letna uČna priprava - vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/zg 7 - lp-2014.pdf · minojsko-mikenska...

za učni komplet KORAKI V ČASU 7 za zgodovino v 7. razredu osnovne šole

LetnA UČnA pRIpRAVA

čna tema: POJAV ČLOVEKA od 2 milijona let do 3500 pr. n. št. Osnovni cilji obvezne učne teme

– Učenci opišejo glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (homo sapiens).– Učenci pojasnijo, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka.– Učenci opišejo spremembe načina življenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasnijo, zakaj so nastale.– Učenci razložijo pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje življenjskih razmer.– Učenci sklepajo o glavnih kulturnih dosežkih prazgodovinskih ljudi.

učna enota učni cilji ključni pojmi novi pojmi

1. ura:

Uvodna Ura

– Učenec izve, kaj bomo obravnavali pri predmetu letos– Učenecspozna učna gradiva in izve, kako se jih uporablja– Učenec se seznani s potekom dela pri predmetu– Učenec se seznani z načrtovanimi oblikami ocenjevanja in kriteriji

2. ura:

od živalskega prednika do mislečega človeka

– Učenec spozna, katero časovno obdobje zajema prazgodovina in kako se deli– Učenec si ustvari časovno predstavo razvoja človeka– Učenec ve, katere stopnje v razvoju človeka poznamo– Učenec zna našteti orodja in stvari, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi– Učenec zna opisati, kako se je preživljal in kako je živel človek v kameni dobi

– prvi človečnjaki– spretni človek– pokončni človek– sodobni človek– lovsko-nabiralniški način

življenja

– človečnjaki– avstralopitek– spretni, pokončni in sodobni

človek– horda– nomad

3. ura:

poljedelski in živinorejski način življenja

– Učenec ve, kaj je povzročilo spremembno načina življenje v mlajši kameni dobi– Učenec zna opisati nov način preživljanja in življenja– Učenec ve, kje se je začelo poljedelstvo in zakaj prav tam– Učenec zna našteti, katere rastline so sprva gojili in katere živali so sprva udomačevali– Učenec zna opisati naselbine poljedelcev

– poljedelski in živinorejski način življenja

– območje rodovitnega polmeseca

– prve naselbine

– rodovitni polmesec– poljedelstvo in živinoreja– kolišča

4. ura:

odkritje in obdelovanje kovin

– Učenec ve, kdaj in s čem se je začela doba kovin– Učenec ve, katera kovina se je sprva uporabljala za izdelavo orodja in orožja– Učenec ve, kateri kovini sta jo nadomestili in zakaj– Učenec zna opisati pojav menjalne trgovine in obrti– Učenec ve, da je v dobi kovin začelo prihajati do razlikovanja ljudi po premoženju– Učenec ve, da v železni dobi že poznamo plemena – Učenec zna opisati bivališča ljudi v dobi kovin in ve, kako so pokopavali umrle

– doba kovin– odkritje bakra– bron– obdelovanje železa– začetek obrti in trgovine

– gradišče – žarna grobišča – pleme – gomila


5. in 6. ura (1. možnost):

prazgodovinska najdišča na slovenskem

– Učenec izve, da so naša tla velike prazgodovinske kulture dosegle le s svojim obrobjem– Učenec zna našteti nekaj najpomembnejši prazgodovinskih najdišč na Slovenskem in

kaj so tam našli– Učenec zna našteti nekaj najpomembnejši prazgodovinskih najdb na Slovenskem in jih

ovrednotiti tudi v svetovnem merilu– Učenec zna opisati bivališča in naselja prazgodovinskih ljudi na Slovenskem

– najdišča in najdbe iz kamene dobe

– najdišča in najdbe iz bakrene in bronaste dobe

– najdišča in najdbe iz železne dobe

– spodmol– kaštelir– situla– drevak


Umetnost in verovanje v prazgodovini

– Učenec zna našteti najznačilnejše primere prazgodovinske umetnosti– Učenec ve, da je prazgodovinska umetnost močno povezana z verovanjem– Učenec ve, da so v dobi kovin umetniški izdelki postali značilnost premožnih– Učenec zna opisati, v kaj so verovali in kaj so častili ljudje v prazgodovini

– jamske slikarije– predmeti iz kosti– oblikovanje gline– izdelki iz kovin– verovanja in čaščenja

– amuleti– totemi– duhovi

7. ura:

Utrjevanje innadgradnja

Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da prazgodovino delimo na kameno dobo in dobo kovin – da je razvoj človeka potekal skozi različne stopnje od človečnjakov do sodobnega

čoveka– da je človek postajal vse spretnejši pri uporabi in izdelavi razlilčnih orodij– da je človek sprva uporabljal kamen, kasneje pa vgse trše kovine– da je bil človek sprva lovec in nabiralec, kasneje pa vse bolj poljedelec in živinorejec– da je človek že od vsega začetka upodabljal življenje in izdeloval okrasne predmete– da je človek v prazgodovini veroval v nadnaravne sile, častil živali, sonce ipd.

– prazgodovina– razvoj človeka– način življenje v prazgodovini– kamena doba– doba kovin– prazgodovinska orodja– prazgodovinska bivališča– prazgodovinska umetnost– prazgodovinska verovanja

Osnovni cilji izbirne učne teme

1. možnost: PRAZGODOVINA NA SLOVENSKEM– Učenci opišejo glavne arheološke najdbe iz različnihobdobij prazgodovine na

tleh današnje Slovenije.– Učenci na primerih sklepajo o spremembah v načinih življenja v posameznih

obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije.– Učenci razložijo vpliv naravnih geografskih možnosti in sosednjih kultur

na uveljavljanje sprememb in izboljšav v načinih življenja v posameznih obdobjih prazgodovine.

2. možnost: UMETNOST PRAZGODOVINSKIH LJUDI– Učenci opišejo glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih

jamskih slik.– Učenci razložijo okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave

prazgodovinskih ljudi na primerih motivike na kosteh in lončenini.– Učenci na primerih situlske umetnosti opišejo življenje prazgodovinskih ljudi.

čna tema: ZAČEtEK ciViLiZAciJE 3500–300 pr. n. št. Osnovni cilji učne teme

– Učenci razložijo pogoje za nastanek prvih civilizacij.– Učenci opišejo značilnosti družbene ureditve prvih držav.– Učenci na primeru prvih civilizacij rodovitnega polmeseca opišejo najpomembnejše arhitekturne dosežke in glavne dosežke znanosti.– Učenci na primeru prvih civilizacij rodovitnega polmeseca opišejo verski sistem in mitologijo.


8. ura:

prve visoke kUltUre

– Učenec zna opisati pogoje, ki so omogočili razvoja poljedelstva– Učenec ve, kje so se razvile prve civilizacije in zakaj prav tam– Učenec zna pojasniti, kaj je botrovalo nastanku prvih držav– Učenec ve, katere države in kdaj so nastale na območju rodovitnega polmeseca

– prve civilizacije– velike reke– stari Egipt– Mezopotamija– Fenicija in Izrael

– kultura– civilizacija– država– stari Egipt– Mezopotamija

9. ura:

drUžba v starem egiptU in mezopotamiji

– Učenec ve, da so se v starem Egiptu in Mezopotamiji ljudje ločili po položaju v družbi– Učenec zna našteti družbene sloje v starem Egiptu in Mezopotamiji– Učenec zna opisati verovanje v starem Egiptu in Mezopotamiji– Učenec zna našteti podobnosti in razlike družbe v starem Egiptu in Mezopotamiji

– sloji prebivalstva– faraon– vezir– politeizem– Hamurabijev zakonik

– faraon– vezir– svečenik– Hamurabijev zakonik

10. ura:

življenje v starem egiptU in mezopotamiji

– Učenec ve, od česa je bilo odvisno življenje posameznika v starem Egiptu in Mezopotamiji

– Učenec zna opisati bivališča v starem Egiptu in Mezopotamiji– Učenec zna opisati prehrano in oblačenje različnih slojev v starem Egiptu in

Mezopotamiji– Učenec zna opisati družinsko življenje v starem Egiptu in Mezopotamiji– Učenec zna našteti podobnosti in razlike življenja v starem Egiptu in Mezopotamiji

– bivališča starih kultur– prehrana starih kultur– oblačila starih kultur– družina v starih kulturah

11. ura:

dosežki prvih visokih kUltUr

– Učenec ve, da so se v prvih visokih kulturah razvile prve vede– Učenec zna našteti gradbene dosežke prvih visokih kultur– Učenec zna opisati nastanek pisave– Učenec zna opisati astronomsko, medicinsko in matematično znanje – Učenec zna opisati zakone, ki so urejali življenje starih kultur

– medicina, astronomija in matematika

– pisava– koledar– gradbeništvo– zakonodaja

– zigurat– mumificiranje – Hamurabijev zakonik



stara indija, kitajska in amerika

– Učenec ve, da so se tudi drugod po svetu razvile kulture, ki so dosegle visoko stopnjo civilizacije

– Učenec zna našteti ostale stare kulture in približno navesti, kje so nastale– Učenec zna za vsako od omenjenih kulutr navesti nekaj osnovnih dejstev– Učenec zna našteti nekaj pomembnejših dosežkov visokih kultur

– kultura Majev in Inkov– kultura Inkov– Kitajska– Indija

– mestne državice– hinduizem, budizem,

konfucionizem– veliki trije


kUltUrna dediščina starih civilizacij

– Učenec zna opisati razvoj pisave– Učenec zna opisati razvoj verovanja visokih kultur– Učenec zna pojasniti, kakšen vpliv ima kuturna dediščina starih civilizacij na današnji

svet– Učenec zna našteti nekaj primerov kulturne dediščine visokih kultur

– klinopis, hieroglifi, črkopis– politeizem, monoteizem– grobnice, namakalni sistemi

– piktogram– ideogram– črkopis

14. in 15. ura:


Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da se je ob velikih rekah zaradi ugodnih pogojev razmahnilo poljedelstvo– da je namakalno poljedelstvo zahtevalo organizacijo dela, ki je privedla do prvih držav– da so v območju rodovitnega polmeseca nastale države Egipt, Mezopotamija, Fenicija

in Izrael– da so za stare civilizacije značilni različni družbeni sloji – da stare civilizacije na področju medicine, astronomije, miatematike, gradbeništva

dosegle zavidljivo raven

16., 17. in 18. ura:

preverjanje inocenjevanje

– Učitelj pridobi pregled nad znanjem posameznega učenca in celotnega razreda– Učitelj odpravi največje in najpogostejše napake– Učitelj pridobi ocene– Učenec in starši dobijo povratno informacijo o znanju učenca


1. možnost: STARA INDIJA, KITAJSKA, AMERIKA– Učenci ob zemljevidu opredelijo, kje so se razvile prve civilizacije stare Indije,

Kitajske in Amerike.– Učenci analizirajo glavne dosežke prvih civilizacij stare Indije, Kitajske in

Amerike na področju arhitekture, znanosti in umetnosti.– Učenci analizirajo glavne družbene in verske značilnosti prvih civilizacij stare

Indije, Kitajske in Amerike.

2. možnost: KULTURNA DEDIŠČINA STARIH CIVILIZACIJ– Učenci razložijo zgodovinske okoliščine za gradnjo piramid, templjev in

drugih velikih stavb pri civilizacijah starega Vzhoda.– Učenci pojasnijo potek gradenj pri civilizacijah starega Vzhoda.– Učenci primerjajo podobnosti in razlike v gradnjah civilizacij starega Vzhoda.– Učenci naštejejo vrste pisav, ki so jih uporabljale civilizacije starega Vzhoda.– Učenci naštejejo primerjajo primere vsebine prvih zapisov pri civilizacijah

starega Vzhoda.– Učenci primerjajo podobnosti in razlike v verovanjih civilizacij starega Vzhoda.

čna tema: AntiČnA GrČiJA 2200–146 pr. n. št. Osnovni cilji učne teme

– Učenci naštejejo obdobja starogrške zgodovine.– Učenci pojasnijo značilnosti kretsko-mikenskega obdobja kot temelja starogrške civilizacije.– Učenci opišejo glavne značilnosti atenske in špartanske mestne države.– Učenci primerjajo podobnosti in razlike atenske in špartanske družbe.– Učenci pojasnijo značilnosti prve demokratične vladavine.– Učencisklepajo o pomenu atenske demokracije za današnje evropske demokracije.– Učenci utemeljijo trditev, da postavi obdobje klasične Grčije temelje evropske misli.– Učenci pojasnijo glavne značilnosti grško-perzijskih in peloponeških vojn.– Učenci analizirajo vzroke za širjenje grške kulture v sredozemskem prostoru.– Učenci opišejo značilnosti in dosežke helenistične kulture.


19. ura:

minojsko-mikenska kUltUra

– Učenec ve, da je ena prvih civilizacij na evropskih tleh nastala na ozemlju Grčije– Učenec ve, de je grška kultura pomembno vplivala na življenje ljudi v Evropi – Učenec ve, da se je prva visoka kultura v grškem prostoru razvila na Kreti– Učenec ve, da so na Peloponezu Ahajci na vzpetinah gradili utrjena mesta, od katerih je

najbolj znano Mikene– Učenec ve, da so okrog leta 1200 pr. n. št. Dorci uničili mikensko kulturo kar je za nekaj

stoletij ustavilo razvoj grške kulture

– Ahajci, Jonci in Dorci– priseljevanje grških plemen– minojska kultura– mikenska kultura– trojanska vojna

– Ahajci, Jonci in Dorci– minojska kultura– mikenska kultura

20. in 21. ura:

mestne državice in kolonije

– Učenec ve, da je v Grčiji je nastalo več mestnih državic– Učenec ve, da so stari Grki ustanavljali kolonije in zna pojasniti zakaj– Učenec zna opisati povezave in odnose med grškimi mestnimi državicami in kolonijami– Učenec zna našteti značilnosti mestne države Šparta in Atene– Učenec zna primerjati ureditev v Šparti in Atenah

– mestne državice– kolonizacija– grške kolonije– Šparta– Atene

– polis– aristokracija– demokracija– Velika Grčija

22. ura:

grško-perzijskevojna

– Učenec ve, da so grške mestne države tekmovale med seboj in da sta pri tem prevladovala dva tabora – polisi, naklonjeni Atenam ali Šparti

– Učenec ve, da je z grškimi polisi za prevlado v Sredozemlju tekmovala tudi Perzija– Učenec ve, da so Perzijci začeli osvajati Grčijo in s tem sprožili s grško-perzijske vojne– Učenec zna navesti najpomembnejše bitke v grško-perzijskih vojnah– Učenec zna opisati, kako so se končale grško-perzijske vojne

– grško-perzijske vojne– Maratonsko polje– Termopile– Salamina

– grško-perzijske vojne


23. ura:

zlata doba aten in peloponeška vojna

– Učenec ve, da so po umiku Perzijcev Atene postale vodilna grška sila– Učenec ve, da se je z načelovanjem pomorske zveze začela zlata doba Aten– Učenec zna opisati zlato dobo Aten– Učenec zna opisati atensko demokracijo in njen vpilv na današnjo demokracijo– Učenec zna navesti razloge, ki so pripeljali do peloponeške vojne– Učenec zna opisati, kako se je končala peloponeška vojna

– atenska zlata doba– peloponeška vojna

– atiška pomorska zveza – peloponeška vojna

24. ura:

aleksander makedonskipoveže tedanje civilizacije

– Učenec ve, da so severno od grških mest živela makedonska plemena– Učenec zna opisati vzpon Makedonije in razloge zanj– Učenec ve, da je Aleksander Makedonski premagal perzijsko državo in ustvaril veliko

državo– Učenec zna pojasniti povezavo med širjenjem Makedonske države in grške kulture– Učenec zna opisati razpad imperija Aleksandra Makedonskega– Učenec zna povezati konec grške države, vzpon in padec makedonske države ter

prihod rimljanov v vzhodno Sredozemlje

– Makedonija– Aleksander Veliki– država Aleksandra Velikega– helenizem

– Makedonija– Aleksander Veliki

25. in 26. ura:


Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da je na ozemlju Grčije nastala ena prvih evropskih kutur– da so omenjeno kulturo ustvarila grška plemena, ki so se priselila na območje Grčije– da na ozemlju Grčije ni nastala enotna država temveč številne mestne državice, med

katerimi sta bili najbolj znani Šparta in Atene– da je stara Grčija ustanavljala številne kolinije in tako razširila svoj vpliv v Sredozemlju– da je perzijska država ogrožala Grčijo, kar je privedlo do grško-perzijskih vojn– da je v Atenah vladalo ljudstvo (oz. ljudska skuščina) – da sta se Šparta in Atene zapletli v peloponeško vojno, ki je oslabila Grčijo– da se je Aleksander Makedonski zaplete v vojno z Perzijo in usvaril veliko makedonsko

državo– da se je s širjenjem makednoske države širila tudi grška kultura in jezik– da je po Aleksandrovi smrti makedonska država razpadla

čna tema: riMSKA DrŽAVA 500 pr. n. št.–476 n. št. Osnovni cilji učne teme

– Učenci opišejo nastanek mesta Rima.– Učenci analizirajo vzroke za nastanek rimskega imperija.– Učenci primerjajo značilnosti rimske republike in cesarstva.– Učenci pojasnijo glavne spremembe, ki so jih Rimljani prinesli na ozemlje današnje Slovenije.– Učenci opišejo glavne rimske kulturne spomenike na tleh današnje Slovenije.– Učenci pojasnijo glavna sporočila krščanstva in njegovo širjenje v sredozemskem in evropskem prostoru.


27. ura:

mesto postane država

– Učenec ve, da so na Apeninskem polotoku pred nastankom rimske države živeli Etruščani in Italiki

– Učenec ve, da so mestno državico Rim ustanovili Etruščani okoli leta 800 pr. n. št.– Učenec ve, da so Rimljani okoli leta 500 pr. n. št. etruščanom odvzeli oblast– Učenec zna opisati družbene sloje v rimski državi– Učenec zna opisati prehod iz kraljevine v republiko – Učenec zna navesti, kdo je vladal v rimski republiki in na kakšen način

– Etruščani in Italiki– Rim– Rimljani– patriciji– plebejci– republika

– republika– senat– ljudski tribun– konzul

28. ura:

rimska država postane velesila

– Učenec zna navesti okoliščine, ki so omogočale širjenje rimske države– Učenec ve, daje rivalstvo Rima in Kartagine za prevlado v Sredozemlju pripreljalo do

punskih vojn– Učenec ve, kdo je zmagal v punskih vojnah in kaj je to pomenilo za širjenje rimskega

imperija

– provinca– rimska vojska– cestno omrežje– punske vojne

– legija, legionarji– Punci – provinca

29. ura:

od repUblike do cesarstva

– Učenec zna opisati razloge, ki so pripeljali na oblast Julija Cezarja– Učenec ve, kdo je nasledil Julija Cezarja političnih strank – Učenec zna opisati prehod iz republike v cesarstvo – Učenec ve, da so v prvih stoletjih cesarstvo pretresale krize in zna navesti razloge zanje– Učenec ve, da se je cesarstvo razdelilo v dva dela in zna navesti razloge zakaj– Učenec zna opisati usodo zahodnega in vzhodnega dela cesarstva

– diktatura– Julij Cezar– cesarstvo– romanizacija– razdelitev cesarstva

– vojaška diktatura – cesarstvo– koloni

30. ura:

rimljani na tleh današnjeslovenije

– Učenec ve, da so Rimljani zasedli del našega ozemlja in zna navesti razloge zakaj– Učenec zna našteti nekaj rimskih naselbin na naših tleh– Učenec zna navesti, kaj vse je “prišlo” v naše kraje skupaj z rimljani– Učenec zna opisati dogajanje na naših tleh v času pozne antike

– vojaški tabori– sredozemska kultura– pokristjanjevanje

– pogan– romanizacija – pokristjanjevanje


31. ura:

začetki in širjenje krščanstva

– Učenec zna opisati začetke krščanske vere – Učenec zna opisati osnovne ideje krščanske vere in zna povedati, katere sloje

prebivastva je najbolj nagovarjalo– Učenec zna opisati širjenje krščanske vere v rimskem cesarstvu– Učenec zna navesti, kdaj je krščanska vera postala državna vera v rimskem imperiju

– krščanstvo– Jezus Kristus– apostoli– krščanska cerkev

– apostol– evangelij– škofija


1. možnost: ANTIČNA KULTURA– Učenci opišejo vpliv antične religije na kulturno

ustvarjanje.– Učenci primerjajo podobnosti in razlike med grško

in rimsko kulturo.– Učenci analizirajo razlike med krščansko in

grškorimsko vero.– Učenci na primerih pojasnijo pomen filozofije,

zgodovine in drugih znanosti za nadaljnji razvoj znanstvenega načina mišljenja.

– Učenci primerjajo značilnosti grškega gledališča in rimskega cirkusa.

– Učenci opišejo pomembne gradbene dosežke starih Grkov in Rimljanov.

– Učenci pojasnijo vpliv vsakdanjika in gospodarstva na gradbene dosežke starih Grkov in Rimljanov.

2. možnost: ANTIČNO GOSPODARSTVO– Učenci sklepajo o vplivu naravnih geografskih

danosti na gospodarski razvoj starih Grkov in Rimljanov.

– Učenci na primerih utemeljijo vpliv obmorske lege na gospodarstvo.

– Učenci pojasnijo značilnosti gospodarstva v mestih.

– Učenci pojasnijo značilnosti grškega in rimskega denarnega sistema.

– Učenci naštejejo primerjajo primere vsebine prvih zapisov pri civilizacijah starega Vzhoda.

– Učenci razložijo vpliv trgovskih stikov na spremembe v načinu življenja in mišljenja.

3 možnost: ANTIČNI VSAKDANJIK– Učenci na primerih pojasnijo značilnosti grške in

rimske družine.– Učenci pojasnijo glavne značilnosti grških in

rimskih bivališč in naselbin.– Učenci na primerih opišejo razlike in podobnosti v

položaju ženske pri starih Grkih in Rimljanih.– Učenci opišejo značilnosti grškega in rimskega

suženjstva.– Učenci opišejo značilnosti grške in rimske vzgoje

in izobraževanja.– Učenci primerjajo pravna načela starih Grkov in

Rimljanov.


32., 33. in 34. ura (1. možnost):

antična kUltUra

– Učenec ve, da je imela antična religija velik vpliv na antično kulturno ustvarjanje– Učenec zna opisati grško in rimsko religijo ter ju primerjati– Učenec zna našteti glavne dosežke grške in rimske znanosti – Učenec zna primerjati pravna načela starih Grkov in Rimljanov– Učenec ve, da so se stari Grki in RImljani odlikovali v stavbarstvu– Učenec ve, da so v stari Grčiji prevladovali trije slogi: dorski, jonski in korintski– Učenec ve, da so Rimljani poznali obok, ki je med drugim omogočal tudi gradnjo

mostov z loki – Učenec zna opisati vpliv antične kulture, znanosti in prava na današnji svet

– antična religija– antična kultura– antična znanost– antično pravo oz. pravičnost


32., 33. in 34. ura (2. možnost):

antično gospodarstvo

– Učenec ve, da je bilo v stari Grčiji in Rimu najbolj razvito kmetijstvo, obrt in trgovina– Učenec ve, da so stari Grki in Rimljani uporabljali denar– Učenec ve, da je grška trgovina potekala predvsem po morju, rimska pa tudi po cestah– Učenec ve, da je veliko blaga v Grčijo in Rim dotekalo in njunih kolonij

32., 33. in 34. ura (3. možnost):

antičnivsakdanjik

– Učenec ve, da je bil v stari Grčiji in Rimski državi glava družine oče – Učenec ve, da je bilo v stari Grčiji in Rimski državi močno razširjeno suženjstvo– Učenec ve, da so v stari Grčiji in Rimski državi ustanavljali šole– Učenec ve, da so bile razvedrilu v stari Grčiji in rimski državi namenjene predvsem

gledališke predstave, športna tekmovanja oz. gladiatorske igre in pojedine

35. in 36. ura:


Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da je na Apeninskem polotoku okoli leta 500 pr. n š. prešla mestan državica Rim iz

Ertuščanskih v Rimljanske roke– da je bila Rimska država sprva kraljevina, kasneje pa republika, ki sta jo vodila dva

konzula in senat– da se je Rimska država s pomočjo dobro opremeljene vojske širila po Evropi in

Sredozemlju– da je Rimska država v punskih vojnah porazila Kartagino in prevzela nadzor nad

zahodno Sredozemlje – da je Avgust Oktavijan republiko spremenil v cesarstvo – da se je Rimsko cesarstvo zaradi vdorov različnih ljudstev leta 395 razdelilo na dva dela– da se je zahodni del obrdžal še približno stoletje, vzhodni pa tisočletje– da so RImljani za nekaj stoletij zasedli tudi naša tla in ustanovili več mest– da jo ob koncu 4. stoletja krščanstvo postala državna vera v Rimskem cesarstvu

37., 38. in 39. ura:

preverjanje inocenjevanje


čna tema: SrEDnJi VEK politična podoba Evrope Osnovni cilji učne teme

– Učenci razložijo vzroke za razpad rimskega imperija.– Učenci pojasnijo novi politični zemljevid Evrope po preseljevanju ljudstev.– Učenci opišejo značilnosti karolinške države.– Učenci na zemljevidu pokažejo prve slovanske državne tvorbe v Vzhodnih Alpah in Panoniji.– Učenci opišejo glavne značilnosti razvoja Karantanije.– Učenci analizirajo pomen oblikovanja prvih slovanskih državnih tvorb v Vzhodnih Alpah.– Učenci razložijo značilnosti stanovske (fevdalne) družbe in države kot posledice naturalnega gospodarstva.– Učenci razložijo položaj slovenskih (zgodovinskih) dežel v okviru rimsko-nemškega cesarstva.


40. in 41. ura:

nastajanje nove evrope

– Učenec ve, da je pred začetkom srednjega veka Sredozemlju obstajala rimska država, severno in vzhodno od nje pa so živela različna plemena

– Učenec ve, da so Huni v drugi polovici 4. stoletja sprožili preseljevanje ljudstev– Učenec zna pojasniti, zakaj se je rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela– Učenec ve, da je zahodni del rimskega cesarstva leta 476 propadel– Učene ve, da so v 6. in 7. stoletju prostor med Alpami in Jadranom prodirali Slovani s

severa in vzhoda

– preseljevanje ljudstev– Huni– Germani in Slovani– razdelitev rimskega cesarstva– konec Zahodnega rimskega

cesarstva

– Huni– Germani– Slovani

42. ura:

nove države v sredozemljU

– Učenec ve, da so ljudstva, ki so se naselila na tleh nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva, na tem ozemlju zasnovala svoje države

– Učenec ve, da so bile v Evropi in Sredozemlju najmočnejše države Frankovska država, Vzhodnorimsko cesarstvo in Arabska država

– Učenec ve, da je Vzhodno rimsko cesarstvo vzdržalo do 15. stoletja , ko je Konstantinopel prišel v turške roke

– Učenec ve, da je nastanek in širjenje Arabske države tesno povezano z islamsko vero– Učenec ve, da se je Arabska država raztezala od atlantskih obal Evrope in Afrike do

Indije

– Vzhodno rimsko cesarstvo– Konstantinopel– Arabska država– islam

– Justinjanov kodeks– islam

43. ura:

Frankovska država

– Učenec ve, da so frankovska plemena konec 5. stoletja ustvarila svojo državo na ozemlju nekdanjega Zahodnega rimskega cesarstva

– Učenec ve, da je v Frankovski državi vladala fevdalna družbena ureditev– Učenec ve, da je bil najslavnejši frankovski vladar Karel Veliki, ki osvojil velik del

zahodne Evrope in razširil državo proti vzhodu– Učenec ve, da je Frankovska država je po smrti Karla Velikega oslabela in se razdelila

– frankovska država– fevdalizem– Karel Veliki– razdelitev frankovske države

– fevdalizem– vazali in podvazali– zemljiško gospostvo


44. ura:

nove domovine alpskih slovanov

– Učenec ve, da je leta 623 pod voditeljem Samom nastala Samova plemenska zveza, ki je obsegala tudi naše ozemlje

– Učenec ve, da so slovenski predniki v drugi polovici 7. stoletja osnovali svojo državo Karantanijo

– Učenec zna opisati kaj je botrovalo izgubi samostojnosti Karantanije– Učenec zna opisati konec obstoja Karantanije – Učenec zna navesti druge države slovenskih prednikov in sorodnih ljudstev

– Samova plemenska zveza– Karantanija– Karniola– Ljudevit Posavski

– Karantanija– Karniola– kosez– župan

45. ura:

nastajanje evropskih držav

– Učenec ve, da je v 11. stoletju prišlo do razkola na rimokatoliško in pravoslavno cerkev.– Učenec ve, da je med papeži in nemškimi cesarji je prišlo do spora in zna pojasniti zakaj– Učenec ve, da je papež na prošnjo bizantinskega cesarja pozival na križarske pohode– Učenec ve, da je bilo v obdobju 200 let sedem križarskih pohodov – Učenec ve, da so se v Evropi v 14. stoletju pojavile ozemeljsko zaokrožene države in jih

zna nekaj našteti – Učenec zna primerjati današnjo politično podobo Evrope s srednjeveško

– Sveto rimsko cesarstvo– razkol na rimokatoliško in

pravoslavno cerkev– papež in patriarh– križarske vojne/pohodi– politična podoba Evrope

– patriarh

46. ura:

slovenske dežele vsvetem rimskem cesarstvU

– Učenec ve, da so v 11. stoletju na ozemlju med Alpami in Jadranom so začeli nastajati zametki dežel

– Učenec ve, da so prebivalci teh dežel govorili skupni jezik a čutili deželno pripadnost – Učenec ve, da je Svetemu rimskemu cesarstvu in tudi našim deželam v poznem

srednjem veku zavladala Habsburška dinastija– Učenec zna pojasniti vlogo in pomen Celjskih grofov

– Koroška, Štajerska, Kranjska in Goriška

– dinastija Habsburžanov– rodbina Celjskih grofov– Matija Korvin

– dinastija

47. in 48. ura:


Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da se je v drugi polovici 4. stoletja začelo preseljevanje ljudstev, ki je močno spremenilo

podobo Evrope– da so tudi Slovani (s tem tudi slovenski predniki) zapustili svoja bivališča v vzhodni

Evropi in se selili proti zahodi, jugu in vzhodu – da se je rimsko cesarstvo zaradi vdorov ljudstev in notranjih težav konec 4. stoletja

razdelilo v dva dela– da je zahodni del rimskega cesarstva propadel leta 476– da so v Evropi in Sredozemlju nastale nove države, med katerimi so bile najmočnejše

frankovska država, vzhodno rimsko cesarstvo in arabska država– da se je s frankovsko državo v Evropi uveljavila fevdalna ureditev– da je frankovska država za časa Karla Velikega zajemala tudi naše kraje– da so naši predniki pred frankovsko državo bili del Samove plemenske zveze in po

njenem razpadu zasnovali svoji državi Karantanijo in Karniolo – da je v 11. stoletju prišlo do razkola na rimskokatoliško in pravoslavno cerkev– da so se v 11. stoletju začeli križarski pohodi na Bližnji vzhod, ki so trajali 200 let– da so se na našem ozemlju v 11. stoletju začele oblikovati posamezne dežele– da so se v 14. stoletju v Evropi uveljavile ozemeljsko zaokrožene države– da so v 15. stoletju velik del našega ozemlja obvladovali Habsburžani– da se je Habsburžanom po robu postavila rodbina Celjskih grofov

čna tema: SrEDnJi VEK vsakdanje življenje Osnovni cilji učne teme

– Učenci pojasnijo temeljne značilnosti iz življenja srednjeveških stanov (plemiči, kmetje).– Učenci opišejo življenje v okviru zemljiškega gospostva.– Učenci opišejo kulturni in gospodarski pomen srednjeveških samostanov.– Učenci razložijo značilnosti življenja ljudi v srednjeveških mestih.– Učenci razložijo gospodarski in kulturni pomen srednjeveških mest.– Učenci analizirajo srednjeveško umetnost in način razmišljanja.– Učenci opišejo nekaj primerov srednjeveške umetnosti.


49. ura: srednjeveška drUžba

– Učenec ve, da so se ljudje v srednjem veku delili na plemstvo, duhovščina, kmetje in kasneje tudi na meščanstvo

– Učenec ve, da je bila večina prebivalstva nesvobodnih kmetov– Učenec zna opisati življenje kmetov– Učenec zna opisati življenje plemstva – Učenec zna opisati življenje meščanov

– družbeni stanovi – nesvobodni kmetje– plemstvo– meščanstvo– menihi

– menihi

50. ura:

zemlja je največje bogastvo

– Učenec ve, da se je v srednjem veku v Evropi uveljavil fevdalni družbeni red– Učenec zna opisati »delovanje« fevdalizma– Učenec zna pojasniti pojme zemljiško gospostvo, zemljiški gospod, podložnik, dajatve

in delovne obveznosti– Učenec zna opisati načine obdelovanja zemlje v srednjem veku– Učenec zna navesti kmečka bremena in njihov vpliv na življenje kmetov

– fevdalizem– zemljiško gospostvo– dajatve– tripoljni način obdelovanja

zemlje– turški vpadi

– tripoljni način obdelovanja zemlje

51. ura:

mesta – središča obrti in trgovine

– Učenec zna navesti razloge za nastanek srednjeveških mest– Učenec zna opredeliti kdaj in na katerih krajih so nastala prva srednjeveška mesta– Učenec zna opisati kdo je upravljal mesta in od česa so živela– Učenec zna navesti kdo je živel v mestih – Učenec zna opisati videz mest– Učenec zna opisati razvoj mest na Slovenskem

– razmah obrti in trgovine– srednjeveška mesta– mestni svet in predstojnik– cehi– meščani

– ceh

52. ura:

meniški redovi in samostani

– Učenec ve, da se je skupaj s širjenjem oblasti zahodnoevropskih držav v srednjo in vzhodno Evropo tja širila tudi krščanska vera

– Učenec ve, da so k pokristjanjevanje veliko prispevali samostani, ki so jih ustanavljali različni meniški rodovi

– Učenec zna opisati življenje in dejavnosti v samostanih

– pokristjanjevanje– samostani– menihi– meniški redovi

– samostani


53. ura:

srednjeveška kUltUra inznanost

– Učenec ve, da je vsak sloj prebivalstva gojil svojo kulturo in način življenja– Učenec zna opisati plemiško kulturo– Učenec zna opisati samostansko kulturo– Učenec zna opisati meščansko umetnost in znanost– Učenec zna opisati in primerjati značilnosti romanike in gotike– Učenec zna navesti najpomembnejša tehniška odkritja in dosežke

– plemiška kultura– samostanska kultura– meščanska kultura– romanika in gotika– mestne šole in univerze

– romanika– gotika

54. ura:

kUltUra in Umetnostna slovenskem

– Učenec zna orisati razvoj slovenskega jezika– Učenec zna našteti najstarejša ohranjena slovenska besedila in jih časovno umestiti

– slovenščina– Brižinski spomeniki– Celovški rokopis– Stiški rokopis

– Brižinski spomeniki– Celovški rokopis– Stiški rokopis


1. možnost: SREDOZEMLJE – PROSTOR SODELOVANJA IN NASPROTIJ – Učenci opišejo temeljne značilnosti frankovske, arabske in bizantinske kulture.– Učenci analizirajo vzroke konfliktov Evrope z arabskim svetom.– Učenci pojasnijo značilnosti osmanskega imperija.– Učenci razložijo in opišejo osnovne kulturne razlike med Vzhodno in Zahodno

Evropo.

2. možnost: KULTURNA PODOBA NEEVROPSKIH LJUDSTEV– Učenci opišejo pomen Indije kot gospodarskega in kulturnega posrednika

med Evropo in Kitajsko.– Učenci analizirajo pomen stikov Evrope in Kitajske na primeru Marka Pola.– Učenci opišejo značilnosti mongolske države in osvojitev.– Učenci naštejejo temeljne kulturne dosežke predkolumbovskih kultur

Amerike (Maji, Azteki, Inki).– Učenci naštejejo nekaj temeljnih kulturnih dosežkov neevropskih kultur.


55., 56. in 57. ura (1. možnost):

sredozemlje – stičišče kUltUr

– Učenec ve, da so v Sredozemlju po razpadu rimskega cesarstva nastale tri velesile, vsaka s svojo kulturo in verovanjem

– Učenec zna opisati vse tri kulture in jih primerjati med seboj– Učenec zna primerjati islam in krščanstvo– Učenec zna opisati križarske pohode in njihove posledice– Učenec zna opisati turško prodiranje v Evropo

– bizantinska civilizacija– civilizacija frankovske države– arabska civilizacija– islam in krščanstvo– križarski pohodi – turško prodiranje v Evropo

– Justinjanov kodeks– karolinška renesansa

55., 56. in 57. ura (1. možnost):

kUltUrna podoba azijskih ljUdstev

– Učenec ve, da so v Aziji po zatonu grško-rimske civilizacije nastale tri velesile: Kitajska, Perzija in Indija, vsaka s svojo kulturo

– Učenec zna opisati vse tri kulture in jih primerjati med seboj– Učenec zna opisati evropsko raziskovanje azijskih kultur (Marko Polo)– Učenec zna opisati nastanek in vzpon mongolske države– Učenec zna opisati mongolsko družbo in kulturo

– Kitajska– Perzija– Indija– budizem– Mongolska država– Džingiskan

– budizem– svilna pot– družbeno gibanje


58. in 59. ura:


Učenec pridobi pregled nad vsebino celotnega poglavja, predvsem:– da so se ljudje v srednjem veku delili na plemstvo, duhovščino, meščanstvo in kmete– da so ljudje različnih stanov živeli zelo različno in gojili različne običaje in kulturo– da se je v srednjem veku v Evropi uveljavil fevdalni družbeni red– da so v srednjem veku z razvojem trgovine in obrti začela nastajati mesta– da se je skupaj s širjenjem oblasti zahodnoevropskih držav v srednjo in vzhodno

Evropo tja širila tudi krščanska vera– da so v srednjem veku nastali prvi zapisi v slovenskem jeziku

60., 61. in 62. ura: preverjanje inocenjevanje


63. ura:

ponovnitev snovi 7. razreda

Učenec pridobi pregled nad vsebino OBVEZNIH VSEBIN, predvsem:– da prazgodovino delimo na kameno dobo in dobo kovin – da je razvoj človeka potekal skozi različne stopnje, pri čemer je človek postajal vse

spretnejši pri uporabi in izdelavi razlilčnih orodij– da so ob velikih rekah pred približno 6000 leti začele nastajati prve visoke kulture– da so v območju rodovitnega polmeseca nastale države Egipt, Mezopotamija, Fenicija

in Izrael, v Aziji Kitajska in Indija, Ameriki pa azteška, majevska in inkovska kultura– da je na ozemlju Grčije nastala ena prvih evropskih kutur, ki so jo ustvarila grška

plemena– da na ozemlju Grčije ni nastala enotna država temveč številne mestne državice, ki so z

ustanavljanjem kolonij razširile svoj vpliv v Sredozemlju– da se je v mestni državici Atene razvila ljudska vladavina – da se je Aleksander Makedonski usvaril veliko makedonsko državo in povezal različne

kulture v Sredozemlju– da je mestna državica Rim s pomočjo dobro izurjene vojske postopno ustvarila velik

imperij, ki je zajemal dobršen del zahodne Evrope in Sredozemlje – da se je Rimsko cesarstvo zaradi vdorov različnih ljudstev leta 395 razdelilo na dva dela

od katerih se je zahodni del obdržal še približno stoletje, vzhodni pa tisočletje– da so RImljani za nekaj stoletij zasedli tudi naša tla in ustanovili več mest– da se je v drugi polovici 4. stoletja začelo preseljevanje ljudstev (tudi Slovanov), ki je

močno spremenilo podobo Evrope– da so v Evropi in Sredozemlju nastale nove države, med katerimi so bile najmočnejše

frankovska država, vzhodno rimsko cesarstvo in arabska država– da se je s frankovsko državo v Evropi uveljavila fevdalna ureditev (del frankovske države

je postalo tudi naše ozemlje, kjer so nastali zametki Koroške, Kranjske, Štajerske ...)– da so naši predniki v 7. stoletju zasnovali svoji državi Karantanijo in Karniolo, ki sta se

obrdžali približno sto let – da so se ljudje v srednjem veku delili na plemstvo, duhovščino, meščanstvo in kmete, ki

so gojili različne običaje in kulturo– da so v srednjem veku z razvojem trgovine in obrti začela nastajati mesta

Učenec pridobi (glede na izbor) pregled nad vsebino IZBIRNIH VSEBIN, predvsem:

– da je tudi na naših tleh nekaj najpomembnejši prazgodovinskih najdišč , kjer so bile odkrtie pomembne najdbe ALI

– da se je v prazgodovini razvila umetnost, ki je bila predvsem povezana z verovanji

– da so se ob kulturah na območju rodovitnega polemseca razvile tudi drugod razvile kulture, ki so dosegle visoko stopnjo civilizacijeALI

– da je dediščina visokih kultur izjemna in ima pomemben vpliv na današnji svet

– da je imela antična religija velik vpliv na antično kulturno ustvarjanje, ki je doseglo visoko raven in ima pomemben vpliv na današnji svet ALI

– da je antično gospodarstvo temeljilo predvsem na kmetijstvu, obrt in trgovina (slednja je potekala po celotnem Sredozemlju in širše)ALI

– da je bilo v antiki razširjeno suženjstvo, pomembna je bila družina in izobrazba

– Učenec ve, da so v Sredozemlju po razpadu rimskega cesarstva nastale tri velesile vzhodno rimsko cesartvo, frankovska država in arabsa država; vsaka s svojo kulturo in verovanjemALI

– Učenec ve, da so v Aziji po zatonu grško-rimske civilizacije nastale tri velesile: Kitajska, Perzija in Indija; vsaka s svojo kulturo

letna uČna priprava - vedez.dzs.sivedez.dzs.si/datoteke/zg 7 - lp-2014.pdf · minojsko-mikenska...

Documents