LAWRENCE KOHLBERG

MORALNI RAZVOJJanina Curk

II. gimnazija Maribor

„Vse, kar storimo dobrega v življenju,je to, kar storimo za druge.“ (M. Ghandi)

UVODNA DEJAVNOST:MORALNA DILEMA JANEZ IN ZDRAVILONekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka. Zdravniki so menili, da bi jo lahko rešilo novo zdravilo - posebna oblika radija, ki jo je pred kratkim odkril farmacevt v istem mestu. Sestavine za zdravilo so bile drage, farmacevt pa je znanj zahteval desetkratno vrednost od realne. Tako je za radij plačal 200 evrov, ceno majhne doze zdravila pa je določil na 2000 evrov. V terapiji bi bilo potrebno majhne doze zdravila uporabiti večkrat.Janez se je na vse načine skušal denar sposoditi, vendar je zbral le za približno polovico cene zdravila. Farmacevtu je povedal, da njegova žena umira in ga prosil, naj mu zdravilo proda ceneje ali pa dovoli, da preostanek plača kasneje. Farmacevt mu je odgovoril: "Ne, to zdravilo sem sam odkril in z njim nameravam zaslužiti." Janez je obupal in začel razmišljati o tem, da bi vlomil v njegovo trgovino in ukradel zdravilo za ženo.

Janez in zdravilo - vprašanja Ali bi moral Janez za ljubljeno ženo ukrasti

zdravilo? Zakaj da/ne? (zapiši utemeljitev)

Ali bi moral ukrasti zdravilo tudi za neznano osebo? Zakaj da/ne?

Ali bi moral ukrasti zdravilo, če bi šlo za hišnega ljubljenčka, psa ali mačko? Zakaj da/ne?

Ali je pomembno, da ljudje naredijo vse, da bi rešili življenje druge osebe? Zakaj da/ne?

Kraja je protizakonita. Ali bi morali ljudje narediti vse, da bi spoštovali zakone? Zakaj da/ne?

Kaj, če bi vsi bolniki z rakom od farmacevta pričakovali zdravilo zastonj?

KRATEK POVZETEK FAZ

1. Moralno je tisto, kar ne privede do kazni. (Ne sme ukrasti, ker bo kaznovan.)

2. Moralno je tisto, kar je meni v korist. (Lahko ukrade, ker bo imel on od tega korist, npr. ženina skrb na stara leta, spoštovanje drugih, ker si je upal ukrasti zdravilo.)

3. Moralno je tisto, kar odobrava ožja socialna skupina. (Mora ukrasti, saj je to njegova žena!)

4. Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in normami (absolutno). (Ne sme ukrasti, ker je to prepovedano. Kam pa bi prišli, če bi vsak kradel, ko se mu to zdi prav?)

5. Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in normami (relativno, izjeme, spremembe). (Mora ukrasti, sicer ni v skladu s pravili, a to je posebna situacija, saj gre za življenje.)

6. Moralno je tisto, kar je v skladu z osebnim etičnim kodeksom, ne glede na pravila. (Mora ukrasti, brez pomislekov. Življenje je višja vrednota od lastnine.)

MALO ZA ŠALO

Odgovor Črnogorca na dilemo Janez in zdravilo: Prav je, da ukrade zdravilo, ker bi moral veliko več

delati, če bi hotel denar zaslužiti.

Odgovor slovenske mladostnice: Naj le ukrade zdravilo, saj danes tako ali tako vsi

kradejo!

KAJ JE MORALA del socializacije (proces učenja prilagajanja kulturi, v

kateri odraščamo, privzemanja pravil in norm vedenja) skupek prepričanj o tem, kaj je dobro/slabo,

pravilno/napačno, prepovedano/sankcionirano nujno za preživetje posameznika in družbe (omogoča

delovanje v skupnosti, orientacijo posameznika v njej, sicer kaos, anarhija)

moralni razvoj je razvoj razumevanja morale (proučevali moralno presojanje, ne vedenje)

otrok sprva prevzema pravila od avtoritet, v obdobju mladostništva selektivno ponotranji: na podlagi razmišljanja in izkušenj oblikuje lasten notranji etični kodeks (gl. opombe)

KOHLBERGOV VZOREC IN METODA ameriški razvojni psiholog (1927-1987), teorija iz 60. let pod vplivom Piageta, ki je ugotovil razlike med mlajšimi in

starejšimi otroki: mlajši : pravila so absolutna – dogmatsko (heteronomna moralnost) starejši: pravila so relativna, dogovor, možne spremembe (avtonomna)

sprva 78 dečkov med 10. in 16. letom, kasneje reprezentativen vzorec (longitudinalne raziskave v različnih družbah; gl. opombe)

metoda: intervju, presojanje zgodb z moralnimi dilemami – konfliktnimi situacijami, v katerih si nasprotujeta neko pravilo in osebna potreba (ali je akter ravnal prav?)

9 dilem: posameznika je uvrstil na določeno stopnjo, če je na 2/3 od 9 dilem odgovoril na določeni stopnji

pomemben način utemeljevanja odgovorov, moralna filozofija v ozadju (lahko odgovoriš z da ali z ne, pa je v ozadju ista filozofija!)

STOPNJE MORALNEGA PRESOJANJA

opisal šest stopenj razvoja moralnega presojanja po dve združil v tri ravni: prekonvencionalno,

konvencionalno in postkonvencionalno (konvencija: dogovor); gl. opombe

stopnje so kvalitativno različni nivoji razmišljanja, potekajo v univerzalnem zaporedju

individualne razlike se lahko pojavljajo v hitrosti napredovanja

časovne omejitve stopenj: na vsaki stopnji lahko deluje tudi odrasla oseba (večinoma ali občasno)

I. PREKONVENCIALNA MORALNOST

(predšolsko obdobje)

1. UPOŠTEVANJE PRAVIL ZARADI STRAHU PRED KAZNIJO pravilno je tisto vedenje, ki ni kaznovano s strani

avtoritet (starši, vzgojitelji, učitelji ...) motivacija za moralno presojanje je negativna

zunanja: izogibanje kazni sam obstoj kazni dokazuje, da je neko dejanje

napačno (nima in ne potrebuje argumentov, ne podvomi, se ne sprašuje, zakaj)

moralnost dejanj vrednoti po objektivnih posledicah, namen/motiv ni pomemben (ali je nekdo dobro ali slabo mislil - povezava z egocentrizmom (Piaget)

PRIMERI (ključno: velikost škode, kazen, brez drugih utemeljitev)

Otroku povemo naslednjo zgodbo: »Mojca je mamici pomagala brisati posodo, pri tem pa ji je po nesreči na tla padlo pet krožnikov. Urška je bila jezna, ker ji mamica ni hotela kupiti nove punčke. V besu je iz pulta vzela krožnik in ga vrgla na tla. Katera deklica je po tvojem mnenju naredila večji prekršek?“ Otroci, ki še ne upoštevajo namena dejanja, ampak le njegove posledice, bodo odgovorili, da je bolj kriva Mojca, ker je razbila več krožnikov.

Ne govorim grdih besed, ker če bi, bi bila mama jezna name.

JANEZ IN ZDRAVILO

Ne, kraja je napačna, saj za to obstaja kazen – dobila bi ga policija in šel bi v zapor.

Ne, to bi bil velik prekršek. Naredil bi veliko škode, če bi vlomil in ukradel drago zdravilo.

Ja, ker bi ga bog kaznoval, če bi ženo pustil umreti. Ja, saj je hotel plačati in je prej vprašal, ni ukradel nekaj nepotrebnega

in zato ne bo kaznovan.

2. UPOŠTEVANJE PRAVIL ZARADI OSEBNE KORISTI otrok ugotovi, da imajo dileme več vidikov in

možnih rešitev, odkrije, da imajo tudi drugi svoje potrebe in interese

presojati začne glede na lastne interese oz. osebne potrebe: moralno je tisto, kar mi prinese korist (egoistično, individualistično)

pomembna je poštena vzajemna menjava („fairplay“): ti meni, jaz tebi (začetek preseganja egocentrizma – gl. Piaget)

PRIMERI (ključno: osebna korist, ti meni-jaz tebi)

Če ga danes jaz ne bom zatožil, da je razbil okno, bo tudi on mene drugič zagovarjal.

Pospravil bom igračke, če mi daš čokolado. Pregovori: Cilj opravičuje sredstvo. Roka roko umije. Zob za

zob, oko za oko.

JANEZ IN ZDRAVILO

Ja, ker bo tako žena še naprej živela in bo imel od tega korist, saj bo zanj skrbela (ali imela otroke, ki mu bodo v oporo na stara leta).

Ja, saj lekarnar ni bil pripravljen na pošteno menjavo, Janez bi mu gotovo povrnil uslugo, plačal bi mu lahko kasneje.

Ne, ker lekarnar ni bil slab, želel je le zaslužiti denar, to pa je normalno za vsak posel. Zato pa delamo, da bi zaslužili!

Razlika med 1. in 2. stopnjo

V obeh primerih gre za izogibanje neprijetnosti, razlike v kvaliteti argumentacije:

na 1. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor« (sam obstoj kazni dokazuje nemoralnost dejanja)

na 2. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor, to pa ga bo prizadelo, v zaporu bo trpel« (kazni se izogiba, ker mu ne prinaša koristi, pač pa neprijetnost, in ne le zato, ker jo je postavila neka avtoriteta)

II. KONVENCIALNA MORALNOST

(šolsko obdobje)

3. UPOŠTEVANJE PRAVIL ZARADI DOBRIH ODNOSOV Z BLIŽNJIMI(nižja stopnja OŠ) otrok se zave, da je član družbe in da mora

upoštevati druge ljudi, ne le osebne potrebe na tej podstopnji mu je pomembna ožja socialna

skupina: moralno je tisto, kar je v korist bližnjim, kar odobravajo/pohvalijo starši, prijatelji, učitelji

upošteva motive v ozadju dejanj: dejanje s slabimi posledicami bo opravičil, če je bil namen dober; sposoben je dojemati stvari iz perspektive drugega (preseganje egocentrizma, razvoj empatije)

PRIMERI (ključno: odobravanje/počutje bližnjih)

Narobe je, če prepisujem, ker bo potem učitelj jezen name. (do tu bi bila 1. podfaza) Ne želim, da je učitelj jezen in razburjen!

Ne govorim grdih besed, ker moji mami to ni všeč. Če preklinjam, bo razočarana.

JANEZ IN ZDRAVILO

Ja, saj je ljubil svojo ženo in ji želel pomagati. Vsak moški, ki ljubi svojo ženo, bi ravnal enako.

Ja, nihče ne bo mislil, da je Janez slab človek, če je kradel za osebo, ki jo ima rad.

Ne, saj bi s krajo bi osramotil sebe in svojo družino.

4. UPOŠTEVANJE PRAVIL ZARADI DRUŽBENEGA REDA (višja stopnja OŠ)

pri presoji moralnosti upošteva pravila in vrednote širše družbe, ne le ožje socialne skupine: moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi pravili, sicer kaos, razpad družbe

pravilno se vedemo, ko spoštujemo avtoriteto in ohranjamo vzpostavljeni red; posameznikovi interesi in čustva so sekundarnega pomena

o smislu pravil se ne sprašuje, spoštuje jih tudi, če jih ne razume ali se mu zdijo nelogični (absolutno, nespremenljivo, dogmatsko), izjem ne dopušča

Večina se v moralnem razvoju ustavi na tej stopnji. (gl. opombe)

PRIMERI (ključno: brez izjeme po pravilih)

Napačno je kršiti zakon, tudi če imaš ti prav, zakon pa ne. Kam bi pa prišli, če bi vsak delal po svoje!?

JANEZ IN ZDRAVILO

Ne, čeprav je naravno, da je mož želel rešiti življenje ženi, je še vedno po zakonu napačno nekomu nekaj ukrasti. Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje vedno kradli, ko bi bili obupani!

Ja, mora rešiti ženo, vendar mora lekarnarju pozneje plačati zdravilo, povrniti stroške vloma in sprejeti kazen. Po zakonu morajo ljudje poravnati materialno škodo, ki jo storijo drugim.

Ja, zakonska zveza ima pravno podlago, zato je dolžan ženi rešiti življenje. Vsi zakonci so dolžni skrbeti drug za drugega.

Primerjava 1. in 4. stopnje

Na obeh stopnjah lahko odgovor »ne, ker je to kršenje pravil«, v ozadju različna filozofija:

na 1. stopnji: »krasti je napačno, ker je proti pravilom in boš šel v zapor« (nobene nadaljnje argumentacije)

na 4. stopnji pa filozofijo razvije naprej: ker …

III. POSTKONVENCIALNA MORALNOST

(nekateri odrasli)

5. UPOŠTEVANJE PRAVIL ZARADI DRUŽBENEGA REDA, A ZAVEDANJE NJIHOVE RELATIVNOSTI

spozna smisel zakonov in se zave, da jih je v kritičnih situacijah mogoče spremeniti ali pa jih ignorirati, če ne ščitijo pravic posameznika

odkrije torej njihovo relativnost: pravila niso nujno dobra in razumna, niso absolutna, pač pa relativna (npr. totalitarna družba je lahko pravno dobro organizirana, toda ne moralna)

sposoben svobodnega, kritičnega in odgovornega presojanja po temeljnih univerzalnih vrednotah: pravičnost, poštenost, svoboda, enakopravnost, spoštovanje življenja vsakega posameznika, človekovega dostojanstva

če formalna pravila niso v skladu s temi načeli, dopusti (argumentirane) izjeme oz. teži k spreminjanju pravil, da bi izboljšal družbo (z demokratičnim dogovorom)

motivacija je notranja: pravil ne upošteva zaradi drugih, pač pa da bi se izognil občutjem slabe vesti in krivde

PRIMERI (ključno: izjeme in spremembe pravil) Dajmo ponovno proučit ta zakon in ugotovit, ali je res v redu. Plačujem prispevke, ker je tak zakon. Vendar se mi zdijo previsoki,

zato bom naredil vse, kar je v mojih močeh, da se to spremeni.

JANEZ IN ZDRAVILO

Ja, čeprav je kraja prepovedana. To je posebna situacija, v kateri legalna norma nasprotuje moralni, ki je višje od legalne. Življenje je pomembnejše od lastnine.

Ja, ker zakon ni prilagojen tem izjemnim okoliščinam. Ta posamezni primer naj služi kot podlaga za spremembo zakona, ki bi dopuščal posebne, moralno opravičljive okoliščine. Če bi čakal na to, bi žena že umrla.

Ne. Sicer ne moremo reči, da bi bilo moralno narobe ukrasti zdravilo v taki situaciji, vendar situacija ne more biti razlog, da kar vzameš zakon v svoje roke. (poudarek na razmišljanju v prvem delu utemeljitve)

Primerjava 3. in 5. stopnje

na 3. stopnji bi Janez to naredil le zaljubljeno osebo

na 5. stopnji za vsakega človeka (univerzalna vrednota enakopravnosti in enakovrednosti vseh ljudi)

6. UPOŠTEVANJE UNIVERZALNIH NAČEL NE GLEDE NA FORMALNA PRAVILA človek ravna izključno po lastnih avtonomnih etičnih

principih, ki izhajajo iz univerzalnih etičnih načel, neodvisno od avtoritet in zakonov (vsak pride do istih, zato »univerzalni«) “Ta načela so abstraktna in ne konkretna kot na primer deset

zapovedi. V bistvu so to splošna načela pravičnosti, vzajemnosti in enakosti človekovih pravic in spoštovanja dostojanstva človeških bitij kot individualnih oseb.” (Kohlberg, 1968: 26-27.)

sprejema filozofijo 5. stopnje, toda v primeru konflikta zakonov z lastno moralo da absolutno prednost slednji Kaj v primerih, ko z demokratičnim odločanjem ni mogoče

spremeniti nekega nepoštenega pravila, npr. na volitvah se večina odloči za sprejetje zakona, ki diskriminira neko manjšinsko skupino? V tem primeru bo kršil zakon.

PRIMERI (ključno: univerzalne vrednote) Sem proti ubijanju, ker je proti mojim moralnim načelom, zato ne

bom sodeloval v vojni, pa četudi mi to zapoveduje demokratično sprejet zakon." (civilna neposlušnost - ugovor vesti)

Plačujem prispevke, a ne zato, ker je tako po zakonu, pač pa zato, ker menim, da je tako pravično do vseh ljudi.

JANEZ IN ZDRAVILO

Ja. V taki situaciji je odločitev za krajo moralno dobra odločitev. Pravica do življenja je bolj temeljna kot farmacevtova pravica do profita. Ljudje bi končno lahko živeli tudi brez osebnega premoženja.

Ne, življenje je sicer pomembnejše od lastnine, a tu gre za enakopravnost vseh ljudi. Zaradi velikega števila rakavih obolenj zdravil ni dovolj za vse. Janez ne bi smel reagirati samo v skladu s svojimi čustvi do žene, ampak upoštevati vrednost vseh življenj, ki so posredno vključena.

VPLIV FILOZOFOV MORALE (6. FAZA)

Kant: „Stori drugim, kar želiš, da bi oni tebi storili in ne delaj drugim tistega, kar ne bi želel sebi.“

Rawlsovo zlato pravilo: »Ravnaj svobodno, a tako, da ne ogroziš svobode drugega.«

M. L. King je trdil, da so zakoni veljavni samo, dokler so pravični. Nepravične zakone je potrebno kršiti. (Ker pa se je zavedal pomembnosti zakonov za funkcioniranje družbe, je tudi sprejel kazni.)

Ernest Hemingway: „Moralno je tisto, po čemer se počutimo dobro, nemoralno je tisto, po čemer se počutimo slabo.“

„BOŽJI ZAKONI“ – UNIVERZALNE VREDNOTE Kreon: »In si si drznila kršiti zakon?« Antigona:»Saj ni bil Zevs, ki dal je tak razglas. Pravičnost, ki z bogovi biva v Hadu,ni takšnih vsilila ljudem zakonov.Vem, da razglas minljivega človekanima moči, da omaje neomajnein nenapisane bogov zakone.Njih zakon ni od danes ne od včeraj,na vek velja, nihče ne ve, od kdaj.Kako bi mogla v strahu pred človekomkršiti ga, da s tem božjo kazen si nakopljem?«

POZITIVNE KRITIKE1. Najbolj poglobljeno proučil moralni razvoj od otroštva do odraslosti. Teorija je dala vpogled v način, kako ljudje razmišljajo o tem, kaj je prav in kaj ni, poudarila je pomen relativnosti norm (na postkonvencionalni ravni).2. Vpliv na teorijo vzgoje in izobraževanja - pomen učenčeve aktivnosti v učnem procesu: aktivne metode učenja in poučevanja, ne le frontalno posredovanje znanja; spodbujanje neodvisnega kritičnega mišljenja z vključevanjem v debate (argumenti in protiargumenti) – izzivanje širših pogledov na probleme.3. Spodbuditev drugih raziskav o moralnosti, o povezanosti med presojanjem in vedenjem, o povezanosti miselnega in moralnega razvoja, o razlikah v moralnem presojanju med moškimi in ženskami.

NEGATIVNE KRITIKE1. Vprašljivost 6. stopnje Kasnejši raziskovalci so 6. fazo opustili, tudi sam Kohlberg jo je razumel kot teoretično in vse postkonvencionalne odgovore uvrščal v 5. stopnjo. Zakaj: ni našel ljudi, ki bi konsistentno presojali na 6.

stopnji ugotovil, da s svojimi dilemami težko ločuje 5. in 6.

stopnjo potencialno je lahko nevarno, če človek postavi

lastne principe nad družbene (npr. islamski teroristi?), gl. opombe

NEGATIVNE KRITIKE2. Teorija naj ne bi bila medkulturno univerzalna (temeljila naj bi na zahodni filozofski tradiciji) (?) Kohlberg je raziskoval različne kulture: Mexico,

Taiwan, Turčija, Izrael, Yucatan, Kenija, Bahami, Indija. Čeprav je ugotovil „nižje“ funkcioniranje v

primarnejših kulturah v primerjavi s sodobnimi in v vaških skupnostih v primerjavi z urbanimi okolji, ne gre za razlike v moralnosti, pač pa v socialnih izkušnjah, vrednotah določene kulture (načini razmišljanja v ozadju pa bi naj bili univerzalni). Npr. v manjših skupnostih je interakcija bolj osebna in tako

norma skrbi za bližnje (3. stopnja) zadostuje za dobro funkcioniranje teh skupnosti (odhod v mesto – izzivi za 4. fazo, vključitev v študij – izzivi za 5. fazo)

NEGATIVNE KRITIKE3. Teorija bi naj bila spolno pristranska (?) moški večkrat dosegajo 4. stopnjo, ženske pa „le“ 3: so

moški moralnejši? ne, razlika je v „moškem in ženskem principu“ (spolne

vloge): moški bolj stremijo k »hladni« pravičnosti in abstraktnim

pravilom ženske bolj k medosebnim odnosom, ljubezni in empatiji

(zanimajo jih bolj realni odnosi kot hipotetične dileme) zaključek: zaradi tradicionalnih razlik med moškimi in

ženskami lahko govorimo o dveh različnih moralnostih, ki pa sta komplementarni (ne moremo reči, da je moška moralnost na višjem nivoju od ženske)

NEGATIVNE KRITIKE4. Zrelo moralno presojanje ne pomeni nujno tudi takšnega vedenja pozitivna povezava, a ne visoka: na moralno vedenje v

konkretnih situacijah vplivajo mnogi drugi dejavniki (situacija, izkušnje …)

problem na področju človekove morale ni v nepoznavanju moralnih norm, pač pa v razkoraku med tem, kar ljudje govorimo v nevtralni situaciji, in tem, kako se obnašamo v kritični situaciji

na višjih stopnjah bi naj bila zveza med presojanjem in vedenjem višja, ker so moralni standardi bolj diferencirani in stabilni

PRIMERJAVA S PIAGETOM

Kohlberg svojo teorijo izpeljal iz Piagetove zasnove – delitve na heternomno in avtonomno moralnost

moralni razvoj povezan z razvojem mišljenja: preseganje egocentrizma (za konvencionalno

moralnost) razvoj formalnega mišljenja (za postkonvencionalno

moralnost) oba poudarjala pomen aktivnosti posameznika v

svojem miselnem/moralnem razvoju

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MORALNO PRESOJANJEČlovekova osebnost je odvisna od dednosti in okolja, pa tudi od lastne dejavnosti (samodejavnost, svobodna volja, zavestno odločanje). dednost: preko inteligentnosti okolje – socialne izkušnje: odprto, demokratično, kooperativno,

liberalno, kritično vs. represivno (spodbuja nekritično poslušnost); vzgojni stil (avtoritativna/demokratična vzgoja, modelno in instrumentalno učenje)

samodejavnost: prehode na višje stopnje lahko pospešijo pogovori, diskusije z ljudmi, ki funkcionirajo „višje“

dosežena stopnja formalnega mišljenja, izobrazba, ne nujno formalna (na postformalni stopnji bi naj funkcioniralo pr. 10% ljudi, pretežno z višjo izobrazbo)

odprtost, nekonformnost, avtonomnost mišljenja situacijski dejavniki: moralno vedenje pogosto ni konsistentno,

odvisno je tudi od situacije npr. otroci npr. goljufajo pri testu, ne pa pri tekmovalni igri z vrstniki

PRAVO V ŠOLI

„Več zakonov, več krivic.“ (Lao Tse)

Miro Cerar: Pravno dušenje avtonomije šolstva (fotokopije)

Vprašanja iz aktualne šolske situacije (diskusija): Ali je moralno, da dijak na koncu leta prosi učitelja za

dodatne (nelegalne) možnosti izboljševanja ocen, ker ima štipendijo? Zakaj da/ne?

Ali je moralno, da učitelj tolerira alkohol na maturantskem izletu, čeprav dijaki predhodno podpišejo, da ga ne bodo uživali?

FILMSKA ILUSTRACIJA 1 Film: Million Dollar Baby/Punčka za milijon dolarjev,

2004 Vsebina: Po tem, ko je izgubil stike s hčerko, se

boksarski trener Frankie Dunn ne želi zbližati z nikomer več. Nekega dne pa se v njegovi telovadnici pojavi mlada Maggie, ki ga s svojo močno voljo očara in prepriča, da postane njen trener. Ustvarita globok odnos, uspešno pot navzgor pa preseka tragičen dogodek: Maggie se poškoduje in ostane popolnoma hroma.

Odlomek: 1:51:29 do 2:00:28 Frankie se kljub veliki ljubezni do Maggie (ali zaradi nje?) odloči za evtanazijo.

Ali je ravnal prav? Zakaj da/ne?

FILMSKA ILUSTRACIJA 2 Film: NAJINI MOSTOVI Vsebina: Francesca živi enolično življenje, odnos z možem je

hladen, njene potrebe in življenjska pričakovanja niso zadovoljena, obremenjena je z delom in skrbjo za družino. Ko je videti, da je njena usoda že zapečatena, spozna fotografa Roberta Kincaida, ki je prišel v Iowo fotografirat mostove za revijo National Geographic, in se z njim zaplete v romantično razmerje. Ko se mož z otrokoma odpelje na sejem, z Robertom preživita štiri dni skupaj. Za Francesco so to najlepši dnevi njenega življenja. Zaljubljenost je obojestranska in Francesca se mora odločiti, ali bo odšla z Robertom ali ostala z družino.

Odlomek: 1:45:42 do 1:51:43 Francesca v trenutkih mučnega odločanja.

Ali je ravnala prav? Zakaj da/ne?

V RAZMISLEK

Misel:Če izgubiš denar, nisi izgubil nič,če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj,če izgubiš moralo, si izgubil vse.

Kaj te opredeljuje kot človeka (za razliko od živali)?

DEKADENCA MORALNIH VREDNOT V KAPITALIZMU Ko je življenje materialno težko („cona preživetja“), ne

moreš preživeti sam, za obstoj rabiš druge, skupina je evolucijska prednost. V ospredje pridejo moralne vrednote (navezanost na skupnost, solidarnost, enakopravnost, prosocialnost). Užitek je redek, ljudje so vajeni (po)trpeti.

Ko živimo v „coni luksuza“ oz. blagostanja (bogate družbe), ne potrebujemo skupine, pomemben postane posameznik, drugi so le objekt pri zadovoljevanju njegovih potreb; iskanje užitka, hedonizem, egoizem, narcisoidnost, lagodnost, individualizem. Posledica je odtujenost, osamljenost (drugačne vrste trpljenje; ljudje smo socialna bitja).

VPRAŠANJA IZ MATURITETNIH NALOG

VSAKO RAVEN PONAZORI Z ODGOVOROM IN UTEMELJITVIJO NA VPRAŠANJE: »JE DOPUSTNO KRASTI, KADAR POSAMEZNIK NIMA DOVOLJ DENARJA ZA PREŽIVETJE?«

Prekonvencionalna ravenDa, v takšnih primerih je dopustno krasti, saj bi človek ukradel le nekaj živil, ki niso draga; tako bi se nasitil in laže delal, da mu ne bi bilo več treba krasti. (MAJHNA ŠKODA, LASTNA KORIST)Ne, krasti je prepovedano in posameznik bi bil kaznovan za svoje dejanje; ukradena hrana bi le trenutno nasitila, naslednjič bi posameznik spet kradel. (KAZEN)Konvencionalna ravenDa, posameznik lahko krade, da preživi, vendar mora pozneje plačati. (UPOŠTEVANJE PRAVIL)Ne, kraja ni nikakor sprejemljiva, saj ni v skladu z družbenimi normami. (UPOŠTEVANJE PRAVIL)Postkonvencionalna ravenDa, večinoma moramo spoštovati zakone, da ne krademo, vendar v nekaterih primerih okoliščine opravičujejo krajo (npr. ko je ogroženo lastno življenje ali življenje druge osebe). (POSEBNA SITUACIJA)Ne, če je načelo »ne kradi« naša ponotranjena vrednota, kraja nikakor ni sprejemljiva, vzbuja nam slabo vest. (PONOTRANJENE NORME)

ARGUMENTIRAJTE STRINJANJE ALI NESTRINJANJE Z IZJAVO »LAGANJE JE V NEKATERIH OKOLIŠČINAH SPREJEMLJIVO VEDENJE« IN SVOJ ODGOVOR UVRSTITE V ENO IZMED STOPENJ

Prekonvencionalna stopnjaSe strinjam. Včasih se je smiselno zlagati, da se izognemo negativnim posledicam (kaznovanju); oseba, ki ne bo izvedela resnice, tako ne bo slabe volje in ne bo kaznovala osebe, ki se je zlagala. (KAZEN IN POSLEDICE)Se ne strinjam. Resnica prej ali slej pride na dan in takrat so posledice lahko še hujše. (POSLEDICE - ŠKODA)Konvencionalna stopnjaSe strinjam. Laž je sprejemljiva, kadar se za njo skriva dober namen (npr. ko bi z resnico prizadeli osebo). (UPOŠTEVA NAMEN IN DRUGE)Se ne strinjam. Laž ni v nobenem primeru sprejemljiva, saj ni v skladu z družbenimi normami. (PRAVILA)Postkonvencionalna stopnjaSe strinjam. V večini primerov moramo spoštovati družbeno pravilo, da govorimo resnico, vendar v nekaterih primerih okoliščine opravičujejo laž (npr. če bi posameznik govoril resnico in tako ogrozil svoje življenje ali življenje druge osebe). (POSEBNA SITUACIJA)Se ne strinjam. Če je resnicoljubje naša ponotranjena vrednota, laganje v nobenem primeru ni sprejemljivo, vzbuja nam slabo vest. (PONOTRANJENE NORME)