ledeniška akumulacija in oblike

8/16/2019 Ledeniška akumulacija in oblike

http://slidepdf.com/reader/full/ledeniska-akumulacija-in-oblike 1/32

1

LEDENIŠKE OBLIKE IN PROCESI 2



2

LEDENIŠKA AKUMULACIJA

• Poleg ledu prenašajo ledeniki s sabo velike količine kamnitega drobirja vsehvelikosti. Glede na položaj razlikujemo:

• – bočna morena (na robovih ledenika)

• – srednja morena (nastane iz bočnih moren po zlitju dveh ledenikov)

• – talna morena (na dnu ledenika)

• – čelna morena (kupi gradiva, kjer se ledenik stalil – praviloma polkrožni nasipi)



3

• Tudi do 100 m visoki nasipi

čelnih moren nastanejo tako, danapredujoči ledenik s podlagepostrga vse nesprijeto gradivo.

Ko enkrat doseže končno točko,tu vztraja nekaj časa, kupmorenskega gradiva pa se

povečuje še ob občasnih

ledeniških sunkih.



4



5



6

Jezero za bočno moreno ledenika na Grenlandiji



7Bočna morena ledenika Bionnassay pod Mont Blancom



8

Bočna morena ledenika Torkees vskupini Granatspitze (Avstrija)



9

Čelna morena ledenika Debelinamet v Durmitorju (Črna gora)



10

Čelna morena soškega ledenika pri Selih



11

Umikalna morena pri Stari Fužini



12

Umikalna morena pri Stari Fužini



13

• Pri kontinentalni poledenitvi se čelo ledenikov manj premika in ostaja na istemmestu dolgo časa. Ledenik deluje kot "tekoči trak" in nanosi velike količinegradiva najrazličnejših frakcij.



14

• Po umiku ledu ostanejo na ravnini značilne ledeniške akumulacijske oblike,mdr. različni morenski nasipi (talna, čelna, umikalna morena), eskerji, drumlini,kami, pred vsem pa obsežna peščeno-prodna ravnina (sander).



15

Pokrajina v čelnih morenah v Mecklenburgu



16

Pokrajina v čelnih morenah v Mecklenburgu



17

Pokrajina v čelnih morenah v Schleswig-Holsteinu



18

• Po umiku ledu obsežnepovršine prekriva talna morena

– mešanica najrazličnejšega,

nesortiranega gradiva z velikimdeležem glinenih mineralov(kemično prepereli najfinejšidelci + od drugod postrgana

preperelina), zato površjepraviloma mokrotno: v ravnem

površju so številne plitvekotanje in v njih jezera ali barja

ter neurejen vodni odtok.



19



20

• Marsikje po območjih nekdanje kontinentalne poledenitve so raztreseni številniledeniški balvani ali eratični bloki, ki so z vidika poljedelstva nekoliko

"problematični", vendar marsikdaj tudi pomembni pokrajinski elementi (naravneznamenitosti).



21



22



23

• Pred pasom čelnih moren (nizke vzpetine iz peščeno-gruščnatega gradiva) soobsežne naplavne ravnice, ki so jih nasule reke izpod ledenikov – sanderji.

Zgrajene so iz peščenih in prodnih fluvioglacialnih naplavin, z njih so ob viškupoledenitve vetrovi spihali najfinejše delce in jih kot puhlico odložili dlje proti

jugu (npr. ob s. robu sredogorja, v j. Ukrajini in j. Rusiji, Panonski nižini).



24

Skaftafellsjökull - sander v smeri proti morju



25

• Številne akumulacijske oblike nastajajo tudi pod ali ob ledenih masah in seohranijo v obliki različnih vzpetin, potem ko se ledenik umakne. Najpogostejšeoblike so:

• Drumlini so nizke vzpetine, podobne kitovim hrbtom, in zgrajene iz talne

morene. Imajo značilno obliko (strmo stran v smeri, od koder pritekal ledenik inpoložen hrbet v nasprotni smeri) in kažejo smer premikanja ledenika. Nastanekni povsem jasen:

• – ali z ledeniško erozijo v predhodno odloženi talni moreni

• – ali z akumulacijo pod ledom, kjer bilo veliko drobirja in lokalno zmanjšani tlak



26



27



28

• Kame (izg. kejm) je vzpetina nepravilne oblike, ki nastane iz fluvioglacialnega

gradiva, odloženega na ledenik ali ob njega.



29

Kame terasa – pri Stari Fužini



30

• Eskerji so vijugasti hrbti, zgrajeni iz peščenih in prodnatih nanosov, ki jih jevoda odložila v tunelih pod ali v ledeniku. Ko se je led stalil, je ostala samonaplavina v obliki takih hrbtov. Veliki so od 3 –300 m in dolgi tudi do 500 km.



31



32

ledeniška akumulacija in oblike

Documents