LEDENIŠKI ALI GLACIALNI

RELIEF

(lat. glacies = led)

LEDENIŠKI ALI GLACIALNI

RELIEF

• območja hladnejšega podnebja (polarna,

visokogorska območja)

• snežna meja ali ločnica večnega snega (pop.

letna temp. pod 0 st.)

• Slovenske Alpe okoli 2700 m, Andi, Himalaja

okoli 5000 m.

POLEDENITVE

Dva osnovna tipa:

• gorska poledenitev (visoka gorstva)

gorski ledeniški relief

• kontinentalna poledenitev (Antarktika,

Grenlandija)

nižinski ledeniški relief

glede na čas ločimo:

• sedanja ali recentna poledenitev

• fosilne poledenitve v preteklih geoloških

dobah

Na sliki je

osemtisočak

Anapurna v

Himalaji

Pleistocenska poledenitev:

• 30 % kopnega pod ledom, več ledenih in

medledenih dob (2-3 milj. let)

• Snežna ločnica v naših Alpah na višini 1300 m: pri

nas je bila gorska poledenitev v Julijskih in

Kamniških Alpah (bohinjski /dolg ok. 50 km/ in

soški ledenik /dolg ok. 65 km do Mosta na Soči/).

Še daljši so bili ledeniki v Centralnih Alpah.

• Celinska poledenitev: ledeni pokrov je prekrival

Skandinavijo, Britansko otočje, Nemško-poljsko

nižavje, velik del Ruskega nižavja in Sev. Ameriko

do Velikih jezer.

Kontinentalna poledenitev v zadnji

ledeni dobi na severni polobli

Ledenik Vatnajökull, Islandija

Ledeniške erozijske oblike

• priostreni vrhovi,

• ledeniške krnice,

• planote,

• ledeniška ramena,

• ledeniške doline, ledeniška jezera,

• pregibi s slapovi in brzicami,

• obvisele ledeniške doline

Ledenik Aletsch v Švici je najdaljši ledenik v

Alpah

Ledeniške akumulacijske oblike

• čelne ledeniške groblje ali morene, bočne

in talne morene

• eratske skale ali balvani

• ledeniška jezera

Briksdalsbreen

ledenik

na Norveškem

Balvani

Človek in ledeniški relief

• izkoriščanje vodne sile,

• živinoreja, gozdarstvo.

• zaradi naravnih lepot in znamenitosti poletni

in zimski turizem predvsem v Alpah.

Ledenik Marmolada v Italiji