ledeniški procesi in oblike

8/16/2019 Ledeniški procesi in oblike

http://slidepdf.com/reader/full/ledeniski-procesi-in-oblike 1/32

1

LEDENIŠKI PROCESI IN OBLIKE – UVOD



2

Aletschgletscher, Bernske

Alpe, Švica



3

• Nekdanji in današnji ledeniki so veliko prispevali k izoblikovanosti površjana obsežnih območjih v višjih geografskih in nadmorskih višinah. Večina"najlepših" gorstev, vključno z Alpami, je ledeniško preoblikovana, čepravpri njihovem oblikovanju pomembni tudi drugi agensi (tektonika, fluvio-

denudacijski procesi).

• Danes led pokriva 16,2 mil. km2 kopnega (ok. 11 % kopnega), v pleistocenudo 55 mil. km2 (do 30 %).

• V ledu je danes 1,2 % vse vode na Zemlji (77 % vse sladke vode) in če bi seves stalil, bi se morje dvignilo za 60 m.

• Na Antarktiki je 91 % vsega ledu.



4

Globalno spreminjanje temperatur na zemeljski obli v zadnjem milijonu let:



5

Globalno spreminjanje temperatur na zemeljski obli

v zadnjih 5 milijonov let

Lucy, 3,2 mil.let



6



7

• Poledenitev Evrope ob višku würmske ledene dobe



8

NASTANEK LEDU IZ SNEGA

• Ko sneg zapade, ima majhno

gostoto (0,07 –0,18 g/cm3) inizrazito heksagonalno obliko

kristalov.

• Pod težo novega snega sesnežinke talijo na najboljizpostavljenih konicah, voda se

prerazporedi in nastane zrnatsneg (sren ali firn) z gostoto 0,4 –0,8 g/cm3.

• Ta se počasi spremeni v ledeniškiled z gostoto 0,8 –0,9 g/cm3. Za ta

prehod je v zmerno toplem

podnebju potrebno nekaj let, na

Antarktiki se to zgodi šele vglobini ok. 160 m (t.j. v ok. 3500

letih).



9

• Led je plastična snov tudi pod nizkim tlakom. Tako se v ledenikih v spodnjih

plasteh obnaša plastično, v zgornjih 40–60 m pa je krhek in se hitro lomi.

• Na ledeniku razlikujemo:

• 1. akumulacijsko cono: v zg. delu, kjer se kopiči sneg (s padavinami insnežnimi plazovi)

• 2. ablacijsko cono: sp. del ledenika, kjer je izgubljanje ledu (s taljenjem in

sublimacijo) večje od pritoka iz akumulacijske cone.



10

• Premikanje ledenikov je podobno kot pri rekah: najhitrejše v srednjemdelu, proti dnu, površju in stranem se zmanjšuje.



11

• Zaradi različnih napetostinastanejo v zg. plasti ledenikovledeniške razpoke, ki segajo dook. 30 m globoko (niže je ledplastičen in jih hitro zapolni).

• Pojavljajo se zlasti tam, kjer se

led premika z različno hitrostjo,predvsem prek skalnih skokov(prečne ali transverzalnerazpoke), na robovih ledenikov(močno trenje ob boku ledenika)in podolžne razpoke, kjer seledenik bočno razširi.



12

Podolžne razpoke na ledeniku

Pers, Graubünden, Švica



13

PLEISTOCENSKA POLEDENITEV V SLOVENIJI

• Ob višku würmske poledenitve je bila meja večnega ledu v n.v. ok. 1300 m

(danes ok. 2700 m), zgornja gozdna meja ok. 600 m (danes 1600 –1800 m).



14

Triglavski ledenik leta 1924



15

Triglavski ledenik oktobra 2006



16

LEDENIŠKA EROZIJA

• V ledenikih je polno trdih delcev, od najfinejšega prahu do velikihbalvanov. V led pridejo ali tako, da jih ledenik odtrga od podlage ali da

nanj padejo z bližnjih pobočij.

• To gradivo daje ledenikom zelo veliko erozijsko zmožnost, saj v ledzamrznjeni kosi skal intenzivno dolbejo podlago, finejši delci pa jo gladko

spolirajo.



17

Pasterze – ledeniško zglajeno površje



18

• Pri ledenikih v Alpah in drugih gorstvih izven polarnega sveta je bistveno,

da so pleistocenski ledeniki le preoblikovali dotedanje površje, ki je bilorezultat preperevanja in fluvio-denudacijskih procesov. Tudi naše Alpe soimele pred poledenitvijo zaobljene oblike in bile prekrite s preperelino.



19

• Na začetku vsake poledenitve se je v višjih legah začel nabirati led. Zzmrzalnim preperevanjem in premikanjem ledu navzdol so nastale krnice,

ki se počasi pomikajo nazaj in imajo vse bolj strme stene.



20

• Ledeniki se iz krnic stekajo proti glavni dolini, ki ji sčasoma izdelajoznačilni profil v obliki črke U (koritasta dolina). Praviloma nastanejo iz

predhodnih rečnih dolin.

• Tudi stranske doline dobijo z ledeniško erozijo značilno U obliko, vendarimajo manj ledu, zato se počasneje poglabljajo in po umiku ledenikovobvisijo nad glavno dolino – obvisele doline.



21

• Za ledeniške doline jeznačilen neenakomerenstrmec – menjavajo se

ravnejši odseki ali plitvekotanje z jezeri instrmejši odseki –

dolinske stopnje (pri

nas npr. v dolinah Kot,

Vrata, Planica). Potoki iz

stranskih, obviselih

dolin, pogosto padajo vglavno dolino kot

slapovi.

• Zaradi poglobitve dolin

in rezanja pobočij so vledeniških dolinahpogosti podori (pri nas

mdr. pri Jesenicah inSrpenici).



22

Dolina Yosemite



23

Logarska dolina

Nastanek krnice



24

Nastanek krnice

• Krnica je polkrožna, v smeri po pobočju navzdol odprta kotanja na gorskempobočju; na notranji strani jo praviloma obdajajo strme stene, na zunanjistrani jo od pobočja loči bolj ali manj izrazit prag.

• Krnica nastane z nivacijskimi procesi iz manjše kotanje, v kateri se dlje časazadržuje sneg. Ti procesi so najizrazitejši pod in v neposredni bližini snega,kjer kamnina močneje mehanično razpada (na karbonatni tudi korozija).



25

Krnica Cwm Cau, Snowdonia, Wales



26Krnica Seekar (Golica-Koralpe)



27

Ledeniška grbina (roche moutonnée)

• Asimetrična vzpetina v živoskalni podlagi, nastala s selektivnimdelovanjem premikajočega se ledu: položno pobočje je v smeri, od koder jeprihajal ledenik (na tej strani močnejša ledeniška erozija, zaradi

povečanega tlaka se nekaj ledu stali), strmejše in razčlenjeno pobočje nanasprotni strani (tu več vode zamrzne zaradi zmanjšanja tlaka in ta led trgakose kamnine iz podlage).



28



29

• Tudi do 100 m visoki nasipi

čelnih moren nastanejo tako, danapredujoči ledenik s podlagepostrga vse nesprijeto gradivo.

Ko enkrat doseže končno točko,tu vztraja nekaj časa, kupmorenskega gradiva pa se

povečuje še ob občasnih

ledeniških sunkih.



30



31

• Številne akumulacijske oblike nastajajo tudi pod ali ob ledenih masah in seohranijo v obliki različnih vzpetin, potem ko se ledenik umakne. Najpogostejšeoblike so:

• Drumlini so nizke vzpetine, podobne kitovim hrbtom, in zgrajene iz talne

morene. Imajo značilno obliko (strmo stran v smeri, od koder pritekal ledenik inpoložen hrbet v nasprotni smeri) in kažejo smer premikanja ledenika. Nastanekni povsem jasen:

• – ali z ledeniško erozijo v predhodno odloženi talni moreni

• – ali z akumulacijo pod ledom, kjer bilo veliko drobirja in lokalno zmanjšani tlak



32Drumlin z vasjo Raderach (Bavarska)

ledeniški procesi in oblike

Documents