razvije celo tuberkulozni meningitis.

Diagnoza:

Tuberkulinski kožni test potrdi asimptomatsko infekcijo, tako da izzove imunološko reakcijo na vbrizgane sestavine mikobakterij. Pozitiven rezultat lahko prikažemo 6 tednov po okužbi organizma. Na podlagi kožnega testa je bil razvit tudi krvni test na istem principu.

Z radiografijo pljuč lahko dokažemo strukturne spremembe pljučnega tkiva, ne moremo pa ločiti med tuberkulozo in nekaterimi drugimi pljučnimi obolenji. Z izolacijo kulture in bakteriološkimi testi lahko dokažemo povzročitelja, pri tem pa lahko izolat testiramo še na rezistenco na protibakterijska zdravila.



Terapija:

Ker mikobakterija raste počasi in se ne razvija v granulomu zelo dolgo časa, je potrebno zelo dolgo zdravljenje. Zaradi nezadostnega in delnega zdravljenja se je razvila že velika rezistenca na zdravila. Pri potrjeni bolezni se pacienta zdravi približno 6 mesecev z več različnimi antimikobakterijskimi zdravili, da se izognemo potencialnem ponovnem izbruhu bolezni in še povečani rezistenci na zdravila.

Preventivni ukrepi:

Ker ni učinkovitega cepiva, je glavni ukrep hitro prepoznavanje znakov in učinkovito zdravljenje. Ko potrdimo bolezen, moramo hitro najti ljudi, ki so bili v stiku z obolelim, da čim bolj omejimo okužbo.

TUBERKULOZA PRI LJUDEH

V Sloveniji je bil od leta 2008 dalje pri vseh bolnikih s potrjeno boleznijo, izoliran M. tuberculosis. Okužba z M. bovis ni bila potrjena že od leta 2007.

V letu 2013 je bilo potrjenih 124 primerov tuberkuloze pri ljudeh (incidenca 6,02/100.000 prebivalcev). Pri vseh primerih je bila izolirana bakterija M. tuberculosis.

Vse od leta 2000 je incidenčna stopnja pod 20, kar nas po kriterijih SZO uvršča med države z nizko incidenco tuberkuloze. Zaradi nizke incidenčne stopnje obolevanja je od 2005 proti tuberkulozi obvezno le selektivno cepljenje novorojenčkov iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze. M. bovis ali M. capre v letu 2013 niso potrdili.

TUBERKULOZA PRI ŽIVALIH

Nadzor nad boleznijo se pri živalih izvaja že vrsto let. Slovenija ima priznan status države, uradno proste tuberkuloze govedi od leta 2009 (Odločba Komisije 2009/342).

Za vzdrževanje tega statusa se redno po programu izvaja tudi tuberkulinizacija čred govedi. Pri pregledu Odredbe 2007-12* je iz podatkov razvidno, da so bile vse črede, katerih mleko se oddaja v promet preko mlekomatov, pregledane (tuberkulizirane), še več - 84% čred je bilo tuberkuliziranih vsaj dvakrat (običajno na tri leta).

Na podlagi Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali v letu 2013 je bilo za vzdrževanje statusa države, uradno proste tuberkuloze govedi, potrebno z intradermalnim tuberkulinskim testom preiskati vsa goveda, starejša od 6 tednov v 33 % čred in odvzeti vzorce spremenjenih pljuč in pripadajočih bezgavk za bakteriološko preiskavo za izključitev okužbe z Mycobacterium bovis v vseh primerih, ko uradni veterinar pri post mortem pregledu ugotovi znake pljučnice pri govedu, starejšem od 30 mesecev. Tako se je v Sloveniji v letu 2013 pregledalo oz. testiralo 11.057 čred /140.104 živali. Pri 5 so se ugotovile spremembe sumljive za TBC, vendar so bili vsi rezultati bakterioloških preiskav negativni.

Preglednica št.35: Sistematično testiranje v skladu z Direktivo Sveta 64/432/EEC – pridobitev in vzdrževanje statusa, obdobje 2003-2013

Leto Shema vzorčenja Tuberkulinizacija



Interval testiranja Število živali

2003Vse živali nad 6 tednov Enoletni

354.205

2004 402.514

2005 -

Dvoletni

-

2006 Vse živali nad 6 tednov 444.962

2007 - -

2008

Vse živali nad 6 tednov

446.699

2009

Triletni

127.561

2010 162.366

2011 148.956

2012 140.507

2013 140.104

STEKLINA

Povzročitelj:Virus stekline, rod Lyssavirus, družina Rhabdoviridae.



Steklina je ena najstarejših poznanih zoonoz. Je virusna bolezen osrednjega živčevja. Obolenje povzročajo Lyssa virusi iz družine Rhabdoviridae in lahko prizadene vse toplokrvne živali, tudi ljudi.Zbolevajo toplokrvne živali in človek. Okužba človeka je skoraj vedno posledica živalskega ugriza, poleg tega pa so bili opisani še naslednji možni načini prenosa: z nezadostno inaktiviranim cepivom, preko poškodovane kože, z aerosolom, nastalim v laboratoriju ali v z netopirji naseljenih jamah. Bolezen ima praviloma smrtni izid.

Večino primerov okužb je povzročenih s klasičnim virusom stekline (RABV, genotip 1). Drugače pa so pri netopirjih v Evropi ugotovili 4 različne vrste virusa: BBLV (Bokeloh Bat Lyssavirus), WCB (West Caucasian Bat virus), EBLV-1 ( European Bat Lyssavirus) in EBLV-2. Čeprav zelo redko, pa vendar lahko netopirji prenašajo steklino drugim sesalcem, vključno ljudem.

Razen posameznih držav, ki se smatrajo za proste stekline, se bolezen pojavlja po celem svetu. Prvič je bila omenjena že v pradavnini, 2300 let pr.n.š. Louis Pasteur, francoski mikrobiolog, je 6. julija 1885 prvič uporabil cepivo proti steklini. Cepil je 9-letnega dečka, Josepha Meistra, ki ga je ugriznil stekel pes. Cepljenje je bilo uspešno, deček je preživel. To je bil mejnik v zgodovini zatiranja stekline.

Bolezen se prenaša preko okužene sline – z ugrizi, opraskaninami okuženih živali, pa tudi preko poškodovane kože in sluznic. Virus ne more vstopiti v telo preko nepoškodovane kože. Razlikujemo dve vrsti kužnih krogov pri steklini – silvatični in urbani. Z uvedbo obveznega cepljenja psov proti steklini leta 1947 in zaradi strogih veterinarskih ukrepov (karantena, nadzor potepuških psov, obvezno cepljenje psov) je bila urbana oblika stekline, ki jo prenašajo psi, izkoreninjena v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Po izkoreninjenju urbane oblike se je v Sloveniji prvič pojavila silvatična oblika stekline leta 1973, ko je bila v Prekmurju ugotovljena prva stekla lisica. V nadaljnjih letih se je steklina razširila po celotnem območju Prekmurja, vendar reke Mure, kot naravne prepreke, ni prestopila. V letu 1979 se je steklina pojavila na severu Slovenije, od koder se je razširila čez celotno ozemlje. Od takrat je v različnih obsegih stalno prisotna. Silvatična oblika stekline še vedno predstavlja grožnjo za prenos bolezni na domače živali in posredno tudi na ljudi. Zato se kot edina oblika boja proti tej bolezni izvaja cepljenje lisic, ki se izvaja s pomočjo vab, napolnjenih s cepivom.

Virus se zadržuje v živčnem tkivu, slinskih žlezah in v bezgavkah obolele živali. Ob neugodnih razmerah v okolju virus hitro propade (sončna svetloba, suh zrak).

Rezervoar:

Rezervoar silvatične stekline predstavljajo ena ali več vrst mesojedih divjih živali. V Evropi predstavlja glavni rezervoar stekline rdeča lisica (Vulpes vulpes), v nekaterih predelih Azije pa je glavni rezervoar rakunski pes (Nyctereutes procyonoides). Prav tako pa so lahko rezervoar stekline tudi netopirji (Chiroptera). V našem okolju so rezervoar zlasti lisice, pogosto pa tudi srnjad, kune, jazbeci, divji prašiči,...Urbana steklina se zadržuje v populacijah divjih in potepuških psov, ki bolezen širijo z ugrizi, okužijo pa se lahko tudi druge živali: govedo, konji, ovce, zajci, svinje, zelo redko perutnina.

Načini prenosa:

Okužba večinoma nastane zaradi ugriza okužene ali stekle živali, preko opraskanine ali zaradi kontakta sluznic (nos, oči, usta) s prenašalcem. Okužena žival izloča virus stekline s slino že nekaj dni pred začetkom bolezni, zato se lahko okužimo tudi od navidezno zdrave živali. Po okužbi virus nekaj časa miruje, nato pa potuje po perifernih živcih v možgane in prizadene osrednji živčni sistem. Pred smrtjo se virus spet pojavi v slini.

Inkubacijska doba:

Inkubacijska doba je zelo različna, večinoma traja 2 do 3 mesece (2 tedna do 6 let glede na poročila). Odvisna je od mesta ugriza oziroma vstopa virusa v organizem, količine virusa in tipa virusa.



Simptomi:

Klinični znaki pri ljudeh: akutni encefalomielitis in vsaj eden izmed naslednjih sedmih znakov sprememba občutka na mestu ugriza živali, pareza ali paraliza, krči žvekalnih mišic, hidrofobija, delirij, konvulzije, tesnoba.

Bolezen praviloma poteka v petih obdobjih: prvo obdobje je obdobje inkubacije, sledi prodromalno obdobje z neznačilnimi znaki okužbe (vročina, slabost, bruhanje, utrujenost, zaspanost, parestezije in/ali bolečine na mestu ugriza); tretje obdobje je obdobje nevrološke prizadetosti sledi paralitično obdobje oziroma obdobje kome in izjemoma obdobje ozdravljenja.

Pri ljudeh se bolezen praviloma končna s smrtjo.

Pri posameznih vrstah živali so klinični znaki lahko različni, in variirajo glede na patogenost in infektivnost virusa. Bolezen v večini primerov poteka v treh fazah: 1. Prodromalna faza: V prvi fazi, ki ponavadi traja 1 do 3 dni, se pojavijo manjše spremembe v vedenju, npr. agresivnost, dnevna aktivnost nočnih živali, pri divjih živalih neizražen strah pred ljudmi, spremenjen apetit; 2. Eksitacijska (furiozna) faza: Sledi obdobje vzdražljivosti in agresivnosti. Živali pogosto grizejo karkoli. Obolele živali brez razloga napadejo, divje živali se lahko sredi dneva pojavijo v naselju, živali se praskajo, besno grizejo, požirajo različne predmete kot so les, kamenje. Po pojavu krčev lahko nastopi smrt, tudi pred nastopom paralitične faze; 3. Paralitična faza: Značilna je nezmožnost požiranja, zaradi katere se pojavi značilna penasta slina okrog gobca. Pri nekaterih živalih se pojavi ohromelost, najprej zadnjih okončin, ki nato napreduje v popolno ohromelost, ki se konča s smrtjo. Navadno pes ne preživi več kot 10 dni po izbruhu bolezni.

Diagnoza:

Dokončno diagnozo stekline se tako pri ljudeh kot pri živalih postavi z dokazom in identifikacijo antigena virusa stekline oziroma njegovih vključkov (Negrijeva telesca) v možganskem tkivu, z dokazom virusne nukleinske kisline z RT-PCR, s prisotnostjo protiteles v možganski tekočini in z izolacijo in identifikacijo virusa iz možganov ali sline.

Terapija:

Zdravljenje je simptomatsko. Steklina ni ozdravljiva.

Pojavnost v Sloveniji

Leta 1988, ko je Slovenija pričela s peroralnim cepljenjem lisic prosti steklini, je bilo ugotovljenih 1.067 primerov stekline. Po uvedbi letalskega polaganja vab je število pojavov bolezni drastično upadlo.

Preventivni ukrepi:

Preventivni ukrepi in ukrepi, ki se izvajajo ob sumu in potrditvi bolezni živali ter sistemi spremljanja pri divjih živalih, so določeni s pravilnikom, ki ureja ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline in z letno odredbo o izvajanju sistematičnega spremljanja stanja bolezni in cepljenj živali.

Imetniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini v starosti od 12 do 16 tednov.Drugo in tretje cepljenje mora biti opravljeno v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu. Vsa nadaljnja cepljenja se opravijo v skladu z navodili proizvajalca. Natančneje je režim cepljenja določen s pravilnikom, ki ureja steklino.V Sloveniji se vsako leto izvaja tudi peroralno cepljenje lisic proti steklini, ki predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živalih. Na ta način je večina zahodno evropskih držav steklino že izkoreninila.



V Sloveniji se peroralno cepljenje lisic izvaja že od leta 1988. Od leta 1995 se vabe polagajo s pomočjo letal. Letno se izvedeta dve akciji – spomladanska (maj, junij) in jesenska (oktober, november). V obeh akcijah se na območju celotne Slovenije položi cca. 920.000 vab.

Obvezno je označevanje in registracija psov, ki se mora opraviti najpozneje ob prvem cepljenju živali,obvezen je vnos identifikacijske številke živali, datuma cepljenja, podatkov o cepivu in datuma predvidenega ponovnega cepljenja v Centralni register psov in v veterinarski dokument, ki mora spremljati psa (potni list).

Osebe, ki so pri delu izpostavljene okužbi, se prav tako preventivno cepi. V primeru ugriza živali je treba rano temeljito sprati z milom pod tekočo vodo, obiskati zdravnika in se oglasiti v antirabični ambulanti. Antirabična obravnava je potrebna tudi v primeru stika z vsebino vabe za cepljenje lisic. Zelo pomembno je, da se ne odlaša z obiskom pri zdravnikom, ker bolezen utegne biti usodna.

Priporočljivo je, da se pred steklino zaščitijo tudi osebe, ki potujejo v dežele, kjer je velika nevarnost tega obolenja.Potnike, ki potujejo na endemična področja, se seznani z možnostjo okužbe in načini preprečevanja oziroma se jih v skladu z letnim Programom cepljenja in zaščite z zdravilipreventivno cepi.

STEKLINA PRI LJUDEH

V Sloveniji je med letoma 1946 in 1950 zaradi stekline umrlo 13 oseb. Zadnji primer stekline pri človeku je bil zabeležen leta 1950. Do okužbe bi predvsem lahko prišlo pri potovanjih v endemične predele sveta.

STEKLINA PRI ŽIVALIH

Urbana steklina je bila izkoreninjena v 50-ih letih prejšnjega stoletja (zadnji primer pri živali 1954) z izvajanjem obveznega cepljenja psov proti steklini in drugih strogih veterinarskih ukrepov.

Silvatična steklina se je prvič pojavila leta 1973 v Prekmurju. Od leta 1979 je steklina razširjena po celotnem ozemlju Slovenije. Celotno območje Slovenije se šteje za okuženo s steklino.

Bolezen se spremlja v skladu s programom, ki ga pripravi UVHVVR in je sofinanciran s strani Evropske komisije.

V letu 2013 je bilo v Sloveniji testiranih 1918 živali. Potrjen je bil 1 primer stekline pri lisici (RABV) (od 1743 testiranih lisic).

Preglednica št.36: Število primerov stekline pri posamezni živalski vrsti, Slovenija, obdobje 2005-2013

LetoŠtevilo pozitivnih živali

Lisica Pes Govedo Konj Jazbec

2005 3 0 0 0 0



2006 2 0 0 0 0

2007 3 0 0 0 0

2008 51 1 0 1 2

2009 33 0 1 0 0

2010 15 0 1 0 0

2011 0 0 0 0 0

2012 3 0 0 0 0

2013 1 0 0 0 0

Skupaj 111 1 2 1 2

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

10

20

30

40

50

60

3 2 3

51

33

15

03

10 0 0 1 0 0 0 0 00 0 0 0 1 1 0 0 00 0 0 1 0 0 0 0 00 0 02

0 0 0 0 0

Št. primerov stekline pri posamezni živalski vrsti, 2005 - 2013

Število pozitivnih živali Lisica

Število pozitivnih živali Pes

Število pozitivnih živali Govedo

Število pozitivnih živali Konj

Število pozitivnih živali Jazbec

TRIHINELOZA

Povzročitelj: Trichinella spp.



Trihineloza (tudi trihinoza ali trihiniaza) je sistemska bolezen, ki jo povzroča glista Trichinella spiralis, lasnica. Razširjena je po vsem svetu. Na človeka se prenaša predvsem s surovo oziroma termično nezadostno obdelano svinjino, konjskim mesom ali mesom za trihinelo dovzetne divjadi, v katerem so prisotne žive ličinke parazita. V Sloveniji je glede na ugotovitve pri živalih možnost prenosa na ljudi minimalna. Večinoma so primeri vneseni iz drugih držav.

Obstaja več vrst trihinel, ki imajo različne epidemiološke in geografske porazdelitve. Pojavlja se po vsem svetu kot zoonoza sesalcev, neodvisna od klimatskih pogojev. Poznanih je 9 vrst in 3 genotipi trihinel: Trichinella spiralis (T.spiralis), T.nativa, T.britovi, T.murelli, T.nelsoni, T.pseudospiralis, T.papuae, T.zimbabwensis, T.patagoniensis, Trichinella T6, Trichinella T8 in Trichinella T9. V Evropi je največ okužb povzročenih s T. spiralis in T.britovi. Nekaj pa je bilo tudi potrjenih okužb z T.pseudospiralis in T.nativa.

Rezervoar:

Rezervoar bolezni predstavljajo domače živali: domači prašič in kopitarji, ter divje živali: divji prašič, medved, jazbec in druga gojena ter prostoživeča divjad, ki je dovzetna za okužbo s trihinelami.

Načini prenosa:

Do okužbe pride z zaužitjem svežega ali premalo kuhanega mesa, ki vsebuje inkapsulirano ličinko trihinele. Ob delovanju prebavnih encimov v želodcu se ličinke sprostijo iz kapsul in vstopijo v tanko črevo, kjer dozorijo in živijo. Po parjenju samica odloži do 1500 ličink. Nezrele ličinke predrejo črevesno sluznico in po krvnem obtoku potujejo do skeletnih mišic, kjer oblikujejo ciste, ki preživijo tam tudi več let. Najraje se naselijo v mišice bogate s kisikom, kot so trebušna prepona, mišice vratu, čeljusti, ramena in zgornjega dela roke.

Inkubacijska doba:

Klinična slika se razvija v roku 8 do 15 dni, po zaužitju okuženega mesa. Ni podatkov o točnem številu ličink potrebnih za klinično infestacijo organizma. Po nekaterih podatkih naj bi bilo potrebno več kot 70 ličink.

Simptomi:

Okužba je večinoma asimptomatska.Stopnja izraženosti simptomov je odvisna od števila vnesenih ličink in stanja imunskega sistema prizadetega organizma.

Klinični znaki akutne infekcije se delijo v dve fazi – v enteralno, pri kateri parazit spremeni črevesne funkcije gostitelja in parenteralno, ki je povezana z vnetnim odgovorom in alergijsko reakcijo ob invaziji larv v mišice. Pri velikem številu zaužitih ličink se pojavijo gastrointestinalne težave, kot so driska ali zapeka, bruhanje, povišana temperatura, zatekanje vek, bolečine v glavi in mišicah,srbenje kože.Pri težjih oblikah obolenj se pojavijo težava pri gibanju, kakor tudi težave s srcem in samim dihanjem. Po akutni periodi sledi popolno okrevanje. Smrtni izidi so redki.

Diagnoza:

Domnevna diagnoza se potrdi z določanjem specifičnih protiteles v krvi pacienta ali z biopsijo infestirane skeletne mišice.

Terapija:

Pacienti pogostokrat okrevajo brez komplikacij s počitkom, protibolečinskimi in protivročinskimi zdravili. Hujše infestacije se zdravi z antihelmintiki.



Preventivni ukrepi:

Najpomembnejši ukrep je pregled mesa po zakolu, na prisotnost inkapsuliranih ličink trihinele. Termična obdelava mesa nad 70°C uniči ličinke. Zamrzovanje zmanjša infektivnost parazita, čeprav je bila pri nekaterih trhinelah (T.nativa, T.britovi in Trichinella genotip T6) dokazana odpornost na zamrzovanje pri mesu divjadi. Ne uniči jih prekajevanje, soljenje ali sušenje mesa. Zakonodaja Unije določa, da je meso živali, okuženih s trihinelo, neustrezno za prehrano ljudi.

TRIHINELOZA PRI LJUDEH

Trihineloza je v Sloveniji med zelo redko prijavljenimi nalezljivimi boleznimi. Od leta 1990 do leta 2013 je bilo letno zabeleženih od 0 do 7 primerov trihineloze pri ljudeh. Ljudje se okužijo z zaužitjem okuženega mesa s trihinelo. Večina primerov, ki se je pojavila v zadnjih 20 letih je bila zaradi zaužitja mesa iz drugih držav.

Preglednica št.26: število prijavljenih primerov trihineloze pri ljudeh v Sloveniji, obdobje 2000-2013

Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 0 0 2 1 0 0 1 0 1 1 0 1 1 1

TRIHINELOZA PRI ŽIVALIH

V Sloveniji se v skladu s predpisi Skupnosti (Uredba (ES) št. 2075/2005 in Uredba (ES) št. 854/2004) bolezen oziroma razvojna oblika povzročitelja spremlja v okviru obveznega veterinarskega pregleda živali po zakolu (domači prašiči in kopitarji) ter obveznega veterinarskega pregleda uplenjene divjadi (divji prašič, medved, jazbec in druga gojena ter prostoživeča divjad, ki je dovzetna za okužbo s trihinelami).

Preiskava na prisotnost ličink trihinel ni obvezna za domače prašiče zaklane na kmetiji, katerih meso je namenjeno lastni domači porabi in divje živali, katerih meso je namenjeno lastni domači porabi uplenitelja.

Zadnji primer trihineloze pri domačih prašičih, je bil ugotovljen na klavnici leta 1989 pri domačem prašiču, ki pa ni izviral iz Republike Slovenije. V letih od 1999 do 2003 ni bilo ugotovljenega pozitivnega primera, leta 2004 pa je bil povzročitelj ugotovljen pri 1 divjem prašiču. V letih 2006-2007 je bilo zaradi ugotavljanja razširjenosti trihinele pri lisicah pregledanih 1.288 vzorcev lisic, povzročitelj pa je bil ugotovljen pri 7 živalih (pri treh lisicah T. britovi, pri 2 lisicah T. spiralis, v dveh primerih pa determinacija zaradi razpada DNK ni bila mogoča).

V letu 2013 je bilo v Sloveniji skupno pregledanih 231.760 domačih in divjih živali. Potrjen je bil en primer trihineloze pri 1 volku (T. britovi). Podatki o številu pregledanih živali in rezultatih v obdobju od leta 2005 – 2013 so razvidni iz preglednice številka 27.



Preglednica št.27: Št. pregledanih trupov živali in št. trupov živali pozitivnih na povzročitelja trihineloze, obdobje 2005-2013

2005 2006 2007 2008 2009 2010

število pregledanih + število

pregledanih + število pregledanih + število

pregledanih + število pregledanih + število

pregledanih +

Prašič 421.175 0 428.552 0 425.323 0 385.195 0 295.960 0 291.254 0

Kopitarji 1.651 0 1.497 0 1.504 0 1.477 0 1.426 0 1.722 0

Divji prašič 1.421 0 475 1 1.196 0 1.496 1 847 1 818 1

Medved 37 0 56 0 56 0 49 0 42 0 44 1

Lisica 0 0 0 0 1.288 7 0 0 0 0 0 0

2011 2012 2013*

število pregledanih

+število pregledanih

+število pregledanih

+

Prašič 280.053 0 253.412 0 229.066 0

Kopitarji 1773 0 1.827 0 1.577 0

Divji prašič

817 0 1.480 3 1091 0

Medved 15 0 83 0 22 0

Lisica 567 4 0 0 0 0

*V letu 2013 se je testiral na trihinelo tudi 1 jazbec in 3 volkovi. Podatki o divjih živalih, razen za divje prašiče, se nanašajo izključno na preiskave opravljene v laboratoriju NVI, enota Ljubljana.

EHINOKOKOZA

Povzročitelj: Echinococcus granulosus, Echinococcus multilocularis



Ehinokokoza je parazitarna zoonoza, ki jo povzroča trakulja iz rodu Echinococcus. V Evropi sta pomembni vrsti E. multilocularis, ki povzroča alveolarno hidatidno ehinokokozo in je razširjena predvsem na severni polobli (centralna in vzhodna Evropa, države nekdanje Sovjetske zveze, Turčija, Japonska, ZDA in Kanada) ter E. granulosus, povzročitelj cistične hidatidne ehinokokoze, razširjen po vsem svetu, predvsem pa v Sredozemlju in državah Balkana.

Rezervoar:Vmesni gostitelji E. multilocularis so mali glodavci, končni gostitelji pa lisice, redko psi.Vmesni gostitelji E. granulosus so ovce, govedo, prašiči in mali glodavci, končni gostitelji pa psi.

Načini prenosa:E. multilocularis je povzročitelj visoko patogene alveolarne ehinokokoze pri ljudeh. Čeprav gre za redko obolenje pri ljudeh, je alveolarna ehinokokoza kronično obolenje z infiltrativno rastjo in se v primeru opustitve zdravljenja lahko konča tudi s smrtjo. E. multilocularis ali lisičja trakulja je 2 do 3 mm dolga trakulja, razdeljena na pet segmentov, ki živi predvsem v tankem črevesju lisic. Na 1 do 2 tedna se zadnji segment vsake trakulje odcepi in izloči z iztrebki v okolje. V vsakem segmentu je do 500 jajčec. Če kontaminiran feces zaužije primeren gostitelj, torej glodavec, se v njegovih prebavilih iz jajčec sprostijo ličinke, ki se naselijo v notranje organe, predvsem v jetra. V jetrih oblikujejo alveolarne ciste, ki se širijo po jetrnem tkivu. V vsaki cisti se razvije večje število majhnih glavic trakulje. Ko končni gostitelji, to so lisice in rakuni, zaužijejo okuženega glodavca ali voluharja, se v njihovih prebavilih ciste sprostijo, iz glavic pa se razvijejo odrasle trakulje. Človek se okuži z uživanjem kontaminirane zelenjave ali gozdnih sadežev, oziroma neposrednim dotikom živali, ki ima trakuljo (jajčeca na dlaki živali).

E. granulosus ali pasja trakulja je dolga od 3 do 6 mm in živi v tankem črevesju psa, redkeje tudi pri drugih kanidih, kot npr. volk. Na 1 do 2 tedna se zadnji segment trakulje, ki vsebuje do 1500 jajčec, odcepi in z iztrebki izloči v okolje. Med pašo ga zaužije primeren vmesni gostitelj (ovce, koze, prašiči, govedo, divjad). Iz jajčec se v prebavilih sprostijo ličinke, te penetrirajo skozi sluznico v krvne žile in preko obtoka naselijo druge organe, npr. jetra, pljuča, srce, vranico. V teh organih se oblikujejo t.i. hidatidne ciste (mehurnjaki), v katerih se oblikuje na tisoče glav trakulj. Ko končni gostitelj (pes) zaužije tak organ, se glavice v črevesju razvijejo v odrasle trakulje. Z jajčeci se lahko okužijo tudi ljudje; bodisi z neposrednim ali posrednim stikom s psom, ki ima trakuljo (jajčeca na dlaki živali), ali pa z uživanjem drobovine živali, ki ima mehurnjake (ciste - razvojne oblike trakulje). Tudi pri človeku se iz jajčec v prebavilih sprostijo ličinke in skozi sluznico prebavil migrirajo do drugih organov, zlasti v jetra oziroma pljuča, kjer se nato razvijejo mehurnjaki (ciste), ki lahko mirujejo več let, lahko pa pride do rupture. Klinični znaki bolezni so odvisni od lokacije mehurnjaka in so podobni kot rast počasi rastočih tumorjev. Cistična ehinokokoza je najpogostejša oblika ehinokokoze pri ljudeh.

Inkubacijska doba:Alveolarna ehinokokoza se razvije v 5 do 15 letih, cistična pa v nekaj mesecih ali letih.

Simptomi:Pri alveolarni ehinokokozi se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, utrujenost, izguba telesne mase, povečana jetra. Cistično ehinokokozo vedno spremlja bolečina v zgornjem delu trebuha, pljučno obliko pa oteženo dihanje in kašelj.

Diagnoza:Z diagnostičnimi postopki, kot so sonografija, rentgensko slikanje in računalniška tomografija, dokažemo povečana in strukturno spremenjena jetra s kalcifikacijami ali ciste na jetrih, pljučih in vranici. Domnevno diagnozo potrdimo z dokazom prisotnosti specifičnih protiteles v krvi.

Terapija:S kirurškim postopkom se odstrani prizadeto tkivo, terapija z antihelmintiki.

Preventiva:



Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi, morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali. Osebe, ki lovijo divjad za dajanje na trg za prehrano ljudi, morajo imeti znanje na področju patologije divjadi in proizvodnje ter obdelave divjadi in mesa divjadi po lovu, da bi lahko opravljali prvi pregled divjadi na kraju samem. Vse osebe, ki opravljajo preglede divjadi po uplenitvi, morajo imeti opravljena usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja način usposabljanja lovcev za prvi pregled uplenjene divjadi. Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji.

Da se izognemo infekciji z E. multilocularis, si moramo umivati roke po nabiranju gozdnih sadežev, gob ali lesa ter po stiku z lisicami. Za preprečevanje okužb z E. granulosus pri psih je priporočljiva občasna profilaksa psov z uporabo antihelmintikov (odpravljanje črevesnih zajedavcev).

Med preventivne ukrepe pa sodi tudi dobra osebna higiena (umivanje rok), izogibanje stika z nepoznanimi živalmi. Ogroženost domačih živali in človeka lahko zmanjšamo z odpravljanjem trakuljavosti pri psih ter pobiranjem in odstranjevanjem pasjih iztrebkov.

V primeru zakola živali na gospodarstvu (kadar je to dovoljeno v skladu z zakonodajo) odsvetujemo hranjenje živali (psov in mačk) z drobovino prašičev ali drobnice, če ni pregledana s strani veterinarja!

EHINOKOKOZA PRI LJUDEH

Prijav ehinokokoze je v Sloveniji malo. Verjetno je dejansko število okuženih višje, vendar niso ugotovljeni oziroma prijavljeni. V letu 2013je bilo7 prijav.

Preglednica št.46: Število prijavljenih primerov in incidenca ehinokokoze pri ljudeh, 2005-2013

Leto 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. obolelih / 100.000 preb. 0,4 0,15 0,05 0,35 0,44 0,39 0,39 0,25 0,29

Skupaj 8 3 1 7 9 8 8 6 6

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

0.05

0.1

0.15

0.2

0.25

0.3

0.35

0.4

0.45

0.5

0.4

0.15

0.05

0.35

0.44

0.39 0.39

0.25

0.29

Incidenca ehinokokoze pri ljudeh, 2005-2013

EHINOKOKOZA PRI ŽIVALIH

Ehinokokoza (mehurjavost, hidatidoza) jeter in pljuč je zajedavska bolezen domačih živali. Na ehinokokozo se posumi na podlagi ugotovitve mehurnjakov na jetrih, pljučih in nekaterih drugih



organih zaklanih ali poginulih prašičev, drobnice, govedi, kopitarjev in nekaterih vrst divjadi. Mehurnjaki, ki so razvojne oblike (larvalna stopnja) male pasje ehinokokne trakulje, lahko zrastejo do velikosti jabolka ali celo do velikosti otroške glave. Z jajčeci trakulje se lahko okužimo tudi ljudje. Človek se največkrat okuži s kontaminirano zelenjavo ali neposrednim stikom z invadirano živaljo. Za preprečitev širjenja bolezni je zelo pomembno najdene mehurnjake neškodljivo uničiti ter tako prekiniti razvojno pot parazita med vmesnim gostiteljem in psom.

V Sloveniji je postopek obvezne profilakse pri psih predpisan ob letnem cepljenju proti steklini, dodatno pa je psa priporočljivo razglistiti tudi med letom.

Bolezen oziroma razvojna oblika povzročitelja se spremlja v okviru obveznega veterinarskega pregleda živali po zakolu oziroma pri uplenitvi divjadi. Spremlja se pri naslednjih živalskih vrstah: prašiči, drobnica, govedo, konji in divjad. Pregled klavnih živali in gojene divjadi opravijo uradni veterinarji kot del obveznega post mortem pregleda na klavnici ali turistični kmetiji. Pregled divjadi po odstrelu pa opravi usposobljena oseba po uplenitvi oziroma uradni veterinar v obratu za obdelavo divjadi v primeru, ko se trup divjadi odpremi v obrat skupaj z notranjimi organi oziroma v zbiralnicah uplenjene divjadi. V primeru ugotovljenih mehurnjakov na organih živali je potrebno organe ali spremenjene dele organov poslati na parazitološko preiskavo v laboratorij. Organi, na katerih najdemo mehurnjake, so neustrezni za prehrano ljudi. Epidemiološka enota je žival.

Od leta 2006 se opravlja obvezna parazitološka identifikacija povzročitelja v laboratoriju. Kadar ehinokokoza ni potrjena, se največkrat identificira razvojna oblika parazita Taenia hydatigena, t. i. Cysticercus tenuicollis.

Leto 2006 2007 2008 2009

Živalska vrsta

št. post mortem pregledov

E. granulosus


E. granulosus


E. granulosus


E. granulosus

Prašič 428.552 16 425.323 9 385.195 20 295.960 8

Govedo 138.921 9 131.963 3 131.395 2 123.760 2

Drobnica 10.539 0 11.160 0 11.300 0 10.209 0

Konj 1.569 0 1.504 0 1.477 0 1.426 0

Preglednica št.47: Število pregledanih živali in pozitivnih primerov ehinokokoze, obdobje 2006 - 2013

Leto 2010 2011 2012 2013

Živalska vrsta

št. post mortem pregl.

E. granulosus


E. granulosus


E. granulosus


E. granulosus

Prašič 291.511 5 280.266 2 252.894 27 229.066 22

Govedo 124.923 5 122.374 6 116.598 1 110.285 0

Drobnica 10.257 0 10.102 0 10.226 0 8.435 0

Konj 1.722 0 1773 0 1.827 0 1.577 0



št. post mortem pregledov š. pozitivnih primerov0

500,000

1,000,000

1,500,000

2,000,000

2,500,000

3,000,000

Št. post mortem pregledov živali in pozitivnih primerov ehinokokoz 2006 - 2013

Prašič Govedo Drobnica Konj

š. pozitivnih primerov

Prašič Govedo Drobnica Konj



CISTICERKOZA

Povzročitelj: Taenia saginata, Taenia solium

Teniaza (taeniasis) je zajedavska bolezen, ki jo povzročajo trakulje iz rodu Taenia. Za človeka sta iz tega rodu pomembni dve vrsti (Taenia saginata in Taenia solium). V obeh primerih živijo ličinke (ikre/cisticerki) omenjenih vrst trakulj predvsem v mišicah. Človek, ki je končni gostitelj trakulje, se okuži z zaužitjem ikric.

Taenia solium se naseljuje v tankem črevesu človeka, dolga je 3-5 m. Vmesni gostitelj sta domači in divji prašič, ikrica Cysticercus cellulosae pa se lahko razvije celo pri človeku, zato je možen tudi avtoheterokseni razvojni krog. V vmesnem gostitelju se ikrice razvijejo v progastih mišicah, pri prašiču v zelo velikem številu, sposobnost invazije ohranijo tudi 3-6 let. Prašiči se infestirajo s hrano ali z vodo, ki je onesnažena s človeškim blatom, ki vsebuje jajčeca parazita. Človek se okuži tako, da zaužije svinjsko meso, ki je okuženo z ikricami, in ni bilo podvrženo zadostni termični obdelavi ali sušenju. Infestira se lahko tudi z jajčeci preko onesnaženega surovega sadja in zelenjave ali rok. Tako vnesena jajčeca prodirajo v krvotok in od tu v razne organe in tkiva (oko, možgani, bezgavke, koža, mišice).

Taenia saginata se prav tako naseljuje v tankem črevesu človeka, dolga je do 15 m. Nima razvitega rosteluma in zato tudi ne rostelarnih trnov. Vmesni gostitelj je govedo. Ikrica Cysticercus bovis se razvije v progastih mišicah (intramuskularno vezno tkivo) goveda (maseter, srce, požiralnik, diafragma, jezik, medrebrje, okončine) in dozori v 18 tednih po invaziji. Ločimo klasično in diseminirano obliko goveje ikričavosti. Najpogosteje se invadirajo mlada goveda do 2. leta starosti, invadirajo se s hrano in vodo, ki je onesnažena s človeškim blatom. Človek se okuži s slabo termično obdelanim govejim mesom, ki je okuženo z ikricami.

Rezervoar povzročitelja:Govedo: cisticerkoza govedi (povzročitelj: Taenia saginata).Prašiči: ikričavost prašičev (povzročitelj: Taenia solium).


Človek se najpogosteje okuži z uživanjem surovega mesa ali premalotermično obdelanim mesom, ki je okuženo z ikrami (npr. tatarski biftek, krvav biftek).

Inkubacija:

Pri infestaciji s svinjsko trakuljo znaša inkubacija od nekaj tednov do 10 let, pri goveji trakulji pa je to obdobje dolgo od 10 do 14 tednov.

Simptomi:

Cisticerkoza je resna bolezen, ki jo povzročajo ličinke svinjske trakulje. Te se naselijo v centralnem živčnem sistemu, očesu, srcu in drugih tkivih in organih, kjer tvorijo cisticerke in poškodujejo tkivo.

Okužba pogosto poteka asimptomatsko. Če se pojavijo znaki in simptomi okužbe, ti variirajo, bolnik zaznava delce trakulje, t.i. odrivke na spodnjem perilu, je nervozen, nima apetita, hujša, slabo spi in ima prebavne motnje.



Terapija:

Infestacijo zdravimo z zdravili.

Preventiva:

Obvezen veterinarski pregled živali po zakolu in uživanje mesa živali, ki so bile pregledane s strani uradnega veterinarja. Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali. Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji.

CISTICERKOZA PRI LJUDEH

Od leta 2001 do 2013 smo prejeli povprečno 12 prijav trakuljavosti letno.

Pojavljanje trakuljavosti je odvisno od socialnih, kulturnih in ekonomskih dejavnikov. V Sloveniji je v začetku 90. let zbolelo približno 35 ljudi letno, kasneje se je število prijav zmanjšalo. V večini primerov vrste trakulje niso opredelili.

Preglednica št.43: Število prijav tenioze pri ljudeh v Sloveniji, obdobje 2001-2013

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 12 13 10 5 13 18 20 19 15 11 15 0 3

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

1213

10

5

13

18

2019

15

11

15

0

3

Št. prijav neopredeljene tenioze, 2001 - 2013

CISTICERKOZA PRI ŽIVALIH

Bolezen oziroma razvojna oblika povzročitelja se spremlja v okviru obveznega veterinarskega pregleda po zakolu.

V spremljanje so vključena vsa goveda in prašiči namenjeni za dajanje na trg za prehrano ljudi. Pregled opravijo uradni veterinarji kot del obveznega post mortem pregleda na klavnici ali turistični kmetiji (prašiči). V primeru ugotovitve sprememb na organih oziroma v mišičnini, pri katerih ni mogoče



z gotovostjo trditi, da gre za cisticerkozo, se organ oziroma del organa ali mišičnine pošlje na parazitološko preiskavo v laboratorij. Epidemiološka enota je žival.

Preglednica št.44: Število pregledov po zakolu in število pozitivnih primerov cisticerkoze pri govedu, obdobje 2007-2013

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število pregledanih 131.963 131.395 123.760 124.923 122.374 116.598 110.285

Število + primerov 28 55 43 27 66 22 4

Pojavnost (%) 0,02 0,04 0,03 0,02 0,05 0,01 0,003*Opomba: harmonizirano poročanje o pojavih goveje cisticerkoze v CIS EPI poteka od leta 2007.

2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Primerjava števila pozitivnih v primerjavi s številom pregledanih govedi

Število pregledanih govedi Število poz primerov

Preglednica št.45: Število pregledov po zakolu in število pozitivnih primerov ikričavosti pri prašičih, obdobje 2007-2013

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Število pregledanih 424.634 384.400 295.491 291.120 279.878 252.894 229.066

Število + primerov 0 0 0 0 0 0 0

Pojavnost (%) 0 0 0 0 0 0 0

DERMATOFITOZE

Povzročitelj: Microsporum spp., Trychophyton spp.

Dermatofitoze so nalezljive bolezni kože in keratiniziranih tkiv, ki jih povzroča skupina gliv iz rodov Epidermophyton, Microsporum in Trichophyton . Povzročitelji živalskih dermatofitoz spadajo v rodova Microsporum in Trichophyton. Za dermatofitozami zbolevajo številne domače živali, mnoge divje živali in človek, zato jih štejemo med zoonoze.



Trihofitoza se pojavlja pri govedu (T. verrucosum), pa tudi pri psih, mačkah, kuncih, činčilah, budrah in drugih domačih živalih (T.mentagrophytes). Mikrosporozo, ki jo povzroča Microsporum canis (redkeje pa druge vrste iz rodu Microsporum), najpogosteje ugotovimo pri mačkah in psih. Dlaka okuženih živali je pogosto vir okužbe za druge živali in ljudi. Artrospore v dlakah so zelo odporne in lahko v ugodnih pogojih preživijo tudi do več mesecev ali let.

Na inštitutu za mikrobiologijo Veterinarske fakultete v Ljubljani opažajo, da so v preteklosti prevladovale okužbe z vrsto Microsporum canis, kar v 90%, v drugih primerih pa sta bila izolirana T. mentagrophytes in izjemoma geofilna gliva M.gypseum. V zadnjih nekaj letih se je razmerje precej spremenilo v korist T.mentagrophytes, poleg tega pa so se pojavile še druge vrste dermatofitov, ki pri nas do sedaj niso bile običajne. Obstaja možnost, da je to posledica uvoza živali, ki se izognejo veterinarskemu nadzoru in tesen stik živali – predvsem kuncev in drugih glodavcev v trgovinah za male živali, ki pridejo iz različnih rej.

Posebej se obravnava goveja trihofitoza, ki jo povzroča Trichophyton verrucosum in se v Sloveniji kljub možnosti preventivnega cepljenja, še vedno pojavlja. Zaradi zelo značilnega poteka in dokaj zanesljive diagnostike z mikroskopskim pregledom, vzorci govedi le redko pridejo na gojiščno preiskavo, zato se dejansko stanje težko ocenjuje.


Psi, mačke, glodavci, prašiči, drobnica, govedo in druge živali.


Dermatofitoze se prenašajo na ljudi v primeru tesnega stika z živalmi, redkeje posredno, preko predmetov in površin, kontaminiranih z okuženo živalsko dlako. Pomembno je, da tudi pri trihofitiji, ne le mikrosporiji človeka pomislimo, da so hišni ljubljenčki oziroma živali lahko izvor okužbe. Potrebno je odkriti / potrditi izvor okužbe in okužene živali, ki vedno ne kažejo bolezenskih znakov, zdraviti. Sicer se okužbe ljudi (npr. družinskih članov, ki živijo z okuženo živaljo) lahko pojavljajo, kar lahko pripisujemo neuspešnemu zdravljenju.

Inkubacija:

Pri ljudeh traja od nekaj dni do 14 dni.

Simptomi: Pri ljudeh na neporasli koži (predvsem na odkritih mestih: obraz, vrat, zgornja uda) in porasli koži vidimo okrogla žarišča z močnejšim vnetnim robom. Žarišča se širijo na robu, med tem ko v sredi usihajo. Luščenje je posebno izrazito na periferiji. Na lasišču so okrogla žarišča, kjer so lasje odlomljeni nekaj milimetrov nad površino kože.

Redko se razvije globoka oblika z močnim vnetjem, oteklino in folikularnimi čepi, iz katerih se izceja gnoj.

Pri mačkah se dermatofitoza najpogosteje kaže kot eno ali več brezdlačnih mest okrogle ali nepravilne oblike, s prhljavostjo ali brez. Dlake na teh mestih so videti krhke in polomljene. Brezdlačno področje je lahko obsežno, pogosto brez znakov vnetja ali pa so vnetne spremembe zelo blage. Redkeje pa se dermatofitoza pri mačkah pokaže z močnejšim vnetjem dlačnih mešičkov, alopecijo, eritemom, luskami, krastami in folikularnimi papulami.

Ker je okužba pri psih (in mačkah) skoraj vedno folikularna, je najpogostejši klinični znak pri psu eno ali več okroglih brezdlačnih mest z bolj ali manj izraženo luskavostjo kože. Spremembe se najpogosteje pojavijo na obrazu, uhljih, šapah in repu. Običajno zelo malo ali nič ne srbijo. Pri psih se



najpogosteje pojavi klasična prstanasta sprememba s celjenjem v sredini ter drobnimi folikularnimi papulami in krastami na robu. Vendar pa so neznačilni pojavi z močnim srbežem dovolj pogosti, da moramo dermatofitozo diferencialno diagnostično upoštevati pri vsaki okrogli, papulozni ali pustulozni spremembi.

Pri govedu, redkeje pri konjih trihofitijo prepoznamo po večinoma okroglih lisah (tudi do velikosti dlani) na koži glave (ušesa, okoli oči), vratu in telesa. Mesta brez dlake pokrivajo sivo rumene luske.

Zdravljenje:Okužbo zdravimo z antimikotičnimi zdravili lokalno in sistemsko. Sistemsko in lokalno zdravljenje je potrebno še 2–4 tedne po prenehanju kliničnih znakov oziroma po negativnih mikoloških izvidih. Zdravljenje lahko traja 1–3 mesece.

Preventiva:

Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v stik z živalmi, morajo imeti temeljito znanje o boleznih živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi živali.

Nosilec dejavnosti mora v skladu z zakonodajo zagotoviti higieno v primarni proizvodnji – dobra proizvodna in higienska praksa.

Cepljenje govedi v primeru pojava kliničnih znakov trihofitoze pri govedu (povzročitelj: Trichophyton verrucosum).

V pravilniku o zaščiti hišnih živali je določeno, da morajo biti bivalni prostori za živali v trgovinah takšni, da se jih lahko čistiti in razkužuje, da se prepreči prenos bolezni , trgovina za živali lahko prodaja samo klinično zdrave živali in mora imeti pogodbo z veterinarjem, bolne živali je potrebno zdraviti in o tem voditi ustrezne evidence. Poleg tega pa mora prodajalec kupca seznaniti tudi s kužnimi boleznimi, ki se lahko prenašajo z živalmi.

DERMATOFITOZE PRI LJUDEH

Dermatofitoze spadajo med deset najpogosteje prijavljenih nalezljivih bolezni v Sloveniji. Incidenca je bila v letu 2013 visoka in je znašala 205,7 / 100 000 prebivalcev. Zabeležili smo 4234 primerov, največ obolelih je bilo starih od 5 do14 let). Več okužb je v toplejših mesecih, ko ljudje oziroma otroci dlje časa preživijo na prostem in pridejo v stik s potepuškimi mačkami.

Preglednica št.50: Število prijav dermatofitoz v Sloveniji, obdobje 2006-2013

Leto 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Št. prijav 2.698 2.587 3.388 3.201 3.077 3.444 3.820 4.234

V Sloveniji smo zaznali porast okužb v 90. letih, pojavili so se tudi prvi izbruhi bolezni. Število letnih prijav dermatofitoz narašča. V zadnjih 5 letih se je povečalo za 14%. Izbruha v letih 2006 do 2013 nismo zabeležili.



2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 20130

500

1,000

1,500

2,000

2,500

3,000

3,500

4,000

4,500

2,698 2,587

3,3883,201 3,077

3,444

3,820

4,245

Št. prijav dermatofitoz, 2006 - 2013

Št. prijav

DERMATOFITOZE PRI ŽIVILIH

Spremljanje povzročitelja se pri živilih ne izvaja.

DERMATOFITOZE PRI ŽIVALIH

Aktivno spremljanje bolezni se pri živalih ne izvaja. Bolezen se spremlja na podlagi ugotavljanja kliničnih znakov bolezni pri živalih in v primeru suma, da so živali pasivni prenašalci bolezni.

Preglednica št.51: Število prijavljenih primerov dermatofitoz, obdobje 2007 do 2013

Leto Govedo* Psi Mačke Lagomorfi

2007 178 56 107 6

2008 293 41 157 10

2009 441 19 189 17

2010 186 48 147 3

2011 137 29 118 9

2012 122 23 136 0

2013 51 4 96 0

Skupaj 1.235 193 718 45

Opomba: * V vseh primerih dermatofitoz pri govedu je šlo za primere trihofitoz.



VIRI

1.) Poročilo EFSA, 20122.) Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

(Letna poročila UVHVVR, Večletni nacionalni načrt nadzora (MANCP))3.) Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni, 2012 (poročilo NIJZ)4.) Statistični urad Republike Slovenije5.) CNB novice, članek Raznolikost dermatofitoz pri domačih živalih (doc. dr. Irena Zdovc, dr. vet.

med., mag. Eva Grilc, dr. med.)6.) Kužne bolezni psov in mačk, Tina kotnik, Veterinarska fakulteta7.) Scientific Opinion on an update on the present knowledge on the occurrence and control of

foodborne viruses, EFSA Journal 20118.) Scientific Opinion on VTEC-seropathotype and scientific criteria regarding pathogenicity

assessment, EFSA Journal 20139.) Scientific Opinion on Q fever, EFSA Journal 201010.)Opinion of the Scientific Panel on Biological Hazards on the request from the Commission

related to Campylobacter in animals and foodstuffs, EFSA Journal 200511.)Long term survival of Shiga toxin-producing Escherichia coli in cattle effluents and

environment: An updated review, Science Direct, Veterinary microbiology 12.)Request for updating the former SCVPH opinion on Listeria monocytogenes risk related to

ready-to-eat foods and scientific advice on different levels of Listeria monocytogenes in ready-to-eat foods and the related risk for human illness, EFSA Journal 2007

13.)Scientific Opinion on a quantitative estimation of the public health impact of setting a new target for the reduction of Salmonella in broilers, EFSA Journal 2011

14.)Scientific Opinion on a quantitative estimation of the public health impact of setting a new target for the reduction of Salmonella in laying hens, EFSA Journal 2011

15.)Scientific Opinion on monitoring and assessment of the public health risk of “Salmonella Typhimurium-like” strains, EFSA Journal 2010

16.)Uredba Komisije (ES), št. 2073/2005 o mikrobioloških merilih za živila17.)Slika vir internet


letno poročilo o zoonozah in povzročiteljih zoonoz, … · web viewzoonoze so bolezni in...

Documents