kulturne pokrajine v sloveniji

Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP

KULTURNEPOKRAJINE

V SLOVENIJIMIMI URBANC

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5

4468536169879

ISBN 961-6358-64-2

KULT

URN

E PO

KRA

JIN

E V

SLO

VEN

IJI

MIM

I UR

BA

NC

5

Geografija Slovenije 5 Predlist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP

Mimi UrbancNaziv: mag., univerzitetna diplomirana geografka in profesoricazgodovine, asistentka z magisterijemNaslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposkaulica 13, 1000 Ljubljana, SlovenijaFaks: +386 (0)1 425 77 93Telefon: +386 (0)1 470 63 54E-po{ta: [email protected]`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/mimi.htm

Rodila se je leta 1969 v Kranju. Leta 1996 je z nalogo Kmetijskoobremenjevanje okolja v energetski lu~i na primeru naselij Gori~e,Letenice in Srednja vas, za katero je prejela {tudentsko nagradoFilozofske fakultete, diplomirala na Oddelku za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani. Istega leta se je zaposlila na Geograf-skem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centraSlovenske akademije znanosti in umetnost. Na Oddelku za geografijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani je magistrirala leta 2002z delom Poskus tipologije podeèlskih kulturnih pokrajin v Sloveniji.Ukvarja se predvsem z regionalno in dru`beno geografijo, geografijopodeèlja in kulturnimi pokrajinami. Njena bibliografija obsega ve~ kot80 enot. Leta 2002 je postala nacionalna predstavnica Slovenije v Stalni evropski konferenci za preu~evanje podeèlske pokrajine(The Permanent European Conference for the Study of the RuralLandscape). Je urednica spletnih strani geografskega in{tituta,Ljubljanskega geografskega dru{tva in Zveze geografskih dru{tevSlovenije. Za svoje delo v stanovskih organizacijah je leta 2001 dobilaPohvalo Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

� � � � � ��

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5

KULTURNE POKRAJINEV SLOVENIJI

Mimi Urbanc

LJUBLJANA 2002


KULTURNE POKRAJINE

V SLOVENIJI

MIMI URBANC

44

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJIMimi Urbanc

© Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, 2002

Urednik: Drago PerkoRecenzenta: Anton Gosar, Drago PerkoKartografki: Jerneja Fridl, Mimi UrbancFotografi: Matej Gabrovec, Marjan Garbajs, Stane Klemenc, Darko Ogrin, Jurij Senega~nik,

Ale{ Smrekar, Mimi UrbancPrevajalec: Wayne J. D. TuttleOblikovalec: Drago Perko

Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZUZa izdajatelja: Drago PerkoZalo`nik: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZUZa zalo`nika: Oto LutharGlavni urednik: Vojislav Likar

Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o.Tiskarna: Literra picta d. o. o.

Avtor fotografije na naslovnici je Stane Klemenc (nekatere prvine kulturne pokrajine pri Koprivniku),na predlistu Marko Zaplatil, na zalistu pa Milan Oro`en Adami~.

Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

911.53(497.4)

URBANC, MimiKulturne pokrajine v Sloveniji / Mimi Urbanc ; [kartografki Jerneja Fridl,

Mimi Urbanc ; fotografi Matej Gabrovec ... [et al.] ; prevajalec WayneJ. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2002. – (Geografija Slovenije ; 5)

ISBN 961-6358-64-2

119731712

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5KULTURNE POKRAJINE V SLOVENIJIMimi Urbanc

UDK 911.53(497.4), 911.53(043.2)COBISS: 2.01

IZVLEÊKKulturne pokrajine v SlovenijiKulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in ~lovekovih dru`beno-gospo-darskih aktivnosti v njem. Naravno okolje je temelj, ki ga je ~lovek spreminjal. Kulturna pokrajina izra-à veliko stopnjo povezanosti dru`be in naravnega okolja, kar {e posebej velja za podeèlske kulturnepokrajine, ki so predmet te knjige.Slovenija leì na stiku in prepletanju {tirih velikih evropskih naravnogeografskih pokrajinskih enot: alp-skega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta ter {tirih zgodovinskih, etnolo{kih, jezikov-nih, verskih, skratka kulturnih prostorov: germanskega, romanskega, madàrskega in slovanskega, zatose je na povr{insko majhnem obmo~ju oblikovalo veliko {tevilo razli~nih tipov kulturnih pokrajin.Temeljni cilj je dobiti celostno podobo slovenskih podeèlskih kulturnih pokrajin: opredeliti in ovredno-titi njihove sestavine, odnose med njimi, sovplivanja in povezave, dobiti zgodovinsko sliko oblikovanjakulturne pokrajine in opredeliti ter analizirati aktualne procese, ki mnogo hitreje kot v preteklosti spre-minjajo kulturne pokrajine.Pomemben del je poskus tipologije podeèlskih kulturnih pokrajin, kjer sem po ~lenitvi na osmih rav-neh dobila prek 300 tipov, ki sem jih po na~elu podobnosti zdruìla v 20 skupin. V drugem delu semizbrala 9 vzor~nih primerov, jih analizirala in ugotavljala, kaj je bilo v dolo~enem tipu kulturne pokraji-ne odlo~ilnega pomena za razvoj in oblikovanje. Temeljna ugotovitev je, da je imelo naravno okolje velikvpliv na oblikovanje slovenskih kulturnih pokrajin, {e posebej tam, kjer je omejevalo ~lovekovo delova-nje. Naravne prvine so neposredno ali posredno vplivale na dru`bene prvine, seveda pa so lahko tudi~isto politi~ne ali upravne odlo~itve dolo~ale smer razvoja.Kulturna pokrajina je dinami~na celota, ki se neprestano spreminja, najbolj neposredno zaradi kme-tijstva. Procese lahko zdruìmo v dve skupini: v prvi so razvojni procesi in v drugi procesi propadanja.Dvojno je tudi njihovo delovanje: na eni strani razvijajo kulturnopokrajinske prvine, na drugi pa pospe-{ujejo njihovo propadanje in priblièvanje naravni pokrajini.

KLJU^NE BESEDEdru`bena geografija, kulturna pokrajina, podeèlska pokrajina, naravne prvine, dru`bene prvine, obli-kovanje pokrajine, spreminjanje pokrajine, Slovenija

ABSTRACTCultural landscapes in SloveniaThe cultural landscape reflects a complex correlation between natural, historical, political, and culturalfactors. Physical elements provide a changing framework that has been transformed by human acti-vity. The cultural landscape reveals a strong link between physical and human factors, particularly therural landscapes that are the subject of this book.Slovenia boasts a great diversity of all natural factors. Among the first to single out is the relief of thesurface reflected in altitude, inclination, and exposure of slopes to the sun. Slovenia lies at the mee-ting point of four major European physiographical units – the Alpine; Mediterranean, Pannonian, andDinaric regions – as well as of four historical, ethnological, linguistic, religious, and cultural regions: Ger-manic, Romance, Hungarian, and Slavic. As a result, many different types of cultural landscape havedeveloped in Slovenia's very small area.

5


Kulturne pokrajine v Sloveniji Mimi Urbanc

6

The aims of this book are to obtain a comprehensive picture of Slovenia's cultural landscapes; to defi-ne and assess their elements, relationships, and the correlations between them; to make an historicalsurvey of landscape shaping; and to delineate and analyze current processes and trends that are chan-ging the rural landscapes faster than ever before.An important part of this research is to classify landscapes at the national level. The classification modelis based on a hierarchical concept with eight levels of division. More than 300 variations were definedat the lowest level, and by using a synthesis approach, twenty typological groups were created.Later, nine case studies were analyzed to determine which elements, physical and human, were of vitalimportance for the examined landscape types. The results show the importance of natural elements,particularly in less favourable areas. Natural elements have direct and indirect impacts on the humanelements, but the importance of political and administrative decisions are also significant.The cultural landscape has been changing throughout time. It is clearly evident that agriculture has themost direct impact on landscape development. The primary landscape processes can be divided intointensification and marginalization. The result is twofold: on one hand, the rapid changing of landsca-pe elements, which leads toward homogenization, and on the other, their deterioration, which resultsin natural succession.

KEYWORDScultural geography, cultural landscape, rural landscape, natural elements, human elements, landsca-pe shaping, landscape changing, Slovenia

7


VSEBINA

PREDGOVOR .......................................................................................................................................................................................................................................................... 5

1 UVOD ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 111.1 NAMEN IN CILJI .......................................................................................................................................................................................................................... 121.2 SMERNICE RAZISKOVANJA .................................................................................................................................................................................... 121.3 TERMINOLOGIJA ...................................................................................................................................................................................................................... 13

1.3.1 KONCEPT POKRAJINE V GEOGRAFIJI .............................................................................................................................. 131.3.1.1 LANDSCHAFT .................................................................................................................................................................................... 151.3.1.2 LANDSCAPE ........................................................................................................................................................................................ 161.3.1.3 PAYSAGE .................................................................................................................................................................................................. 17

1.3.2 KONCEPT POKRAJINE V UMETNOSTI ................................................................................................................................ 171.3.3 KRAJINA ............................................................................................................................................................................................................................ 181.3.4 KULTURNA GEOGRAFIJA ........................................................................................................................................................................ 191.3.5 KULTURNA POKRAJINA ............................................................................................................................................................................ 22

2 METODOLOGIJA .................................................................................................................................................................................................................................... 252.1 MORFOLO[KA ANALIZA KULTURNIH POKRAJIN .................................................................................................................. 252.2 TIPOLOGIJA KULTURNIH POKRAJIN ........................................................................................................................................................ 252.3 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM .............................................................................................................................................. 252.4 STATISTI^NE METODE .................................................................................................................................................................................................... 26

2.4.1 POVEZANOST NA TEMELJU KONTINGENCE ............................................................................................................ 262.4.2 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA ............................................................................ 28

3 PRVINE KULTURNE POKRAJINE .................................................................................................................................................................................. 303.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................................................................. 30

3.1.1 RELIEFNE PRVINE .............................................................................................................................................................................................. 303.1.2 PODNEBNE PRVINE ........................................................................................................................................................................................ 353.1.3 HIDROLO[KE PRVINE .................................................................................................................................................................................. 373.1.4 PEDOLO[KE PRVINE .................................................................................................................................................................................... 373.1.5 VEGETACIJSKE PRVINE ............................................................................................................................................................................ 383.1.6 NARAVNE PRVINE KOT OMEJITVENI DEJAVNIK PRI

OBLIKOVANJU KULTURNIH POKRAJIN .............................................................................................................................. 403.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................................................................ 43

3.2.1 GOSPODARSKE PRVINE .......................................................................................................................................................................... 443.2.1.1 RABA TAL ................................................................................................................................................................................................ 443.2.1.2 POLJSKA RAZDELITEV ...................................................................................................................................................... 453.2.1.3 INDUSTRIALIZACIJA .............................................................................................................................................................. 47

3.2.2 PREBIVALSTVENE PRVINE .................................................................................................................................................................. 473.2.3 NASELBINSKE PRVINE ................................................................................................................................................................................ 49

3.2.3.1 TIPI PODE@ELSKIH NASELIJ .................................................................................................................................... 503.2.3.2 TIPI HI[ IN GOSPODARSKIH POSLOPIJ .................................................................................................. 50

3.2.4 KOMUNIKACIJSKE PRVINE .................................................................................................................................................................. 523.2.4.1 PROMETNE POTI ........................................................................................................................................................................ 52

4 OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE .............................................................................................................................................................. 544.1 KULTURNE POKRAJINE IZ PREDSLOVANSKEGA OBDOBJA .............................................................................. 55

4.1.1 RIMSKA DEDI[^INA ........................................................................................................................................................................................ 574.2 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[^INA SREDNJEVE[KE KOLONIZACIJE .............................. 58


4.2.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE ........................................................................................................ 584.2.2 POTEK KOLONIZACIJE ................................................................................................................................................................................ 584.2.3 ZAZNAVANJE IN IDEOLOGIJA NASELJENCEV ........................................................................................................ 594.2.4 UÎNKI KOLONIZACIJE NA POKRAJINO .......................................................................................................................... 604.2.5 KOLONIZACIJA IN SOCIALNE SPREMEMBE .............................................................................................................. 61

4.3 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA FEVDALIZMA .............................................................................................. 614.3.1 OSTANKI IZ OBDOBJA FEVDALIZMA ...................................................................................................................................... 624.3.2 VPLIV KMETOV NA OBLIKOVANJE POKRAJINE .................................................................................................... 63

4.4 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA (MULTI)NACIONALIZMA ............................................................ 644.4.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE ........................................................................................................ 644.4.2 ZNAÎLNOSTI VE^NACIONALNIH IMPERIJEV ........................................................................................................ 654.4.3 GOSPODARSKI RAZVOJ IN SOCIALNE SPREMEMBE

NA SLOVENSKEM ................................................................................................................................................................................................ 654.5 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA SOCIALIZMA .............................................................................................. 68

4.5.1 SOCIALISTI^NE POKRAJINE? .......................................................................................................................................................... 684.5.2 POLITI^NE, GOSPODARSKE IN DRU@BENE SPREMEMBE

PO DRUGI SVETOVNI VOJNI .............................................................................................................................................................. 694.5.3 MODERNIZACIJA PODE@ELSKE POKRAJINE .......................................................................................................... 69

5 NOVEJ[E SPREMEMBE KULTURNE POKRAJINE .............................................................................................................................. 715.1 VREDNOST KULTURNE POKRAJINE ........................................................................................................................................................ 715.2 PROCESI SPREMINJANJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE .......................................................... 735.3 POMEN KMETIJSTVA ZA KULTURNO POKRAJINO .............................................................................................................. 765.4 POTI NADALJNJEGA RAZVOJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE ............................................ 78

6 TIPI KULTURNIH POKRAJIN V SLOVENIJI ...................................................................................................................................................... 806.1 PRIMERI TIPOLOGIJ KULTURNE POKRAJINE IZ LITERATURE ........................................................................ 806.2 TIPOLOGIJA SLOVENSKIH PODE@ELSKIH KULTURNIH POKRAJIN .......................................................... 836.3 MORFOLO[KA ANALIZA IZBRANIH TIPOV .................................................................................................................................. 102

6.3.1 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ V ALPSKEM GOROVJU, PRIMER:KRNICA V KAMNI[KO-SAVINJSKIH ALPAH .............................................................................................................. 1066.3.1.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1096.3.1.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1136.3.1.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1166.3.1.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1166.3.1.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 118

6.3.2 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ V ALPSKEM HRIBOVJU,PRIMER: VELIKA VAS V POSAVSKEM HRIBOVJU .......................................................................................... 1186.3.2.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1196.3.2.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1216.3.2.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1236.3.2.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1276.3.2.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 127

6.3.3 KULTURNA POKRAJINA ALPSKIH RAVNIN, PRIMER: VOKLONA SAVSKI RAVNI ............................................................................................................................................................................................ 1276.3.3.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1286.3.3.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1316.3.3.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1346.3.3.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1346.3.3.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 137

8

6.3.4 KULTURNA POKRAJINA SLEMEN IN POBOÎJ NA DINARSKIH PLANOTAH,PRIMER: SELA PRI HINJAH V SUHI KRAJINI .......................................................................................................... 1376.3.4.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1386.3.4.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1396.3.4.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1486.3 4.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1486.3.4.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 148

6.3.5 KULTURNA POKRAJINA DOLIN, RAVNIN IN KRA[KIH POLJ NA DINARSKIHPODOLJIH IN RAVNIKIH, PRIMER: PODZEMELJ V BELI KRAJINI .......................................... 1486.3.5.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1506.3.5.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1546.3.5.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1596.3.5.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1596.3.5.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 159

6.3.6 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ IN SLEMEN NA PANONSKIH GRIÊVJIH,PRIMER: VINSKI VRH V SLOVENSKIH GORICAH ............................................................................................ 1616.3.6.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1616.3.6.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1676.3.6.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1736.3.6.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1736.3.6.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 173

6.3.7 KULTURNA POKRAJINA PANONSKIH RAVNIN, PRIMER: PREDANOVCINA MURSKI RAVNI .......................................................................................................................................................................................... 1736.3.7.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1756.3.7.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1766.3.7.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1816.3.7.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1816.3.7.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 181

6.3.8 KULTURNA POKRAJINA RAVNIN IN DOLIN NA SREDOZEMSKIH GRIÊVJIH,PRIMER: SLAP PRI VIPAVI V VIPAVSKI DOLINI .................................................................................................... 1826.3.8.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1836.3.8.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1846.3.8.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 1926.3.8.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 1926.3.8.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 194

6.3.9 KULTURNA POKRAJINA RAVNIKOV NA SREDOZEMSKIH PLANOTAH,PRIMER: SKOPO NA KRASU .......................................................................................................................................................... 1946.3.9.1 NARAVNE PRVINE .................................................................................................................................................................. 1966.3.9.2 DRU@BENE PRVINE ............................................................................................................................................................ 1966.3.9.3 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN ................................................................ 2046.3.9.4 PROCESI .............................................................................................................................................................................................. 2056.3.9.5 POKRAJINSKO ZNAMENJE ...................................................................................................................................... 205

7 SKLEP ................................................................................................................................................................................................................................................................ 2067.1 TIPI KULTURNE POKRAJINE IN PROCESI V NJIH .............................................................................................................. 2067.2 POMEN NARAVNIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE

(PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .................................................................................................................................................. 2107.3 POMEN DRU@BENIH IN ZGODOVINSKIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE

POKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV) .......................................................................................................... 211

9



7.4 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN (PRIMERJAVAIZBRANIH PRIMEROV) .................................................................................................................................................................................................. 212

7.5 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA (PRIMERJAVA IZBRANIHPRIMEROV) .................................................................................................................................................................................................................................. 213

7.6 VREDNOTENJE POMENA NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN .......................................................................... 2137.7 ZA KONEC ...................................................................................................................................................................................................................................... 214

8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ................................................................................................................................................................................ 215

9 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................................................................................................................... 219

10 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................................................................................................................................ 224

10

1 UVOD

Pred ve~ kot petdesetimi leti je britanski zgodovinar in geograf W. G. Hoskins (1908–1992) zapi-sal, da je kulturna pokrajina za tistega, ki jo zna brati, najpomembnej{i zgodovinski dokument. Vendarje {e mnogo ve~. Ni zgolj zgodovinski dokument, pa~ pa tudi sodobni, ker poleg aktivnosti ~loveka v pre-teklih obdobjih odseva tudi sedanjost in nakazuje prihodnost. In nenazadnje ter nadvse pomembno,da ne gre samo za vpliv ~loveka, pa~ pa tudi za naravno okolje, ki (je) postavlja(lo) okvirje ~lovekove-mu ìvljenju, delu in preìvljanju prostega ~asa. Tako je hriboviti svet, kjer so bile mo`nosti za poseli-tev in gospodarske dejavnosti slabe, redko poseljen, in to v obliki samotnih kmetij ali zaselkov z domovina son~nem pobo~ju, obi~ajno na manj{i uravnavi. Zaokroèno obdelovalno zemlji{~e v bliìna domase nadaljuje v senoèti in pa{nike, sen~na, strma in oddaljena zemlji{~a pa pora{~a gozd. Taka pokra-jina je blizu naravni pokrajini. Popolnoma druga~no sliko nudi ravnina, kjer poteze naravne pokrajinelahko le slutimo. Gosta mreà prometnih poti povezuje {tevilna in razli~no velika naselja ob prometnihpoteh, na robu teras, zunaj poplavnega obmo~ja ali na stiku z gri~evjem. Poljska delitev je pravilnej{a,vendar so zaradi gostote naseljenosti zemlji{~a razdrobljena. Gozd se je ohranil na manj ugodnih mokrot-nih ali kislih tleh. Mo~no spremenjen je tudi gri~evnati svet, zlasti tam, kjer so ugodne mo`nosti za rastvinske trte. Ta pora{~a ju`na son~na pobo~ja, na vrhu katerih dominirajo naselja. Dno vla`nih dolin pora{-~ajo travniki, osojne ter strme lege pa gozd. Spet druga~no bitko je bil ~lovek v kra{kih dinarskih pokra-jinah. Izsekal in po`gal je gozd, da je dobil ̀ ivljenjski prostor, in obenem vetru in vodi nehote omogo~il,da sta odna{ala prst. îstil je obdelovalne povr{ine in kamenje zlagal v suhe zidove, ki so {~itili majh-ne zaplate njiv pred vetrom, ali pa je z njim zapolnil dna vrta~, da je dobil ravno povr{ino, si zgradil hi{oin obteìl streho.

Vloga ~loveka je povezana z njegovim gospodarskim poloàjem, na~inom razmi{ljanja, s stiki s so-sednjimi pokrajinami, z zgodovinskimi in s politi~nimi razmerami, z organiziranostjo dràvne tvorbe, s stop-njo tehnolo{kega razvoja in {e z marsi~em. Tako je uvedba pluga prinesla njive pravilnej{ih oblik, predvsempa dalj{e. Zaradi la`jega dela. Brez Rimljanov, ki so prinesli vinsko trto in spodbujali razvoj vinograd-ni{tva, bi bile panonske in sredozemske gorice videti precej druga~e. Nem{ka kolonizacija je preobli-kovala dele Kranjskega in Sor{kega polja ter spodbudila naselitev hribovitih predelov. Z na~rtnimpogozdovanjem v preteklosti in z zara{~anjem zaradi opu{~anja kmetijstva v sedanjosti nekdaj goli krasdobiva gozdni pokrov. Podobni primeri se vle~ejo skozi celotno zgodovino vse do danes. Administra-tivni in gospodarski ukrepi posredno in neposredno dolo~ajo smer sedanjega in prihodnjega razvoja.

Kulturna pokrajina je vidna, stvarna pokrajina, ki jo je dolo~ena dru`bena skupina oblikovala s svo-jim na~inom ìvljenja. Ker je vpliv ~loveka segel tudi v najbolj oddaljene predele, o naravnih pokrajinahskoraj ne moremo ve~ govoriti. Slovenija je ozemeljsko majhna deèla, vendar jo odlikuje velika narav-na pestrost, ki izhaja iz njene lege na stiku in prepletanju {tirih velikih evropskih naravnogeografskihpokrajinskih enot: alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta. Na kriì{~u prometnihpoti, ki so v preteklosti oblikovale podobo Srednje Evrope in Balkana, so se sre~ali {tirje kulturni pro-stori: germanski, romanski, madàrski in slovanski, vsak s svojimi zgodovinskimi, etnolo{kimi, jezikov-nimi in verskimi zna~ilnostmi. Oblikovalo se je veliko {tevilo razli~nih tipov kulturne pokrajine, ki odsevajonaravne in dru`bene zna~ilnosti dolo~enega obmo~ja. Prav pestrost in prehodnost slovenskih pokra-jin je temeljna geografska zna~ilnost Slovenije in hkrati eden izmed temeljev njene identitete (Perko 1997).

Kulturna pokrajina je dinami~na tvorba, ki se neprestano spreminja. âs, v katerem ìvimo,postavlja v ospredje pragmati~en in materialen vidik ~lovekovega bivanja. Ideje preteklosti je zamenja-lo znanje tehnolo{ke dru`be, ki s svojim na~inom ìvljenja intenzivno preoblikuje podobo sveta. To jeobdobje operativnega mi{ljenja, ki intenzivno posega v delovanje narave. Procesi, ki so v preteklostipotekali po~asi in ob upo{tevanju naravnih omejitev, so danes mnogo hitrej{i, njihove posledice pa {te-vilne ter izrazite. Ideje posameznika oziroma dru`bene skupine se s sodobnimi mediji in mo~nimi migra-cijami prena{ajo na druge dru`bene skupine, kjer vplivajo na vrednostni sistem in mi{ljenje. Gospodarskiin tehnolo{ki razvoj se je raz{iril na ve~ji del sveta in postal svetoven. Kljub globalizaciji, ki vodi v uni-

11



formiranost sveta, predvsem na podro~ju na~ina ìvljenja, dela, preìvljanja prostega ~asa, pa je na{svet {e vedno pester mozaik razli~nih dru`b, ki so ustvarile samosvoje kulturne pokrajine.

1.1 NAMEN IN CILJI

@e v uvodu sem nakazala kompleksnost in ve~dimenzionalnost kulturnih pokrajin v Sloveniji. Nji-hovo preu~evanje zahteva celosten pristop, saj le tako lahko dojamemo vsestranski odnos med narav-nim okoljem in dru`bo v ~asovnem prerezu in z vsemi prostorskimi povezavami. To je bil temeljni cilj,ki me je vodil skozi celotno delo. Cilj, ki me je usmerjal, spodbujal in me obenem tudi obremenjeval.Obremenjeval s svojimi zahtevami, ki presegajo sposobnosti enega samega ~loveka. Sicer pa ne moremtrditi, da je monografija, ki je pred vami, plod samo mojega dela. Naslonila sem se na dognanja celevrste geografov, tujih in doma~ih, ki so se ukvarjali s podobnimi vpra{anji, in s pridom izrabila znanje,sposobnosti in izku{nje sodelavcev z Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalne-ga centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Temeljnemu cilju, to je celostnemu prikazu kulturne pokrajine v Sloveniji, sem sledila s posamezni-mi koraki. V prvi vrsti sem opredelila sam izraz kulturna pokrajina, ki se uporablja zelo {iroko brez usta-ljene vsebine, in podala razlike v pojmovanju izraza v doma~i in tuji literaturi. Analizirala sem sestavine,naravne in dru`bene, na~in njihovega povezovanja, medsebojno sovplivanje in procese, ki oblikujejokulturno pokrajino, in s tem poskusila podati podobo kulturne pokrajine na vsebinski in razvojni ravni.

Dana{nja kulturna pokrajina je rezultat ve~stoletnega delovanja ~loveka. Vsako obdobje jo je posvoje zaznamovalo in izoblikovalo ter ji s tem dalo svoj zgodovinski pe~at. Zgodovinski razrez pokaènjihovo oblikovanje skozi razli~na obdobja zgodovinskega razvoja. Posebej sem opredelila novej{e pro-cese, ki povzro~ajo hitre spremembe. V prvi vrsti gre za nazadovanje {tevila prebivalcev, kar vzro~-no-posledi~no povzro~a spremembe v pokrajini, vidne v obliki ozelenjevanja, ogozdovanja in preloga.

Jedro knjige tvori nekaj najosnovnej{ih tipov kulturne pokrajine, ki sem jih dolo~ila s pomo~jo obsto-je~ih zemljevidov najpomembnej{ih prvin kulturne pokrajine, ki sem jih kot sloje prenesla in obdelalav geografskem informacijskem sistemu. Dosedanja ob~a spoznanja splo{nih procesov in zakonitostipri oblikovanju in spreminjanju kulturne pokrajine v Sloveniji sem aplicirala na posamezne izbrane tipein prikazala odstopanja procesov oblikovanja kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturnepokrajine od splo{nih procesov oblikovanja kulturne pokrajine v Sloveniji. Z analizo posameznih tipovsem ugotavljala intenzivnosti ~lovekovega delovanja in povezanost naravnih in dru`benih prvin kultur-ne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine. Z medsebojno primerjavo sem ugotavlja-la regionalne razlike v oblikovanju kulturne pokrajine: katere prvine, naravne ali dru`bene, so bile odlo~ujo~eoziroma pomembnej{e pri oblikovanju kulturne pokrajine, v kolik{ni meri je intenzivnost ~lovekovih pose-gov vplivala na njihovo izoblikovanje.

Predmet obravnave je le podeèlska ali ruralna pokrajina in ne tudi mestna ali urbana pokrajina.Razloga sta (vsaj) dva, in sicer prvi, da je podeèlje ve~ji del Slovenije, in drugi, da podeèlske pokra-jine kaèjo veliko ve~jo pestrost in odvisnost od naravnih razmer, medtem ko mestne kulturne pokra-jine kaèjo uniformiranost in majhno odvisnost, zlasti nekaterih prvin, od naravnih razmer. Vendar sepreu~evanje podeèlskih kulturnih pokrajin ne more izogniti mestom in njihovim funkcijam: na primerupravnim, izobraèvalnim, gospodarskim, dru`benim in politi~nim. Mesto in podeèlje sestavljata organ-sko celoto, pri ~emer je pomemben vpliv mesta na socialni, gospodarski in prebivalstveni razvoj pode-èlja, ki se odseva v kulturni pokrajini.

1.2 SMERNICE RAZISKOVANJA

Kulturna pokrajina vsebuje razli~ne sestavine. Naravne sestavine pokrajine oziroma naravno oko-lje so okvir, znotraj katerega je ~lovek v skladu s stopnjo razvoja preoblikoval in spreminjal podobo pokra-jine. ̂ lovekovo delovanje v pokrajini ni bilo odvisno samo od tehnolo{kega razvoja, pa~ pa tudi od kulturnih,

12

politi~nih, zgodovinskih, sociolo{kih, verskih in drugih vidikov. Seveda pa je stopnja tehnolo{kega raz-voja narekovala hitrost in intenzivnost spreminjanja naravnega okolja. Kmetijskih sistemov ne more-mo razlagati samo z naravnimi dejavniki, pa~ pa tudi z dru`benimi. Carl O. Sauer je pred desetletji zapisal:»… Kulturno pokrajino je iz naravne pokrajine oblikovala dru`bena skupina. Dru`ba je povzro~itelj, narav-no okolje je sredstvo in kulturna pokrajina je rezultat …« (Sauer, povzeto po Jackson 1990).

Naravno okolje je s svojimi zna~ilnostmi lahko vir ali pa ovira za bivanje in obdelovanje zemlje. ̂ lo-vekovo spreminjanje oziroma njegov vpliv na izgled pokrajine je dejansko iskanje ravnovesja med danost-mi in ovirami pokrajine. Gradi na prvih in sku{a z najrazli~nej{imi prijemi zmanj{ati negativni vpliv slednjih.Poskusila sem ovrednotiti pomen naravnega okolja in kulturnih prvin. Ali je ~lovek vedno iskal najbolj-{e mo`nosti, je znal polno izrabiti naravne danosti? Ali drìjo ob~e veljavne trditve, da so na primer v pa-nonskem gri~evju vinogradi zgolj na ugodnih ju`nih in jugovzhodnih legah?

Raziskavo gradim na treh predpostavkah, in sicer:• naravne prvine v splo{nem pomembno vplivajo na dru`bene prvine in s tem oblikovanje kulturne

pokrajine,• vplivi naravnih prvin na oblikovanje kulturne pokrajine se med konkretnimi tipi kulturne pokrajine raz-

likujejo,• intenzivnost ~lovekovega delovanja v konkretnem tipu kulturne pokrajine je povezana z naravnimi ome-

jitvami oziroma naravnimi danostmi te pokrajine.Prvo predpostavko so dokazali {tevilni avtorji (Bat 1990; Drozg 1992; Ile{i~ 1950; Perko 1992) v raz-

li~ni geografski in sorodni literaturi, zato ̀ elim v knjigi pri prikazu posameznih konkretnih primerih tipovkulturne pokrajine predvsem dokazati, da je vpliv naravnih prvin kulturne pokrajine v razli~nih konkret-nih pokrajinah razli~en. Poleg opisnega dokazovanja sem svoje trditve dokazovala z izbranimi statisti~-nimi metodami.

1.3 TERMINOLOGIJA

V tem delu osvetljujem uporabljeno terminologijo in prikazujem dosedanja preu~evanja kulturnihpokrajin, in sicer v {ir{em kontekstu dru`bene geografije. Podajam pregled literature, pomembne zaizbrano temo, predstavljam dosedanje dose`ke preu~evanj in nakazujem odprte probleme. Predvsempa posku{am podrobno razloìti oba sestavna dela termina kulturna pokrajina, saj je to pomembno zanadaljnje razumevanje.

1.3.1 KONCEPT POKRAJINE V GEOGRAFIJI

V naj{ir{em pomenu je pokrajina prostor, v katerem ~lovek ìvi, vendar ima v razli~nih jezikih raz-li~en pomen. »… Razlike v pomenu besede pokrajina izhajajo iz opisov konkretnih pokrajin …« (Kei-steri 1990). Kot prvo omembo pokrajine v svetovni literaturi lahko navedemo Knjigo psalmov (psalm48). V njej je pokrajina, hebrejsko nof, verjetno v etimolo{ki povezavi z yafe, lep, lep pogled na Jeru-zalem s templjem kralja Salomona, gradovi in pala~ami (Naveh, Lieberman 1994). Besedo pokrajina,v latinski izpeljanki, najdemo v italijan{~ini kot paesaggio, {pan{~ini paisaje in franco{~ini paysage. Vsete besede imajo izvor v besedi page–nsis, poznani iz latin{~ine iz cesarskega obdobja med letoma 100 in200 n. {t. Oblika pa–gus, ki ozna~uje prebivalca dolo~enega oziroma obmo~ja, izhaja iz 2. stoletja pr. n. {t.Zgodnji obliki francoske besede ozna~ujeta deèlo: païs iz 11. stoletja in pays iz 13. stoletja. Besedapaysage je pre{la v splo{no rabo v 16. stoletju, ko je njen pomen vseboval tudi naslikano podobo dolo-~enega obmo~ja. Prav tako je italijanska beseda paese, ki se pojavi v 13. stoletju in ozna~uje deèloali zemljo, v naslednjih stoletjih dobila estetski pomen in s~asoma pomenila sliko dolo~ene pokrajine.Oblika paesaggio, ki ima enak pomen, pride v uporabo v 16. stoletju. Beseda pago, ki se v {panskemjeziku pojavi v 11. stoletju, ozna~uje dolo~eno ozemlje ali regijo. V 16. stoletju se preoblikuje v país, kipomeni isto~asno obmo~je in njegovo sliko. Iz obeh predhodnih oblik se je v 18. stoletju oblikovala bese-

13



da paisaje. Izraz paysage je v franco{~ini vse do danes ohranil dvojni pomen, in sicer ozna~uje dolo-~en del ozemlja in tudi pejsa`no podobo. Podobno je tudi z izrazoma v {panskem in italijanskem jezi-ku (Keisteri 1990).

Latinska beseda regio– se v slovarjih pojavlja kot prevod angle{kega izraza landscape in nem{ke-ga Landschaft (pokrajina). Ostala izraza pa sta terra in loca. Izraz terra se je prvi~ pojavil okrogleta 280 pr. n. {t., ko je ozna~eval dejansko zemeljsko povr{je in boginjo plodnosti zemlje, duh zemlje.Izrazi regio–, terra in loca danes obi~ajno niso ve~ povezani s pomenom besede landscape (pokrajina),ampak se nana{ajo na obmo~je, na ozemlje, na regijo, pokrajino na splo{no oziroma na administra-tivno enoto. V latin{~ini prav tako obstaja beseda sca(e)na za naravni izgled ali sliko pokrajine, bese-da, ki se je v 2. stoletju n. {t. nana{ala na dolo~eno stopnjo v razvoju gledali{~a in njegove scene. Sorodnaangle{ka beseda scene je pri{la v splo{no rabo v tem izvirnem pomenu v 16. stoletju, in izpeljankascenery, istega pomena in v pomenu pokrajine oziroma razgleda pa v 18. stoletju (Keisteri 1990).

V sloven{~ini se izraz pokrajina uporablja ̀ e dolgo in pomeni del zemeljskega povr{ja, predel, regi-jo, geografsko homogeno ozemlje. Poleg pojma pokrajina se pogosto uporablja regija, zlasti v izpelja-vi regionalna geografija, regionalizacija, regionalni razvoj in podobno. Izraza sta vsebinsko enaka, sajregija izhaja iz latinske besede regio, regionis, kar pomeni kraj, pokrajina, obmo~je, meja. Gams (1995)pravi: »… V regionalni geografiji je pokrajina pogosto sopomenka za regijo in ne pomeni samo kake-ga ozemlja, temve~ obmo~je z ve~jo ali manj{o vsebinsko enotnostjo …« To misel potrjuje Vri{er (1996),ki pravi: »… Regija, pokrajina, obmo~je ali ozemlje, ki ga dru`ijo podobne ali enake naravne ali dru`-bene zna~ilnosti …« V nadaljevanju pa regijo razume {ir{e kot pokrajino, saj pravi: »… Geografsko regi-jo sestavljajo posamezne ve~je ali manj{e pokrajine z zna~ilnostmi glede na prevladujo~e naravne alidru`bene pojave na sosednjih ozemljih, lahko pa so tudi posledica njihovega medsebojnega prepleta-nja …«.

14

Slika 1: ̂ lovekov vpliv je segel tudi v visokogorje,zato lahko le {e s pridr`kom govorimo na naravnipokrajini. M

IMI U

RB

AN

C

V tej knjigi razumem izraz pokrajina kot kompleksen pojem, ki odseva odnose med ljudmi in njiho-vim okoljem. Nana{a se na regijo kot edinstveni del zemeljskega povr{ja ali pa na tip pokrajine. Predmetgeografije je pokrajina kot del zemeljskega povr{ja, ki jo geograf dojema kot »… realno in kompleksnoprostorsko celoto in na ta na~in spoznava njeno originalnost …« (Vri{er 1998). Pokrajina je »… se-stavljena iz sestavin pokrajine ali pokrajinskih sestavin, te pa iz prvin pokrajine ali pokrajinskih prvinoziroma pojavov in procesov. Pokrajinske sestavine so povr{je, podnebje, vode, prsti, prebivalstvo, gos-podarstvo itd. Reliefne prvine so na primer naklon, ekspozicija, nadmorska vi{ina, erozija, tektonika inpodobno, prebivalstvene pa gostota, starostna sestava, naravni prirastek…« (Perko 1998b; Perko 1998c).Poleg sestavnih delov pokrajine so pomembni {e odnosi med njimi, njihovo povezovanje, vplivanje invzro~no posledi~no u~inkovanje.

Z izrazom naravna pokrajina ozna~ujemo tiste predele na zemeljskem povr{ju, ki so nedotaknje-ni naravni svet, kjer razvoj uravnavajo izklju~no naravni zakoni, brez ~lovekovih posegov. Naravna pokra-jina je torej pokrajina, v kateri so prisotne samo naravne pokrajinske sestavine oziroma kot pravi Stritar(1990), da je »… ~lovekova navzo~nost nezaznavna …«. ^lovekovi posegi so v novej{i dobi postali takointenzivni, da so posledice njegovega delovanja tako reko~ univerzalne. Zato ta termin uporabljamo z za-dr`kom, saj dejansko ni predela na zemeljskem povr{ju, kjer ne bi bili vidni u~inki ~lovekovih dejavno-sti. »… Prirodna pokrajina je danes skoraj na vsej zemlji è v tolik{ni meri prepojena z u~inki~love{kega dela, da je lo~itev prirodnega okolja od dru`be nesmiselna, fiktivna in izrazito idealisti~na …«(Vri{er 1998).

1.3.1.1 Landschaft

Koncept pokrajine v nem{~ini je v sredini 19. stoletja opredelil A. von Humboldt (1769–1859) v uvod-nem delu Kozmos, kjer je pokrajino povezal s pokrajinskimi oblikami, zna~ilnimi pokrajinami v posa-meznih deèlah, pokrajinskimi podobami in literarnimi opisi pokrajin. Regionalni oris vsebuje zbirkopodrobnih opisov pokrajine, kot recimo na primeru otoka Tenerife, ko opisuje ljudi, bistvene zna~ilno-sti obale in morja ter lepote vegetacije. Opredelil jo je kot der Totalcharakter einer Erdgegend špopolnzna~aj zemeljskega obmo~ja’ (Naveh 1994). Isto~asno je C. Ritter (1779–1859) Landschaft špokraji-no’ povezoval z naravnimi povr{inskimi oblikami obmo~ja, njenimi estetskimi predstavami, zgodovin-skimi obmo~ji in umetni{kimi opisi. Obe omenjeni interpretaciji, ki sta sovpadali, sta obravnavali takopokrajino kot tudi njen opis oziroma sliko. V geografskem smislu je koncept oblikoval H. G. Hommeyerna za~etku 20. stoletja kot omejen oziroma dolo~en del ozemlja, ki je nekje vmes med pojmoma Ge-gend šokoli{’ in Land šdeèla’, vedno pa kot obmo~je, opazovano z razgledne to~ke (Keisteri 1990).

Hommeyerjeva definicija temelji na tradicionalnem pomenu besede landscape špokrajina’, ki pou-darja konkreten, viden del povr{ja. Natan~nej{o definicijo je kasneje podal H. Lautensach (1886–1971).Pokrajino je obravnaval kot individualni prostor, ki se lo~i od okolice na temelju naravnih zna~ilnosti inse{tevkov posameznih dose`kov ~lovekovih telesnih ter intelektualnih aktivnosti. »… Pokrajina je torejve~ji ali manj{i prostor na zemeljskem povr{ju, ki se zaradi izrazitih posebnosti, posami~ne fiziogno-mije, lo~i od ostalih pokrajin na zemeljskem povr{ju – pri ~emer se te posebne zna~ilnosti kaèjo takoskozi povr{je, podnebje, vodno omre`je, rastlinsko odejo in prebivalstvo s svojimi fizi~nimi in psihi~ni-mi posebnostmi kot tudi skozi oblike zavestnega ~lovekovega delovanja na verskem, politi~nem, gos-podarskem, prometnem in naselbinskem podro~ju …« (Westermann Lexikon der Geographie 1973).Tovrstna interpretacija koncepta pokrajine presega pomen samega izraza, ker se ne omejuje samo natisto, kar dolo~ena oseba vidi.

Razli~ne definicije koncepta pokrajine poudarjajo razli~ne poglede na preu~evano pokrajino. Takoje veliko znanstvenikov v ospredje postavljalo povr{inske oblike. Izjemni primer interpretacije pokraji-ne kot stvarnega povr{ja pa je gledanje O. Schlüterja (1872–1959) na za~etku 20. stoletja. Njegov pri-stop izklju~uje nematerialne vidike pokrajine, kot so podnebje, gospodarstvo ali politi~ne okoli{~ine, ~epravte sestavine lahko vplivajo na vidne oblike v pokrajini. Koncept, ki poudarja zgolj vidne prvine pokraji-

15



ne, je {e dandanes v veljavi v delih, ki razvr{~ajo povr{inske tipe znotraj dolo~enega ozemlja (Keiste-ri 1990).

Z idejo pokrajine, ki poudarja vidne oblike, so procesi, ki so te oblike ustvarili, dobili ve~ji poudarekin v tej zvezi je nastal nov koncept. H. Carol je Landschaft špokrajino’ razumel kot celoto oziroma sku-pek atmosfere, hidrosfere, litosfere, biosfere in antroposfere, del~ek celotnega sveta, Erdlandschaft špo-krajino na Zemlji’ ali katerikoli del~ek sveta. Pozornost je bila usmerjena k formalnim, funkcijskim inrazvojnim vidikom. V veliki meri je poudarek na naravnih procesih in ciklusih zaobseèn tudi v pokra-jinski ekologiji (Landschaftsökologie), vzdol` katere gre tudi termin geoekologija (Geoökologie), saj seve~ ali manj uporabljata v enakem kontekstu (Westermann Lexikon der Geographie 1973).

Subjektivni, estetski vidik koncepta pokrajine in vpliv, ki ga ima pokrajina na ~lovekov duh, je v svo-jem delu poudaril E. Banse (1883–1953), ki je posku{al opisati pokrajino ne samo na temelju njenihzunanjih oblik, pa~ pa tudi z notranjega vidika. Vsaka pokrajina ima svojo notranjo psiholo{ko pokraji-no (Banse 1924, povzeto po Keiseri). Ta koncept vsebuje nianse zgodnje oblike besede, ko je bila le-tapovezana z dolo~eno deèlo in duhom te deèle (spirit of the land). Med tistimi, ki so prevzeli subjek-tivni, estetski vidik kot del koncepta pokrajine, so bili A. Hettner (1859–1942), S. Passarge (1867–1958)in J. Schmithüsen. Hettner je uporabljal termin pokrajina za ozna~evanje posameznega, majhnega delazemeljskega povr{ja, v katerem se je individualnost prepletala s subjektivnimi in estetskimi vrednota-mi. Pri Passargu pa je bila subjektivnost povezana z antropocentri~no predstavo dojemanja s pomo~-jo ~util (Keisteri 1990).

Iz nem{~ine je izraz Landschaft pri{el tudi v rusko geografsko terminologijo, ki pa izraz land{aft razu-me zgolj kot naravno pokrajino oziroma del geosfere, ki je nastala z naravnimi procesi in ki jo od osta-lih delov geosfere lo~ijo zna~ilne medsebojne povezave in soodvisnosti med posameznimi pokrajinskimisestavinami, posebnosti v povezovanju majhnih teritorialnih enot in poseben potek sezonskega ritmapojavov (Westermann Lexikon der Geographie 1973).

1.3.1.2 Landscape

Angle{ki izraz izvira iz nizozemske besede landschap šva{ko, podeèlsko oziroma kme~ko obmo~-je’, v sodobnem pomenu pa se nana{a na vse povr{inske oblike kakr{negakoli podeèlskega ali mest-nega obmo~ja in vklju~uje naravne in dru`bene pojave (Whittow 1986). Po drugih navedbah (Rugg 1984)naj bi bil izvor besede anglo-saksonski (landscipe), vsebinski pomen pa naj bi bil podoben.

Med geografi angle{kega govornega obmo~ja, ki so se ukvarjali s pokrajino, sta se W. M. Davis(1850–1934) in C. O. Sauer (1889–1975) osredoto~ila na pokrajinske oblike in njihov razvoj. Sauer jepoudaril oblike v konceptu pokrajine in kulturni vpliv, ki jim je dal pe~at. Po njegovem je pokrajina ozem-lje, sestavljeno iz oblik, ki sta jih ustvarila dru`ba in naravno okolje (Johnston 1994). Prav tako je pokra-jino razumel kot znanstveno generalizacijo individualnega pogleda nanjo, kot tip preobrazbe individualnegaobmo~ja. Geomorfologa Davisa je zanimal izvor naravnih prvin, ki sestavljajo pokrajino, in je ta terminuporabljal v smislu vidne pokrajine. Procesi, ki so oblikovali zemeljsko povr{je, so pod njegovim vpli-vom dobili klju~no vlogo v angle{kem konceptu pokrajine (landscape). Nasprotno pa je Sauer poudar-jal velik pomen ~lovekovega vpliva na pokrajino. R. Hartshorne (1899–1992) je razumel pokrajino kotzemeljsko povr{je, kot ga ~lovek vidi in ga doìvlja, ~eprav je kasneje rekel, da je slednje le malo upo-rabno v empiri~ni geografiji. D. Harvey je svaril pred subjektivnim obravnavanjem zaznavne pokrajinein se zavedal, kako te`ka je objektivna obravnava, kar je ugotovil è Humboldt sto let prej. V sedem-desetih letih so nekateri geografi obravnavali pokrajino kot »stvaren proizvod ~lovekovih odlo~itev«. Sauer-jeve ideje o pomembnosti oblik v konceptu pokrajine so {e vedno ìve, saj mnogi geografi poudarjajopomen vidnih potez pokrajine, ki so zna~ilne za dolo~eno dru`beno skupino oziroma dolo~eno zgodo-vinsko obdobje (Keisteri 1990).

E. Penning-Rowsell poudarja rekreacijsko vrednost pokrajine in vpliv politi~nih odlo~itev na spre-membe v njej, medtem ko B. Hudson (1986) kaè na mo~no povezanost z naravnimi lepotami. Pokra-

16

jino lahko razumemo kot ekonomsko izkoristljiv naravni vir ali pa kot kulturno dedi{~ino, vredno, da sezavaruje. Najnovej{e teorije govorijo o intelektualni pokrajini (intellectual landscape), ki se nana{a nadru`bene stike in intelektualne vplive. »… Intelektualne pokrajine so kriì{~e ~asa in prostora, kjer lah-ko spoznamo svojstvena dru`bena sre~anja in razli~ne vzorce intelektualnih vplivov. So kriì{~a inte-lektualnega razvoja posameznikov, del njihovega razumskega li{pa, izsek subjektivne, vendar dokazljiveizku{nje. V celoti torej obravnavamo pokrajino misli in idej …« (Keisteri 1990).

1.3.1.3 Paysage

S francoskim izrazom paysage V. de la Blache (1845–1918) v svojih delih poudarja celovitost pokra-jine, ki se je izoblikovala z dru`benim razvojem, in obliko pokrajine. Pokrajino razume v povezavi z ve-getacijskimi zna~ilnostmi, estetskimi vidnimi vtisi in spremembami v pokrajini. Pokrajina se neprestanospreminja in njena trenutna oblika kaè njene prej{nje zna~ilnosti (Beaujeu–Garnier 1976).

Koncept pokrajine (paysage) se je v prvih desetletjih 20. stoletja nana{al na opisovanje podeèlskihobmo~ij, kar so kazala dela J. Brunhesa in R. Diona. Nov koncept je prinesla definicija E. Juillarda v {estde-setih letih, saj jo je s podeèlskih obmo~ij v smislu izraza Landschaft raz{iril na vse oblike ~lovekoveaktivnosti. Zunanja vidna oblika pokrajine omogo~a izsleditev medsebojnega vpliva med naravo in dru`bo.»… Pokrajina je za geografa ve~ kot zunanja resni~nost (kar dejansko je pokrajina). Pod vidnim povr{jemmora dognati trenutno ravnovesje v osnovnih odnosih med naravnimi zna~ilnostmi, prebivalstveno strukturo,tehnologijami, ki spreminjajo okolje, dedi{~ino preteklih in sodobnih odnosov v razvojnih procesih, gospo-darskih tipih ter dru`benih strukturah in odnosih …« (Juillard 1962, povzeto po Beaujeu-Garnier 1976).

J. Beaujeu-Garnier (1976) sicer v celoti sprejema definicijo Juillarda, vendar poudarja logi~no pove-zavo med medsebojnimi razmerji v konceptu pokrajine. Tudi drugi francoski geografi so kasneje naklo-njeni simboli~ni in metafori~ni interpretaciji in bolj subjektivnemu na~inu preu~evanja pokrajin. Na drugistrani pa je C. Bardinet koncept kulturne pokrajine uporabil v smislu vidnega obmo~ja, kar je v veljaviv italijanskih in {panskih delih (Beaujeu-Garnier 1976). V novej{ih delih francoskih geografov (Claval 2000)je pokrajina ~love{ka oziroma kulturna tvorba in zato njena obravnava nujno zahteva kulturno dimen-zijo. Poleg tega pokrajina nudi uporaben koncept preu~evanja naravnega in dru`benega okolja, obe-nem pa odseva prisotnost tako dru`be kot posameznika. [e korak dlje napravi Berque (2000), ki pravi,da »… pomen pokrajine dale~ presega tisto, kar vidimo v okolju …«, in sicer zato, ker »… ljudje na njimlasten na~in razlagajo, kaj je za njih realnost …«.

1.3.2 KONCEPT POKRAJINE V UMETNOSTI

Mnogi geografi so umetnosti pripisovali pomembno mesto v okviru znanosti. Umetni{ka dela so vklju-~evali v pokrajinske opise, ali pa so jih uporabljali kot dodaten vir pri preu~evanju. »… Dolo~ena subjek-tivnost je neizogibno povezana z empiri~nimi raziskavami v naravoslovnih znanostih vsaj kot del miselnegaprocesa, medtem ko intuicija in instinkt igrata pomembnej{o vlogo v umetnosti. Znanost in umetnostnedvomno sodita skupaj v toku miselnega procesa, pri konkretnih rezultatih pa prihaja do precej{njihodstopanj …« (Keisteri 1990). Umetnost in znanost gresta vzporedno zlasti na podro~ju vizualnega pred-stavljanja rezultatov znanstvenih raziskav, kjer se uporabljajo tehnike, ki so bile najprej uporabljene v umet-nosti. Pri tem se pojavi vpra{anje, ~e novi na~ini vidnega prikazovanja morejo tako mo~no vplivati na~lovekov pogled na svet, da lahko pri~akujemo spremembe v znanstvenem pristopu (Kemp 2002).

Glede na zahodni na~in razmi{ljanja je cilj znanosti dose~i bolj{e razumevanje resni~nosti. Znans-tvena informacija se spreminja v skladu z na~inom razmi{ljanja, vendar ni razloga, da ne bi pri{li doenakega cilja z umetni{kimi sredstvi. Po prepri~anju posameznih poznavalcev umetnosti in tudi geo-grafov je umetnost tista, ki daje izraz ~lovekovemu bivanju na svetu in mnogo pripomore k bolj{emupoznavanju ~love{tva. Humanisti~ne in naravoslovne znanosti se dopolnjujejo na poti, ki vodi k bolj{e-mu razumevanju sveta. In geografija ima pri tem povezovalno vlogo (Keisteri 1990).

17



Slovarji, ki obravnavajo umetnost, opisujejo pokrajino kot sliko oziroma slikovno predstavitevpovr{ja s poudarkom na fizi~nih in dru`benih potezah s predstavitvijo ljudi in ìvali kot podlago. Raz-merje med umetni{kim delom in dru`bo je dvostransko. »… Osnovni koncept pokrajine, ki prevladujev dru`bi, dolo~a na~in slikanja pokrajine in slika sama odseva odnos do dejanskega videnja …« (Kei-steri 1990). Slovarji obi~ajno povezujejo geografijo s posameznimi vejami arhitekture; urejanjem kra-jine in oblikovanjem parkov, ki jih skupaj imenujejo estetsko oblikovanje povr{ja, kjer gre za prenosumetni{ke ustvarjalnosti v okolje (Keisteri 1990). Britanski arhitekt Hunter (1985) je govoril o pokrajini,videni skozi o~i ~loveka in z odnosi, ki jih vsebuje. »… Ozemlje postane pokrajina, ko ga vidi ~lovek inki odkriva zapis njegovih aktivnosti na povr{ju zemlje in njegov odnos do okolja. Dojemanje pokrajinerazkriva ~lovekovo drò do nje in povzro~a ~ustva; od nezaupanja in strahu, do pomiritve in navdu{e-nja. Ta lahko zrasejo iz videnja resni~ne pokrajine ali so plod imaginarnih videnj pesnika, slikarja alipisatelja …« (Hunter 1985).

Koncept pokrajine v umetnosti se {e najbolje izraà skozi umetni{ka dela, ki jih lahko razdelimov abstraktna dela in dela, povezana z resni~no pokrajino. Ne glede na to pa imajo vsa stik z naravo,materialen ali abstrakten, in zvezo s ~lovekovimi ~utili, obi~ajno o~mi (Keisteri 1990).

Pokrajinska tradicija je najizrazitej{a in najjasnej{a v upodabljajo~ih umetnostih. V knjièvnosti jepokrajina predstavljena skozi cel spekter ~love{kih ~util in obi~ajno sestavlja obse`nej{i opis regije alidolo~enega okolja. V ve~ini smeri v umetnosti se izgublja povezanost z resni~no pokrajino, {e vednopa pokrajina oblikuje subjektivno izku{njo umetnika, ki se kaè v umetnikovem vrednostnem sistemuin dru`benem okolju (Langdon 2002). Materialna pokrajina pa je pomembna v arhitekturi in vejah umet-nosti, ki se ukvarjajo s oblikovanjem povr{ja (Ress 1978).

1.3.3 KRAJINA

V nekaterih strokah, predvsem tistih, povezanih z umetnostjo, na primer krajinski arhitekturi, name-sto izraza pokrajina uporabljajo izraz krajina in ga opredeljujejo skoraj enako kot geografi pokrajino(Perko 1998b). Ogrin (1997) pravi: »… V sloven{~ini imamo dva izraza, ki sta si pojmovno blizu in sev rabi v~asih prekrivata, to sta krajina in pokrajina. Opisuje ju è Pleter{nik v svojem velikem slovarju.Slovarske opredelitve in delno tudi raba kaèjo na mo`nost, da bi ju bilo mo`no usmeriti vsakega nasvoje pojmovno podro~je …«. »… Geografi uporabljajo obe besedi in ju med seboj lo~ijo: pokrajina jeprostorska enota, del zemeljskega povr{ja, sklop pokrajinskih sestavin, predvsem pojem iz znanosti,krajina pa zunanji videz, pejsa`, fiziognomija, vtis, slika pokrajine, predvsem pojem iz umetnosti …«(Perko 1998b). »… Ta pojem (krajina) lahko tolma~imo bodisi kot vizualno estetsko prvino narave, bodi-si kot slikarski pejsa` ali poetsko idealizirano naravo, kot romanti~no doìvetje itn. …« (Stritar 1990).»… Vsaka pokrajina ima eno ali ve~ zna~ilnih krajin, pokrajinskih slik. Tako je na primer zna~ilna kra-jina slovenskih sredogorskih pokrajin samotna kmetija s celkom na prisojnem pobo~ju, obdana z goz-dom, zna~ilna krajina gri~evij panonskega sveta pa hi{ice, razloène po slemenu, pod katerim so naprisojnih pobo~jih vinogradi, na osojnih pa gozd …« (Perko 1998b).

Slovar slovenskega knji`nega jezika iz leta 1995 (v nadaljevanju SSKJ) opredeljuje oba izraza povsemidenti~no, pri ~emer pa ima pokrajina {e dodatni pomen. Pokrajina je:• ozemlje (na primer: pokrajina se je spremenila; ob~udovati lepoto pokrajine / slovenska pokrajina je

zelo raznovrstna / gorata, tropska pokrajina; rodovitna pokrajina; pokrajina oljk in pomaran~ / indu-strijska, kmetijska pokrajina //gorata pokrajina);

• upravna enota (na primer: dràva je razdeljena na pokrajine; glavno mesto pokrajine);• podro~je, obmo~je (na primer: to so zanimive miselne pokrajine);• umetni{ka upodobitev pokrajine (na primer: na steni je viselo nekaj pokrajin in portretov).

Krajini pa pripisuje samo prvi in zadnji pomen:• ozemlje (na primer: megla je leàla nad krajino);• umetni{ka slika, na kateri je upodobljena pokrajina.

18

Podobno izraza obravnava Slovenski pravopis (2001), vendar pokrajini ne pripi{e tretjega pome-na, krajina pa ima enako vsebino kot v SSKJ. V slednjem sta pridevnika pokrajinski in krajinski, ki senana{ata na pokrajino (na primer: pokrajinska avtonomija) oziroma krajino (na primer: spoznati krajin-ske vrednote okolja). Naveden je tudi prislov pokrajinsko (na primer: dràva je pokrajinsko zelo razli~-na), ne pa tudi prislov krajinsko. Slovar navaja {e besedi pokrajinarstvo in krajinarstvo, obe opredelikot slikarstvo, ki upodablja pokrajino, ter besedi krajinar in pokrajinar, obe pa ozna~ujeta slikarja, ki upo-dablja pokrajino. Enako so omenjeni izrazi opredeljeni v Pravopisu. V SSKJ-ju je {e pridevnik krajinar-ski, ki se nana{a na krajinarje (na primer: krajinarska poeti~nost), ni pa pridevnika pokrajinarski. Neomenja pa novej{e vsebine izraza krajinar, ki pomeni diplomanta univerzitetnega {tudija krajinske arhi-tekture.

V velikem splo{nem leksikonu (1997 in 1998) je geslo pokrajina, gesla krajina pa ni, se pa bese-da krajina ve~krat pojavlja znotraj gesel s podro~ja umetnosti. Leksikon geografija (1977) pravi, da jepokrajina »… del zemeljskega povr{ja, kjer tvori prepletajo~e se delovanje njegovih pojavov prostor-sko enoto, ki ima zna~ilno podobo …« (Geografija 1977). Krajina pa je opredeljena kot:• zaklju~en, enovit prostor zemeljskega povr{ja, ki ga oblikovno dolo~ajo naravni faktorji (geolo{ka struk-

tura, vegetacija, tla, klima, veter, voda itd.), nanj vplivajo ìvali in {e posebej ~lovek;• preplet fizi~nih in antropogenih potez, ki dajejo dolo~enemu obmo~ju zna~ilno fiziognomijo in ustvar-

jajo enotno celoto, v kateri se navadno pojavljajo nekatere zna~ilnosti (krajinska podoba);• ozemlje, ki ga oko zajema z enim pogledom (vizualni prostor) (Geografija 1977).

Leksikon Okolje pravi, da je pokrajina »… obmo~je z dolo~enimi skupnimi naravnimi zna~ilnostmi,ki tvori prostorske enote z zna~ilnim videzom. Naravna pokrajina {e brez vpliva ~love{kega delovanja,kulturna pokrajina pa è mo~no spremenjena zaradi ~lovekovega delovanja …« (Okolje 1985).

Tujih zgledov pri vsebinski opredelitvi obeh izrazov ni, ker poznajo tuji jeziki le en izraz: landscapev angle{~ini, Landschaft v nem{~ini, paysage v franco{~ini, land{aft v ru{~ini, paesaggio v italijan{~ini(Vri{er 1998). Krajina v najnovej{em ~asu hitro izpodriva starej{i in (neko~) bolj uveljavljen izraz pokrajina,k ~emer dodatno pripomorejo krajinski arhitekti, ki predlagajo, da bi slednja postala zgolj izraz za admi-nistrativno oziroma upravno ozemeljsko enoto (Kladnik 1999). »… Tako bi izraz krajina sluìl kot boljsplo{na oznaka, pokrajina pa bi ozna~evala konkretno ozemeljsko enoto. To bi lahko bila smiselna inza strokovne jezike dobrodo{la raba, ki bi omogo~ala ustreznej{e izraànje …« (Ogrin 1889). Kljub temupa ima izraz pokrajina za geografe bistveno {ir{i in globlji pomen in ga tako tudi razumemo v tem delu.

1.3.4 KULTURNA GEOGRAFIJA

Kulturna geografija, izraz, ki ga je sredi 19. stoletja uvedel E. Kapp in sta ga za njim razvila F. Rat-zel (1844–1904) in E. Hahn, se pogosto uporablja kot sinonim za dru`beno geografijo (WestermannLexikon der Geographie 1975, Pagnini 1997). @e leta 1906 ga je Schlütter opredelil zgolj kot del dru`-bene geografije, tistega njenega dela, ki se ukvarja z naravnim okoljem. Kulturna geografija po njego-vem preu~uje »… veliko skupino sledi, ki jih je v pokrajini pustila ~lovekova dejavnost …« (WestermannLexikon der Geographie 1975). Tudi Hassinger je v tridesetihtih letih omejil kulturno geografijo na »… ~lo-vekov vpliv na naravno pokrajino in na njegov odnos do kulturne pokrajine kot rezultat tega vpliva …«(Westermann Lexikon der Geographie 1975). V tem ~asu se je izraz iz Nem~ije prenesel v Zdruènedràve Amerike in se hitro raz{iril. Pravi razcvet je doìvela s Carlom O. Sauerjem in berkeleyjsko {olo.V sredi{~u njihovega preu~evanja je bila cela vrsta ~lovekovih posegov in njihov vpliv na spremembepovr{ja. Njihove raziskave so obravnavale najrazli~nej{e teme, kot so tipi hi{ in vzorci verske pripad-nosti, ki so velikokrat posegale na podro~je histori~ne geografije, saj je Sauer sam vedno vztrajal nazgodovinskem vidiku kulturnih raziskav. Trdil je, da je kulturna geografija del kulturne zgodovine. V {est-desetih in sedemdesetih letih je kulturna geografija doìvela preporod, vendar s spremenjenimi teore-ti~nimi predpostavkami in metodami. [tudije se niso omejevale samo na materialno kulturo in napodeèlske oziroma zaostale dru`bene skupine, pa~ pa so obravnavale sodobne mestne dru`be in tudi

19



nematerialno kulturo (Johnston 1994). Kulturna geografija preu~uje aktivnosti ~love{ke dru`be, ki izha-jajo iz kulturne naravnanosti, vpliv materialne in nematerialne ~love{ke kulture na okolje in organiza-cijo dru`be v prostoru.

The Penguin Dictionary of Geography (Clark 1998) pravi, da je kulturna geografija »… veja dru`-bene geografije, ki se ukvarja predvsem z odnosi in sovplivanji med dru`bo in okoljem, z razporeditvijoin raz{irjenostjo posameznih dru`benih skupin, razlikami med njimi in njihovim vplivom na pokrajino …«.A Modern Dictionary of Geography (1995) pa pi{e, da kulturna geografija preu~uje »… prostorski vidik~love{ke dru`be – razporeditev njenih zna~ilnosti, kot so jezik, vera, in prostorsko raz{irjenost dru`be-nih skupin ter kulturne pokrajine …«.

Geograf razume kulturo kot nau~eno (priu~eno) vedenje dru`bene skupnosti v nasprotju s priroje-nim, instinktivnim vedenjem. Te prirojene poteze izoblikujejo na~in ìvljenja dolo~ene dru`bene skup-nosti. Priu~ene podobnosti v govoru, vedenju, ideologiji, na~inu preìvljanja, tehnologiji in vrednostnemsistemu povezujejo ljudi. Kultura obsega komunikacijski sistem pridobljenega mi{ljenja, spominov, doje-manja, tradicije in odnosa, ki dopolnjujejo in usmerjajo instinktivno vedenje. Kitajski geograf Y. F. Tuanje rekel: »… Kultura je krajevni, obi~ajen na~in opravljanja stvari, geografi pi{ejo o na~inu ìvljenja …«(Jordan-Bychkov 1999). V geografskih {tudijah se kultura nana{a na {irok spekter ~love{kih zna~ilno-sti in artefaktov od mi{ljenja, idej, vrednot, ki se kaèjo skozi navade in vedênje, do orodij in umetni{-kih predmetov. Kultura ima mo~an vpliv na na~in, na katerega se ljudje odzivajo in izkori{~ajo okolje(Small 1995). Ni zgolj slu~aj, da se kmetijstvo s tujko imenuje agrikultura. Proizvodnja in poraba hra-ne sta bistvena sestavina vsake kulture. Kmetijstvo oblikuje in kroji podeèlje, proizvodnjo hrane in ustvar-ja edinstvene pokrajine. Kmetijska (agrikulturna) revolucija se je za~ela, ko se je nekdanji lovec, ribi~in nabiralec nau~il gojiti rastline ter ìvali in se ustalil. Iz teh za~etkov so se razvile razli~ne oblike gos-podarstva, ki so vezane na dolo~ene kulture (na primer rièva polja v terasah v vzhodni Aziji, obse`-na ̀ itna polja Velikih planjav v ZDA, mle~ne farme na Novi Zelandiji). Dolo~eni pridelki (ri`, olive, grozdje)in doma~e ìvali (kamela, lama, jak) so tesno povezani z dolo~enimi kulturami.

Kulturna geografija torej preu~uje prostorske spremembe, ki jih je povzro~ila dolo~ena dru`bena(kulturna) skupina in prostorsko delovanje le-te. Osredoto~i se na opisovanje in analiziranje na~inov,kako se jezik, vera, gospodarstvo, vladajo~e strukture in drugi dru`beni (kulturni) pojavi krajevno spre-minjajo ali pa tudi ne, in razlaga delovanje ljudi v prostoru. »… Kulturna geografija je v bistvu prazno-vanje ~love{ke razli~nosti…« (Tuan 1970). Ruski etnogeograf L. Gumilev je zapisal: »…Kulturna geografijaje raziskovanje razlik med ljudmi …« (Jordan-Bychkov 1999). V zadnjih desetletjih je kulturna geogra-fija napravila velik korak v raziskovanju odnosov med okoljem in posameznimi dru`benimi skupinami,kot so na primer belci, ènske, ~rnci, srednji razred (Duncan 1993).

V iskanju razlag za raznolikost kulturnega prostora mora geografija upo{tevati {irok spekter vzro~-nih dejavnikov. Nekateri izmed njih so povezani z naravnim okoljem: povr{jem, podnebjem, naravnovegetacijo, ìvalstvom, prstmi in vodnim omre`jem. Kulturnega prostora nikakor ne moremo razumetilo~eno od naravnega okolja in zaradi tega kulturna geografija ne prina{a samo prostorskega vidika pa~pa tudi ekolo{kega. Geografija je most med dru`benimi in naravoslovnimi znanostmi z namenom preu-~evanja ljudi in njihovega ìvljenjskega okolja. Zaradi tega se geografija kot znanost odmika od izrazi-te delitve oziroma specializacije v lo~ene akademske discipline. Geografija poudarja celovit pogled na~love{tvo in njegovo okolje (Jordan-Bychkov 1999).

V slovenski geografiji se izraz kulturna geografija ni posebej uveljavil. Nastopa kot sinonim za dru`-beno oziroma antropogeno geografijo (Geografija 1977), ali kot pravi Vri{er (1998) »… se za dru`be-no geografijo uporabljajo termini socialna geografija oziroma kulturna geografija …«. Tako se angle{kiizrazi, kot so cultural, culture in povezave z njimi obi~ajno prevajajo oziroma uporabljajo kot šdru`ba’,šdru`beni’. V slovenskem jeziku je izraz kultura za potrebe geografske stroke preozek, saj ne zaobja-me vseh razse`nosti dru`be in z njo povezanih pojavov. Slovar slovenskega knji`nega jezika (1994)med drugim pravi, da je kultura »… skupek dose`kov, vrednot ~love{ke dru`be kot rezultat ~lovekove-ga delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; sti~i{~e dveh kultur; anti~-

20

na, srednjeve{ka kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, gr{ka, rimska kultura / duhovna; zla-sti na podro~ju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na podro~ju tehni~nega ustvarjanja //~love{ko delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dose`ki, te vrednote: me{anje kultur na podro~-ju Evrope; razvoj novej{ih kultur; vplivi gr{ke, rimske kulture; kultura in civilizacija …«.

V tem delu kulturo razumem kot skupek ~lovekovega prepri~anja (verskega, politi~nega), institucij(pravnih, vladnih, dràvnih) in tehnologije (ve{~in, znanja in opreme). Izraz kulturna geografija razu-mem in uporabljam kot del dru`bene geografije, ki analizira odnos med dru`bo in naravo in se navzvenkaè v kulturni pokrajini. Preu~evanje temelji na tesni povezavi med dru`bo in naravo, na odnosih, kiso se razvili med njima, in na razvojnem vidiku.

Vpogled v vsebino kulturne geografije bomo dobili, ~e pogledamo teme, s katerimi se ukvarja. Kerso povezane z na~inom ìvljenja, genre de vie, so raznovrstne in {tevilne. Za la`ji pregled so zdruè-ne v nekaj sklopov, in sicer kulturno regijo, kulturno pokrajino, kulturno raz{irjenost, kulturno ekologi-jo in kulturno integracijo. Vsi tipi, razen kulturna pokrajina, so povzeti po knjigah The human mosaic(Jordan-Bychkov 1999) in The cultural landscape: an introduction to human geography (Rubenstein 1999).

Kulturna regija je geografska enota, ki ji dajejo pe~at zna~ilnosti in delovanje dru`be. To je {iroktermin, ki se naprej deli na formalne kulturne regije, funkcijske kulturne regije, ljudske kulturne regijein kulturne pokrajine. Formalna kulturna regija (formal cultural region) je naseljeno ozemlje, katere-ga prebivalci imajo vsaj eno ali ve~ skupnih potez. Geografom so formalne kulturne regije orodje zaopisovanje prostorske diferenciacije dru`be, lahko jih svobodno oblikuje glede na uporabljene zna~il-nosti, ki so odlo~ujo~ kriterij. Seveda pa dobimo kompleksnej{e regije ob upo{tevanju ~im ve~jega {te-vila zna~ilnosti dolo~ene dru`bene skupine. Funkcijska kulturna regija (functional cultural region) seod formalne razlikuje po kulturni homogenosti in stvarnosti. Ni nujno, da je homogena, je pa poveza-na v politi~no, dru`beno ali gospodarsko celoto in deluje enotno. Mesto, neodvisna dràva, okro`je aliùpnija so primeri funkcijskih regij. Vsaka taka regija ima jedro oziroma osrednjo to~ko, kjer se dejav-nosti koordinirajo in vodijo. V nasprotju z ostalimi regijami imajo ve~inoma to~no dolo~ene in jasne meje.Tretja vrsta kulturnih regij so ljudske kulturne regije (vernacular cultural region), regije, kot jih doje-majo oziroma zaznavajo njihovi prebivalci. Kaèjo se v raz{irjeni uporabi posebnega krajevnega ime-na. Nekatere ljudske regije temeljijo na naravnih zna~ilnostih, druge na gospodarskih, politi~nih alizgodovinskih. Kot ve~ina kulturnih regij nimajo ostro za~rtanih meja. Prav tako obi~ajno niso organizi-rane kot funkcijske regije in ne kaèjo kulturne homogenosti. Zadnja in za to knjigo najpomembnej{akulturna regija je kulturna pokrajina (cultural landscape), ki je natan~neje predstavljena v naslednjempodpoglavju.

Vsi tipi kulturnih regij se razvijajo skozi komunikacije in stike med ljudmi in so zato rezultat kultur-ne raz{irjenosti (cultural diffusion), to je prostorske razprostranjenosti, razpr{enosti priu~enih idej, ino-vacij in vedenja. To je pomembna tema v kulturni geografiji, saj omogo~a razumevanje razvojaprostorskih vzorcev znotraj dolo~ene dru`bene skupine.

V kulturni geografiji je ves ~as v ospredju medsebojna povezanost med naravnim okoljem in ljud-mi. Vsaka dru`bena skupnost ìvi v dolo~enem delu zemeljskega povr{ja, ki se je preoblikovalo gledena njihov na~in ìvljenja. Kulturni geograf zato preu~uje medsebojno vplivanje med naravnim okoljemin dru`bo, da bi razumel prostorske razli~ice v dru`bi. Ta smer se imenuje kulturna ekologija (cultu-ral ecology). Termin ekologija, kot se uporablja v tej zvezi, se nana{a na dvosmerni odnos med ìvimbitjem in njegovim naravnim okoljem. Kulturna ekologija se torej ukvarja s preu~evanjem vzro~no-po-sledi~nih vplivov med dru`bo in naravnim okoljem. Gre za preu~evanje okoljskih vplivov na dru`bo inobratno, to je vpliva dru`be na ekosistem. Kulturna ekologija temelji na predpostavki, da se dru`ba zoper-stavlja naravnim omejitvam okolja in se jim prilagaja.

Preu~evanje dru`beno prostorskih razli~ic zahteva obravnavo cele vrste dru`benih in gospodar-skih dejavnikov, kajti vse prvine dru`be so sistemati~no in prostorsko prepletene oziroma povezane.Dru`ba je kompleksna celota in ne vrsta nepovezanih prvin. Vse prvine tvorijo sistem, v katerem sodeli vzro~no povezani. Vsi vidiki dru`be so funkcijsko medsebojno odvisni. Kulturna integracija (cul-

21



tural integration) temelji na spoznanju, da sprememba ene prvine v dru`bi zahteva prilagajanje in spre-minjanje drugih.

1.3.5 KULTURNA POKRAJINA

Izraz kulturna pokrajina je pri{el v splo{no rabo v geografiji v dvajsetih letih 20. stoletja, in sicer gaje uvedel C. O. Sauer. Leta 1925 je v delu z naslovom Morfologija pokrajine opredelil njegov pomen inzapisal, da je kulturna pokrajina »… oblika, naloèna na naravno okolje, kar je povzro~ila ~lovekovadejavnost …« (Sauer, povzeto po Leighly 1976). Poleg izraza kulturna pokrajina (latinsko cultura švzgo-ja, izobrazba, spo{tovanje’ iz latinsko colere šobdelovati, gojiti’) obstajajo {e humana (latinsko huma-nus š~love{ki, ~love~en’ iz latinsko homo š~lovek’), socialna (latinsko socialis šdru`ben, tovari{ki’ iz latinskosocius štovari{, druàbnik, zaveznik’) in antropogena (gr{ko ánthro–pos š~lovek’ in gr{ko génesis šna-stanek, rojstvo’).

Skoraj isto~asno z izrazom kulturna pokrajina se je pojavil izraz sequent occupance, kar bi v slo-ven{~ini pomenilo šzaporedje posesti’. Leta 1929 je ameri{ki geograf D. Whittlesey (1890–1956) z njimopisal proces postopnega oblikovanja kulturne pokrajine z zaporedjem dru`benih skupin, izmed kate-rih je vsaka preoblikovala pokrajino svojih predhodnikov. S takim gledanjem je kulturna pokrajina izgubilazgolj prostorski vidik in dobila razvojni ter dinami~ni zna~aj. Po njegovem ima torej vsaka kulturna pokrajinakorenine v predhodni in je povezana z nekdanjimi in prihodnjimi naseljenci. V nadaljevanju je trdil, daso edinstvene kulturne pokrajine posledica spreminjanja in prilagajanja, to je mutiranja naravnih in dru`-benih zna~ilnosti. Nastanek kulturnih pokrajin je celo primerjal z razvojem rastlinskih vrst v botaniki.

Preu~evanje kulturnih pokrajin je poudarjalo njihov razvojni vidik. Sauer je napisal, da se ~loveko-vo delo odraà v kulturni pokrajini, ki se spremeni na dva na~ina: z razvojem kulture ali njeno preme-stitvijo (medmre`je 4). [tudije sicer niso popolnoma zanemarjale naravnih temeljev kulturne pokrajine,

22

hidrolo{ke prvine

podnebne prvine

reliefne prvine

komunikacijske prvine

naselbinske prvine prebivalstvene prvine

gospodarske prvine

vegetacijske prvine

pedolo{ke prvine

kulturna pokrajina

tehnolo{ki razvoj,kulturni, politi~ni,

zgodovinski,sociolo{ki,

verski vzgibi

Slika 2: Zgradba kulturne pokrajine.

pa~ pa so ve~inoma preu~evale ~lovekovo delo oziroma razumele kulturno pokrajino kot zgodovinskidokument. Vidne prvine kulturnih pokrajin so omogo~ale odkrivanje preteklosti, aktivnosti preteklih gene-racij in njihov na~in ìvljenja. To idejo je prvi razvil nem{ki znanstvenik A. Meitzen (1822–1910). Ko jeopazoval podeèlsko kulturno pokrajino v srednji Evropi, je zapisal, da »… je hoja po vasi dejansko spre-hod skozi preteklost …« (Keisteri 1990). Prvine kulturne pokrajine je razumel kot berljive hieroglife, ~epoznamo klju~ njihovega razumevanja, ki odkrivajo pretekle kulturne tokove, prilagajanje na okolje indru`bene spremembe. Njegovo idejo je dopolnil ameri{ki geograf P. Lewis, ki je zaklju~il, da »… po-krajino lahko beremo kot knjigo …« (Jordan-Bychkov 1999). [e korak naprej so naredili geografi podvplivom behavioristi~nih idej. V ospredje so postavili ~loveka, ki ga vodijo socialne in psiholo{ke oko-li{~ine. V tem duhu je filozof J. O. y Gasset rekel: »… Pokaì mi pokrajino, v kateri ìvi{, in povem ti,kdo si …« (Norton 1989).

Poleg ostankov preteklosti pokrajina nosi v sebi tudi sporo~ilo o sedanjih naseljencih oziroma dru`-bi. Kulturna pokrajina nudi besedilo, ob branju katerega raziskovalec odkrije najpomembnej{e ideje inprevladujo~a ravnanja v dru`bi. Kulturna pokrajina ima tudi metafori~no in ideolo{ko vsebino. Geogra-fa O. F. G. Sitwell in O. S. E. Bilash sta ugotovila, da sta naselbinska mreà in ljudska arhitektura izrazvrednot in mi{ljenja ljudi, ki so jih ustvarili. Po njunem mnenju kulturna pokrajina lahko sluì kot sreds-tvo za preu~evanje nematerialnih vidikov dru`be (Johnston 1994). Tako Meinig pravi, da »… ima zrelnarod simbolne pokrajine …« (Norton 1989).

Nekateri geografi, zlasti humanisti~ni in postmodernisti~ni, so kulturno pokrajino preu~evali zaradiestetske vrednosti, da bi dobili popolnoma subjektivno in osebno sporo~ilo iz zgradbe, barve in oblikesestavin kulturne pokrajine, ki bi jim pomagal razloìti bistvo dolo~enega obmo~ja. Ob spoznavanju raz-li~nosti prvin kulturne pokrajine je finska geografka T. Keisteri razlikovala resni~ne, stvarne, naravnein funkcijske pokrajine od izkustvenih, zaznavnih, simboli~nih in estetskih pokrajin, ~eprav je ugotovi-la, da je razlika med njimi precej zamegljena. Dolo~ena kulturna pokrajina je lahko ali predmet objektiv-

23


Slika 3: Carl Ortwin Sauer, profesor geografijena Kalifornijski univerzi Berkeley, je v knjigiMorfologija pokrajine postavil temelje kulturnegeografije in uvedel izraz kulturna pokrajina(University of California, Berkeley).


nega znanstvenega preu~evanja ali pa subjektivne umetni{ke interpretacije. [e ve~, pokrajina lahkozdruùje humanisti~ni geografski koncept prostora in na{ osebni ob~utek pripadnosti. Kot praviJ. B. Jackson »… nudi razpoznavne znake, ki zagotavljajo, da nismo posamezniki brez korenin in iden-titete prostora …« (Jordan-Bychkov 1999). Tako so gledanja, ki so se razvila v okviru tako imenovanenove kulturne geografije nanovo dolo~ila kulturno pokrajino, ki ni ve~ le slika ali prizor, pa~ pa pred-vsem »na~in videnja«, kot je zapisal Cosgrove (Terkenli 2001).

Tovrstni pristopi so pripomogli, da je kljub splo{nemu razumevanju kulturne pokrajine kot rezulta-ta ~lovekovega bivanja sam izraz dobil izrazito pozitiven pomen in izraà soìtje ~loveka in narave. Takoje tudi gledanje Unesca, ki pravi, da je kulturna pokrajina »… zdruèno delo narave in ~loveka …«. Pojas-njuje zgodovinski razvoj ~love{ke dru`be in naselij pod vplivom »… fizi~nih omejitev in/ali mo`nosti narav-nega okolja ter zaporednih dru`benih, gospodarskih in kulturnih zna~ilnosti, zunanjih in notranjih …«.Vrednost kulturnih pokrajin (za namene Unesca) je tako v »… njihovi izjemni vrednosti in njihovi pred-stavnosti jasno dolo~enih geo-kulturnih obmo~ij kot tudi v njihovi sposobnosti, da ilustrirajo bistvene inizrazite kulturne prvine takih obmo~ij …« (medmre`je 3). Kulturna pokrajina »… pogosto odsevaposebne na~ine smotrne rabe tal ob upo{tevanju zna~ilnosti in omejitev naravnega okolja ter svojstvenduhovni odnos do narave …« (medmre`je 3). Po definicijah Unesca so kulturne samo kmetijske pokra-jine, saj v smernicah za varovanje navaja, da bi morali sodobni obdelovalni na~ini upo{tevati na~elasmotrne rabe tal, kajti tradicionalna raba tal zagotavlja biotsko raznovrstnost. Njihova delitev kulturnihpokrajin pa vseeno preseè »arkadijsko« dojemanje kulturne pokrajine.

Kulturna pokrajina kaè vse prvine naravne pokrajine, iz katere se je razvila. Vendar so te prvinebolj ali manj spremenjene glede na intenzivnost ~lovekovega delovanja. Anko (1983) lo~i {tiri stopnjepreoblikovanosti kulturne pokrajine: gozdno, gozdnato, agrarno in industrijsko-urbano. Poleg tega je ~lo-vekovo delovanje povzro~ilo ~lenitev homogene naravne pokrajine v »… manj{e zaklju~ene celote s ka-rakteristi~nim na~inom izrabe tal in s specifi~no kulturno identiteto …« (Gabrijel~i~ 1985). Gledanje napokrajino kot na kulturno in zgodovinsko dedi{~ino je prisotno zlasti med arhitekti in krajinskimi arhi-tekti (Gabrijel~i~ 1985; Prem 1999; Maru{i~ 1999). Ti so poudarjali predvsem njen kulturni in ekolo{kipomen, v novej{em ~asu tudi simbolni pomen (Ku~an 1998). Gozdarji in agronomi jo razumejo kot gos-podarski prostor, ki propada zaradi novej{ih procesov (zara{~anje, ozelenjevanje, prelog), povezanihs spremembami v kmetijstvu (Cunder 1998, Bo{tjan~i~ 1998). Geograf razume kulturno pokrajino kotpokrajino, ki jo je preoblikoval in oblikoval ~lovek, in sicer ne glede na to, ali ima visoko estetsko, zgo-dovinsko ali katerokoli drugo vrednost. ̂ e je kulturno pokrajino naredil ~lovek s svojim bivanjem, potemje vsaka pokrajina, tudi degradirana, kulturna. Geografska dela so ve~inoma obravnavala oblike in pro-cese v dolo~eni kulturni pokrajini (Gams 1959; Perko 1985; Vojvoda 1965; Zgonik 1977).

V pri~ujo~em delu je kulturna pokrajina zaobjeta v celoti in je obravnavana kot pokrajina z narav-nimi in dru`benimi sestavinami, ki so medsebojno prepletene in soodvisne. Je prostor, v katerem ~lo-vek uresni~uje poglavitne ìvljenjske funkcije in ga tako preoblikuje. Preoblikuje v pokrajino, ki izraàrazli~no stopnjo povezanosti dru`be in naravnega okolja.

24

2 METODOLOGIJA

Predmet preu~evanja je pokrajina s svojimi naravnimi in dru`benimi sestavinami ter prvinami in odnosimed njimi. Pokrajinski odnosi so temeljni cilj geografskega preu~evanja, saj je pokrajina njihov zunanjiodraz (Perko 1992). Kulturna pokrajina je torej posledica delovanja pokrajinskih sestavin in prvin, njiho-vega sou~inkovanja in prepletanja. Ti odnosi so zapleteni in zahtevajo razli~ne metode preu~evanja.

2.1 MORFOLO[KA ANALIZA KULTURNIH POKRAJIN

Morfologija je veda o zgradbi in obliki. Predmet preu~evanja je vse, kar je vidno in ~utno dojemljivo.Morfologija je na~in razumevanja zgradbe, bistva in ustroja stvari, ne opisuje, pa~ pa razlaga zakonitostiustroja, zgradbe, oblike. Kot geografski izraz se morfologija povezuje s kulturno pokrajino kot tvorbo z na-ravnimi in dru`benimi sestavinami. Morfologija kulturnih pokrajin pomeni njihovo zgradbo in obliko. Zgrad-ba je sestav neke stvari ali pojava, pri ~emer je poudarek na sestavnih delih obravnavanega pojava terna celoti kot rezultatu sestavnih delov, prvin. Zgradba torej pomeni odnose in razmerja med sestavina-mi, lastnosti teh sestavin in zakonitosti ter na~in povezovanja prvin v celoto (Drozg 1995). Pri tem se sre-~ujemo s posameznimi prvinami, ki jih lahko pojmujemo tudi kot celoto, vendar jih moramo ves ~as obravnavatikot sestavni del celote. Analiza slu`i kot orodje za potrditev povezav in odnosov med prvinami dolo~enecelote ter za ugotavljanje zna~ilnosti celote. Drugi in povsem enakovreden del morfologije je oblika, ki dopol-njuje zgradbo, saj sta nelo~ljivo povezana. Soroden izraz je fiziognomija, ki po SSKJ-ju pomeni videz ozi-roma podobo ne~esa. Oblika pomeni »… obliko zgradbe npr. naselja, druga pa zgradbo oblike istegapojava …« (Drozg 1995). Oblika je torej zunanja podoba neke stvari in je dolo~ena z zgradbo in funkcijo.

Kulturno pokrajino kot naravno tvorbo sestavljajo naravne zna~ilnosti pokrajine in kulturne zna~il-nosti, kot so na primer poljska razdelitev, raba tal in naselja. Za kulturno pokrajino kot celoto so pomemb-ne prvine oziroma sestavine, in odnosi med njimi. Kulturna pokrajina je splet sestavin in njihovih oblik.Torej so pomembni tudi odnosi med sestavinami, ki pa nakazujejo »… neki smoter oziroma globlji raz-log povezanosti …« (Drozg 1995).

Najprej sem na analiti~en in opisen na~in opredelila prvine kulturne pokrajine, saj je to za razume-vanje njihovega oblikovanja izjemno pomembno. Na tak na~in sem dobila vpogled v njihovo zgradboin sem pri prikazu zgodovinskega oblikovanja lahko prikazala razvoj vseh njihovih sestavin. Na teme-lju natan~ne analize prvin kulturne pokrajine ter njihove razporejenosti in razlik v njihovi razporejeno-sti po slovenskem prostoru sem oblikovala tipe kulturne pokrajine, in sicer upo{tevajo~ predvsem razlikemed alpskim, sredozemskim, panonskim in dinarskim svetom (Perko 1998b, 2001b).

2.2 TIPOLOGIJA KULTURNIH POKRAJIN

Tipologija je razvr{~anje sorodnih oblik, ki imajo bistvene prvine in zna~ilnosti. Predmete razvr{-~amo na podlagi sorodnih prvin. Typus v latin{~ini in typos v gr{~ini pomenita vzorec ali temeljno, zna-~ilno, posebno izrazito obliko. Najprej je treba torej opredeliti tip, treba ga je ustvariti. »…Tip je idealiziranapredstava obravnavane stvari, je miselni konstrukt, ki v naravi kot tak ne obstaja…« (Granö 1973). Pomem-ben je temeljni namen tipologije ter izbor prvin. Schirmaher pravi, da je »… poglavitna zna~ilnost in hkra-ti cilj tipologije, da raznovrstne in ve~dimenzionalne lastnosti predmetov omeji na eno dimenzijo, ki paje enako pomenljiva kot prej{nja ve~pomenskost …« (Drozg 1995). Cilj tipologije je ustvariti kulturnepokrajine po na~elu podobnosti.

2.3 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM

Za izvedbo dela raziskave, kjer sem uporabila statisti~ne metode, je bistvenega pomena geograf-ski informacijski sistem (GIS), ki omogo~a obdelavo velikega {tevila podatkov in povezovanje grafike

25



z bazami, saj so podatki prostorsko referencirani. V geografiji bi rekli, da je GIS zbirka zemljevidov (slo-jev) s poljubno vsebino in v poljubnem merilu, ki jih lahko prekrivamo, izvajamo med njimi ra~unske indruge operacije, izdelamo nove sloje. Hkrati lahko na vse sestavine karte naveèmo najrazli~nej{e {te-vil~ne in opisne podatke, med katerimi lahko samostojno ali v skladu s prekrivanjem slojev izvajamora~unske in druge operacije. Na to~ke, linije in poligone na teh zemljevidih, torej na pojave v pokrajini,se navezujejo najrazli~nej{e baze podatkov, med katerimi prav tako lahko izvajamo razli~ne operaci-je, oblikujemo nove zemljevide in novem baze podatkov (Perko 2001).

2.4 STATISTI^NE METODE

Po dolo~itvi nekaterih temeljnih tipov kulturne pokrajine sem s pomo~jo GIS ob uporabi statisti~nihmetod preu~ila pokrajinske odnose, in sicer odnose med naravnimi in kulturnimi sestavinami pokraji-ne. Pokrajinski odnosi so na~in delovanja pokrajinskih sestavin in pokrajinskih prvin, na~in povezova-nja ter prepletanja.

Na~ini in postopki dela pri preu~evanju pokrajinskih odnosov so odvisni predvsem od zna~ilnostiodnosov in pokrajinskih pojavov, ki so nosilci teh odnosov. Pojave v pokrajini lahko dolo~amo in razli-kujemo glede na:• mesto v prostoru (geografska dolìna in {irina, absolutna in relativna nadmorska vi{ina, absolutna

in relativna lega glede na nek drug pokrajinski pojav), in mesto v ~asu,• obliko (formo),• velikost,• vsebino in kakovost (kvaliteto),• koli~ino oziroma {tevilo (kvantiteto) in pogostost (frekvenco) pojavljanja,• funkcijo,• povezanost (odvisnost, vpliv in sou~inkovanje),• udeleènost v pokrajinskem procesu in drugo (Perko 1992; Perko 2001).

V pokrajini je veliko najrazli~nej{ih pojavov in zato se moramo pri njihovem preu~evanju, zlasti med-sebojnih zvez, pogosto zate~i k ra~unalni{ki obdelavi podatkov. Le tako lahko zveze, za katere sicermislimo, da obstajajo, tudi dokaèmo in opredelimo z vi{ino (stopnjo) povezanosti. Ve~ina znakov jenominalnih, torej jih lahko izrazimo {tevil~no (na primer nadmorska vi{ina). Ra~unalni{ka obdelava tovrst-nih znakov je razmeroma lahka, saj je ve~ina matemati~nih in statisti~nih postopkov namenjena prav{tevil~nim znakom enot populacije. Atributivnih (ne{tevil~nih, opisnih) znakov ne moremo izraziti s {te-vilom in mo`nosti njihove nadaljnje obdelave so dokaj skromne. Ordinalni (vrstilni) znaki pomenijo, daso enote razvr{~ene glede na stopnjo (velikost) znaka, to pomeni, da jih rangiramo (Perko 1992; Per-ko 2001).

Najte`je je z opisnimi znaki, ki jih ne moremo izraziti niti {tevil~no niti vrstilno. Tak primer so tipi kul-turne pokrajine, ki so lahko tip a, tip b, tip c, tip d. V takem primeru lahko opisnim vrednostim damo ponekem klju~u dolo~ene vrednosti, tipu a damo 1, tipu b damo 2, tipu c damo 3 in tako naprej. Vendarje tak na~in uporaben le v redkih primerih, ko ni mogo~e uporabiti druge metode in ~e ocenimo, da bomona hiter na~in pri{li do kon~nega rezultata, za katerega sodimo, da bo kljub vsemu dokaj pravilen.

V pokrajini imamo opravka tako s {tevil~nimi kot tudi vrstilnimi in opisnimi znaki. Pri dru`benih poja-vih prevladujejo {tevil~ni, pri naravnih opisni. Obi~ajno preu~evanje pokrajinskih odnosov v okviru kul-turnih pokrajin zahteva preu~evanje obojih in zato skrbno izbrane metode (Perko 1992).

2.4.1 POVEZANOST NA TEMELJU KONTINGENCE

Najbolj{i na~in preu~evanja pokrajinskih odnosov omogo~ajo razli~ni izra~uni povezanosti. V deluraziskave, kjer sem ugotavljala odvisnost razli~nih tipov kulturne pokrajine od naravnih sestavin pokra-jine, sem uporabila kontingen~ne preglednice, ki omogo~ajo izra~unavanje korelacijskih in determina-

26

cijskih koeficientov (stopnje povezanosti) za ne{tevil~ne spremenljivke. V pokrajini je zelo veliko takihpokrajinskih spremenljivk, zlasti pri naravnih prvinah, in zato je metoda kontingen~nih preglednic zageografijo velikega pomena. Temelj za izra~un so frekvence po razredih (Perko 1992; Perko 2001).

Preglednica 1: Primer kontingen~ne preglednice.

{tevilo celic z njivami {tevilo celic z gozdovi skupaj

nerazgibani svet 400 100 500razgibani svet 100 400 500skupaj 500 500 1000

Kot primer poglejmo kontingen~no preglednico s {tirimi celicami s po dvema vrsticama in stolpce-ma (preglednica 1), stolp~nima in vrsti~nima vsotama ter skupno vsoto enot. Zdaj lahko izra~unamodeterminacijski koeficient. Najprej vsako frekvenco v celici kvadriramo in delimo z vsoto stolpca in vso-to vrstice, v katerih je celica (na primer v prvi celici imamo frekvenco 400, ki pove, da imamo na neraz-gibanem svetu 400 celic z njivami, to {tevilo kvadriramo (dobimo 160000) in delimo s 500 (vsota prvegastolpca = celice z njivami) in s 500 (vsota prve vrstice = nerazgibani svet), naredimo isto za vse {tiricelice in vse {tiri vrednosti se{tejemo, nato pa od vsote od{tejemo 1, da odpravimo vpliv {tevila vrsticin stolpcev, delimo rezultat {e s {tevilom stolpcev ali vrstic, ki ga zmanj{amo za 1 (~e imamo {tevilostolpcev in vrstic razli~no, vzamemo manj{e {tevilo, v na{em primeru je {tevilo vrstic oziroma stolp-cev 2 in ~e 2 zmanj{amo za 1, dobimo 1, s kolikor delimo vrednost).r2 = ((4002 : (500 · 500)) + (1002 : (500 · 500)) + (1002 : (500 · 500)) + (4002 : (500 · 500)) –1) : (2 – 1) = 0,36

r = 0,60Dobili smo determinacijski koeficient z vrednostjo 0,36, ki pove, da si 36 % razlik v razmestitvi njiv

in gozdov lahko razlagamo z razlikami med razgibanim in nerazgibanim svetom. ^e izra~unamo zdaj{e kvadratni koren iz determinacijskega koeficienta, dobimo korelacijski koeficient, ki je v na{em pri-meru 0,60. ^e bi bile vse celice z njivami na nerazgibanem, vse celice z gozdom pa na razgibanemsvetu, bi imel korelacijski koeficient maksimalno vrednost, to je 1, ~e pa bi bilo pol celic z njivami in polcelic z gozdom na razgibanem, pol pa na nerazgibanem svetu, bi bila vrednost korelacijskega koefi-cienta 0, kar je najmanj{a mo`na vrednost.

27


Preglednica 2: Kontingen~na preglednica za ra~unanje povezanosti med nadmorskimi vi{inami inrabo tal na primeru Krnice.

vi{inski pasovi v m

raba tal 400,0 do 500,0 do 600,0 do 700,0 do 800,0 do 900,0 do 1000,0 do 1100,0 499,9 599,9 699,9 799,9 899,9 999,9 1099,9 in ve~ skupaj

njive 0 0 0 41 30 0 0 0 71sadovnjaki 0 0 46 70 0 0 0 0 116travniki 1.129 7.100 7.787 12.399 4.724 3.138 0 0 36.277pa{niki 298 136 475 1.146 244 0 0 0 2.299zara{~anje 0 0 0 46 178 0 0 0 224gozdovi 7.116 26.939 39.624 34.210 44.278 43.727 22.383 812 219.089pozidano 2.421 1.498 1.810 1.923 624 302 0 0 8.578nerodovitno 621 27 423 0 0 0 0 0 1.071vode 1.597 409 269 0 0 0 0 0 2.275skupaj 13.182 36.109 50.434 49.835 50.078 47.167 22.383 812 270.000


Determinacijski koeficient lahko izra~unamo {e druga~e: najprej izra~unamo hi2, nato pa ga deli-mo s {tevilom enot (vsoto vseh frekvenc) in s {tevilom vrstic (stolpcev), zmanj{anim za {tevilo 1 (Ble-jec 1976). Kvadratni koren iz dobljene vrednosti (determinacijskega koeficienta) je korelacijski koeficient.Kontingen~ni korelacijski koeficient ima torej vrednosti med 0 in 1, izra~una pa se na temelju frekvencpo celicah kontingen~ne preglednice. V pokrajini koeficienti le redko doseèjo vrednosti 0 in 1.

Pri vsaki kontingen~ni preglednici lahko izra~unamo hi2, s pomo~jo katerega ugotovimo le verjet-nost povezave, nato pa iz njega izra~unamo korelacijski in determinacijski koeficient, ki pa è poka-èta stopnjo povezanosti. V na{em primeru (preglednica 2) je hi2 60029,89. Korelacijski koeficientje 0,1782, determinacijski pa 0,03176, tako da si lahko le dobre 3 % razlik v razmestitvi zemlji{kih kate-gorij razlagamo z razlikami v nadmorski vi{ini. Pri kontingen~nih preglednicah z velikim {tevilom enot(celic) je pomembno, da dobljeni korelacijski koeficient testiramo, ali je statisti~no pomemben ali ne.Najustreznej{i je t-test, ki ga izra~unamo po naslednji ena~bi:

t = (r · (n – 2)1/2) : ((1 – r2)1/2) = 0,178 · (270000 – 2)1/2 : (1 – 0,1782)1/2 = 93,9922Kriti~na vrednost za tako veliko populacijo ob 99 % zaupanju je 2,576 (Blejec 1976), kar pomeni,

da je povezanost statisti~no zna~ilna. Mejna vrednost korelacijskega razmerja, da je statisti~no zna-~ilno, je za omenjeni primer 0,004999. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

Primerjala sem rabo tal z ekspozicijami, nakloni in nadmorskimi vi{inami. Tovrstne rezultate je tre-ba gledati v kriti~ni lu~i, saj raba tal ni nujno vzro~no-posledi~no povezana z naravnimi prvinami. V av-tarki~nem samooskrbnem kmetijstvu so bile njive sestavni del vsakega kme~kega gospodarstva, neglede na primernost naravnega okolja. V predelih s te`jimi naravnimi razmerami so izmed slabim mo`-nosti izbrali najmanj slabo.

2.4.2 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA

Kmetijstvo je tista dejavnost, ki je dala najve~ji pe~at na{i pokrajini, saj spreminja njeno podobo navelikih povr{inah. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva omogo~a {tevil~no ugotavljanje inten-zivnosti ~lovekovega delovanja in s tem posredno slike stopnje »kulturnosti« slovenskega povr{ja.

Z indeksom preobrazbe okolja, ki sem ga ra~unala po Lavra~evi ena~bi (Jer{i~, Ple{ko 1975), jemogo~e oceniti intenzivnost preobrazbe okolja glede na vloèno delo. Kmetijska dejavnost je poveza-na z uporabo mehanizacije in agrokemi~nih sredstev, tako lahko prek zemlji{kih kategorij in vloène-ga dela posredno sklepamo na preobrazbo pokrajine zaradi kmetijstva. Preobrazbe ne moremo ena~itiz degradacijo, ki je splet razli~nih dejavnikov: poleg omenjene preobrazbe {e na primer nosilnosti narav-nega okolja, dinamike del v kmetijstvu, deleù gozdnih povr{in. Izhodi{~e obravnavane metode je nji-va oziroma vloèno delo na njivskih povr{inah, druge kategorije pa z njimi primerja. Posamezne vrsterabe tal oziroma zemlji{ke kategorije prevedemo na skupni imenovalec, v tem primeru so to orni ekvi-valenti (OE). Vrednosti ornih ekvivalentov za posamezne zemlji{ke kategorije kaè preglednica 3.

Preglednica 3: Vrednosti zemlji{kih kategorij, izraènih v ornih ekvivalentih (Radinja 1990; Slesser 1975).

zemlji{ka kategorija vrednost ornega ekvivalenta

njiva 1sadovnjak 1,2vinograd 2,5vrt 2,5travnik 0,4pa{nik 0,1gozd 0,15

28

Z naslednjo ena~bo izra~unamo indeks preobrazbe okolja:IP

= ({tevilo ornih ekvivalentov · 100) : (skupna povr{ina)Preglednica 3 je nastala v sedemdesetih letih, ko je obdelovanje zemlje zahtevalo bistveno manj

mehanizacije in agrokemi~nih sredstev kot danes. Zlasti je opazna nizka vrednost travnikov. Ko je ena~-ba nastala, so travnike kosili enkrat, kve~jemu dvakrat. Kmetijska mehanizacija je bila {ele na pohoduin poraba mineralnih gnojil je bila skromna. V moderni ̀ ivinoreji pa so travniki obdelani intenzivno. 4 ali5 ko{enj letno zahteva veliko koli~ino umetnih gnojil, nafte, raznovrstne mehanizacije in seveda ur ~lo-vekovega dela. Tako da se na temelju vlo`enega dela travni{ke povr{ine ne lo~ijo bistveno od njivskih.[e zlasti to velja za travnike z enoletno travo, ki bi jih lahko {teli med njive.

Teoreti~ne vrednosti ornih ekvivalentov se gibljejo med 10 in 250. Teoreti~no najvi{ja vrednost bibila, ~e bi celotno povr{ino pokrivali vinogradi. Najni`jo vrednost pa bi dobili pri izklju~no pa{ni{ki rabi.V slovenskih razmerah indeks 100 `e pomeni visoko preobrazbo.

29



3 PRVINE KULTURNE POKRAJINE

Najpomembnej{e naravne in dru`bene prvine kulturne pokrajine sem opredelila z vidika oblikova-nja kulturne pokrajine.

3.1 NARAVNE PRVINE

3.1.1 RELIEFNE PRVINE

Relief pomeni navpi~no oblikovanost zemeljskega povr{ja in je »… najpomembnej{a naravna sesta-vina ve~ine slovenskih pokrajin…« (Perko 1992). Zaradi razgibanosti ima relief s svojimi prvinami pomem-ben vpliv na oblikovanje kulturne pokrajine. Daje najosnovnej{o podobo pokrajini oziroma dolo~a morfolo{kitip pokrajine na primer gri~evja, hribovja, ravnine, je nelo~ljivo povezan z ostalimi naravnimi prvinamiter daje temeljne smernice oblikovanju dru`benih prvin. Relief oziroma nekatere njegove prvine so ime-li pomembno vlogo pri izoblikovanju poljske razdelitve, mo~no vplivajo na primer na rabo tal, razpore-ditev in zgradbo naselij in potek poti. Izraz se uporablja tudi za ozna~evanje pokrajinskih neenakostiv razgibanosti povr{ja. Temeljne prvine reliefa so nadmorska vi{ina, naklon in ekspozicija (Perko 1992).Glede na nastanek in morfologijo lo~imo razli~ne tipe reliefa. Je najbolj neodvisen pokrajinski dejavnikin se skoraj ne spreminja oziroma zelo po~asi.

Nadmorska vi{ina neposredno ali posredno vpliva na {tevilne naravne in dru`bene sestavine pokra-jine, predvsem na poselitev in kmetijstvo, saj so se zaradi nje izoblikovale razli~ne vi{inske meje. Za~loveka in njegovo `ivljenje sta predvsem pomembni dve vi{inski meji: zgornja gozdna meja in mejaposeljenosti. Prva pove, do katere vi{ine {e uspeva sklenjeni gozd oziroma do kam segajo ~lovekovigospodarski posegi. Druga se navezuje na vi{inske meje uspevanja razli~nih kultur. S poseganjem v po-

30

Slika 4: Na polo`nej{em povr{ju ob vodnih izvirih je ~lovek uredil planinske pa{nike, zni`al gozdnomejo in s tem oblikoval antropogeno gozdno mejo.

MA

RJA

N G

AR

BA

JS

31

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5M

AR

JAN

GA

RB

AJS

Slika 5: Re~ne doline so hrbtenica prometnega omre`ja v Sloveniji. Obenem z gospodarskimi inprebivalstvenimi tokovi so po njih prihajale nove ideje, ki so vna{ale spremembe v kulturno pokrajino.


32

0,0 do 1,9°

2,0 do 3,9°

4,0 do 5,9°

6,0 do 7,9°

8,0 do 9,9°

10,0 do 11,9°

12,0 do 15,9°

16,0 do 19,9°

20,0 do 24,9°

25,0 do 29,9°

30,0 do 34,9°

35,0 do 39,9°

40,0 do 44,9°

45,0 do 49,9°

50,0 do 89,9°

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0 100,0 %

Slika 6: Dele` povr{ine Slovenije po naklonskih razredih (Perko 1999).

0,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 %

0,0 do 1,9

2,0 do 5,9

6,0 do 11,9

12,0 do 19,9

20,0 do 29,9

30,0 do 44,9

45,0 do 89,9

Nakl

onsk

i razr

edi

Slika 7: Dele` naselij po naklonskih razredih (Perko 1992).

krajino lahko ~lovek spremeni naravne vi{inske meje. Kr~enje gozda za pa{nike je zgornjo gozdno mejoponekod zniàlo za 100 m (Gams 1960). V srednjem veku, v obdobju na~rtne kolonizacije, je poseli-tev in s tem kmetijska raba tal segla do skrajnih meja. V zadnjih desetletjih gre tok v obratni smeri.

Na nadmorske vi{ine se navezuje gostota naseljenosti in razporeditev naselij. Ve~ina prebivalstvaìvi v spodnjih vi{inskih pasovih in è tako redko poseljeni vi{ji predeli se izrazito praznijo. Z gostotonaseljenosti je povezana tudi razporeditev naselij glede na nadmorsko vi{ino.

Z nadmorsko vi{ino so povezani nakloni. V splo{nem velja, da z nara{~anjem nadmorske vi{inenara{~a tudi naklon. Najbolj strm del povr{ja Slovenije je alpski svet, nato dinarski, sredozemski in nazad-nje panonski svet. Nakloni so usmerjali ~lovekovo bivanje in delo v dolo~eni pokrajini. Z vidika kultur-nih pokrajin je pomembno dejstvo, da ima le slaba {estina povr{ja Slovenije naklon pod 2°, predvsemravnine, polja, dna kotlin in dna ve~jih dolin (Perko 1992). Naslednji pomembne mejnik je 12°. To je zgor-nja meja uporabe kmetijske mehanizacije. Vendar je meja za uporabo sodobnih strojev, ki omogo~ajovelikopotezno obdelovanje zemlje, è precej ni`je.

Naklon vpliva na gostoto poseljenosti in razporeditev naselij. Slika 7 kaè, da dele` naselij rase v na-klonskih razredih do 12° in potem pada, zato govorimo o inverzni razporeditvi naselij (Perko 1992). Podo-ben bi bil tudi prikaz razporeditve gostote prebivalstva. Obmo~ja z ve~jimi nakloni so najbolj ob~utljivaza vplive gospodarskih, dru`benih in socialnih gibanj, kar se kaè na {tevilnih podro~jih, na primer gosto-ti poseljenosti, starostni in izobrazbeni sestavi prebivalstva, opu{~anju kmetijstva in rabi tal.

Ekspozicija oziroma izpostavljenosti povr{ja pove, kam je glede na strani neba obrnjeno povr{je.Je pomembna naravna pokrajinska prvina, saj skupaj z nekaterimi drugimi prvinami dolo~a, koliko son~-ne energije sprejme dolo~en del povr{ja in vpliva na {tevilne naravne procese, pomembna pa je za pose-litev in razli~ne ~lovekove dejavnosti v prostoru. Pomen ekspozicij se zlasti pove~a v predelih z vi{jimnaklonom, tam rase izrazitost ekspozicij in njen vpliv na druge pokrajinske sestavine. Najbolj strme soseverozahodne lege in nato severne. Najmanj{i povpre~ni naklon pa imajo jugovzhodne in vzhodnelege. Ekspozicije med drugim vplivajo na rabo tal, na razporeditev naseljih ter {tevilo prebivalcev in gosto-to prebivalstva (Perko 1998a). V reliefno razgibani Sloveniji, kjer so v preteklosti kmetijske kulture inljudje segli do skrajnih meja uspevanja in naselitve, je ekspozicija velikega pomena. V hribovitem ingorskem svetu so kme~ki domovi in kmetijska zemlji{~a predvsem na prisojnih legah, to je ju`nih, jugovz-hodnih in jugozahodnih. V osojnih legah je ostal gozd. Tudi planinski pa{niki so se naslonili na prisoj-ne police. Podobna slika je v gri~evnatih pokrajinah panonskega in sredozemskega sveta. Na son~nihju`nih pobo~jih so vinogradi, na sen~nih severnih pa gozdovi.

Slovenija leì na stiku {tirih velikih reliefnih enot, kar se kaè v razgibanem povr{ju. Tektonski ingeomorfolo{ki procesi so v geolo{ki preteklosti izoblikovali pokrajino, ki jo sestavljajo raznovrstni ge-netski in morfolo{ki tipi reliefa. Med genetskimi tipi reliefa prevladujeta kra{ki in re~no-denudacij-ski, medtem ko so ledeni{ki, obalni in antropogeni relief omejeni na manj{a obmo~ja. K morfolo{kimtipom reliefa sodijo ravnine, gri~evja, hribovja in gorovja ter visoke in nizke planote (Natek 1993; Gabro-vec in Hrvatin 1998).

Na dolo~en tip povr{ja se navezuje naselitev ~loveka in njegove aktivnosti v prostoru. Na nepre-pustnih kamninah se je razvil re~no-denudacijski relief, ki ga delimo na destrukcijski in akumulacijskirelief. Za prvega je zna~ilno prepletanje dolin in vmesnih slemen. Ve~je in {ir{e doline so bile è zgo-daj naseljene, saj so po njih tekle prometne poti (dolina Kokre), zato lahko re~emo, da doline ustvar-jajo temeljno poselitveno mreò v Sloveniji. Naselitev in kmetijstvo so se umaknili na rob poplavnegaobmo~ja na prisojno stran. Akumulacijski re~no-denudacijski relief se pojavlja na ravninah, v kotlinahter na dnu {ir{ih dolin in kra{kih polj. Obmo~ja z akumulacijskim reliefom so najgosteje naseljena. Tukajso najbolj{e kmetijske povr{ine, saj leìjo na ravnini z ugodnimi pedolo{kimi in hidrolo{kimi zna~ilnost-mi. To je edini del Slovenije, kjer poljedelske povr{ine zavzemajo ve~je razse`nosti. Naselja in gospo-darske dejavnosti so se umaknili poplavnim obmo~jem na rob doline ali na vi{je (starej{e terase) in naspodnje dele vr{ajev. Gozd se je ohranil v vla`nih ilovnatih predelih, nizi dreves sledijo vodotokom, posa-mezna drevesa ~lenijo prete`no raven prostor, v celoti pa so z gozdom pokrite konglomeratne terase,

33



zlasti najstarej{e, ki jih je è zajelo zakrasevanje. @e od za~etkov industrializacije se tukaj prepletajointeresi {tevilnih uporabnikov prostora: na primer naselitve, industrije, prometa, kmetijstva. Zato je tonajbolj obremenjen del povr{ja, nekdaj prevladujo~a dejavnost, kmetijstvo, pa se mora umikati pred-vsem naseljem, industriji in prometu. Prodne kotline s podtalnico so tudi najpomembnej{i vir pitne vode,{e pomembnej{e so zato, ker oskrbujejo najve~ja slovenska mesta (Gabrovec, Hrvatin 1998).

Ledeni{ki relief je – kot pove è samo ime – posledica delovanja ledenikov. Ta obmo~ja so redkoposeljena, predvsem zato, ker so omejena na gorski svet. Na polo`nih prisojnih pobo~jih in izravnavahmorenskega gradiva so nastali planinski pa{niki. Ni`je v dolinah, ki so jih ledeniki preoblikovali v {irokedoline z uravnanim dnom, so na morenskem gradivu nastali grbinasti travniki, na dvignjenih pobo~nihdelih pa sklenjeni gozdovi. Na prisojnih robovih so zrasle hi{e, obi~ajno v razpotegnjenem nizu (Radov-na). Za poselitev in kmetijstvo je to obmo~je manj primerno, zaradi velike pestrosti in razgibanosti paje pomembno za preìvljanje prostega ~asa. Prenekatere planine so se spremenile v naselja po~itni{kihhi{ic, kotlina Bohinjskega jezera je pomemben dopustni{ki, visokogorje pa je priljubljen pohodni{ki cilj.

Kra{ki relief je zna~ilen predvsem za dinarski in alpski svet, kjer je zaradi prepustnosti kamnin malopovr{inske vode. Zlasti alpski kras je zaradi velikih nadmorskih vi{in in strmin redko poseljen in zatotudi gospodarsko manj izkori{~en. Igra pa pomembno vlogo za rekreacijo, kar se kaè v izgradnji pla-ninskih ko~, spreminjanju plan{arskih hi{ v po~itni{ke hi{e, smu~i{~ih in podobno. Temeljna zna~ilnostdinarskega krasa so drobne kra{ke oblike. Veliko kmetijske zemlje so pridobili s ~i{~enjem kamenja inzlaganjem v vrta~e, terase in suhe zidove. Na razgibanem in valovitem povr{ju prevladujejo travne povr-{ine z gozdnimi zaplatami, na dnu dolin in vrta~ pa majhne njive. Kra{ke planote so najbolj gozdnatepokrajine v Sloveniji, poselitev je omejena le na redka naselja, ve~inoma gru~asta na izravnavah sle-men in na obrobju dolin naselij. Kmetijske povr{ine, predvsem travniki in pa{niki, se pojavljajo v kr~e-vinah sredi gozdov, dostikrat v obliki celkov. Poti so obi~ajno nastale v suhih dolinah in na slemenih.Obse`nej{e kmetijske povr{ine so nastale v kra{kih poljih, ki so jih vode uravnale. Na poplavnih obmo~-

34

Slika 8: Prodne ravnine so zaradi mnogih porabnikov prostora najbolj obremenjene pokrajinev Sloveniji.

MA

RJA

N G

AR

BA

JS

jih kra{kih polj so travnate povr{ine, v rahlo dvignjenem delu polja in intenzivnej{i travniki, prav takona vr{ajih. Naselja so nastala obi~ajno na robu polj in vedno zunaj poplavnega obmo~ja ali ob cesti.Cesta je pomemben dejavnik na velikih kra{kih poljih, zato prevladujejo obcestne vasi z domovi v dvehvrstah in z zemlji{ko delitvijo na proge.

3.1.2 PODNEBNE PRVINE

Za podnebje so v na{ih krajih pomembni naslednji dejavniki: zmerna zemljepisna {irina, relativnabliìna Atlantika in prehodnost med Sredozemljem ter evrazijsko celino. V drobnem pa je podnebje odvi-sno predvsem od vi{inske raz~lenjenosti povr{ja. Pomembna je razlika med dnom dolin, kotlin in kra{-kih kotanj, kjer je pogost temperaturni obrat, ter toplim in hribskim pasom. Z vidika kulturnih pokrajinso zna~ilne podnebne prvine padavine, temperature in son~no obsevanje.

Zemljepisna lega in razgibanosti povr{ja se izraàta v veliki razlikah v prostorski, ~asovni in koli-~inski razporeditvi letnih padavin. Njihova koli~ina se zmanj{uje z oddaljenostjo od morja. V zahodnihin jugozahodnih delih dràve (Julijske Alpe in robovi visokih dinarskih planot) pade najve~ padavin, naj-manj (manj kot 900 mm na leto) v krajih ob meji z Madàrsko (Gams 1983). Poleg skupne koli~ine jepomembno tudi {tevilo dni s padavinami in razporeditev prek leta. Slednje je pomembno predvsem zarastje in kmetijstvo. Rastline potrebujejo vodo le v vegetacijskem obdobju, to je od aprila do konca sep-

35


Slika 9: Voda je vir ìvljenja. Re~no omre`je,talna voda in izviri pitne vode so dali temeljnipe~at poselitveni sliki Slovenije, koli~ina inrazporeditev padavin pa sta usmerjali kmetijskopridelavo, vplivali na dinamiko del ter soustvar-jali arhitekturno podobo deèle.

Slika 10: S kozolcem je kmet re{il vpra{anjesu{enja sena in ìta v snopih, kar je v dobronamo~eni Sloveniji mo~no olaj{alo pridobivanjekrme za zimo. Zaradi poàrno-varnostnihrazlogov so ga v dobi razsvetljenstva prestaviliiz naselja na polje.

MIM

I U

RB

AN

C

STA

NE

KLE

ME

NC


tembra. Zato koli~ina v vzhodnem delu Slovenije zado{~a za uspevanje ìt, vinske trte in ostalih kul-tur, saj padavine padejo predvsem poleti, v ~asu rasti, ob jesenskih opravilih pa je suho. Slaba stranpoletnih padavin je, da padejo predvsem kot plohe in nevihte, te pa pogosto spremljata to~a in mo~anveter. Kraji v bliìni morja dobijo najve~ padavin jeseni (Zupan~i~ 1998), kar v Vipavski dolini in Gori{-kih brdih oteùje trgatev.

Zra~ne temperature so odvisne od ve~ dejavnikov: zemljepisne {irine, oddaljenosti od morja, nad-morske vi{ine, izoblikovanosti, naklona in ekspozicije povr{ja, rastja, pa tudi od toplotnih zna~ilnosti talin stopnje urbaniziranosti. Za Slovenijo je zna~ilen velik dnevni in letni temperaturni razpon. Poveza-nost te podnebne prvine z oblikovanjem kulturne pokrajine v Sloveniji se v najve~ji meri kaè ob pod-nebnih mejah poselitve ter kmetijski rabi tal. Najvi{ja naselja v Sloveniji segajo domnevno do gornjemeje uspevanja ìt. Planinsko pa{ni{tvo se je naslonilo na zgornjo gozdno mejo, ki se je oblikovala nareliefnih in podnebnih razmer. Za uspevanje rastlin in gozda so pomembne {e maksimalne in minimal-ne temperature ter s slednjimi povezana slana: zadnja spomladanska in prva jesenska, kar vpliva naizbor kultur in na ~asovno razporeditev del. Temperature dolo~ajo izbor kultur, ki so pri nas na meji uspe-vanja, na primer oljka, smokva in vinska trta (Cegnar 1998).

Son~no obsevanje pove, koliko kvaziglobalnega sevanja prejme dolo~eno obmo~je. V reliefno raz-gibani Sloveniji se son~no obsevanje spreminja na kratke razdalje. Razlike med prisojnimi in osojnimipobo~ji so ve~je kot med obmo~ji, ki spadajo v razli~ne podnebne tipe. Na istem podnebnem obmo~-ju najbolj son~na pobo~ja prejmejo namre~ {estkrat ve~ son~ne energije od najbolj osen~enih (Gabro-vec 1996). Trajanje son~nega obsevanja in njegova energija, ki pride do tal, sta pomembna za pridelavohrane in za naselitev. Kot naravna sestavine pokrajine pa nedvomno neposredno in posredno prispe-va k njeni podobi in razpoznavnosti.

V Sloveniji prevladuje zmerno toplo vla`no podnebje, razen v visokogorju in vzdol` obale. Najto-plej{i del je obalni pas, pri ~emer je pomembno, da v pasu do nadmorske vi{ine 250 do 300 m {e uspe-va oljka (Ogrin 1996). Najhladnej{i pa je gorski svet Julijskih Alp, Karavank, Kamni{ko-Savinjskih Alp,Pohorja, Trnovskega gozda in Sne`nika, ki imajo gorsko podnebje. S temperaturami v gorskem svetuje povezana drevesna meja, ki je lo~nica ~lovekovega bivanja. Ve~ji del Slovenije pa ima razli~ne pod-tipe celinskega podnebja, kjer zaradi vi{inske raz~lenjenosti povr{ja nadmorska vi{ina odigra pomembnovlogo. Lo~imo tri poglavitne vi{inske pasove: dna dolin, ravnin, kotlin in kra{kih kotanj, topli (termalni)pas in hribski pas (Gams 1972). Najni`je dele dolin in kotlin prizadene temperaturni obrat, kar med drugimpomeni, da so pogostej{e zmrzali: zadnje spomladanske so kasneje in prve jesenske prej, kar vplivana izbor ob~utljivih kultur. Klimatsko ugoden je topli pas nad dnom kotlin z vi{jimi srednjimi tempera-turami, manj{imi nihanji in manj megle, na kar vpliva tudi bolj{a prevetrenost. V sredozemskem in panon-skem delu Slovenije v tem pasu uspeva vinska trta in tudi sicer je ugoden za naselitev, kar kaè poselitvenaslika. V dana{njem ~asu je {e posebej priljubljen topli pas v bliìni ve~jih mest, ki se zato hitro urbani-zira. V vinogradni{kih krajih pa se nekdanji domovi spreminjajo v po~itni{ke hi{e. Stoletja nazaj je v tempasu tudi v alpskem svetu uspevala vinska trta, kar kaèjo imena naselij, na primer Gori~ane in Gori-~e. V slednjem zasledimo celo ledinsko ime Vingrad (Urbanc 1996). Hribski pas, kjer so zaradi vi{jenadmorske vi{ine podnebne razmere ostrej{e, je predvsem ̀ ivinorejsko obmo~je. V preteklosti so goji-li tudi poljske kulture, zlasti krompir, koruzo in proso, danes pa so vse povr{ine ve~inoma namenjeneprehrani ̀ ivine. Kmetijska poselitev je razmeroma gosta, a vedno bolj omejena na prisoje (Gams 1972).

Z izrazom mikroklima ozna~ujemo podnebje zelo majhnega ko{~ka zemeljskega povr{ja in plastiozra~ja neposredno nad njim. Zna~ilnosti mikroklime so posebnosti v razporeditvi temperatur, mo~i vetrovin izdatnosti evapotranspiracije, ki se odraàjo v kmetijski rabi tal, zna~ilnostih naselij in legi promet-nic. Pri kmetijski rabi tal mikroklimatske razmere vplivajo na krajevno razporeditev in uspevanje kultur-nih rastlin. Na rast posameznih rastlin lahko ti dejavniki v povezavi z reliefom (uveljavljajo se zlastiprisojnost/osojnost, privetrnost/zavetrnost) delujejo pospe{evalno ali zaviralno. Primer prilagoditve mikro-klimatskim razmeram je razporeditev vinogradov nad dnom dolin in kotlin (Gams 1972). Mikroklimat-ske zna~ilnosti naselij se najpogosteje kaèjo v legi naselij in posameznih hi{ ter njihovi konstrukcijski

36

zasnovi. Lego naselij na Krasu dolo~a predvsem zavetrna lega pred burjo, smeri vetrov pa dolo~ajotudi lego posamezne hi{e znotraj naselja. O padavinskih zna~ilnostih veliko pove ̀ e prevladujo~a obli-ka streh objektov v naselju.

3.1.3 HIDROLO[KE PRVINE

Za hidrolo{ko sliko Slovenije sta pomembna predvsem dva dejavnika: koli~ina padavin in preple-tanje prepustnih in neprepustnih kamnin. Na prvih se je razvila gosta mreà povr{inskih tokov, na sled-njih pa so bogate zaloge podtalne vode. Pitna voda je temeljna zahteva za naselitev, zato so {tevilnanaselja nastala ob potokih in rekah ali pa v bliìni studencev oziroma izvirov. ê teh ni bilo, je moralabiti na voljo talna voda. V prodnih kotlinah in dolinah, kjer je najve~ podtalnice, je nastalo gospodarskoin poselitveno jedro dràve, seveda v povezavi z ostalimi pokrajinskimi sestavinami. Naselja so se ved-no umaknila na rob poplavnega obmo~ja, prav tako tudi poljedelske povr{ine. Najni`je re~ne terase,ki so ob~asno poplavljene, so neposeljene in pora{~ene s travniki. Na krasu so naselja pogosto nasta-la na stiku z neprepustnimi kamninami, kjer je voda pri{la ponovno na dan. Na pitno vodo so se nave-zale tudi planine v Alpah, saj brez nje planinsko pa{ni{tvo ni bilo mogo~e.

Ob rekah in potokih so v preteklosti nastali prvi obrtni in industrijski obrati. Vodna sila je pritegnilaljudi k naselitvi dolo~enega obmo~ja. Podobno vlogo kot reke imajo tudi najve~ja naravna jezera. Oko-lica Blejskega, Bohinjskega in Cerkni{kega jezera je bila zgodaj poseljena. Ledeni{ka jezera v Alpahte vloge niso imela, zato pa danes pripomorejo k razmahu pohodni{kega turizma in s tem k gradnji pla-ninskih ko~, tovornih ì~nic ipd.

Slovenija ima malo morja, vendar je na kratki obalni ~rti nastal svojevrsten tip kulturne pokrajine:gosto zazidana stara mesta z italijansko govore~imi naseljenci, nova turisti~na naselja, kmetijske po-vr{ine, ki se umikajo novim dejavnostim, in ostanki preteklih gospodarskih oblik – soline. Mineralizira-ne in termalne vode v severovzhodni Sloveniji in Kr{ki kotlini so povzro~ile nastanek term, ki so prineslenove mo`nosti zaposlitve. Izgradnja velikih kompleksov in ureditev parkovnih povr{in je precej spre-menila podobo naselij. Obenem vplivajo tudi na zaposlitveno sestavo prebivalstva in gospodarstvo ins tem posredno na podobo kulturne pokrajine.

3.1.4 PEDOLO[KE PRVINE

Tako kot druge naravne prvine v Sloveniji tudi prsti odlikuje velika pestrost, saj se menjajo è nakratke razdalje. Prsti se tesno navezujejo na ostale naravne prvine pokrajine, predvsem na kamninskopodlago, podnebje, povr{je, vodo, rastlinstvo in ̀ ivalstvo, obenem pa tudi na ~lovekove aktivnosti. Prstivplivajo na razvoj rastlinskih zdru`b in so pomembne za rabo tal. Na kamni{~u (litosolu) kulturne rast-line ne morejo uspevati in zato je pogozdovanje zamudno in dokaj neuspe{no. Na drugi strani pa soevtri~ne rjave prsti rodovitne in primerne za rast razli~nih kultur. V ravninah so na njih polja, na gri~ev-jih sredozemskega in panonskega sveta vinogradi in sadovnjaki, v osrednji Sloveniji pa jih zlasti zara-di naklona in podnebnih razmer prera{~ajo gozdovi. V severovzhodni Sloveniji in Koprskem primorjuso na prisojnih pobo~jih ljudje napravili kulturne terase, da bi za{~itili prst pred erozijo in si olaj{ali delo.Z intenzivnim obdelovanjem oziroma globokim oranjem so jo preoblikovali in nastala je rigolana prstali rigosol. Na njej gojijo predvsem vinsko trto in sadno drevje. Prav tako je ~lovek z obdelovanjem izbolj-{al lastnosti distri~nih rjavih prsti. Z agrotehni~nimi ukrepi se da izbolj{ati sprane rjave prsti, ki so nanajstarej{ih terasah v Ljubljanski kotlini, sicer pa so na njih travniki in pa{niki. V Beli krajini so z delo-vanjem ~loveka na spranih prsteh nastali steljniki, ki prekinjajo niz travnikov in njiv (Lovren~ak 1998).

Pogosti prsti v Sloveniji sta rjava pokarbonatna prst in rendzina na karbonatnih kamninah v alpskemin dinarskem svetu. Zaradi slab{ih lastnosti je njiv malo, na polo`nej{ih so travniki, na strmej{ih goz-dovi. Kjer je plast prepereline debelej{a, to je na polo`nej{ih pobo~jih kra{kih polj in v vrta~ah, so obde-lane. Rendzini podoben je ranker, ki nastaja na nekarbonatnih kamninah (Pohorje, silikatni nanosi Mure,

37



ponekod v Posavskem hribovju). Dele` gozda je {e ve~ji. Posebna prst v Sloveniji je terra rossa ali jero-vica v sredozemskem svetu, ki pokriva ve~je povr{ine med Dutovljami in Komnom na Krasu, pomemb-na pa je za gojenje vinske trte.

V dobro namo~eni Sloveniji je nastalo ve~ tipov hidromorfnih prsti. Na nanosih proda in drobnozr-natih usedlin vzdol` rek in potokov je nastala obre~na prst. Ob vodi na njej rasejo vrbe in topoli, malostran so travniki, njive in tudi naselja so se umaknila na rob zunaj dosega poplav. Psevdoglej nastajana laporju in fli{u ter na pleistocenskih terasah iz nekarbonatnih usedlin v severovzhodni Sloveniji inKoprskem primorju, kjer voda zastaja zaradi slabe prepustnosti. Ker je prst vla`na, je na njej te`ko gojitikulturne rastline, zato jo prera{~ajo vlagoljubne rastline. Oglejene prsti so raz{irjene zlasti ob rekah Ledavi,[~avnici, Pesnici in Dravinji ter na Ljubljanskem barju (Stepan~i~ 1984). Med hidromorfne prsti spada-jo tudi {otne prsti na Ljubljanskem barju in {otne prsti visokih barij na Pokljuki, Jelovici in Pohorju. Pre-ra{~ajo jih mo~virne trave in druge vlagoljubne rastline, {otni mahovi in mestoma ru{je (Stepan~i~ 1984).

3.1.5 VEGETACIJSKE PRVINE

Prehodna lega Slovenije je vplivala na pestrost njenega rastlinstva, ki pa se manj{a zaradi ~love-kovih posegov (Zupan~i~ 1996). Po ledenih dobah je skoraj vse ozemlje Slovenije prekril gozd, na dana{-njo sliko rastlinstva pa je odlo~ilno vplival ~lovek. V legah, ugodnih za poselitev in pa{ni{tvo, je s~asomaizkr~il gozd in spremenil njegovo sestavo. Od druge polovice 20. stoletja se zaradi spremenjenega na~i-na gospodarjenja gozd ponovno vra~a na nekdanja rasti{~a in zdaj pora{~a ve~ kot polovico povr{jaSlovenije, kar je za kulturno pokrajino veliko. Tak{en razvoj se vidi v zara{~anju Krasa in nekaterih opu{-~enih naselitvenih obmo~ij (Ko~evsko). Gozd postopoma prodira tudi na opu{~ene vi{inske pa{nike.

Kljub oglarjenju in mnogovrstni rabi lesa bukev ostaja glavna drevesna vrsta. Skr~ile pa so se povr-{ine nekaterih vrst hrastov in belega gabra, zlasti zato, ker rasejo na obmo~jih, ugodnih za naselitev.

38

Slika 11: Na Krasu se je razvila posebna prst terra rosa, na kateri rase trta refo{k, ki daje znamenitovino teran.

MIM

I U

RB

AN

C

Zaradi ~lovekovih potreb so se raz{irile nove drevesne vrste, kot je na primer severnoameri{ka robini-ja na toplih sredozemskih in panonskih obmo~jih. Nekatere vrste so zaradi pretiranega izkori{~anja (tisa,veliki jesen, gorski brest), uni~enja primernih rasti{~ (obre`ne vrbe, veliki jesen) ali bolezni (pravi kostanj,gorski brest) postale redke (Marin~ek 1987). Predvsem zaradi gozdnatosti in precej{njega deleà trav-nikov in pa{nikov rastlinska slika kaè ohranjenost prvotne podobe.

Starim poljedelskim kulturam v Sloveniji, kot so p{enica, r`, je~men, oves, proso, hmelj in sirek, sose v novem veku pridruìli ajda, krompir, koruza, fiòl, bu~e in son~nice. Ajda, ki so jo za~eli gojiti v 15. sto-letju in je ugodno vplivala na razvoj ~ebelarstva, je po drugi svetovni vojni za~ela postopoma izginjati,kar velja tudi za proso. Koruza in krompir sta v Sloveniji splo{no raz{irjena od 19. stoletja. Z gotovost-jo lahko trdimo, da sta poleg vinske trte to posevka, ki sta najbolj vplivala na podobo slovenske pokra-jine in na prehrambene navade Slovencev. Poleg je~mena in ovsa je krompir nezahteven glede toplote.Te kulturne rastline so zaradi ugodnih reliefnih, vodnih in talnih razmer omogo~ile naselitev ~loveka v vzhod-nih Karavankah do vi{ine 1300 m. Koruza za zrnje in siliranje je po drugi svetovni vojni najbolj pogostposevek (okoli 40 % njiv), krompir pa je na tretjem mestu za p{enico, ki je bila do druge svetovne voj-ne najbolj raz{irjena polj{~ina. Pomembna kulturna rastlina, zlasti za panonsko in sredozemsko gri~ev-je, je vinska trta, ki so jo v na{e kraje prinesli Rimljani. Njena zgornja meja uspevanja je med 400 in500 m, na primorski strani skoraj do 600 m.

Stare kulture zamenjujejo nove in razmerja med njimi se spreminjajo, na kar vplivajo gospodarski,politi~ni ter tr`ni tokovi, prehrambene navade in kulturna obla~enja. Tako se je v zadnjih desetletjih v se-verovzhodni Sloveniji raz{irila sladkorna pesa, lan je skoraj popolnoma izginil, oljko pa v obmorski Slo-veniji znova pospe{ujejo. Na splo{no je zna~ilno zmanj{evanje povr{in z ìtom oziroma njihovo gojenjev najugodnej{ih delih Sloveniji. V hribovitih predelih nekdanje njive prera{~ajo travniki, kar je poveza-no s specializacijo kmetijstva v ìvinorejo, razvojem trgovskih poti, ki omogo~ajo redno oskrbo s hra-no, in zmanj{evanjem deleà kme~kega prebivalstva, kar zahteva racionalizacijo v kmetijstvu.

39


Slika 12: Hmelj, ki so ga omenjali è srednjeve{ki urbarji, se je mo~no raz{iril v drugi polovici19. stoletja obenem z razvojem pivovarske industrije in spremenil podobo Savinjske doline.

MIM

I U

RB

AN

C


3.1.6 NARAVNE PRVINE KOT OMEJITVENI DEJAVNIKPRI OBLIKOVANJU KULTURNIH POKRAJIN

Prepletanje posameznih naravnih prvin lahko bistveno pove~a ali zmanj{a primernost povr{ja zanaselitev in gospodarjenje ~loveka in s tem vpliva na oblikovanje kulturne pokrajine.

Nadmorska vi{ina je eden od temeljnih omejitvenih dejavnikov. Na prehodu v novo tiso~letje stav vi{inskih pasovih med 200 in 400 m `iveli dve tretjini slovenskega prebivalstva. V vi{inskih pasovihnad 600 m se dele` in gostota naselij hitro zmanj{ujeta. Nad to vi{ino so obi~ajno le {e redke hribov-ske in gorske kmetije. Usmerjene so predvsem v gozdarstvo, saj je dele` gozda najve~ji v vi{inskih paso-vih med 1100 in 1300 m.

[e pomembnej{i omejitveni dejavnik je naklon zemlji{~. Okrog 50% slovenskega povr{ja ima naklonve~ji od 12°, strojna obdelava kmetijskih zemlji{~ pa je mo`na pribli`no do 12°. Z ve~anjem naklonase pove~uje dele` gozda. Gostota naselij do 12° nara{~a, nato pa do 30° postopoma upada. Kjer pre-vladujejo ve~ji nakloni, je {tevilo naselij zanemarljivo. Leta 1991 je bilo v naklonskem razredu med 0 in2° 188 ljudi na km2, med 2 in 6° 165, v razredu med 6 in 12° pa 119. Pri vi{jih naklonih gostota prebi-valstva hitro upada (Perko 1992).

V povpre~ju so v Sloveniji najbolj strme severozahodne, severne in severovzhodne lege, ki prej-mejo hkrati najmanj son~nega obsevanja. Severozahodne lege so povpre~no tudi najvi{je. Dele` goz-da se manj{a od severnih proti ju`nim legam. Gostota naselij se od severnih proti ju`nim legam ve~a.Leta 1991 je v severnih, severovzhodnih in severozahodnih legah ̀ ivela komaj petina slovenskega pre-bivalstva. Gostota prebivalstva je najvi{ja na jugozahodnih legah, najni`ja pa na severovzhodnih legah.Do leta 1991 je razmerje naraslo na 3 proti 1. V gri~evnatih, hribovskih in gorskih pokrajinah Sloveni-

40

Slika 13: Temperaturni obrat in z njim povezana megla sta pogosta pojava v dnu dolin in ravninv mirnih in jasnih no~eh. Pobo~ja nad njim pa se `e kopajo v soncu.

ALE

[ S

MR

EK

AR

je v prisojnih legah prevladujejo obdelovalne povr{ine, v osojnih pa gozd. Severne, severozahodne inseverovzhodne lege skupaj predstavljajo tretjino slovenskega povr{ja (Perko 1993).

Pribli`no {tiri desetine Slovenije so kra{ke. Na teh obmo~jih je velika teàva pomanjkanje povr{in-ske vode, drobna raz~lenjenost povr{ja s {tevilnimi vrta~ami pa oteùje sodobno strojno obdelavo kme-tijskih zemlji{~.

Vpliv podnebja je neposreden ali posreden. V povezavi z ostalimi naravnogeografskimi dejavnikioblikuje dolo~en na~in ìvljenja, ki sooblikuje pokrajino. Skozi zgodovino se je moral ~lovek nepresta-no prilagajati, kar se dobro vidi v zgradbi naselij. Prvine kaèjo tesen odnos do pokrajine in naravnihrazmer: izbor lokacije, postavitev objektov, zasnova naselja, izbor gradbenega materiala, klimatskimrazmeram prilagojena konstrukcija. Zlasti lega naselja kaè veliko navezanost na naravne razmere ozi-roma dejavnike, ki varujejo prebivalce pred naravnimi nev{e~nostmi – burjo, poplavami, zemeljskimiplazovi, ali pa mu nudijo posebne prednosti – za{~ito, bliìno razli~nih povr{in za kmetovanje, vodnivir. Zasnova naselij je odvisna od vetra, oson~enosti (ekspozicije) in iz tega izhajajo~ih temperaturnihrazlik. Najbolj izrazita je ta prvina v predelih, kjer je velika vetrovnost (Primorska, Kras), kjer so se predvetrom in burjo zavarovali s kamnitimi zidovi, razporeditvijo oken, lego hi{e. V Prekmurju so se protivetru zavarovali tudi z drevjem.

Vpliv temperatur je posreden, razviden v povezavi z drugo prvino – najpogosteje reliefom. Nase-lja v dolini se zaradi pedolo{kih ali hidrolo{kih razlogov drìjo njenega roba, v~asih tudi zaradi podneb-nih, kar je povezano z lego v tako imenovanem toplem pasu. Med pomembnej{e temperaturne pojavespada temperaturni obrat ali inverzija. V notranjosti Slovenije je pogost v mirnih in jasnih no~eh. Pogo-sto ga spremlja {e megla.

Mikroklimatske razmere vplivajo na krajevno razporeditev in uspevanje kulturnih rastlin. Ti dejav-niki skupaj z reliefom (prisojnost/osojnost, privetrnost/zavetrnost) delujejo pospe{evalno ali zaviralno.Primer prilagoditve mikroklimatskim razmeram je razporeditev vinogradov nad dnom dolin in kotlin. Mikro-klimatske zna~ilnosti naselij se najpogosteje kaèjo v legi naselij in posameznih hi{ ter njihovi konstruk-

41


IMI U

RB

AN

C

Slika 14: Veter oziroma boj proti njemu stausmerjala ~lovekovo ìvljenje in delo na Krasuin v Vipavski dolini. Mo~ burje se kaè tudiv preoblikovanosti drevja.


42

Slika 15: V dobro namo~eni Sloveniji so se razvili raznoliki na~ini su{enja sena in `ita.

ALE

[ S

MR

EK

AR

Slika 16: Naselja so se izognila obmo~jem rednih poplav, ki so na kra{kih poljih dokaj predvidljive,mirne in dolgotrajne.

DA

RK

O O

GR

IN

cijski zasnovi. Podnebne prvine so pomembne za turizem, saj so zaradi dolo~enih zna~ilnosti nastalaturisti~na sredi{~a z dolo~eno ponudbo. Tako so se izoblikovali obmorski in gorski turisti~ni kraji ter obmo~-ja, deloma pa tudi zdravili{ki turizem, kjer {e posebej izstopajo nekatera manj{a klimatska zdravili{~a(Rakitna, Jezersko do druge svetovne vojne).

Vode in nev{e~nosti, povezane z njo, su{a, erozija in onesnaènje, so pomemben omejevalni dejav-nik. Zlasti poplave ogroàjo veliko zemlji{~. Obseg in posledice so se zaradi ~lovekovih posegov pove-~ali, saj so se zaradi izkr~enja gozda, obdelave tal in pozidave vodne razmere spremenile. ^lovek seje prilagodil na redne poplave, ki so pri~akovane glede na ~as in obseg, medtem ko katastrofalne popla-ve povzro~ijo veliko {kode. V obmorskem pasu se ob~asno pojavljajo kratkotrajne poplave ob najvi{jiplimi. Redne poplave in ~lovekovo ìvljenje z njimi je izoblikovalo zna~ilne poplavne pokrajine v niìn-skih predelih ob Muri in Dravi ter njunih pritokih, ob Savi od Kr{kega navzdol in ob Krki od Oto~ca navz-dol. Prav tako se je ~lovek prilagodil poplavam na kra{kih poljih, za katere je zna~ilno, da so mirnej{e,rednej{e in dolgotrajnej{e. Pokrajine z visoko talno vodo so prepredene s sistemom prekopov, hi{e sto-jijo na odcednem najvi{jem delu, na Ljubljanskem barju stojijo na lesenih pilotih in nimajo kleti. Tudinjive so se umaknile visoki vodi, take povr{ine prera{~ajo travniki in logi. Su{a ob~asno ogroà ve~i-no Slovenije. Pojavlja se predvsem zaradi izostanka padavin. Na posameznih manj{ih obmo~jih pa jelahko rezultat sou~inkovanja ve~ dejavnikov, kot so kamninska zgradba, izoblikovanost povr{ja ter debe-lina in sestava prsti. Zna~ilni primeri tako imenovane kamninske su{nosti so kra{ki svet s prevladujo-~im odtekanjem padavinske vode skozi plasti prepustnih kamnin ter dna ravnin in kotlin, ki sozapolnjena s prepustnimi pleistocenskimi nanosi. Marsikje su{o pospe{uje majhna vodna retencijskakapaciteta mladih in plitvih prsti. Ob hudi su{i lahko posamezni vodni tokovi skoraj ali popolnoma pre-sahnejo.

Zaradi velike raz~lenjenosti reliefa in precej{nje koli~ine padavin so v Sloveniji obse`na obmo~jaizpostavljena eroziji. Posebej mo~na utegne biti tam, kjer v ob~utljivo naravno ravnovesje z nepremi{-ljenim ravnanjem, na primer s pretiranim izsekavanjem gozda, poseè ~lovek. Na golih njivskih in vino-gradni{kih povr{inah se zaradi neustreznega na~ina obdelovanja lahko pove~a erozija prsti.

Prst je pomemben omejitveni dejavnik za razvoj kmetijstva in je tesno povezana z ostalimi narav-nogeografskimi dejavniki. Debelina prsti, kislost ali bazi~nost, mo`nost zadrèvanja vode so poleg naklo-na najpomembnej{i dejavnik, ki dolo~a kmetijsko rabo tal. Edino rjave prsti na produ in pesku ne postavljajonobenih omejitev, {e zlasti ker pokrivajo ravnine in doline, kjer je mo`no velikopotezno obdelovanje.Izbor kulturnih rastlin je {irok. Ostale prsti v Sloveniji nudijo omejeno izrabo, {e zlasti ker je kakovostprsti mnogokrat povezana z neugodnimi reliefnimi razmerami. Mlade in plitve rendzine na pobo~jih soprimerne edino za rast gozda in izjemoma tudi za travnike. Prsti na mehkih karbonatnih kamninah sonajprimernej{e za sadjarstvo in vinogradni{tvo, saj jih omejuje nagnjenost povr{ja. Kisle, opodzoljenein oglejene prsti nudijo sprejemljive rastne razmere edino gozdu in travnikom.

3.2 DRU@BENE PRVINE

Dru`bene prvine so posledica ~lovekovega delovanja v pokrajini in obenem kaèjo veliko poveza-nost z naravnimi prvinami. Ker kulturno pokrajino lo~ijo od naravne pokrajine, jih geografi dostikrat obrav-navajo kot edine prvine kulturne pokrajine. Tako tudi ameri{ki geograf Vogeler, ki pravi: »… Kulturnapokrajina je isto~asno vzrok in posledica dru`benih vrednot, dru`benih institucij in ~love{kega vede-nja …« (medmre`je 4).

Vendar dru`benih prvin ne moremo obravnavati lo~eno od naravnega okolja, saj v ve~ini primerovkaèjo tesno navezanost nanj. ê pogledamo razporeditev njivskih in gozdnih povr{in, je o~itno, da jenaravno okolje vplivalo na rabo tal. Dru`bene prvine so zelo kompleksen dejavnik, saj poleg poveza-nosti z naravnim okoljem odsevajo {e ~lovekovo delovanje, na katerega so vplivali {tevilni dejavniki:stopnja tehnolo{kega razvoja, gospodarska gibanja, administrativni in gospodarski ukrepi oblasti, men-taliteta ljudi, komunikacije, stiki in podobno.

43



3.2.1 GOSPODARSKE PRVINE

3.2.1.1 Raba tal

Raba tal je navezana na na~in ̀ ivljenja ~loveka in stopnjo tehnolo{kega razvoja. Kamenodobni ~lo-vek je bil ìvljenjsko navezan na svetle listnate gozdove, bogate s podrastjo in velikimi ìvalmi, s kate-rimi se je prehranjeval. Ustalitev naselitve in razvoj v poljedelca ter ìvinorejca pa pomeni za~etekpreobrazbe naravnega okolja v kulturno pokrajino. »…Podobo krajinam je vtisnil ~lovek med agrarno-zgo-dovinskim razvojem, ki je krojil naravni pla{~ rastlinstva glede na lastne potrebe in na osnovi pridob-ljenih izku{enj dal prednost taki ali druga~ni rabi tal …« (Stritar 1990). Vse do prihoda Slovanov insrednjeve{ke nem{ke kolonizacije je bil gozd prevladujo~, {ele gostej{a naseljenost je pove~ala obsegobdelovalnih povr{in.

Raba tal je pomembno vplivala na izoblikovanje pokrajinske podobe. »… Raba tal odraà zapletensoodnos med naravnimi, zgodovinskimi in dru`benogospodarskimi dejavniki. Med prvimi velja izdvo-jiti izoblikovanost povr{ja, ki se odraà v kameninski zgradbi, nadmorski vi{ini, nagibu in oson~enostipobo~ij. Med zgodovinskimi dejavniki jo opredeljujejo predvsem zna~ilnosti kolonizacije, gospodarskerazmere v preteklosti in z njimi tesno povezani zemlji{koposestni odnosi, ki ̀ e segajo na podro~je dru`-benoekonomskih razmer …« (Gabrovec, Kladnik 1997). V nasprotju z ostalimi prvinami kulturnepokrajine se dokaj hitro spreminja, saj je povezana z dru`benimi in gospodarskimi razmerami. Dana{-nji rabi tal v Sloveniji je dala pe~at predvsem razpr{ena, na~rtna industrializacija in vzporedna urbani-zacija, kar se je pokazalo v begu prebivalstva z deèle in urbanizaciji. Poleg teh procesov pa je v naravnougodnej{ih predelih pomembna zlasti specializacija in tr`na usmerjenost kmetijstva.

Shema je dokaj preprosta: njive in vinogradi so na najugodnej{ih tleh, gozdovi na najslab{ih tleh,travniki in pa{niki so povsod, kjer naravne razmere ne dopu{~ajo vinogradov oziroma sadovnjakov innjiv. Vendar je to le temeljna shema, ki je v drobnem zelo zapletena in se spreminja v skladu s trenut-

44

ideje, ideali, mi{ljenjepojmovni

nevidni

dejanske

stalne

vidne

dejansko

za~asno

vidno

vedenje

kulturne pokrajine

Slika 17: Oblikovanje kulturne pokrajine (medmre`je 4).

nimi tr`nimi in cenovnimi razmerami. Njive, ki se ve~inoma razprostirajo na prodnih in ilovnatih ravni-nah, se v bliìni mest umikajo drugim uporabnikom prostora. Tudi sicer so najbolj ogroèna kategori-ja, ki najhitreje izginja v naravno manj ugodnih predelih v gri~evju, kjer naklon ne omogo~a strojne obdelave.Na njihov ra~un se pove~ujejo travne povr{ine, {e zlasti zaradi usmeritve v ìvinorejo. Travniki v vi{jihnadmorskih vi{inah in senoèti se zara{~ajo z gozdom. Vinogradi so na prisojnih pobo~jih gri~evij v sre-dozemskem in panonskem svetu. Prav tako se po panonskih gri~evjih razprostirajo sadovnjaki, ki paso tudi v Ljubljanski in Celjski kotlini. Precej{en del sadovnjakov je kme~kih, kar pomeni, da so ekstenziv-ni, z redkimi drevesi starih visokih sort. Pa{niki so predvsem v visokogorju nad gozdno mejo in v sredo-zemskem svetu. Alpska gorovja in hribovja ter dinarske planote pa so v glavnem pora{~ene z gozdom.

3.2.1.2 Poljska razdelitev

Poljska razdelitev je ena izmed najzna~ilnej{ih prvin agrarne pokrajine in je odraz prilagoditve ~lo-veka pokrajini. Je rezultat sou~inkovanja nekaterih pomembnih dejavnikov kmetijske pokrajine: kolo-nizacije, zgodovinskega razvoja kmetijstva, tipov naselij ter kme~kih domov in pridelovalne usmerjenosti.Poljska razdelitev ozna~uje zna~ilne oblike v razdelitvi njiv in vmesnih travnikov. »… Zakaj le razdeli-tev njiv in z njimi pome{anih travnikov korenini v starih agrarnih sistemih, je z njimi genetsko poveza-na ter nam pojasnjuje dosedanji gospodarski in socialni ustroj na{e vasi …« (Ile{i~ 1950). [ir{i pojempa je zemlji{ka razdelitev, ki zajema razdelitev vseh povr{in, tudi gozdov in pa{nikov, ki je »… bolj nestal-na in podvrèna vsakokratnim spremembam ter tako ne pu{~a tako usodnih sledov v oblikovanju kul-turnega pejsaà …« (Gabrijel~i~ 1985).

45


Slika 18: Poljska delitev je povezana z obdelovalnimi tehnikami. Uporaba èleznega pluga, ki se jev Evropi razmahnila od 11. stoletja dalje, je tedanje {iroke grudaste njive preoblikovala v ozke indolge, saj so se tako izognili prepogostemu obra~anju te`kega pluga.

JUR

IJ S

EN

EG

A^

NIK


Temeljno delo poljske razdelitve je Tipi poljske razdelitve na Slovenskem (Ile{i~ 1950). Tipi poljskerazdelitve si sledijo po hipoteti~nem razvojnem redu, ~eprav Ile{i~ ugotavlja, da so isto~asno na krat-kih razdaljah in v podobnih razmerah nastajali razli~ni tipi. Verjetno je bila ekonomska razvitost prise-ljencev in dostopna tehnologija odlo~ilna pri oblikovanju poljske razdelitve. Prometno odprta dolinskain kotlinska obmo~ja, zlasti pa tista na kriì{~ih poti in v bliìni mest, so doìvljala hitrej{e in intenziv-nej{e spremembe agrarnih sistemov in tehnologij skozi vsa pretekla obdobja. Na drugi strani pa so sena odmaknjenih obmo~jih zakoreninili prvobitni ali le malo spremenjeni na~ini poljske obdelave. Pa {eznotraj teh predelov je pri{lo do diferenciacije na temelju krajevnih podnebnih in reliefnih razmer.

Polja v grudah (blokih) so vezana na razgiban relief in tla slab{e kakovost, na zaselke in gru~a-ste vasi v hribovju ter na obrobju dolin. Verjetno so odraz primitivnej{ega, starej{ega na~ina oranja ozi-roma obdelovanja zemlje z ralom, ~eprav so lahko nastala tudi kasneje, kar nam kaèjo drugotne grude,ki so nastale z delitvijo celkov. Zemlji{ka posest je mo~no pome{ana, deleì posamezne kmetije so pre-cej enakomerno razmetani po vsem zemlji{~u, vendar brez sistema, parcele so najrazli~nej{ih oblik insmeri. Polje je odprto, torej njiva meji na njivo, razen ~e relief tega ne dovoljuje. Sledovi skupne posesti,tako imenovane gmajne, so {e ohranjeni v pa{nikih in gozdovih. Na ravnih tleh grude preidejo v pra-vilnej{e oblike prehodnih kategorij od grud k delcem ali v grudaste delce. Tudi grudasti delci seveèjo na staro naselitveno plast. [e vedno je posest vsake kmetije razmetana v ve~ deleìh. Ve~jihneobdelanih kompleksov ni, polje je odprto, vse njive, ki so pove~ini podolgovate in potekajo do nekemere vzporedno v istih smereh, niso dostopne po svoji poljski poti. Ohranili so se ostanki nekdanje va{-ke skupnosti. Poljske skupine so manj{e in se mo~no prepletajo med seboj, prav tako meje med njiminiso izrazite. Udele`ba v posameznih kompleksih ni enakomerna in dosledna. Velikost in oblika njiv sena kratke razdalje spreminja. Druge prehodne oblike med grudami in delci so bli`je delcem. Deli-tev je pravilnej{a in se navezuje ne le na reliefne zna~ilnosti, pa~ pa tudi na tehnolo{ki razvoj. Poljav pravih delcih so vezana na ravninski svet. Va{ko polje je razdeljeno na ve~ poljskih skupin razli~-nih oblik in velikosti. Vsaka skupina je razkosana na med seboj vzporedne njive razli~nih dolìn, v~a-sih do 20 krat dalj{ih kot {irokih. Smer njiv se spreminja od skupine do skupine in polje je odprto. Tadelitev ponekje prehaja v kombinacijo sklenjenih prog in pravilnih delcev, ki nastopa pri ravninskih,navadno obcestnih ali dolgih vaseh, postavljenih nad jeò re~ne terase ali pa vzdol` mokrotnih in poplav-nih obmo~ij ob ravninskih vodah. Pribli`no tretjina obdelovalne zemlje je v sklenjenih progah, proge nisonikdar {ir{e kot 30 m, obi~ajno {e precej o`je, poleg tega tudi ni poti, ki bi vodila od vsake kmetije napolje.

Pri razdelitvi na sklenjene proge vsakemu kme~kemu gospodarstvu pripada ena sama {iroka indolga sklenjena zemlji{ka proga polja, obi~ajno od 50 do 100 m {iroka in lahko ve~ kilometrov dolga,ki se vle~e od kmetije prek travnikov in polj do bli`njega gozda, skupnega pa{nika ali do meje va{ke-ga zemlji{~a. Naselje, obi~ajno veliko in dolgo, je postavljeno v vrsto pre~no na strogo vzporedne pro-ge, na rob obdelovalnega zemlji{~a. Pokrajina ima videz obse`nega, odprtega polja.

Celek imenujemo kmetijo z zemlji{~em v enem kosu okrog doma. Zemlji{~e je {iroko in kratko, nji-ve so grudaste, le redko bolj pravilne in podolgovate. Pravi, samotni ali zaprti se pojavljajo ve~inomale v goratem, posebno v alpskem svetu. Obi~ajno so to velike kmetije, razporejene po son~nih policahvisoko nad gorskimi dolinami, v~asih v ve~ etaàh, ali pa se posest vle~e iz dna doline v {iroki progiv goro, dom obi~ajno stoji na prisojnem delu, na polici ali terasi. V~asih lahko obsega kmetija celotnostransko ali celo glavno dolino. Med seboj so lo~eni s {ir{imi ali o`jimi kompleksi gozda. Razloèni alipoldoprti celki so tam, kjer se drug drugemu mo~no pribliàjo ali pa se celo docela strnejo, posest paje {e vedno v enem kosu. Polje in travnik sta le rahlo lo~ena od sosedovega z majhnim kosom redke-ga gozda. Namesto samotnih kmetij se pojavijo zaselki in razloèna naselja. Pri odprtih celkih se poljeene kmetije drì sosedovega, parcelacija je nepravilna, njive se me{ajo s travniki in pa{niki. Domoviso postavljeni v strnjenem naselju, zaselku ali vasi, ~e je celkov ve~. Raz{irjenost celkov ne sovpadas samotnimi kmetijami, saj jih najdemo tudi pri razloènih naseljih, in zaselkih, ponekod so è razpad-li v grude. Marsikje se pri drugotnih grudah in razloènih naseljih drugotne grude tako mo~no me{ajo

46

s {e nerazkosanimi celki, da je treba o njihovi raz{irjenosti govoriti skupaj. Vse oblike celkov so najboljpogoste v mo~no razgibanem svetu, prave samotne kmetije celo v izrazito goratih krajih. V ravninahnajdemo samo osamljene primere.

3.2.1.3 Industrializacija

Predmet pri~ujo~e knjige so podeèlske kulturne pokrajine, vendar je industrializacijo treba ome-niti, saj je povzro~ila tudi socialnoekonomsko in prostorsko preobrazbo podeèlja. Poleg tega je za sebojpotegnila razvoj ostalih panog: energetike, prometa, trgovine, ki so tudi spremenile kmetijstvo. Razvojindustrije je skoraj popolnoma uni~il manufakture in kme~ko obrt, razvoj ̀ eleznice pa tovorni{tvo. S temso bili kmetje ob dodatni zasluèk, kar je v drugi polovici 19. stoletja povzro~ilo depopulacijo podeè-lja zaradi zaposlovanja podeèlskega prebivalstva v mestih in izseljevanja v zahodno Evropo in Sever-no Ameriko.

Prostorski u~inki industrijskega razvoja se kaèjo zlasti v rasti mest in nastajanju novih industrij-skih ter rudarskih naselbin, ki so se {irile na nekdanje podeèlje. Kulturne pokrajine v neposredni bli-ìni so se hitro spreminjale, saj sta mesto in njegov gospodarski razvoj vplivala na preobrazbotradicionalnega kmetijstva in gozdarstva. Razvoj industrije je v kmetijstvo vnesel nove tehnike in meha-nizacijo, kar je omogo~alo intenzivno obdelavo zemlje. Izbor posevkov se je prilagodil potrebam mesta.Ugoden gospodarski razvoj je pozitivno vplival na prebivalstveno podobo. Odve~na kme~ka delovnasila se je zaposlila v industriji, kar je pomenilo, da pritisk na zemljo ni bil tako mo~an in ni pri{lo do pre-tirane razdrobljenosti posesti. Pod vplivom mesta in mestnega na~ina ìvljenja se spreminjajo misel-nost in navade podeèlskega prebivalstva, ki se vse manj razlikuje od mestnega.

Po drugi svetovni vojni, ko je bila industrija edina pot in jamstvo za gospodarski in dru`beni napre-dek, je nastal sloj polkmetov, ki je izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj podeèlske kulturne pokra-jine. Kmet, ki je sicer delal v bli`nji tovarni, je imel dodatni dohodek od kmetije in je z obdelovanjemvzdrèval kulturno pokrajino. Obenem je iz mesta prinesel nove ideje, na~in ìvljenja in svoj zasluèk.Pri tem je treba izpostaviti vlogo policentri~nega razvoja industrije in razmah avtomobilizma. V prvemobdobju sta omogo~ala vsakodnevno vo`njo v slu`bo, ki je bila v bliìni, v zadnjem ~asu pa to omogo-~a ljudem, da se lahko preselijo iz mesta na podeèlje. S tem je podeèlje dobivalo vse bolj mestnopodobo. Zlasti okolica velikih mest je ̀ e skoraj popolnoma izgubila kme~ko podobo. V nekdanjih kme~-kih naseljih so danes kme~ki domovi v manj{ini in tudi nova kme~ka hi{a se v ni~emer ve~ ne razliku-je od mestne.

3.2.2 PREBIVALSTVENE PRVINE

Prebivalstvo je zagotovo najpomembnej{a dru`bena prvina kulturne pokrajine, saj se najhitreje spre-minja in ima veliko mo~ spreminjanja pokrajine. Od za~etka razvoja ~love{ke dru`be, ko se je ~lovekpredvsem prilagajal in podrejal naravnim danostim oziroma omejitvam, se je njegova vloga v preobli-kovanju pokrajine neprestano ve~ala. Na dana{nji stopnji razvoja je aktivni preoblikovalec pokrajine,na katero pa je {e vedno navezan, saj mu nudi ìvljenjsko okolje in prostor za gospodarske in drugedejavnosti. »… Zna~ilnosti prebivalstva so torej rezultat najrazli~nej{ih naravnih in dru`benih dogajanjv pokrajini, po drugi strani pa pokrajina odseva mnoge zna~ilnosti prebivalstva …« (Perko 1998e). ̂ lo-vek je (bil) tisti, ki je naravno pokrajino preoblikoval v kulturno, vzdrèval in je obenem tisti, ki kulturnopokrajino (tudi) uni~uje, ~e izgubo tradicionalnih prvin razumemo kot propad kulturne pokrajine. Ven-dar je to preozko gledanje na problematiko, {e zlasti ~e kulturno pokrajino razumemo kot spreminjajo-~o celoto, v okviru katere ~lovek uresni~uje svoje gospodarske, bivanjske in druge zahteve.

Z vidika kulturnih pokrajin so pomembni zlasti prostorska razporeditev, gostota in gibanje {tevilaprebivalcev. Sredi 19. stoletja je {tevilo prebivalcev prekora~ilo 1 milijon, popis leta 1991 je zabeleìlnekaj manj kot 2 milijona ljudi. V 134 letih se je {tevilo pove~alo za manj kot 900.000 ljudi (Perko 1998d).

47



Po~asno nara{~anje gre v prvi vrsti na ra~un negativnega selitvenega prirastka. To je bilo obdobje inten-zivnih selitev zaradi gospodarskih vzrokov: agrarne prenaseljenosti, razkrajanja ustaljenih agrarnih odno-sov, po~asne industrializacije, katerim so se po drugi svetovni vojni pridruìli {e politi~ni. Prebivalstvenorast sta dodatno prizadeli obe svetovni vojni in {ele v {estdesetih letih je zaznati ve~je nara{~anje {te-vila ljudi, predvsem zaradi doseljevanja ljudi iz drugih republik nekdanje skupne dràve. Obenem z na-ra{~anjem pa so se za~eli tudi prebivalstveni premiki k gospodarskim sredi{~em.

Na skoraj polovici slovenskega ozemlja {tevilo prebivalcev po letu 1961 upada (Perko 1998d). Toso obmo~ja alpskega in kra{kega sveta, vi{jih predelov alpskih hribovij ter obmejni predeli. Ta obmo~-ja se nadaljujejo v obmo~ja s {ibko depopulacijo, ki obsegajo zlasti ni`je predele razgibanega sveta inobmo~ja nad dnom velikih dolin. Na desetini slovenskega ozemlja se je {tevilo rahlo dvigovalo, in sicerv bliìni velikih sredi{~. Na 15 % povr{ja pa se je {tevilo neprestano ve~alo. To so obmo~ja v ravnin-skem svetu, vzdol` prometnic, v bliìni velikih sredi{~ in na obali. V tem delu je prebivalstveno jedroSlovenije in kulturna pokrajina je podvrèna hitremu spreminjanju zaradi potreb {tevilnih dejavnosti, kiso se tu osredoto~ile.

48

Slika 19: Kme~ko prebivalstvo hribovitih in odro~nih predelov je ve~inoma ostarelo. S kmetijstvomse ukvarja zaradi tradicionalne navezanosti na zemljo in tako {e vzdrùje kulturno pokrajino. Mladiljudje – tudi ~e so ostali na podeèlju – te navezanosti ne ~utijo ve~. Poleg tega jim izobrazbaomogo~a druga~no zaposlitev, ki pa zaradi evropskega delovnega ~asa in modernej{ega na~inaìvljenja ne dopu{~a popoldanskega obdelovanja zemlje.

STA

NE

KLE

ME

NC

Gostota prebivalstva ve~inoma sovpada z demografskimi obmo~ji. Tista z mo~nim zgo{~evanjemprebivalstva so obenem tudi najgosteje naseljena in obratno. Tako se je prebivalstveno jedro Sloveni-je v zadnjih 100 letih iz gri~evnatega panonskega in sredozemskega sveta premaknilo v doline in rav-nine. [e posebej je ta proces izrazit v zadnjih desetletjih, ko se je naselitev zgostila v pasu do 400 m,tako da so v njem leta 1991 ̀ ivele {tiri petine vsega prebivalstva, vi{je predele pa je v celoti zajela depo-pulacija.

Za nadaljnjo usodo podeèlskih kulturnih pokrajin je pomembna tudi starostna sestava, ki kaè napotencialno (ne)vitalnost prebivalstva. »… Prikazuje zgodovinski razvoj prebivalstva, saj kaè preteklost,odseva sedanjost in nakazuje bodo~i razvoj prebivalstva …« (Perko 1998d). Na splo{no velja za Slo-venijo, da se njeno prebivalstvo stara. Slika razporeditve po posameznih predelih je podobna demo-grafskih tipom. Obmo~ja z depopulacijo in redko poseljenostjo imajo vi{ji indeks staranja, ki kaè razmerjemed deleèma starej{ega (nad 65 let) in mlaj{ega (do 20 let) prebivalstva. Za Slovenijo je bil za leto 1991indeks staranja 53, pri idealnem demografskem razvoju naj bi bil okrog 40 (Perko 1998d). Indeks sta-ranja nad 80 pa kaè na pri~akovano zmanj{anje {tevila prebivalcev v prihodnosti. Posledice depopu-lacije in visokega deleà starej{ih se kaèjo v opu{~anju kmetijstva in zara{~anju kulturne pokrajine.

3.2.3 NASELBINSKE PRVINE

Naselje je »… skupina stanovanjskih stavb s pripadajo~im funkcionalnim zemlji{~em in s sprem-ljajo~imi objekti, pomeni v gospodarskem in v~asih tudi v administrativnem pogledu temeljno naselbin-sko oziroma urbanisti~no enoto…« (Leksikon Cankarjeve zalo`be Geografija 1977). Veliki splo{ni leksikon(1998) pa pravi, da je naselje »… vsaka oblika trajne ~love{ke naselbine …«. Naselja in njihova zgrad-ba razkrivajo raznolikost vplivov in povezav med naravo in ~lovekom. Vpliv naravnih razmer je o~iten,saj razporeditev in njihova zgradba odraàta prilagojenost naravnim razmeram. V preteklosti so bilenaravne omejitve nepremagljiva ovira. Naravno okolje je vplivalo na razporeditev in razvoj naselij nadveh ravneh, in sicer neposredno na lego in zasnovo ter na gradbeni material (Drozg 1992).

^lovek je poselil dana{nji podeèlski prostor na temelju njegove primernosti za kmetijsko rabo inga razmejil oziroma organiziral za kmetovanje. Za~etni poselitveni vzorec je bil odraz prvotne organi-ziranosti odprtih poljskih kompleksov. Obseg plodne zemlje je dolo~al velikost naselja. Va{ko ozemljeje obsegalo samo tisti del pokrajine, ki je bil pri tedanji tehni~ni stopnji razvoja dostopen. Kasneje jes tehnolo{kim razvojem in novimi agrotehni~nimi metodami pri{lo do druga~ne organiziranosti pode-èlskega prostora. Pove~ane potrebe po hrani so vodile v kolonizacijo naravno manj primernih obmo-~ij. Tako so se za~ela med stara naselja vrivati nova, ki so v obdobju nem{ke kolonizacije dobila videzorganiziranosti. Uvajanje novih kultur iz Amerike in novih obdelovalnih na~inov je omogo~alo ve~je hek-tarske donose in s tem bolj{e mo`nosti za preìvetje ve~jega {tevila ljudi. Tako se je na eni strani pove-~al dele` agrarnega in na drugi strani tudi neagrarnega prebivalstva, ki se je ukvarjalo z obrtjo ali drugimidejavnostmi. Nove dejavnosti v naselju pa so pomenile spremembe v organiziranosti domov in spre-membe v zemlji{ki razdelitvi.

Poglavitne zna~ilnosti naselij oziroma lastnosti, na temelju katerih naselja razlikujemo, so lega, obli-ka in velikost. Pomemben dejavnik za nastanek podeèlskega naselja je neposredna bliìna plodne-ga zemlji{~a, primernega za obdelovanje. Na drugi strani pa je bilo naselje locirano tako, da je ~im manjposegalo na plodno zemljo. Zato je pogosto nastalo na meji med dvema kulturama, recimo njivami intravniki, na robu terase ali na tleh slab{e kakovosti. Lega naselij se je naslonila na reliefne, podnebnein vodne razmere. V ravninah so nastala na terasah, na vrhu jeè, na robu ravnine. V dolinah in ravni-nah so se izognila poplavnemu svetu. Na kra{kih poljih so se naslonila na rob, do koder povodenj nive~ segala. Na pobo~jih so upo{tevali naklon, oson~enost in stabilnost zemlji{~a. Pomen prisojne legeje nara{~al obenem z nadmorsko vi{ino. V krajih z mo~nim vetrom so iskali zavetrno lego. Izjemnegapomena za nastanek naselij je mo`nost oskrbe z vodo. Zato so naselja pogosto nastajala pri rekah inpotokih, vendar zunaj obsega poplav, in ob izvirih. Naselja sredi polja ali ravnine so povezana z vod-

49



nim virom: kalom ali mlakuò. Na krasu, kjer povr{inske vode ni bilo in so jo ali zbirali v kapnicah alivozili od dale~, je bila obdelovalna zemlja odlo~ilnej{ega pomena.

Velikost naselja je povezana z mo`nostmi, ki jih neko obmo~je nudi. V preteklosti je bila to zlastikoli~ina in kakovost obdelovalne zemlje, danes so pomembni druga~ni dejavniki: mo`nost zaposlitve,{olanja, prometna dostopnost. Na splo{no so naselja na ravninah in v dolinah ve~ja kot v hribovitemsvetu, ~eprav zadnji trendi kaèjo, da so najbolj priljubljena obmo~ja za naselitev gri~evnata obrobjadolin in kotlin. Podobno velja tudi za obliko oziroma tloris naselja. Na odprtem ravnem prostoru je tlo-ris pravilnej{i in sledi temeljni ideji. Z razgibanostjo povr{ja po tudi naselja dobivajo vse bolj pestro obliko.

Za podobo kulturne pokrajine je pomembna tudi vpetost naselja v okolje ali njegovo izstopanje. Izsto-pajo~a (dominantna) naselja so vidna è od dale~, saj so na vrhu slemena ali vzpetine, druga se vidi-jo samo od blizu. Skrita naselja ne izstopajo, saj so v ozkih dolinah, v gozdu, na ravnini ali razloènapo pobo~ju ali slemenih. Med obema omenjenima skupinama so zaznavno neizrazita naselja, ki ne izsto-pajo, so pa prilagojena oblikam povr{ja (Drozg 1992).

3.2.3.1 Tipi podeèlskih naselij

Pojem podeèlskega naselja ̀ e dolgo ne obsega zgolj naselja kme~kega prebivalstva, saj se je funk-cionalna in fiziognomska preobrazba za~ela è ob koncu srednjega veka z nastankom kajàrjev. @etakrat je bil dele` nekme~kega prebivalstva precej{en. Prav tako so takrat za~ela nastajati naselja, kiso imela le rahle vezi s kmetijstvom: glaùte, lovske hi{e, gradovi, samostani, pristave in kasneje rudar-ska in turisti~na naselja, bivali{~a plan{arjev, planinske ko~e, po~itni{ki domovi.

Samotne kmetije so predvsem v hribovitem svetu v ve~jih nadmorskih vi{inah in v vzhodni Slo-veniji tudi v polo`nej{em gri~evju. Zaselki so nastali tam, kjer je bilo è nekaj ve~ naselitvenega pro-stora, vendar {e vedno ne dovolj za strnjeno naselje. Zato se pojavljajo zlasti na razgibanem povr{ju.V~asih je to manj{i del naselja, ki pa je prostorsko lo~en od jedra. Lahko so nastali z delitvijo samot-ne kmetije. V gri~evnatih, zlasti panonskih pokrajinah, so nastala razloèna naselja, za katere je zna-~ilna razprostranjenost kme~kih domov na ve~jem obmo~ju. Med hi{ami so kmetijska zemlji{~a.

Strnjena naselja so najbolj raz{irjena oblika naselij pri nas. Lo~imo obcestna, ki so predvsem naravninah, in gru~asta v hribovitih pokrajinah. Najve~je obmo~je obcestnih naselij je Murska ravan, naj-demo pa jih tudi po drugih ravninah (Savinjska ravan, Kranjsko-Sor{ko polje). Vsa so nastala kot posle-dica na~rtnega kr~enja gozda in razdelitve na delce.

Zgoraj omenjena podoba je zgolj »idealizirana slika s pridihom nostalgije«. Tako kot celotno pode-èlje so tudi naselja v zadnjih desetletjih doìvela temeljite spremembe: funkcijske in morfolo{ke. Zla-sti v bliìni gospodarskih sredi{~ so postala prebivali{~a nekme~kega prebivalstva. S tem se je spremenilnjihov tloris in oblika hi{, naselja se urbanizirajo. Nekdanje ravnote`je v razmestitvi hi{ se je poru{ilo:hi{e silijo ven iz zgo{~enega poselitvenega jedra, tako da so se nekje naselja med seboj zlila. Zlastito velja za rasto~a naselja, medtem ko naselja v obmo~jih praznjenja ohranjajo nekdanji videz.

3.2.3.2 Tipi hi{ in gospodarskih poslopij

Tipi hi{ in gradbeni materiali v veliki meri odraàjo krajevne naravne zna~ilnosti posameznih delovSlovenije. Ljudska arhitektura odseva geografske, kulturno-zgodovinske, upravne, socialno ekonomskein gospodarske zna~ilnosti dolo~enega obmo~ja (Fister 1993). [e posebej tesno je navezana na pod-nebne in vegetacijske razmere ter na kulturnozgodovinske zna~ilnosti. Zato je kme~ka hi{a pomemb-na prvina kulturne pokrajine. Temeljna tipologija izhaja iz naravnogeografskih enot. Alpska hi{a se pojavljav goratem in hribovitem alpskem svetu s prevladujo~im iglastim gozdom. Deli se na gorenjsko, bov{-ko, {kofjelo{ko-cerkljansko in koro{ko hi{o. Primorska hi{a se navezuje na submediteransko podneb-je in kamnito povr{je. Deli se na tri podtipe: kra{ki, istrski in severnoprimorski. Panonska hi{a se delina pomursko in belokranjsko. Osrednjeslovenska hi{a je nastala z me{anjem prej omenjenih tipov

50

na obmo~jih z zmernocelinskim podnebjem. Vzhodnoosrednjeslovenska hi{a ima nekatere lastnostipanonske, zahodnoosrednjeslovenska se pribliùje alpski, notranjska pa ima zna~ilnosti primorske.

Kme~ka hi{a je poleg prebivalstva tista prvina, ki doìvlja najhitrej{e in najbolj temeljite spremem-be. Zgoraj omenjeni tipi so zgolj izjema, idealizirana predstava in nosilec identitete posameznih pokra-jin. »… @al so bili strokovni in politi~ni cilji gradnje druge polovice 20. stoletja zapisani v ~im ve~jemuniformiranju stavb ali v ~im bolj poudarjenem posnemanju tujih vzorov – namesto da bi iskali lastnoidentiteto vzporedno z upo{tevanjem tujih vzorov in da bi tudi preprostemu ~loveku – prebivalcu omo-go~ili sodelovati v teh naporih …« (Fister 1993). Zna~ilni tipi kme~kega doma, ki so jih zamenjale takoimenovane tipske hi{e, za okolje pogosto popolnoma nezna~ilne, delavske hi{e samograditeljev, ki nima-jo odnosa do identitete prostora, in presti`ne vikend hi{e, so v nevarnosti, da bodo le {e del zgodovin-skega spomina.

Najpogostej{i tip hi{e je danes semiurbana hi{a (Drozg 1998a), ki ima korenine v mestu in ne odse-va povezave z naravnimi in kulturnimi prvinami pokrajine. Ima enotno podobo v vseh pokrajinah in serazlikuje glede na ~as nastanka. [ele v zadnjih letih se stanje na tem podro~ju rahlo izbolj{uje in novehi{e vsebujejo vsaj temeljne zna~ilnosti pokrajinske identitete.

Poleg teh poglavitnih stavb na podeèlju velja omeniti {e nekatere druge, ki dopolnjujejo stavbnopodobo pokrajine. V prvi vrsti so tu kozolci kot na~in prilagoditve na obilne padavine. Njihova oblikakaè ustvarjalno mo~ ljudi in njihovo povezanost z naravno pokrajino. So zna~ilen odraz dolo~ene dobein stopnje tehnolo{kega razvoja in zato v dana{njem ~asu ogroèni zaradi naprednej{ih na~inov su{e-nja krme. V vinorodnih obmo~jih zidanice, ki so bile postavljene iz prakti~nih vzgibov, ustvarjajo vtisrazloène poselitve. V zadnjem ~asu v ospredje vstopa njihova vloga po~itni{kih bivali{~. Za njih veljapodobno kot za stalne stanovanjske objekte, da so z izbiro lege, na~ina gradnje, uporabo materialovmarsikje poru{ili njihovo vpetost v pokrajino. Med arhitekturno dedi{~ino na podeèlju {tejemo tabor-

51


Slika 20: Znamenja ob poti in cerkve na vrhovih gri~ev so sestavni del podeèlske kulturne pokrajinev Sloveniji.

MAT

EJ

GA

BR

OV

EC


ske cerkve, gradove, dvorce, samostane in cerkve. Njihova skupna zna~ilnost je izpostavljena lega inve~inoma, kar velja {e zlasti za posvetne zgradbe, neu~inkovito in neustrezno upravljanje z njimi. Medposebnosti slovenske pokrajine, zlasti na Gorenjskem in [tajerskem, bi lahko {teli znamenja ob potehin cestah. Presenetljiva je njihova neenakomerna razporedite. Poleg ̀ e omenjenih delov jih redkeje naj-demo {e Dolenjskem in v Beli krajini, medtem ko jih v Primorju, Brdih in v Prekmurju skoraj ni zasledi-ti (Zadnikar 1991). Polpretekla dedi{~ina socializma se kaè v velikih gospodarskih poslopjih nekdanjihdru`benih posestev v ravninah in dolinah. Nastala so z na~rtnimi ukrepi v kmetijstvu, zaradi lastni{kihsprememb v zadnjem desetletju pa mnoga prepu{~ena propadu. V zadnjo skupino stavb na podeè-lju {tejemo industrijske objekte iz obdobja razpr{ene industrializacije Slovenije, med katere bi lahko uvr-stili tudi èlezni{ke postaje in bencinske ~rpalke.

3.2.4 KOMUNIKACIJSKE PRVINE

3.2.4.1 Prometne poti

Vloga prometnih poti za oblikovanje kulturne pokrajine je dvojna: neposredna in posredna. Na mikro-nivoju je vloga poti v kulturni pokrajini neposredna, saj zna~ilno oblikujejo pokrajino in ustvarjajo redv njej. Organizacija ne samo podeèlske ampak tudi mestne pokrajine se za~ne z nastankom poti, kiso seveda prilagojene dejavnosti, kateri so sluìle. Za razvoj in pomen prometnega omre`ja pa je polegrazgibanosti povr{ja pomembna tudi stopnja gospodarskega oziroma tehnolo{kega razvoja. Celostnogledano pa so poti vez z zunanjim svetom, sti~ne to~ke, ki omogo~ajo kulturna, politi~na, dru`bena ingospodarska prepletanja, ki so skozi stoletja ustvarila pestre slovenske kulturne pokrajine. V zadnjihdesetletjih je razvoj cestnega in ̀ elezni{kega omre`ja marsikje uni~il oziroma bistveno preoblikoval kul-turno pokrajino. Kljub temu da z modernimi gradbenimi principi lahko preseèjo naravne omejitvenedejavnike, pa prometnice najpogosteje nastajajo na naravno ugodnih povr{inah in zmanj{ujejo ̀ e takoskromne njivske povr{ine. Mreà va{kih poti deli va{ko zemlji{~e na posamezne sklope zemlji{~a. Nji-hov potek in gostota sta odvisni od izoblikovanosti terena ter seveda od zemlji{ke razdelitve. Nekate-ri tipi naselij so nelo~ljivo povezani s prometnico, ki dolo~a temeljno razporeditev hi{ in va{kega zemlji{~a.

O posrednem pomenu cest za oblikovanje kulturnih pokrajin lahko govorimo v povezavi z geopo-liti~nim poloàjem deèle. Slovenija je prehodna deèla na stiku {tirih geografskih enot. Zato ni naklju~-je, da so se tu sre~ale {tiri kulture, vsaka s svojimi zgodovinskimi, etnolo{kimi, jezikovnimi in verskimiposebnostmi. Narodne skupine, ki so prihajale v ta prostor, so prina{ale novosti: gospodarske, kultur-ne in politi~ne, ki so se odrazile v kulturni pokrajini. Vsaka je pustila svoj pe~at. Trgovske poti, ki so èv pradavnini vodile prek slovenskega ozemlja, so Slovenijo vklju~ile v kulturni in gospodarski prostorsrednje Evrope. V antiki so bile poti arterije, po katerih se je {irilo Rimsko cesarstvo in z njim pridobi-tve visoko razvite kulture tudi v na{e kraje. Stare rimske ceste so se v dobr{ni meri ohranile tudi v sred-nji vek in postale temelj za razvoj dana{njega cestnega omre`ja. Po rimskih cestah so prevaàli nori{koèlezo v Italijo, po njih je pri{la vinska trta v Slovenijo.

Naselitev Slovanov in razvoj fevdalizma je prinesel razvoj krajevnih cest, ki so vodile do novona-stajajo~ih podeèlskih in mestnih naselij. Po cestah so v na{e deèle prihajali kolonisti, ki so pustili traj-ni pe~at, {e danes viden v dedi{~ini poljske razdelitve. V poznem fevdalizmu so poti pripeljale novedejavnosti. Razvoj obrti in trgovine je omogo~il nastanek novih gospodarskih vej in bolj{e mo`nosti pre-ìvetja tudi podeèlskega prebivalstva.

Poti so bile v preteklosti pomemben lokacijski dejavnik za nastanek {tevilnih naselij. Najprej so topodeèlska naselja, ki niso ̀ ivela izklju~no od kmetijstva, ampak od neagrarnih dejavnosti, ki jih je omo-go~il razvoj cest. Stare furmanske vasi so zrasle v predèlezni{ki dobi, ljudje so se preìvljali s prevoz-ni{tvom in tovorjenjem. Okrog La{~ in Cerknice, kje je bilo sredi{~e za sol, so cele vasi ̀ ivele od tovorjenja(Melik 1963). Z razvojem ̀ eleznice so {tevilna naselja nazadovala, ljudje so se morali preusmeriti v novedejavnosti, mnogokrat pa je to pomenilo rev{~ino in ve~ji pritisk na zemljo, ki se je {e bolj drobila (Si-

52

tar 1999). Rasla pa so naselja ob ̀ elezni{ki progi, ki je mnogo pripomogla k razvoju industrije (Holz 1994).Smer prometnih poti se je spremenila, izoblikoval se je prometni kri` severozahod-jugovzhod in seve-rovzhod-jugozahod, ki je nanovo za~rtal prostorsko sliko Slovenije. Obmo~ja zunaj tega kri`a so naj-bolj izpostavljena depopulaciji in s tem razkrajanju kulturne pokrajine.

Pomen poti za dana{nji oziroma prihodnji razvoj kulturne pokrajine je treba osvetliti z dveh strani.V prvi vrsti so poti oziroma ceste poglavitna zahteva, da bodo ljudje ostajali na pode`elju in s svojimbivanjem in aktivnostmi ohranjali kulturno pokrajino. Pomanjkanje ustreznih komunikacij nezadr`no pome-ni gospodarsko nazadovanje in s tem razkroj kulturne pokrajine. Na drugi strani pa so prometnice tu-jek v pokrajini, sekajo enotno pokrajinsko podobo in vanjo vna{ajo nove dejavnosti. Prometnice so lahkoprostorsko zelo mote~e in pomenijo razvrednotenje kulturnopokrajinskih prvin.

53



4 OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE

Vsaka kulturna pokrajina je zgodovinski dokument, ki vsebuje zbirko sledi oziroma ostankov iz raz-li~nih ~asovnih obdobij. Tako imenovani zgodovinski razrez pokaè njihovo oblikovanje skozi razli~naobdobja zgodovinskega razvoja. Vsako obdobje jih je po svoje zaznamovalo in izoblikovalo in jim s temdalo svoj pe~at. V nekaterih predelih so bili mnogi ostanki uni~eni oziroma zbrisani, v nekaterih dru-gih pa so tako bogati, da povedo celotno zgodbo samo, ~e razvozlamo klju~ za razumevanje. Kultur-ne pokrajine zato lahko razumemo kot skupek kulturnih slojev, ali kot je zapisal Wagner »… ohranitevsledi materialnih ostankov ~lovekove volje in duha, en napis na drugem, pol nerazumljivo – z ob~ut-kom, da taki ostanki nudijo mo`nosti za razumevanje prostorskega in okoljskega vpliva na zgodovin-ske procese …« (Rugg 1985). Pestre kulturne pokrajine so se razvile pod vplivom narodnih skupnosti,{e bolj pa pod vplivom dolo~enih dru`benih skupin, ki so nepretrgoma ìvele na dolo~enem obmo~ju.Kulturna pokrajina ni rezultat enega samega procesa, pa~ pa dela ve~ generacij, ki so s svojim na~i-nom mi{ljenja in stopnjo tehnolo{kega razvoja preoblikovale naravno pokrajino (Uhlig 1956).

Pokrajina je ìva prvina, biofizi~na struktura, ki se tudi sama neprestano spreminja glede na raz-vojne spremembe posameznih pokrajinotvornih prvin. Ve~ina procesov v naravi poteka zelo po~asi inzato ima pokrajina z vidika ~loveka oziroma trajanja njegovega ìvljenja videz stalnosti. Spremembaene izmed prvin vpliva na vse ostale, kar se pokaè v spremenjeni pokrajinski podobi. Nekatere spre-membe so trajnej{e in pomembnej{e, druge skoraj ne povzro~ijo vidnih sledi.

Kulturna pokrajina nastaja predvsem v odvisnosti od naslednjih dejavnikov:• naravnih razmer kot temelja, ki usmerja rabo in v precej{ni meri tudi obliko njihove umestitve v pro-

stor,• zna~ilnosti dejavnosti, ki ima najve~jo pokrajinotvorno mo~,• na~ina, kako dolo~ena raba deluje (Ogrin 1997).

Zgodovina razvoja ~love{ke dru`be je pravzaprav tudi zgodovina sprememb, ki jih je ~lovek vna-{al v naravo (Gorjup 1977). S svojim delovanjem je preobrazil naravno pokrajino, in sicer v treh stop-njah tako imenovane antropogene preobrazbe. To so:• sprememba samo nekaterih delov narave kot odraz agrarne preobrazbe pejsaà,• izoblikovanje novih meja in drobljenje pokrajine kot posledica tehni~nih ukrepov in• vna{anje povsem novih prvin v pokrajino, ki spremeni svojo fiziognomijo in funkcionalno okolje. Ustvari

se antropogeno okolje (Gorjup 1977).In kateri zgodovinski procesi so izoblikovali kulturne pokrajine? Najla`je jih dolo~imo, ~e dru`bene

prvine kulturne pokrajine: rabo tal, zemlji{ko razdelitev, prebivalstvene zna~ilnosti, naselbinske zna~il-nost in poti, posku{amo umestiti v zgodovinski prostor. Tako se pokaèjo trije vodilni procesi oziromatemeljne razvojne stopnje, rezultat katerih je tudi dana{nja podoba slovenske pokrajine. Seveda so seti procesi, ki so s svojimi vplivi izoblikovali ali sooblikovali prvine dana{njih kulturnih pokrajin, odvijaliv dolo~enem ~asovnem zaporedju. ̂ e pokrajino razumemo kot ve~slojen sistem, la`je razumemo tudizgodovinske spremembe in vsakokratno prostorsko organizacijo pokrajine.

Pridobivanje in obdelovanje zemlje je ve~ stoletij potekalo z enim samim namenom, in sicer zara-di preìvetja oziroma samooskrbe. ^lovek je svoje na~ine obdelovanja zemlje prilagodil naravnim raz-meram, predvsem prsti in povr{ju. Najve~ji del ozemlja je pokrival gozd, sicer pa so ob prevladi ̀ ivinorejeobstajali ekstenzivni na~ini poljedelstva, ki so zajemali celo vrsto kultur. Celo na obrobju Alp so gojilivinsko trto, kar pa je do konca srednjega veka zamrlo (Blaznik 1970). Naslednja stopnja oblikovanjakulturnih pokrajin se je za~ela z razvojem prometa in industrije. Raz{iritev nekdanjih pe{poti v kolo-voze in kasneje izgradnja ̀ eleznice so pomenili pravo revolucijo v kmetijski proizvodnji. Blagovna menja-va je omogo~ila specializacijo in s tem pove~ano proizvodnjo. Razvoj industrijskih panog je pomenil naeni strani nastanek velikih proizvodnih objektov in na drugi strani nastanek in razvoj mest. Sodobenrazvoj kmetijstva pa je dal pe~at tretji in zadnji stopnji v razvoju kulturne pokrajine. Moderna meha-nizacija omogo~a velikopotezno obdelavo ravninskih predelov in pu{~a ob strani hribovite. Obenem s teh-

54

ni~nim razvojem potekajo tudi dru`benoekonomske spremembe, ki se odraàjo predvsem v praznje-nju odro~nej{ih in hribovitih predelov in zgo{~anju prebivalstva v mestnih in primestnih obmo~jih.

Dolgotrajni procesi, ki so skozi razli~na obdobja na{e zgodovine izoblikovali slovenske pokrajine,so se ~asovno prekrivali in zlivali. Tako lahko lo~imo 5 glavnih obdobij izoblikovanja kulturnih pokrajin:prazgodovinsko obdobje, naselitev Slovanov ter nem{ko srednjeve{ko kolonizacijo, fevdalizem, obdob-je ve~nacionalnih dràv in socializem. Med temi je treba zlasti poudariti pomembnost srednjeve{ke kolo-nizacije, saj je slovenska pokrajina takrat dobila svoje najosnovnej{e poteze, ki so se delno spremenjeneohranile v dana{nji ~as. Procesi spreminjanja v preteklosti so tekli bistveno po~asneje, saj je imel ~lo-vek omejena sredstva za preobrazbo pokrajine in vsak poseg je ob upo{tevanju tradicije sprotno pri-lagajal naravnim razmeram. Zaradi dolgotrajnosti razvojnih procesov imajo pretekla zgodovinska obdobjavidez stabilnosti in nespremenljivosti. Za pokrajine, ki so nastale kot rezultat teh procesov, pa je zna-~ilno prepletanje naravnih in dru`benih pokrajinskih prvin, kjer ni »… nobena stvar prepu{~ena naklju~-ju in kjer je vzpostavljen harmoni~en odnos med oblikami izrabe in primernostjo pokrajine za tako izrabo…«(Gabrijel~i~ 1985).

4.1 KULTURNE POKRAJINE IZ PREDSLOVANSKEGA OBDOBJA

Poselitev v najstarej{ih obdobjih zgodovine so dolo~evale geomorfolo{ke in ekolo{ke razmere. Temelj-ni pe~at so dale poledenitve, ki so z vmesnimi toplej{imi obdobji trajale vse do okoli 10.000 let predna{im {tetjem. Menjavanje hladnej{ih in toplej{ih obdobij je oblikovalo na~in bivanja in kulturo ledeno-dobnega ~loveka, ki se je moral prilagajati izjemnim ̀ ivljenjskim razmeram. Lov in nabiralni{tvo kot edi-ni in temeljni vir preìvetja sta bila odvisna od izginevanja in selitev rastlinskih in ̀ ivalskih vrst. O stalnih

55


Slika 21: Naselitvene zahteve ~loveka so se spreminjale v skladu z njegovim na~inom ìvljenja ins stopnjo tehnolo{kega razvoja. Dokler je bil {e lovec in nabiralec, so bili najprivla~nej{i svetli bukovigozdovi z bogato podrastjo, ki so prehranjevali velike ìvali.

ALE

[ S

MR

EK

AR


bivali{~ih v tem obdobju {e ne moremo govoriti, saj so majhne skupine ljudi izrabljale naravne vire inzaveti{~a. Slovensko ozemlje je v tistem ~asu ustrezalo naselitvenim zahtevam, saj je bilo na voljo dovoljjam, problem pa sta bila slaba oziroma te`ka prehodnost ozemlja in pomanjkanje kakovostnih surovinza izdelavo orodja in oro`ja. @e v kameni dobi je imelo na{e ozemlje pomembno povezovalno vlogomed gosteje naseljenima Panonsko in Padsko niìno. Glavne poti so vodile prek re~nih dolin in nizkihkra{kih prevalov, in sicer v smeri do vzhoda proti zahodu, saj je bila smer od juga proti severu zaradinepremostljivosti Alp neuporabna (Turk 1999).

Gostej{a mreà bivali{~ je iz zadnjega obdobja ledene dobe, po nastanku sodobnega ~loveka, kije uporabljal tudi è odprta nahajali{~a v niìnskem pasu, v re~nih dolinah, na obrobju ravnin in kotlin,ob nekdanjih jezerih in barjih. Nahajali{~a so enakomerno razpr{ena po celotnem slovenskem ozem-lju. Zaradi spremenjenih temperaturnih razmer se je okolje za~elo hitro spreminjati. Gozdovi so se raz-ra{~ali in oteèvali komunikacijo med skupinami lovcev in nabiralcev. ^lovek se je iz lovca in nabiralcaprelevil v poljedelca in ̀ ivinorejca in tako za~el mo~neje posegati v okolje. Prehodnost ozemlja je odlo-~ilno vplivala na poselitvene vzorce tudi v prihodnjih tiso~letjih, saj so se ves ~as kazali vplivi sredo-zemskih in podonavskih kultur. Novi naprednej{i na~ini gospodarjenja so narekovali stalnej{o poselitev.Najintenzivnej{a kolonizacija v tem obdobju je bila v Podravju, Pomurju, na Savinjskem, v okolici Kranjain na Ljubljanskem barju. Lo~imo vi{inska naselja, jamska bivali{~a, naselja na odprtem oziroma v okljukihrek in koli{~a na Ljubljanskem barju. »… Obstoj me{anega hrastovega gozda in tipi~nega pa{ni{kegarastja je verjetno dokaz, da je tedanji ~lovek vsaj posredno odlo~ujo~e posegel v okolje…« (Velu{~ek 1999).Kasnej{a obdobja je zaznamovalo predvsem znanje o pridobivanju kovin, ki se je {irilo vzdol` trgov-skih smeri, in s tem razmah novih gospodarskih panog, predvsem rudarstva in metalurgije.

Med 16. in 14. stoletjem pr. n. {t. se je {tevilo prebivalcev in s tem naselij zlasti v celinski Slovenijiprecej zmanj{alo. Nekatera obmo~ja so skoraj povsem opustela. Mo~nej{a poljedelska kolonizacija se

56

Slika 22: Rimljani so prinesli vinsko trto v slo-venske deèle in tako korenito spremenili sre-dozemske in panonske gorice. V ~asu cesarjaProbusa se je raz{irila povsod, kjer so bili zanjougodne mo`nosti. Latinski izraz vinum je pri{elv vse romanske, slovanske in germanske jezi-ke. Preseljevanje narodov je novo dejavnostsicer prizadelo, ni je pa uni~ilo. S

TAN

E K

LE

ME

NC

je za~ela v 13. stoletju, to je v mlaj{i bronasti dobi. Obenem je to ~as novosti, ki so prihajale iz Sredo-zemlja in Podonavja in so se odraàle v duhovnem svetu, v gospodarstvu in sestavi dru`be, ki jo jezajelo razslojevanje. »… Jugovzhodni alpski prostor je postal resni~no kultiviran {ele v mlaj{i in poznibronasti dobi. Nemirni ~as, ki so ga zaznamovale velike spremembe, je mo~no preoblikoval tudi podo-bo pokrajine. To velja {e posebej za pozno bronasto dobo, ko so na Notranjskem, Dolenjskem, v Po-dravju in ob Muri vzniknila {tevilna nova naselja …« (Dular 1999). Trajanje bronaste dobe in pestrostslovenske pokrajine sta narekovala raznolikost takratnih naselij. Na Ljubljanskem barju so {e vedno ̀ ive-la koli{~arska naselja, na Krasu in v Istri z obzidji obdana naselja na vzpetinah, podobno tudi v osred-nji in vzhodni Sloveniji, v uporabi pa so bila {e vedno jamska bivali{~a. V 10. stoletju, to je na prehoduv èlezno dobo se je za~ela hitrej{a rast prebivalstva in s tem nastanek ve~jih naselbin. Tip poselitvese je spremenil, niìnske naselbine so zamenjala utrjena gradi{~a na vzpetinah. Pod vplivom sredo-zemskih kultur lahko govorimo o prvih zametkih mestnih sredi{~. Dolenjska je bila dru`beno in gospo-darsko najmo~nej{e obmo~je z gosto poselitveno mreò. Naselbine so se naslonile predvsem na robovedolin; njihova velikost pa je bila odvisna od gospodarskih razmer oziroma gospodarske mo~i in je teme-ljila na razviti obrti, èlezarstvu in trgovini. @elezarstvo je omogo~ila limonitna ruda, ki jo je bilo v na-{ih krajih veliko, zlasti na Gorenjskem in Dolenjskem. S pridobivanjem èleza je povezano tudiintenzivnej{e kr~enje gozdov (Dular in Boì~ 1999).

4.1.1 RIMSKA DEDI[ÎNA

V 3. stoletju pr. n. {t. se je za~ela keltska kolonizacija niìnskih delov osrednje in vzhodne Sloveni-je. Pred prihodom Rimljanov je bilo poseljeno spodnje Posavje, dolina Krke, Podravje, Savinjska doli-na ter {ir{e ljubljansko obmo~je, Primorje, Kras in ju`na Notranjska. Rimsko obdobje je prineslo velike

57


Slika 23: Z rimskimi vojaki, trgovci in uradniki, ki so se iz vzhodnih provinc vra~ali domov, je v na{ekraje pri{lo skrivnostno ~a{~enje boga Mitre. Eden redkih mitrejev je v dobro skritem opu{~enemkamnolomu pri Roàncu v Beli krajini.

MIM

I U

RB

AN

C


spremembe v slovenski prostor. Poselitvena slika se je spremenila. Teì{~e poselitve se je premakni-lo iz dobro zavarovanih vi{inskih naselbin v doline in ravnine, v bliìno prometnic in obdelovalnih povr-{in. Na temelju arheolo{kih najdb lahko sklepamo, da je bila poselitev gosta. Mesta so postala sredi{~auprave, obrti, trgovine in kulture. Za podeèlje so zna~ilne posami~ne kmetije, ki so bile sredi{~a ve~-jih posestev. »… Hrbtenica anti~nega gospodarstva je bilo kmetijstvo, nekateri zaselki pa so se lahkospecializirali tudi za rudarstvo, kamnose{tvo in druge obrti …« (Horvat in ostali 1999). V pozni antikiso v ve~jem obsegu izvajali kr~enje gozdov in izsu{evanje barij ter mo~virij. V bogatih obse`nih goz-dovih – anti~ni pisatelji so jim pravili neskon~ni gozdovi – je bila razvita pa{a pra{i~ev, les pa so seka-li v gradbene in ogrevalne namene. Na temelju virov lahko sklepamo, da so bile poznane tudi drugeoblike gozdnega gospodarjenja: oglarstvo in smolarstvo.

S propadom rimskega cesarstva se je podoba dana{njega slovenskega ozemlja spremenila. Delprebivalstva se je preselil v bizantinska mesta, saj so anti~na mesta, razen tistih v Primorju, v celotipropadla, del pa se je umaknil v hribovite dele, kjer je na samotnih vrhovih postavil utrjene vi{inske nasel-bine. To so bila majhna naselbinska jedra na odli~no zavarovanih mestih. Pomembno vlogo so dobilecerkve, ki so vedno stale v sredi{~u. Precej teh naselij je bilo v bliìni pomembnih prometnic, in sicerzato, da bi jih varovali. Ti otoki staroselskega prebivalstva so se s~asoma stopili s pri{leki Slovani, kiso prinesli usodne spremembe na na{e ozemlje (Ciglene~ki 1999).

4.2 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA SREDNJEVE[KE KOLONIZACIJE

Prihod in naselitev Slovanov in kasnej{a nem{ka srednjeve{ka kolonizacija so za~rtali podobo slo-venskega ozemlja za ve~ stoletij in pustili vrsto pomembnih ostankov. Njihova dedi{~ina je neizbrisnain jo {e danes sre~ujemo tako reko~ na vsakem koraku. Spremembe v kulturni pokrajini v srednjemveku predstavljam v skladu s priznanim zgodovinopisjem o teoriji preseljevanja ljudstev.

4.2.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE

Odlo~ilni dogodek, ki je spremenil tok zgodovine, prinesel velike spremembe na politi~nem zem-ljevidu Evrope in nenazadnje pomenil konec ve~ stoletij dolgega obdobja, je bil propad rimske dràve.[tevilni spremljajo~i dogodki – zlasti vdor Hunov, ki je sproìl selitev narodov in tako spremenil podo-bo tedanjega sveta – so pomenili uvod v novo obdobje. Za Slovence je pomembna bitka pri Ajdov{~i-ni, kjer je Teodozij dokon~no lo~il imperij. Ozemlje Slovenije je padlo v romanski kulturni krog in latinice,vezi s helenisti~no dedi{~ino klasi~nih kultur pa so se pretrgale.

Hunski val je s seboj ponesel tudi slovanske naseljence, ki so iskali ìvljenjski prostor in prilo`no-sti v vzhodnih Alpah. Na ozemlju Slovenije sta se sre~ali dve veliki skupini plemen: germanska na zaho-du in slovanska na vzhodu. Nova oblast se je naslonila na razred~eno staroselsko prebivalstvo ter prevzelanjihovo gospodarsko, politi~no, kulturno in cerkveno organizacijo. Politi~na slika se je spremenila v 8. sto-letju, ko so Franki podjarmili slovenske pokrajine in bistveno vplivali na tok zgodovine, ki je v prihod-njih stoletjih zaznamoval slovenski prostor. Germanizacija in razvoj fevdalnega sistema sta s seboj prineslaspremembe v narodnostni meji in v gospodarskem razvoju. Germanska pokoritev karantanskih Slova-nov je vplivala na izoblikovanje posebnega slovenskega ljudstva, saj je s tem njihov razvoj ubral samos-vojo pot, lo~eno od ostalih slovanskih ljudstev (Pleterski 1999).

4.2.2 POTEK KOLONIZACIJE

Kolonizacija slovenskega ozemlja je tekla v 4 stopnjah. Starej{a slovenska kolonizacija je zna-~ilna za obdobje po naselitvi Slovanov v vzhodnih Alpah. Naselitev je usmerjala raz{irjenost gozdnihpovr{in, kakovost plodne zemlje in prisotnost vode. Tako so v primorskem svetu Slovenije najprej nase-lili neprepustna fli{na tla, na apnen~astih tleh pa so nastala naselitvena jedra le v oazah plodne zem-

58

lje. Naselili so stara, è kultivirana zemlji{~a na ni`jem gri~evju, hribovju in sredogorju ter na plodnihravninah in dolinah. Tu se naselja praviloma drè vi{jih leg in se izogibajo zamo~virjenega dna. Obse`-ni gozdovi, zlasti iglastega drevja in bukve, so zavirali naseljevanje tako kot tudi ozke doline in mo~vir-ja. Pri{leki so povsod najprej prevzeli ̀ e izkr~eno zemljo in tudi pri oblikovanju upravnih enot so se oprlina starej{o mreò vi{inskih utrjenih postojank. Zato lahko govorimo o tako imenovani kontinuiteti nase-ljenosti kulturne pokrajine (Blaznik 1970). Pri{leki so prinesli poìgalni{tvo, s katerim so pridobivali noveobdelovalne povr{ine. Iz tega obdobja je ohranjena poljska razdelitev na grude oziroma bloke nepra-vilnih oblik z zaselki. Posamezne kmetije so bile majhne, saj je bilo obdelovanje po`gane zemlje te`-ko opravilo. Dodaten vir zaslu`ka so bili ìvinoreja, lov in ribolov. Njive so bile ograjene, saj se je ìvinapasla v neposredni bliìni naselja. V ta ~as segajo tudi prve planine, saj je naseljem zaradi zgostitveza~elo primanjkovati zemlje. Najstarej{e planine so bili naravni travniki nad gozdno mejo, ni`je plani-ne pa so nastale v izsekanem gozdu. Na odprtem zemlji{~u brez gozda je prevladovalo kopa{tvo, kije omogo~alo obdelavo za polovico ve~jega zemlji{~a. Orno poljedelstvo, ki se je razvilo kasneje, jezahtevalo novo, pravilnej{o delitev obdelovalne zemlje.

Drugo obdobje kolonizacije zaznamujeta predvsem dve dejstvi: uvajanje novih, naprednej{ih oblikkmetovanja in precej{en dele` nem{kih naseljencev. Orno poljedelstvo z natriletnim kolobarjenjem je omogo-~alo preìvetje ve~jega {tevila ljudi, zahtevalo pa je tudi ve~ delovne sile. Zato so na ̀ e naseljeno obmo~jenaseljevali nove kmete. Poleg tega je bilo precej primerne zemlje {e nenaseljene, ve~ji del Slovenije paje bil {e vedno pokrit z obse`nimi gozdovi. Nem{kega kmeta so mikali odprti, podnebno ugodi in za obdelavoprimeri predeli. Tako presko~il hribovite in gorate predele in zapolnil obmo~ja, ki so ob slovanski naselitviostala prazna ali redko poseljena. Nem{ke vasi so obi~ajno nastale poleg starih slovenskih, v nekaterihpredelih pa so se skupine nem{kih vasi zdruìle in nem{ki kmetje so kr~ili gozdnato in neobljudeno zemljo.

Tretja, vi{inska oziroma mlaj{a kolonizacija od 12. do 15. stoletja je zajela vi{je, hribovite, z goz-dom porasle predele. Dotok nem{kih kmetov na podeèlje je prenehal, {e vedno pa so tujci naselje-vali novo nastajajo~a mesta in bili delovna sila v novonastalih rudnikih. Slovensko etni~no ozemlje seje skr~ilo in izginili so slovenski otoki znotraj nem{kega poselitvenega prostora. Fevdalni gospodje sovodili naporno kr~enje gozdov, sredi katerih so rasla nova naselja. Z gospodarskimi ugodnostmi so spod-bujali naseljence k poselitvi te`je dostopnih predelov. Vi{inska kolonizacija je zajela obse`ne predeleslovenskega ozemlja: na Koro{kem obronke in doline v Karavankah, pobo~ja Golice in Svinje planine,na [tajerskem Pohorje, Kobansko in obse`ne dele Savinjske doline, na Gorenjskem doline v zgornjemtoku Kokre, Trì{ke Bistrice in Save, Meàkljo in Pokljuko, okolico Bohinja ter zgornjo Sel{ko dolino.Na Dolenjskem je bil v tem ~asu koloniziran predel Gorjancev, v Poso~ju pa okolica Bovca in Trenta.Slovenci so prodirali tudi v zaledje in v neposredno bliìno romanskih mest ob morju, kjer so se hitroromanizirali. Gorati predeli niso bili primerni za skupinsko obdelovanje, zato so tu nastajale predvsemsamotne kmetije z zemljo v enem kosu. Poleg njih so nastajali tudi zaselki in posebna kolonizacijskaoblika »… sirnice, ìvinski dvori ({vajge) v planinskih legah, ki so jih gospodje postavljali za pridobiva-nje sira. Planinski pa{niki so se morali pod pritiskom kolonizacije umakniti {e vi{je…« (Grafenauer 1979a).

V 15. stoletju je potekalo ~etrto obdobje kolonizacije, to je dodatna kolonizacija, ki je zajela pred-vsem ve~je gozdnate povr{ine. Posamezna naselja so nastajala popolnoma na novo, v~asih pa ob sta-rej{ih naseljih. Zajela je obrobje Karavank in Kamni{ko-Savinjskih Alp ter predele na Ko~evskem, kasnejepa {e Poljansko in Sel{ko dolino. Nova naseljevanja je sproìla tur{ka nevarnost, zaradi katere je pri{-lo do umika prebivalstva s srbskega in hrva{kega ozemlja proti severozahodu. Poleg rovtarske koloni-zacije in preseljevanj prebegov je na podobo kulturne pokrajine vplivalo tudi razslojevanje dru`be, insicer nastanek kme~kega prebivalstva z malo ali ni~ zemlje.

4.2.3 ZAZNAVANJE IN IDEOLOGIJA NASELJENCEV

Za~etno obdobje kolonizacije so vodili slovanski naseljenci, ki so ob selitvah narodov pri{li na na{eozemlje in s tem korenito spremenili dru`beno in gospodarsko podobo slovenskega ozemlja. Nova obmo~-

59



ja so osvojili in poru{ili ter ostro nastopili proti staroselcem. Gospodarsko in dru`beno Slovani niso bili dora-sli me{~anskim naselbinam in uveljavljenim gospodarskim in kulturnim dose`kom rimskega cesarstva.Po naselitvi so od staroselcev deloma sprejeli znanje in uveljavljene oblike gospodarske in dru`beneorganiziranosti in z njimi oplodili svoje lastne. Bistveno manj{i je bil vpliv staroselcev na kulturnem podro~-ju. S propadom anti~nih mest je izginila anti~na pismenost mestnega prebivalstva, prav tako tudi kr{-~anstvo, ki se je le v drobcih ohranilo med staroselci. »… O pravem nepretrganem stiku slovanske dobez antiko je torej mogo~e govoriti le pri kulturnem zemlji{~u, nova slovenska sredi{~a so se po zuna-njem poloàju naslonila na poznoanti~na. Rimske ceste so ostale v uporabi {e dolgo v srednji vek. …«(Grafenauer 1979b).

V novi domovini so Slovani hitro prerasli staro rodovnoplememsko obliko dru`benega ̀ ivljenja. Odpra-vili so skupno obdelovanje zemlje in le-to razdelili med posamezne velike druìne. Okrepilo se je dru`-beno razslojevanje, staroselski oziroma vla{ki su`nji so kazali na razvoj razredne dru`be, ki je za~elaprera{~ati v fevdalno. Frankovski gospodarji so pomenili prvi neposredni stik s fevdalnim zahodom insproìli nov tok kolonizacijskih gibanj. Slovenci, ki so se v tistem obdobju imenovali Karantanci ali Slo-veni, so postali del zahodnega fevdalnega in kr{~anskega kulturnega kroga.

Od frankovske osvojitve dalje je srednjeve{ka kolonizacija tekla v okviru fevdalnega sistema, ki jekot socialni sistem temeljil na natan~no dolo~enih obveznostih med vladarjem, fevdalnim gospodom,podlo`nikom in kmetom. Razli~ni dejavniki so pospe{evali in tudi zavirali kolonizacijska gibanja zno-traj posameznega sloja prebivalstva. Kolonizacijo je vodil fevdalni gospod nem{kega izvora, ki je bil moti-viran za pridobivanje novih obdelovalnih povr{in, saj je obenem z materialno mo~jo pridobival tudi nadru`beni in politi~ni lestvici. Cerkev je kolonizacijo vodila ne samo iz gospodarskih nagibov, pa~ pa pred-vsem iz verskih. Temeljni cilj je bil pokristjanjevanje poganskih Slovanov in vzpostavitev kr{~anske hie-rarhije.

Nosilec kolonizacije je bil kmet, slovenski in nem{ki. Oba odlikuje asimilacijska in ekspanzijska silater odpornost. Kmet je v preselitvi v nove pokrajine videl predvsem bolj{e ̀ ivljenjske prilo`nosti. Neka-teri predeli frankovske dràve so bili gosto poseljeni in zato je bil prebivalstveni pritisk na zemljo mo~an.Mo~an pa je bil tudi pritisk na ljudi zaradi {irjenja posestev in zlasti mali kmetje so prehajali v sloj nes-vobodnih podlo`nikov, vedno bolj obremenjenih z obveznostmi. Za njih je torej preselitev na novo ozem-lje pomenila ve~jo stopnjo osebne svobode oziroma manj{o odvisnost od fevdalnega gospoda.V gospodarsko {ibkej{e naselitveno obmo~je Slovencev je kolonizacija prinesla nove obdelovalne teh-nike in s tem hitrej{i gospodarski napredek.

Ideologijo kolonizacijskih gibanj je te`ko natan~no opredeliti. Knight pravi, da je »… skupek vred-not, mi{ljenja, ~ustev, ki povezujejo ~lane ene dru`bene skupnosti in jih tako lo~ujejo od ostalih sku-pin …« (Knight 1971). »… Ideologije so opredeljene kot stabilen in trdovraten element v vseh socialnihsistemih in zato ne samo, da lahko pospe{ujejo socialne spremembe, pa~ pa jih lahko tudi prepre~u-jejo ali zavirajo…« (Rugg 1985). Srednjeve{ka ideologija je podpirala poseben zakonski in socialni sistemrazslojevanja dru`be, ki je v novo naseljenih deèlah zaìvel v milej{i obliki.

4.2.4 UÎNKI KOLONIZACIJE NA POKRAJINO

Kolonizacija je prinesla velike spremembe v razvoju podeèlja in vplivala na izgled slovenske pokra-jine. Slovanski naseljenci so dosledno opustili anti~ni na~in delitve zemlje na njive kvadratnih oblik. Ohra-nila so se stara kme~ka naselja in se pove~ala, med njimi so nastala nova. Najprej so spremembe zajeleravninske, naravno ugodnej{e predele, v kasnej{ih stoletjih tudi te`je dostopnej{e predele v ve~jih nad-morskih vi{inah ter gozdnate predele. Na izoblikovanje kulturne pokrajine so vplivali tako naseljenci z novo,druga~no mentaliteto in druga~nimi obdelovalnimi tehnikami kot tudi naravno okolje oziroma naravnedanosti.

V prvem obdobju je bil poseljen ravninski in gri~evnati svet, kasneje {e hribovit in gozdnat. Podo-ba staroslovenske vasi ni popolnoma jasna. Naselja so bila majhna in niso bila utrjena. Domovi v gru-

60

~astih vaseh in zaselkih, razmetani brez reda, so bili verjetno leseni z enim prostorom in odprtim ognji{-~em. Zidarska tehnika in materiali, ki so se uporabljali v antiki, so se deloma ohranili le v Istri. Pomemb-no vlogo pri oblikovanju naselij je imel na~in delitve va{kega zemlji{~a. V starej{em obdobju kolonizacijeso nastajale predvsem gru~aste vasi z razdelitvijo na grude nepravilnih oblik. Kasneje so se kme~kanaselja pove~ala, med njimi so nastala {tevilna nova. Ve~ novih vasi skupaj je nastalo samo na dotlejneposeljenem obmo~ju izkr~enih gozdov. Zaradi novih obdelovalnih tehnik so prevladovale pravilnej-{e delitve na delce z dolgimi in ozkimi njivami, ki so marsikje prekrile starej{o razdelitev na nepravilnegrude. »… Pri kultivaciji gozdnih in mo~virnatih zemlji{~, kjer se pred tem {e ni uveljavil starej{i tip polj-ske razdelitve, so praviloma nastajala polja v sklenjenih progah …« (Miheli~ 1998). Nove in dokaj veli-ke vasi so nastajale po na~rtu. Nastajale so tudi vasi v vrsti, kjer so bile hi{e razporejene v nizu ali dvehob cesti.

Nem{ki kolonisti so prinesli nove oblike doma. Hi{a je imela ve~ prostorov, {e vedno pa je bila lese-na. V tretjem obdobju kolonizacije je {tevilo vasi doseglo sedanje, ponekod ga je celo preseglo. V tem~asu so nastajala mesta, ki so postala upravna, gospodarska, kulturna in verska sredi{~a. Mlaj{e kolo-nizacijsko obdobje je dalo pe~at predvsem hribovitim in gorskim predelom. Samotne kmetije in delitevna celke pomenijo izjemno prilagoditev naravnih razmeram. S samotnimi kmetijami je poselitev pose-gla najvi{je in danes so zaradi spremenjenih gospodarskih in socialnih razmer najbolj ogroène.

Na prebivalstveni, gospodarski in kulturni razvoj so vplivala mesta, ki so se zaradi {ibke trgovinein slabo razvite obrti pozno razvila. Od 11. stoletja dalje pa je tudi v slovenskih pokrajinah nastajalome{~anstvo in se kot poseben dru`beni razred naseljevalo v me{~anskih naselbinah. V notranjosti, kjerso anti~na mesta propadla, so mesta nastajala na novo, na obali pa na temeljih rimskih mest. Mestaso kmalu postala gospodarska, kulturna in politi~na sredi{~a, ki so vplivala na razvoj podeèlja. Zara-di ve~jega {tevila ljudi so se opazno pove~ale potrebe po hrani. Okoli{ki kmetje so zato pove~ali pri-delavo hrane in s prese`ki trgovali v mestih.

4.2.5 KOLONIZACIJA IN SOCIALNE SPREMEMBE

Srednjeve{ka kolonizacija ni zaznamovala samo pokrajine, pa~ pa posegla tudi v dru`beno, {e pose-bej socialno sestavo prebivalstva. Zlasti nem{ki naseljenci so uveljavili {tevilne novosti v gospodarskemrazvoju, tehnologiji in uvedli nov pravni red, vse to pa je imelo velik vpliv na dru`bo. Nove obdelovalnetehnike so omogo~ale preìvetje ve~jega {tevila ljudi in zato se je prebivalstvo od 11. stoletja do prvepolovice 14. stoletja neprestano pove~evalo. Obdobju ugodnega gospodarskega razvoja je sledilo naza-dovanje, ki se je pokazalo v zmanj{evanju {tevila prebivalcev. Kme~ko prebivalstvo se je za~elo selitiv bliìno rudnikov in fuìn, kjer so potrebovali veliko delovne sile. Zaradi novonastalih mest in {irjenjamestnega na~ina ̀ ivljenja so se v deèlah uveljavljali tr`na ekonomija in delitev dela. Obveznosti kme-tov kolonistov so bile v novih deèlah manj{e, kolonizacija pa je povzro~ila tudi ve~jo stopnjo osebnesvobode, ki je izjemno pomembna socialna sprememba. Mesta so se razvila v tr`na sredi{~a, v kate-rih so kmetje prodajali vi{ke pridelave.

Velik vpliv na socialne in dru`bene spremembe je imel razvoj mestne uprave. Podlo`nik, ki se jenaselil v mestu, je po enem letu, ~e ga fevdalni gospod ni zahteval nazaj, dobil osebno svobodo. Na~e-lo, da »mestni zrak osvobaja«, je zaradi dotoka kme~kega prebivalstva iz okolice omogo~alo hiter raz-voj mest, podlo`nikom pa odpiralo pot do osebne svobode. Uvajanje denarnega gospodarstva namestonaturalnega je dalo samo {e ve~ji zagon obrti in trgovini.

4.3 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA FEVDALIZMA

Fevdalizem je kot dolgotrajen proces pustil {tevilne posledice. Glavni nosilec odlo~itev je bil fevdal-ni gospod. [tevilne gospodarske in socialne spremembe so vplivale na prostorsko organizacijo in zatopustile posledice na izgledu pokrajine. Kolonizacija je s {tevilnimi gospodarskimi spremembami pome-

61



nila uvod v fevdalizem in je v zadnjem obdobju postala njegov sestavni del. Fevdalizem je {irok pojem,ki ga razumemo kot socialni sistem pravic in dol`nosti med fevdalnim gospodom in podlo`nikom. Sled-nji je dobil zemljo v fevd v zameno za opravljanje voja{ke slu`be in druge usluge v obliki tlake in daja-tev. Nesvobodni podlo`nik je bil na svojega gospoda in zemljo privezan bolj z zakonskimi kot pas pogodbenimi vezmi. Na poloàj gospoda v dru`bi je bolj kot fevdalna pogodba z vladarjem vplivalnjegov dejanski poloàj v vojski, velikost posesti in kolonizacijske aktivnosti. Zemlji{ki gospod se je moralneprestano boriti za ve~ji vpliv v odnosu do vladarja in ostalih fevdalnih gospodov. Njegova gospodar-ska in s tem tudi politi~na mo~ je slonela na posesti, na kateri so delali druga~e govore~i podlo`niki.Ti so bili sicer vezani na zemljo in gospoda, vendar so s preselitvijo v mesto lahko dobili osebno svo-bodo. V kasnej{ih stoletjih se je poloàj podlo`nika poslab{al, predvsem zaradi pove~ane mo~i fevdal-nih gospodov na ra~un oslabitve vladarja. Fevdalni gospod je tako lahko pove~al pritisk na podlo`nikain postal njegov sodnik, policaj, gospodar, je~ar, pobiralec davkov in nenazadnje tisti, ki jo dolo~al nje-govo versko pripadnost.

Fevdalizem je prinesel sistem delitve na prave delce in z njimi povezan sistem poselitve. V ve~iniprimerov ne gre za novo poselitev, pa~ pa za preoblikovanje starej{ih naselij in zemlji{~ v skladu z uva-janjem modernej{ih obdelovalnih tehnik (èlezni plug) in sistematske lastni{ke ureditve po tako ime-novanih hubah. Tako imamo prave delce na pozno izkr~enih tleh, ki se razlikujejo od starej{ih polj, kjerse je nova parcelacija na delce morala prilagoditi prej{nji ureditvi. Preoblikovanje polj iz nepravilnih v pra-vilne delce je potekalo nekje v 10. in 11. stoletju obenem s preoblikovanjem prvotnih gru~astih nase-lij, ki so dobila pravilno tlorisno zasnovo.

V zrelem obdobju fevdalizma, to je konec 15. in na za~etku 16. stoletja, so se tudi v slovenskih deè-lah pojavili zametki zgodnjega kapitalizma. Nastal je nov socialni razred, mezdni delavci, ki so pustilisvoj pe~at v mestih. Ta smer gospodarskega razvoja, ki ga je vodil ban~ni in trgovski kapital, je bil povsemnasproten fevdalnemu in cehovskemu na~inu dela. Ob razvoju kapitalizma in propadanju gospodar-skih temeljev gospostva se je za~elo postopno propadanje fevdalizma. Absolutisti~na oblast je najprejzmanj{ala mo~ zemlji{kega gospoda v sodstvu in upravi. Nevoljni{ki patent je dal kmetu osebno svo-bodo in gospodu omejeno pravico do izkori{~anja podlo`nikov. V celoti pa je bil fevdalizem odpravljen{ele z zakonom o odpravi tla~anstva leta 1848. Z zemlji{ko odvezo so kme~ka gospodarstva pre{lav last kmetov, veleposestva pa so se preusmerila v kapitalisti~ne na~ine gospodarjenja.

4.3.1 OSTANKI IZ OBDOBJA FEVDALIZMA

Kolonizacija je z novo nastajajo~imi naselji pomenila uvod v spreminjanje notranje ureditve zemlji{-kih gospostev v fevdalizmu. Obseg pridvornega zemlji{~a se je zmanj{eval in s tem tudi tlaka, pove~e-vale pa so se dajatve. Zemlji{ka veleposest se je drobila na manj{e enote, ki so jih gospodje proti dolo~enimdajatvam dodeljevali nesvobodnjakom v uìtek. Do 15. stoletja je pridvorno gospodarstvo skoraj povsempropadlo in na njegovo mesto so stopile {tevilne kmetije. Razdelitev gospostva na kmetije je kmetomdajala ve~jo gospodarsko samostojnost. Fevdalni gospod je samo s prisilnimi sredstvi kmeta prisilil k oprav-ljanju dol`nosti. Zato se je v tem obdobju okrepila povezava zemlji{kega gospostva v celoto, ne le v nje-govi notranji upravi, marve~ tudi v sodni organizaciji in v razmerju do pokrajinske uprave.

Najvidnej{i ostanki plemstva, ki so preìveli dolgo obdobje fevdalizma, so podeèlske in mestnegra{~ine. Zemlji{ka posestva pa se niso ohranila. V redkih primerih so kasnej{a dru`bena oziroma dràv-na posestva nastala iz veleposesti enega lastnika. Pogosteje so se v enem kosu obdràle gozdne povr-{ine veleposestnikov. Veleposestniki so dohodek, ki je izviral iz zemlje, vlagali v razvoj manufaktur, izkaterih so kasneje zrasli industrijski obrati. Podeèlske fevdalne gra{~ine, v nasprotju z zgodnjesred-njeve{kimi, niso nastajale na naravno zavarovanih legah, saj ni bilo ve~ potrebe. Varnostni sistem jev tem ~asu è precej napredoval, saj je vladar z mo~no vojsko skrbel za varnost. Fevdalne pala~e sose v mestih dobro ohranile, saj so zaradi izjemne arhitekturne in zgodovinske vrednosti po izumrtju rod-bine ali njenem finan~nem zlomu pre{le v mestno last in postale sede` pomembnih ustanov.

62

V obdobju fevdalizma se je spremenila tudi cerkvena organizacija slovenskega ozemlja. Uveljavi-la se je zna~ilna razdeljenost pokrajine med razli~ne upravitelje oziroma verske gospode. Samostani,ki so nastali v tem obdobju, so bili ne samo dale~ vidni spomeniki srednjeve{ke arhitekture, pa~ pa tudiin predvsem va`na cerkvena in kulturna sredi{~a. Cistercijanski samostan v Sti~ni je razpredel boga-te trgovske in gospodarske vezi, ki so segale dale~ prek deèlnih meja. Na oblikovanje kulturne pokra-jine so vplivali samostani kartuzijancev, ki so vodili kr~enje gozdov in spodbujali kolonizacijo. Redovi(fran~i{kani, dominikanci, minoriti, nem{ki vite{ki red), ki so nastali v poznem srednjem veku kot pro-tiute` raznim krivoverskim gibanjem, so se naseljevali predvsem v mestih. Njihovi samostani in cerk-ve {e danes dajejo pe~at mestnim jedrom.

Gospodarski razvoj je prinesel nove mo`nosti preìvljanja, ki je poleg novih bremen, ki so pritiska-la na kmeta, pospe{eval beg kmeta s podeèlja v mesto. [tevilo opustelih kmetij je v 15. stoletju mar-sikje precej naraslo. »… V salzbur{kem Posavju okrog Breìc je bilo v za~etku 14. stoletja zapu{~enihdo 70 % kmetij; tudi v okolici Ptuja je doseglo {tevilo zapu{~enih kmetij tedaj è okrog 15 %. V 15. sto-letju se je poloàj {e mo~no poslab{al. Tako je bilo v zadnjih letih 15. stoletja v ptujskem gospostvuokrog 30 %, v ormo{kem okrog 45 %, v gospostvu Devin, Senoè~e, Prem, Postojna in Vipava okrog30 %, v za~etku 16. stoletja pa v Posavju okrog Sevnice okoli 50 % opustelih kmetij in kaj`. Tudi urbar-ji za okolico Slovenj Gradca kaèjo v drugi polovici 15. stoletja postopno ve~anje {tevila opustelih kme-tij. Zlasti Kras, Notranjska, Dolenjska, Bela krajina in Spodnja [tajerska so ob~utili to nazadovanje va{kegaprebivalstva …« (Grafenauer 1979a). Opu{~anje kmetijstva so pospe{evale {e naravne katastrofe innotranji boji, vojne ter tudi pusto{enje plemi{ke vojske ob kme~kih uporih.

Opu{~anje je v dobr{ni meri zajelo slab{a zemlji{~a, ki so bila kolonizirana v zadnjih obdobjih kolo-nizacije. Slab{a zemlji{~a so se zaradi nezadostnega gnojenja hitro iz~rpala. Kmetje so se odselili inzemlji{~e je kmalu prerasel gozd. K opu{~anju so dodatno pripomogli gospodarski vzroki. Denar je izgub-ljal na vrednosti in obenem z njim so padale tudi cene poljedelskih pridelkov. Cene obrtni{kih izdelkovso ostajale nespremenjene. Kjer se je kmet dodatno ukvarjal {e z obrtjo ali trgovino, je manj ob~utildenarna nihanja, na splo{no pa se je njegov dohodek zmanj{eval.

Na rast mest, predvsem na ra~un doseljevanja kme~kega prebivalstva, je vplivala tudi uredba Fri-derika III. v drugi polovici 15. stoletja, s katero je razveljavil ustaljeno dolo~bo, da zemlji{ki gospod v enemletu lahko zahteva, da se pobegli podlo`nik vrne na kmetijo. Obrambna mo~ mest je v tem ~asu zara-di izumiranja mestnega prebivalstva slabela, in to ravno ob tur{kih vpadih. »… Prav zaradi ve~je var-nosti in bolj{e obrambe mesta je Friderik III. è leta 1476 dovolil Ljubljani, da ji ni treba vrniti nobenegapodlo`nika, ki se je hotel stalno naseliti v mestu. Podobne pravice so dobila tudi mesta Slovenska Bistri-ca, Radgona, Novo mesto, Vi{nja gora, Kamnik, Radovljica, morda tudi Kranj …« (Grafenauer 1979).

Iz tega obdobja je cela vrsta podeèlskih naselij, ki od svojega nastanka dalje ne ìvijo samo odzemlje, pa~ pa tudi od dopolnilnih neagrarnih dejavnosti. To so stare farne vasi, furmanske vasi, ki sozrasle ob velikih cestah v predèlezni{ki dobi, predmestne vasi in podeèlska naselja s posebno obrt-no funkcijo, kot so èlezarski in rudarski kraji. Za njih je zna~ilno kajàrstvo, mnogokrat je staro agrar-no jedro povsem zabrisano. Ponekod so kajàrske vasi nastale popolnoma na novo na manj ugodnemmokrotnem in bolj odmaknjenem zemlji{~u. Za vsa ta naselja je zna~ilno, da imajo za svoje {tevilo hi{malo zemlji{~a in da je prvotni agrarni sistem è povsem zabrisan. V teh naseljih je sloj kmetov {ibakv primerjavi z obrtniki, trgovci, gostilni~arji ali vozniki.

4.3.2 VPLIV KMETOV NA OBLIKOVANJE POKRAJINE

Kmetje so bila edina povsem slovenska dru`bena plast. Manj{i del ni`jega plemstva je bil sicer slo-venski, vendar so bili po na~inu ìvljenja in jeziku bli`je Nemcem. »… Zgodovina kme~kega ~loveka jezato do srede 18. stoletja sredi{~e vse zgodovine slovenskega naroda …« (Grafenauer 1979a). Kulturnopokrajino iz obdobja fevdalizma tvorijo vasi, bivali{~a za delavce na dvorih in majhne parcele. Pode-èlska naselja so kljub {tevilnim spremembam, zlasti v obdobju po zadnji vojni, ohranila pridih prete-

63



klosti. Skoraj povsem nespremenjena je ostala poljska razdelitev, razen na nacionaliziranih povr{inah.Za razvoj podeèlja je bila pomembna industrializacija, ki je razbremenila podeèlje. Preseèk kme~-ke delovne sile je dobil zaposlitev v mestu in tako se je zmanj{al pritisk na zemljo. Predeli v bliìni indu-strijskih obratov niso poznali agrarne prenaseljenosti, kar se je posledi~no odrazilo v manj{i zemlji{kirazdrobljenosti. Na obmo~jih brez industrije pa je bil pritisk na zemljo izredno mo~an. [e posebej mo~-no se je v tem obdobju razkosala zemlja v Pomurju, kjer so poleg gospodarskih svoje doprinesli {e poli-ti~ni oziroma upravni vzroki.

Pod vodstvom fevdalnega gospoda je nastala posebna oblika zemlji{ke razdelitve, ki bi jo lahko {te-li tudi h kolonizacijskim oblikam, saj je rezultat sistemati~nega pridobivanje novih zemlji{~. Razdelitevna sklenjene proge je mlaj{a kolonizacijska oblika, saj je nastala {ele v poznem srednjem veku, ko jeskupinsko obdelovanje zemlje è popolnoma zamrlo. Individualno obdelovanje zemlji{~a je fevdalne-mu gospodu prina{alo ve~ dobi~ka. Posamezna kmetija je imela zemljo v enem kosu, zemlji{~e celot-ne vasi je imelo zna~aj odprtega polja. Poseben zna~aj tovrstni zemlji{ki delitvi dajejo kozolci in poti,ki vodijo vzdol` posamezne proge. Taka ~ista oblika sklenjenih prog se je le redko ohranila. Zaradi pove-~anega pritiska na zemljo so se obdelovalne povr{ine raz{irile na ra~un gozdnih.

Poljedelska tehnika je le malo napredovala. [e vedno je prevladoval triletni kolobar, le v nekaterihpredelih so ga podalj{ali na {tiri leta. Pomembno je bilo uvajanje novih rastlin, predvsem ajde, ki so jihsejali po ̀ etvi. Na ta ra~un so se zmanj{ale pa{ne povr{ine. Novost je bila koruza, ki je terjala ve~ delov-ne sile oziroma je prina{ala ve~ji dohodek zaradi bolj{ega donosa in tudi zaradi zmanj{anih dajatev.V hribovitih predelih je bilo {e naprej v veljavi poìgalni{tvo za kr~enje gozda in pridobivanje stalnihnjiv. [e do 18. stoletja se je ohranilo gnojenje z lesnim pepelom.

Donosnej{e kulture so zamenjevale manj donosne. V Istri je v 17. in 18. stoletju napredovalo goje-nje vinske trte in oljke, {iriti pa se je za~ela tudi murva. Na Gori{kem so se ve~ali vinogradi na ra~unnjiv in skupnih pa{nikov. Kajàrji so naseljevali skupno srenjsko zemljo, zato so kmetje v hribovitih pre-delih posku{ali pove~ati srenjske pa{nike s kr~enjem gozda v vi{jih legah. Tudi sicer je bil pritisk nagozd velik. Zaradi razvoja lesne obrti in kasneje fuìnarstva. Zato so z natan~nimi gozdnimi redi uved-li strogo nadzorstvo nad izkori{~anjem gozda.

Tak gospodarski razvoj je povzro~il velike razlike med posameznimi slovenskimi pokrajinami. V pri-morskih krajih je nara{~al pomen vinogradni{tva in oljkarstva, nazadoval pa pomen pridelave ̀ ita. Podob-no je tudi Gori{ka ̀ ito uvaàla in izvaàla vino. V alpskih predelih je ̀ ito zado{~alo za prehrano va{kegaprebivalstva in za dajatve, sicer je prevladovala goveja ìvina. Vinogradni{tvo je napredovalo tudi navzhodnem [tajerskem. Pridelovanje ìt se je {e najbolj razvilo na Dolenjskem. V celoti pa kmetijstvoni moglo preìveti vsega podeèlskega prebivalstva, ki je iskalo dodatne vire zaslu`ka v va{ki obrti inpodeèlski trgovini.

Zunanji videz vasi se do sredine 18. stoletja ni dosti spremenil. [e vedno je bila v rabi hi{a s ~rnokuhinjo, tip hi{e, ki ga je kolonizacija mo~no raz{irila. Poleg tega pa se je za~ela uveljavljati vsaj dvo-celi~na hi{a z lo~eno kuhinjo in sobo, v kateri je bila lon~ena pe~. Ob koncu srednjega veka se je kme~-ki dom znotraj naselij razlikoval po velikosti kot odraz razslojevanja kme~kega prebivalstva. Nastanekmanj{ih bivali{~ je povezan s pojavom kajàrjev in ko~arjev. V zrelem obdobju fevdalizma se prvi~ poja-vi kamnita hi{a, in sicer kot dom premo`nega kmeta. Sicer {e vedno prevladuje lesena hi{a. Les je bilraz{irjen gradbeni material, saj Valvasor omenja, da je bil {e leta 1704 velesovski samostan skoraj veslesen (Valvasor 1994).

4.4 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA (MULTI)NACIONALIZMA

4.4.1 GEOPOLITI^NI POLO@AJ SREDNJE EVROPE

Srednja Evropa je bila organizirana v okviru ve~nacionalnih monarhij, ki so stoletja oblikovale poli-ti~no sliko tega dela sveta. Kljub temu da jih je prva svetovna vojna odnesla s politi~nega prizori{~a,

64

je njihova dedi{~ina {e dobro vidna. Zlasti mo~ne sledi je pustila habsbur{ka monarhija, ki je omeje-vala razvoj malih narodov in z mo~no centralisti~no politiko dolgo ter uspe{no brzdala njihove politi~-ne apetite. Slovencem ob koncu vojne v nasprotju z mnogimi drugimi narodi ni uspelo uresni~iti idejeo lastni dràvi. Ponovno so postali del ve~nacionalne dràve, ki je zanikala enakopravnost dràvotvor-nih narodov. Za nadaljnji razvoj deèle je pomembno dejstvo, da so slovenske deèle v novo dràvoju`nih Slovanov prinesle bogato dedi{~ino, ki je omogo~ila hiter gospodarski, kulturni, politi~ni in dru`-beni razvoj slovenskega ozemlja. Na politi~no sliko srednje Evrope je vplivalo Otomansko cesarstvo,ki je sicer imelo sede` dale~ stran, vendar je zaradi osvajalnih pohodov preoblikovalo prebivalstvenosliko precej{njega dela jugovzhodne Evrope.

4.4.2 ZNAÎLNOSTI VE^NACIONALNIH IMPERIJEV

Ve~nacionalno okolje, v katerem se je stoletja razvijala srednja Evropa, je ~rpalo svojo mo~ v ideo-logiji, ki se je odrazila tudi v pokrajini. Vladarji so s svojo politiko in organizacijo dràve preoblikovalipokrajino. Ve~nacionalni imperiji so sloneli na ozemeljskem {irjenju, poenotenju dràve in neenakoprav-nosti posameznih predelov. Poenotenje oziroma zedinjenje imperijev je zajemalo patriotizem, asimila-cijo in gospodarske posege. Pripadnost narodu se je razvila {ele v 19. stoletju, kar pomeni, da so setudi nacionalna gibanja razvila razmeroma pozno. Majhni narodi so imeli le malo mo`nosti, da bi raz-vili oziroma izoblikovali svoje skupne zna~ilnosti, saj je dru`beni in geografski vidik ve~nacionalnih dràvto uspe{no prepre~eval. Razlogov je bilo ve~. Stanovska pripadnost je bila pomembnej{a od narod-nostne. Izobraèni sloj ljudi je uporabljal latin{~ino, gr{~ino, franco{~ino ali nem{~ino, zato je bila komu-nikacijo med gospodom in podlo`nikom ter med kapitalistom in delavcem mnogokrat oteèna.Prebivalci dolo~enega obmo~ja so se zavedali le svoje krajevne pripadnosti. Tudi cerkev je s svojo nad-nacionalno organiziranostjo prepre~evala izraànje nacionalnih ~ustev. In nazadnje: dràvno ozemljeni sovpadalo z narodnim. Ve~nacionalne dràve so tako dolgo ìvele zato, ker je bil lokalni patriotizemoziroma pripadnost vladarju mo~nej{a od pripadnosti narodu. V absolutisti~nih imperijih je vladar pose-doval veliko mo~ in je zato vplival na dru`beni razvoj, prostorsko organizacijo in na pokrajino.

4.4.3 GOSPODARSKI RAZVOJ IN SOCIALNE SPREMEMBE NA SLOVENSKEM

Ve~ji del slovenskega ozemlja je bil zdruèn pod habsbur{ko krono, ki je z vladavino mo~ne rokeza~rtala gospodarski, kulturni, dru`beni in politi~ni razvoj pridruènih pokrajin. Absolutisti~ni vladarji soodigrali tudi pozitivno vlogo v narodni zgodovini: prinesli so ideje razsvetljenstva, humanizma, libera-lizma, podpirali razvoj znanosti, kar je bogatilo tudi navadnega ~loveka v arhai~ni socialni zgradbi. Avstri-ja je sredi 19. stoletja doìvljala {tevilne pretrese. Vrsta me{~ansko-demokrati~nih revolucij je dodobrarazgibala tudi slovensko dru`bo. Revolucionarni duh se je iz me{~anstva raz{iril na kme~ko in delav-sko prebivalstvo, ki je poleg nacionalnega izpostavilo tudi kme~ko vpra{anje. Pomlad narodov je pome-nila uvod v prelomne spremembe v Habsbur{ki monarhiji: zlom absolutizma, dualisti~no ureditev in z njimipovezane {tevilne reforme.

Celostni razvoj slovenskih pokrajin je v drugi polovici 18. stoletja omogo~il razvoj slovenskega narod-nega prebujenja, ki je prineslo zavest o obstoju slovenskega naroda. Spremenjene gospodarske raz-mere so omogo~ile mo~nej{e vezi med slovenskimi pokrajinami. Pove~ala se je mobilnost kme~kegaprebivalstva, manufakturni in industrijski obrati so prinesli novo nara{~anje mestnega prebivalstva. Zapotrebe kapitalisti~nega gospodarstva je dràva vpeljala osnovno {olo. Poleg slovenskega kme~kegain delavskega prebivalstva se je za~el razvijati tudi slovenski srednji sloj.

Nara{~ajo~a industrializacija in razvoj prometa ter ban~ni{tva so vplivali na agrarno gospodarskosestavo. Kme~ki obrat se je povsem individualiziral, podeèlje pa je v celoti izgubljalo neposredne pove-zave z neagrarnimi panogami: kme~ko trgovino, fuìnarstvom, prevozni{tvom, ki so kmetom stoletjadajale dodatni zasluèk. Slovensko podeèlje, ki je dobilo mnogo bolj agraren zna~aj, kot ga je imelo

65



prej, je dodatno ogroàla tuja konkurenca. Kmet ni zmogel odpla~evati od{kodnine za zemlji{ko odve-zo, kar se je pokazalo v propadanju vasi. Drobljenje zemlje je prepre~il {ele poseben zakon ob koncu19. stoletja, ki je omejeval delitev srednjih posesti. Zaradi velike zadolènosti so kmetje prodajali svo-je posesti. Na ta na~in se je kme~ka posest na eni strani drobila, na drugi pa kopi~ila v rokah va{ke-ga mogotca. Podeèlsko prebivalstvo se je {e bolj razslojilo.

Pomembno spremembo je v prostorski razvoj Slovenije sredi 19. stoletja prinesla èleznica. Staredejavnosti, povezane s prometom in trgovino, so propadle in v veljavo so stopile nove. @eleznica je ugod-no vplivala na industrializacijo, ki se je hitro uveljavljala.

Konec 19. stoletja je mo~no nazadovalo vinogradni{tvo, saj je vinska trta, ki jo je uni~ila trtna u{,potrebovala ve~ desetletij, da se je ponovno opomogla. Uvajanje hmelja je preoblikovalo izgled dolo-~enih predelov Slovenije, zlasti spodnje Savinjske doline. Ov~ereja v alpskem in kra{kem svetu je naza-dovala in zato so se planine, namenjene pa{i ovac, za~ele zara{~ati z gozdom. Tudi murva je zaradipropada sviloprejstva za~ela izginjati.

Znotraj ve~nacionalnega imperija se je Ljubljana razvila v neformalno prestolnico Slovencev, kljubtemu da je bil Trst ve~ji od nje. Bila je deèlno glavno mesto, sede` nekaterih dràvnih in voja{kih ura-dov, znotraj Avstrije pa le manj{e mesto ob ̀ eleznici, ki je povezovala Dunaj s Trstom. @e od srede 19. sto-letja je dobivala vlogo kulturnega, {olskega in politi~nega sredi{~a in je zato dobila nekatere uglednestavbe, ki {e danes krasijo izgled mesta. Njen pomen je narasel v prvi Jugoslaviji, ko je postala pre-stolnica okrnjene Slovenije. Pomembno vlogo je odigral potres leta 1895, saj je obnova poru{enegamesta pomenila uvod v obseèn urbanisti~ni in gradbeni razvoj. »… @upan Hribar je ̀ elel mesto posta-viti ob bok evropskim, vedel pa je tudi, da bo le z napredkom postala Ljubljana moderno mest, dostoj-no, da je sredi{~e deèle in naroda …« (Drnov{ek 1995). Z nastankom prve jugoslovanske dràve inpridobitvijo nekaterih novih ustanov (univerza), se je Ljubljani status mesta dodatno okrepil, {e vedno

66

Slika 24: Za obrambo pred Turki so ljudje utrdili cerkve na ugodnih strate{kih legah. V kasnej{ihstoletjih so nekatera obzidja propadla, nekatera pa so se lepo ohranila vse do dana{njih dni.

MAT

EJ

GA

BR

OV

EC

pa je bila v senci dràvne prestolnice, tokrat Beograda. V novih politi~nih okoli{~inah je mesto dobilopovsem nove zgradbe (pravoslavna cerkev).

Slovenske pokrajine niso bile nikoli v okviru Otomanskega imperija, vendar pa je njegov vpliv segaltudi na na{e ozemlje. Prizadete so bile vse slovenske pokrajine, najdlje [tajerska in Prekmurje, zara-di pogostih vpadov so trpeli Bela krajina, Ko~evsko in Kras. Vpadi, ki so se zarezali globoko v podza-vest ljudi, so vplivali na socialno in prebivalstveno podobo. Tur{ki vpadi so povzro~ali gmotno {kodo,~love{ke izgube, selitve in opustelost nekaterih obmo~ij. Opustela so obmo~ja vzhodne [tajerske, ju`-ne Kranjske ter severne Istre. »… V Posavju okrog Breìc in Sevnice je bilo pustot okoli 34 %, v ptuj-skem gospostvu okoli 30 %, v ormo{kem okoli 45 %, v gospostvih Devin, Senoè~e, Prem, Postojnain Vipava okoli 30 %, ob severni istrski meji tudi do 98 %. Na pustote so se è v 15. stoletju naseljeva-li begunci iz Bosne in Hrvatske (Prosek, Kontovel, Lucija, okolica Pirana, Kras). Sprva je bilo naselje-vanje v glavnem stihijsko, od sredine 16. stoletja pa organizirano (@umberk, Bela krajina, spodnja[tajerska) …« (Simoniti 1996). Za obrambo pred Turki so po celotnem slovenskem ozemlju nastajalikme~ki tabori, naravno zavarovana pribeàli{~a, ki so jih {e dodatno utrdili, najpogosteje okrog cerk-va ali ob vhodih v podzemne jame. Nekateri so prerasli v velike tabore, ki so dajali pribeàli{~e tudi do2000 ljudem. Na ozemlju dana{nje Slovenije je bilo ugotovljenih okrog 200 tovrstnih utrdb, na preosta-lem etni~nem ozemlju pa {e ve~ kot 100 (Simoniti 1999a). Taborska obzidja so bila sorazmerno nizkain skromna, prav tako tudi taborski stolpi. Ponekod so v ta namen uporabili kar cerkvene zvonike (Ma-rijina cerkev na Svetini). Z nastankom na~rtnega obrambnega sistema Vojne krajine so tabori izgubilisvojo pomen, njihovi ostanki pa {e danes spominjajo na obdobje, v katerem se je zaradi ogroènostimo~no okrepila zavest o pripadnosti enako »… ogroènemu psihofizi~nemu okolju …« (deèli ali sku-pini deèl) (Simoniti 1999b).

Velike spremembe je prinesla nova jugoslovanska dràva. Slovenske deèle so iz gospodarsko pasiv-nega predela Avstro-Ogrske monarhije postale nosilec gospodarskega razvoja nove, prete`no agrar-

67


IMI U

RB

AN

C

Slika 25: V 15. in 16. stoletju se je zaradi tur{kihvpadov spremenila prebivalstvena podoba Belekrajine. Hrva{ki in srbski priseljenci so vse dodanes ohranili svoje jezikovne, verske in etno-lo{ke posebnosti.


ne dràve. Dedi{~ina vojne se je pokazala v izjemno nizki vrednosti denarja, pomanjkanju hrane in suro-vin ter zastareli in izrabljeni industrijski opremi. Z razli~nimi gospodarskimi ukrepi so spodbudili razvojgospodarstva, ki naj bi med drugim zajezil izseljevanje. Zaradi neugodne gospodarske in socialne sesta-ve prebivalstva ter nerazvitosti se je ves ~as do prve svetovne vojne zmanj{evalo prebivalstvo na Dolenj-skem, v Beli krajini, na Primorskem, v Prekmurju in na Notranjskem. [tevilne vasi, zlasti na Ko~evskem,so popolnoma opustele. Eden prvih gospodarskih ukrepov nove dràve je bila agrarna reforma, vrsta»… ukrepov, ki jih za spremembo agrarnih odnosov izvede dràva iz socialnih, ekonomskih in politi~-nih razlogov …« (Jan{a-Zorn 1987). Pod pritiskom revolucionarnih kme~kih zahtev je Narodni svet SHSmalim kmetom obljubil zemljo. Za razla{~eno veleposestni{ko zemljo je bila predvidena od{kodnina.Na slovenskem podeèlju so bile velike socialne razlike. Zaradi zgodovinskih razlogov je bila zemljazelo razdrobljena, najve~ je bilo male kme~ke posesti (do 2 ha), veliko zemlje je bilo v nekme~kih rokah,veleposestva so bila ve~inoma v lasti tujcev. Zemljo naj bi dobili tisti, ki je niso imeli, a so se preìvlja-li s kmetijstvom, ali pa kmetje, ki je niso imeli dovolj. Agrarna reforma naj bi zajela veleposesti, ki sopresegale 75 ha. »… Dolo~eni maksimum je v Sloveniji presegalo 208 veleposestev s skupno povr{i-no 200.000 ha. Povr{ina obdelovalne zemlje, ki je bila predvidena za razlastitev, je obsegala 30.142 ha,dejansko pa jo je bilo razla{~ene le dobra polovica. Dve tretjini zemlji{~ so razlastili na desetih velepo-sestvih v Prekmurju, preostalo tretjino pa drugod po Sloveniji. Obdelovalno zeljo so razdelili med22.000 kmetov, tako da je kme~ka druìna dobila v povpre~ju le borih 0,66ha zemlje…« (Lazarevi~ 1995).[e neuspe{nej{a je bila razlastitev gozdov, ki je zajela le dobrih 20.000 ha. Izvedena agrarna reformaje bila zato predvsem politi~en ukrep, ki ni imel velikih gospodarskih u~inkov. Socialna in posestna sesta-va kme~kega prebivalstva se ni dosti popravila. Veleposest je ostala neokrnjena, razdrobljenost pose-sti se ni zmanj{ala in propadanje kmeta se je nadaljevalo. Prav tako tudi izseljevanje, ki se jepreusmerilo v evropske dràve, saj so Zdruène dràve Amerike za~ele zapirati svoje meje. Vzroki soostali enaki: propadanje kmetij in pomanjkanje delovnih mest zunaj kmetijstva.

Skupna zna~ilnost vseh ve~nacionalnih dràv, tur{ke, habsbur{ke in jugoslovanske, je, da se je kul-turna pokrajina spreminjala predvsem zaradi politi~nih razmer in ukrepov, bistveno manj pa zaradi gos-podarskih vzpodbud, kot je bilo to v predhodnih obdobjih.

4.5 KULTURNE POKRAJINE KOT DEDI[ÎNA SOCIALIZMA

Za popolno sliko kulturnih pokrajin je potrebna analiza socialisti~nega obdobja in procesov, ki sobili kljub polstoletni kratkosti dokaj intenzivni. Komunizem oziroma socializem je povzro~il spremembev politi~ni, gospodarski in socialni organizaciji prostora in dru`be. Pomenil je prelom s preteklostjo inza~rtal druga~no pot v prihodnost. Kljub dolo~enim nasprotovanjem je bilo to obdobje precej{nje sta-bilnosti in hitre gospodarske rasti. Ravno v tem je najve~ja sprememba glede na prej{nja obdobja. Vplivgospodarskih in socialnih sprememb je viden na vsakem koraku. Pojavlja pa se vpra{anje dejanskepovezanosti modernizacije in socialisti~ne ideologije, ki jo je spremljala. To poglavje se je dotaknilo spre-memb, ki jih je socializem pustil na pokrajini, in razloìlo nekatere dejavnike, ki razlagajo te spremem-be. Pri tem je pomemben vidik politi~nih sprememb in sprememb prostorske organizacije dru`be podrugi svetovni vojni ter seveda narava socializma vklju~no z na~rtovanjem in ideologijo.

4.5.1 SOCIALISTI^NE POKRAJINE?

Zna~ilna socialisti~na pokrajina – velika polja, obdelana s te`ko mehanizacijo – je komunisti~ni poskusrazvoja modernega, smotrnega, mehaniziranega kmetijstva, ki bi preseglo neugodno dedi{~ino prete-klosti. V Sloveniji je tovrstno preoblikovanje zajelo le manj{i del kmetijske zemlje. Podeèlska naseljaso se po obsegu, videzu in funkciji ohranila taka kot v preteklosti. Seveda pa je tudi njih zajel vsesplo-{ni napredek, razvoj in spremembe pa so potekale pod vplivom bli`njih mest, kamor se je kme~ko pre-bivalstvo dnevno vozilo na delo v tovarne. Tudi mesta so doìvljala hitre in obse`ne spremembe: nastajale

68

so industrijske cone, blokovska naselja za tovarni{ke delavce in novi uradi. Vse te spremembe je nare-kovala socialisti~na ideologija, zato z gotovostjo lahko govorimo o tako imenovanih socialisti~nih pokra-jinah. Vsekakor je pomemben tudi kasnej{i policentri~ni razvoj, ki je zadràl prebivalstvo na podeèljuin ohranil razpr{eno poselitev.

4.5.2 POLITI^NE, GOSPODARSKE IN DRU@BENE SPREMEMBE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Slovenija je po drugi svetovni vojni sicer ostala v okviru nekdanje dràve, pove~ana za mati~no ozem-lje, ki je bilo po prvi svetovni vojni priklju~eno Italiji, vendar na popolnoma novih temeljih. Kot prehod-na dràva med centralisti~nim planskim in svobodnim tr`nim gospodarstvom je ubrala samosvojo potrazvoja. V novo obdobje je zakorakala etni~no ~istej{a kot kdaj koli prej. Vojna je odplaknila {e zadnjeostanke nem{ke skupnosti v Sloveniji: Ko~evarje (Ferenc 1993) in nem{ki otok na Apa{kem polju. Svo-bodno tr`no gospodarstvo in privatno lastnino je zamenjala dràvna in dru`bena lastnina ter planskogospodarstvo. Z izena~evanjem prebivalstva so se zabrisale razlike med nekdanjimi sloji. Socialisti~-na ideologija je bila mnogo mo~nej{a od predhodnih zaradi obljubljenih in uresni~enih socialnih spre-memb. Temelj nove dru`be so bili industrijski delavci, ki so nastali iz odve~ne delovne sile napodeèlju. Tako se je obenem re{ila tudi agrarna prenaseljenost. Za prostorski razvoj deèle pa je pomemb-no to, da si je socializem prizadeval za zmanj{anje oziroma odpravo geografskih razlik znotraj pokra-jine. Policentri~ni razvoj je predvideval razpr{eno razporeditev prebivalstva okrog regionalnih sredi{~.Precej{en del slovenskega ozemlja je gravitiral k mestom, ki so ostala zunaj mati~nega ozemlja, in zazapolnitev vrzeli so nastala nova regionalna sredi{~a (Nova Gorica, Gornja Radgona).

Ob spremembah v pokrajini je treba omeniti pomen na~rtovanja oziroma planskega gospodarstva,ki je dolo~evalo smernice gospodarske politike. V obdobju svojega razvoja se je spreminjalo in obe-nem se je spreminjal tudi odnos do socialisti~ne ideologije. Hiter gospodarski razvoj je spremenil social-no sestavo Slovenije. Dele` kme~kega prebivalstva je hitro padal na ra~un zaposlenih v industriji.Urbanizacija je zaostajala, saj je razvoj motorizacije med drugim obdràl ljudi na podeèlju.

4.5.3 MODERNIZACIJA PODE@ELSKE POKRAJINE

Socialisti~na ideologija je poudarjala nastanek novega prostora, v katerem ne bo ve~ razlik medmestom in podeèljem. Odpravili naj bi jih z velikopoteznimi metodami v kmetijstvu in modernizacijopodeèlskih obmo~ij. Agrarna reforma je poleg gospodarskih imela tudi politi~ne cilje, to je vezati kme-te, ki so bili ve~ina prebivalstva, na novo oblast. Potekala je pod geslom »zemljo tistemu, ki jo obdelu-je« in bila naperjena proti posestvom, cerkvenim ustanovam in tujcem. V zemlji{ki sklad je tako pre{lodobrih 250.000 ha, to je 13 % celotnega ozemlja, od tega najve~ gozda (63 %). Zemljo so razdelili kme-tom s premalo oziroma brez zemlje, ve~ji del pa je ostal v rokah dru`benih posesti, to je okrog 80.000 hain ve~ina gozda. [tevilo kmetij, zlasti tistih z do 5 ha zemlje se je zmanj{alo, pove~alo pa tistih s 5 do10 ha zemlje. Del odvzete zemlje so dobili kolonisti Ko~evske in Apa{kega polja in tako ponovno nase-lili izpraznjeno pokrajino (êpi~ 1995).

Za razvoj podeèlja je pomemben odnos do kmetov, ki se je za~el spreminjati s pospe{eno indu-strializacijo kot edino pravo potjo v socializem. Negativen odnos do kmeta kot zasebnega proizvajal-ca in ukrep zemlji{kega maksimuma, zaradi katerega se je povpre~na velikost posesti {e zmanj{ala,sta onemogo~ila normalen razvoj slovenskega kmetijstva (Klemen~i~ 1991). Zemlji{ka razdrobljenost,majhna posest, zastareli na~ini dela ter nerazumljivi ukrepi so kmetu omogo~ali komaj kaj ve~ od bor-nega preìvetja. Dele` kme~kega prebivalstva je hitro upadal. Beg z zemlje je zajel neizobraèno kme~-ko prebivalstvo, ki je na{lo novo zaposlitev v hitro rasto~ih industrijskih obratih. Obenem se je razvilposeben sloj ljudi: polkmetov, ki so v bli`njih tovarnah iskali dodatni zasluèk. Iz mesta so na podeè-lje prina{ali ne le denar, pa~ pa tudi mestni na~in ìvljenja. Na podeèlju so rasle nove hi{e, druga~neod starih kme~kih. Razvoj cestnega omre`ja in motorizacija sta omogo~ala vsakodnevno vo`njo do delov-

69



nega mesta, delovni ~as pa popoldansko delo na kmetiji. Deagrarizacija je zajela oddaljene in hribo-vite predele, kjer so ostajali ve~inoma starej{i. V bliìni ve~jih mest pa se je videz vasi precej spreme-nil. Na naravno ugodnej{ih predelih so izvajali zaokroèvanje posesti (arondacije in komasacije), karpa ni dosti pripomoglo k manj{i razdrobljenosti posesti. Tako so administrativni in politi~ni ukrepi pri-pomogli k vzdrèvanju kulturne pokrajine, ki je bila {e dedi{~ina srednjeve{ke kolonizacije in fevdaliz-ma. Drobni pokrajinski vzorci, pestra raba tal, polikulturno kmetijstvo je ohranilo arhai~ni videz na{ihkulturnih pokrajin, saj je bil le manj{i del kmetov, ki so imeli zadosti obdelovalnih povr{in in jim je kme-tovanje dajalo edini dohodek, finan~no in strokovno sposobnih izpeljati modernizacijo pridelave.

Na drugi strani pa so izstopale dru`bene oziroma dràvne posesti z velikopotezno obdelavo zem-lje, ki je zajemala uvajanje mehanizacije in velike posege, kot so arondacije, komasacije, hidromelio-racije in agromelioracije. Izgubila se je pestrost oziroma slikovitost pokrajine. @ive meje, posameznadrevesa in raznolikost kultur so izginile, na njihovo mesto pa so pri{le monokulture. Zrasli so veliki gos-podarski objekti, popolnoma druga~ni od sicer uveljavljenih krajevnih arhitekturnih zakonitosti.

70

5 NOVEJ[E SPREMEMBE KULTURNE POKRAJINE

Kulturna pokrajina je rezultat vzajemnega delovanja naravnega okolja in ~lovekovih dru`benih, pred-vsem gospodarskih aktivnosti v njem. V preteklosti so bili zaradi nizke stopnje tehnolo{kega razvojain popolnoma druga~nih dru`benoekonomskih razmer vsi procesi po~asni in zato v veliki meri uravno-teèni z naravnim okoljem. Z razvojem tehnike pa so se pospe{ili in s tem bistveno prehiteli sonarav-ni oziroma tako imenovani trajnostni razvoj. V osnovi je gibalo vsega razvoja in s tem tudi spremembv kulturni pokrajini »… globalizacija kot vseobseèn in ve~plasten proces. Globalizacija usmerja na{edru`beno ìvljenje, produkcijske na~ine, prostorski razvoj …« (Ogrin 1999).

Kulturno pokrajino ogroàjo opu{~anje kmetijske pridelave in zara{~anje, prestrukturiranje kmetijs-tva zaradi gospodarskih in dru`benih sprememb ter urbanizacija s pozidavo in gradnjo infrastrukturnihobjektov. Tako imamo v zadnjih desetletjih pri oblikovanju kulturnih pokrajin dvojen razvoj. Na eni stra-ni tehnolo{ki razvoj in sodobne gospodarske zna~ilnosti povzro~ajo hitre spremembe v pokrajini in nasta-nek nove, druga~ne kulturne pokrajine in s tem degradacijo stare pokrajine. Na drugi strani zaradi istihprocesov prihaja do razlikovanja znotraj pokrajine in dolo~eni predeli za~nejo zaostajati, kar se na zunajkaè v propadanju kulturne pokrajine.

V tem poglavju sem podala dru`bene in gospodarske spremembe, ki vplivajo na preoblikovanje kul-turne pokrajine. Opredelila sem poglavitne procese, ki vodijo v spreminjanje kulturne pokrajine, pomenkulturne pokrajine za ~loveka in mo`ne poti nadaljnjega razvoja.

5.1 VREDNOST KULTURNE POKRAJINE

Podeèlske kulturne pokrajine imajo ekolo{ki, gospodarski in kulturni pomen.Ekolo{ki pomen podeèlske kulturne pokrajine je v pestrem rastlinskem in ìvalskem svetu, kar

ustvarja naravno ravnovesje. Kulturne pokrajine blizu naravni pokrajini imajo {tevilne drobne prvine (naprimer gozdni obronki, omejki, grmi~evje, sadno drevje, suhi zidovi), ki nudijo domovanje {tevilnim rast-linam in ìvalim. Zaradi prepletanja teh prvin je bogastvo ìvih bitij {e ve~je kot v sklenjenem gozdu.Vzdrèvanje take kulturne pokrajine s kmetijstvom je najbolj{a za{~ita pred naravnimi nesre~ami in jamstvoza ekolo{ko ravnovesje. Vzdrèvane terase v vinogradni{kih obmo~jih varujejo pred usadi, erozijo, pravtako suhi zidovi na krasu. Vodni tokovi, mo~virja in barja vzdrùjejo vodno ravnovesje. Z intenzifikaci-jo in specializacijo se je precej{en del drobne raz~lenjenosti è izgubil, kar poleg opu{~anja kolobarjavodi k ekolo{kemu neravnovesju.

Neposreden gospodarski pomen kulturnih pokrajin je v pridelovanju hrane. Slovenija je è pre-segla kriti~no mejo prehranske varnosti, saj na prebivalca pride samo 0,12ha njiv (Gabrovec, Kladnik 1997).Po obsegu kmetijskih zemlji{~ (0,44 ha na prebivalca) pa smo v evropskem povpre~ju. Slika samoza-dostnosti v pridelavi hrane je {e posebej ~rnogleda, ~e vemo, da je skoraj 3/4 kmetijskih povr{in v manjprimernih predelih in le ~etrtina v ravninah in dolinah. V prvih beleìmo intenzivno opu{~anje kmetijs-tva, v slednjih pa velik pritisk ostalih porabnikov. V zadnjem ~asu podeèlje pridobiva ve~ji turisti~nipomen. Lepo vzdrèvana kulturna pokrajina, zlasti v hribovitih in vinorodnih obmo~jih, privablja ljudi napodeèlje. Zaradi sprememb v kmetijstvu oziroma socialne, gospodarske in preobrazbe sodobne dru`-be je pri{lo do dvojnega razvoja kulturnih pokrajin. Dolinska obmo~ja in obmo~ja na robu gospodarskihsredi{~ so postala intenzivna in specializirana kmetijska obmo~ja. S tem se je nekdanja tradicional-na kulturna pokrajina spremenila, nastala je moderna kmetijska pokrajina, ki nima ve~ turisti~ne vred-nosti.

Kulturno-~ustveni pomen se navezuje zlasti na tradicionalne kmetijske kulturne pokrajine z drob-no raz~lenjenostjo. Nekatere oblike zavzemajo pomembno mesto v zavesti Slovencev. Pomembne soza njihovo identiteto, saj jim dajejo ob~utek pripadnosti in doma~nosti ter pomenijo pot do zgodovinskihkorenin. S tem je povezan tudi odnos ljudi, ki za kulturno pokrajino {e vedno {tejejo edino pokrajinoz drobno ~lenitvijo, ekstenzivno pridelavo in tradicionalnimi na~ini obdelovanja. Zato vsako spremem-

71



72

Slika 26 in slika 27: Kulturno pokrajino lahko razumemo kot kultivirano pokrajino, ki jo je iz naravneustvarila in negovala ~love{ka dru`ba, in pokrajino s kulturo, ki je zaradi svoje oblikovanosti innegovanosti kulturna dobrina in zgodovinska dedi{~ina preteklih generacij.

MIM

I U

RB

AN

CS

TAN

E K

LE

ME

NC

bo v smeri modernizacije dojemajo kot uni~enje in razvrednotenje kulturne pokrajine, ne pa kot novostopnico v razvoju kmetijstva kot gospodarske dejavnosti.

5.2 PROCESI SPREMINJANJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE

Dejavnosti, ki vodijo v spreminjanje funkcijske in morfolo{ke podobe kulturnih pokrajin, so:• kmetijstvo:

– opu{~anje kmetijstva v bolj oddaljenih in naravno manj ugodnih predelih (depopulacija, ogozdo-vanje, ozelenjevanje, propad arhitekturne dedi{~ine);

– intenzifikacija kmetijstva v ravninskih predelih (agromelioracije in hidromelioracije, specializacija);• poselitev:

– naselitev nekme~kega prebivalstva na podeèlju (rast podeèlskih naselij zunaj strnjenih jeder invna{anje novih arhitekturnih prvin, podeèlsko naselje izgubi kme~ki videz);

• turizem:– gradnja turisti~nih zmogljivosti, zaposlovanje prebivalstva zunaj kmetijstva, opu{~anje kmetijstva;

• promet in infrastrukturni objekti:– izguba prvovrstnih kmetijskih zemlji{~ v ravnini, avtocesta je tujek in pomeni ozemeljsko delitev

neko~ enotnega obmo~ja;– ceste v bolj oddaljenih obmo~jih omogo~ajo dnevno vo`njo v slu`bo zunaj kraja bivanja in zato

ljudje lahko ostanejo na podeèlju.Ogozdovanje, ozelenjevanje in depopulacija so med seboj vzro~no-posledi~no povezani procesi.

Poznani so è iz preteklosti, posebno hitri pa so v zadnjem desetletju, ko so Slovenijo zajele intenziv-ne gospodarske, dru`bene in socialne spremembe. Prebivalstvo se seli v ni`je in dostopnej{e prede-

73


Slika 28: Vzdrèvanje pestre in drobno raz~lenjene kulturne pokrajine je zagotovilo ekolo{kegaravnovesja, vendar je te`ko zdru`ljivo s tr`no naravnanim kmetijstvom.

MIM

I U

RB

AN

C


le, zaradi bolj{e izobrazbe se zaposluje zunaj kmetijstva, ker ta ne nudi ve~ ustreznega ìvljenjskegastandarda. Ob odpiranju in liberalizaciji trga s kmetijskimi pridelki doma~a pridelava v te`jih naravnihrazmerah in razdrobljeni posesti cenovno ne more konkurirati uvoèni hrani. S kmetijstvom se ukvar-jajo ve~inoma samo {e starej{i predvsem zaradi ~ustvene navezanosti na zemljo. Nekatere kmetijskepanoge so ti procesi zajeli bolj kot druge. Najbolj so prizadete panoge, ki zahtevajo vsakodnevno delo,kot sta govedoreja in mle~na govedoreja. Na slednjo vplivajo tudi najnovej{i ukrepi, povezani s pribli-èvanjem Evropski skupnosti. Pri tem je pomembno tudi dejstvo, da je govedoreja segala v najvi{je innajstrmej{e predele. Nekatere druge panoge, ki so delovno in higiensko manj zahtevne, vinogradni{-tvo na primer, so utrpele manj{e pretrese, saj so mogo~e kot postranska dejavnost ob rednem deluzunaj kmetijstva.

Ogozdovanje je proces spreminjanja njiv, travnikov, sadovnjakov, vinogradov ter pa{nikov v gozdoziroma zara{~anje z gozdovi. Proces je skoraj izklju~no stihijski in praviloma povezan z negativnimidemografskimi in dru`beno-gospodarskimi gibanji na podeèlju ter s prilagajanjem nekdanje maksi-malne rabe tal dana{nji optimalni rabi tal, kar vodi do opu{~anja zemlji{~ s slab{imi naravnimi razme-rami, zlasti v vi{jih nadmorskih vi{inah in z ve~jim naklonom. Pri nas je ogozdovanje najbolj izrazit processpreminjanja rabe tal skoraj v vsem zahodnem, severnem in ju`nem delu dràve, prevladuje pa tudina vzhodu Gori~kega. Posebno izrazito je v goratih in prometno odmaknjenih predelih (Gabrovec, Klad-nik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998).

Ozelenjevanje je proces spreminjanja njiv v travnike in je praviloma posledica preusmerjanja kme-tijske pridelave v ìvinorejo, razlog pa je lahko tudi pomanjkanje kme~ke delovne sile in z njim pove-zana ekstenzifikacija obdelave. Ozelenjevanje je kot posledica prilagajanja maksimalne obdelave optimalniobdelavi zaradi uvajanja kmetijske mehanizacije (opu{~anje prestrmih in preve~ oddaljenih njiv) ter spre-minjanja pridelovalne usmerjenosti (pove~ana vloga ìvinoreje) prevladujo~ proces na vzhodu dràve,na severnem obrobju Ljubljanske kotline in ponekod v hribovitih predelih v njenem zahodnem delu. Tu

74

Slika 29: Moderna kmetijska pokrajina ima velik gospodarski pomen, vendar zanemarja ekolo{ki inkulturno-~ustven vidik.

MIM

I U

RB

AN

C

{e najbolj bode v o~i v bliìni dràvne meje s Hrva{ko, na obmo~ju med Koprskimi brdi in Sne`nikom(Gabrovec, Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998). Ozelenjevanje tako ni vedno odraz opu{~anja kme-tijstva in depopulacije, pa~ pa je v ravninskih predelih v bliìni sredi{~ odraz opu{~anja monokulturne-ga kmetijstva in specializacije v ìvinorejo.

Depopulacija je proces zmanj{evanja {tevila prebivalcev na dolo~enem obmo~ju, kar posredno inneposredno vpliva na {tevilne procese, ki spreminjajo kulturno pokrajino, predvsem na rabo tal in nase-lja. Prebivalstveni procesi so opisani v poglavju o prebivalstvenih prvinah.

Intenzifikacija in specializacija sta nasprotna procesa od zgoraj omenjenih, kjer ne gre za opu{-~anje kmetijstva, pa~ za njegovo intenziviranje in usmeritev v zgolj eno panogo. Zna~ilna je za obmo~-ja, kjer so velikopotezno izvajali melioracije ali {irili vinograde in sadovnjake, predvsem v naravnonajugodnej{ih obmo~jih v Sloveniji (doline, kotline), in obmo~ja v neposredni bliìni gospodarskih in mest-nih sredi{~, to je na najrodovitnej{ih zemlji{~ih v zaledjih. O posebne vrste intenzifikaciji lahko govori-mo tudi v visokogorju, predvsem tam, kjer so na novo uredili smu~i{~a, zgradili gozdne ceste ali pa sozrasla naselja po~itni{kih hi{ic. V precej{njem obsegu se pojavljajo tudi v zaledju zgornjega toka rekeKolpe, a so tam, podobno kot na Bov{kem in v Bohinju, spremembe povr{insko sorazmerno skromne(Gabrovec, Kladnik 1997; Gabrovec, Kladnik 1998).

Intenzifikacija kmetijstva vodi v spremembe v kulturni pokrajini, ki se vidijo predvsem v poljski deli-tvi, tlorisu naselij in izgledu podeèlskega doma. Te spremembe le s pridr`kom {tejemo k razkroju kul-turne pokrajine, saj njene prvine ne izginjajo, pa~ pa dobivajo nove vrednosti. Kulturne pokrajine sopodvrène neprestanemu spreminjanju in zato bi lahko te, ki so posledica specializacije in intezifika-cije, imenovali tip moderne podeèlske kulturne pokrajine, ki se najprej deli glede na vodilno kmetijskopridelavo: na primer vinogradni{ka, govedorejska, mle~nogovedorejska, poljedelsko-vrtnarska.

Propadanje arhitekturne dedi{~ine je povezano z vsemi zgoraj na{tetimi procesi. Na eni stranigre za opu{~anje nekdanjih domov zaradi odseljevanja ljudi in na drugi strani za vna{anje novih arhi-tekturnih prvin v pokrajino. To vpra{anje sem è obdelala v poglavju o naselbinskih prvinah.

Spremembe, ko so jih prinesli zgoraj opisani proces, so ve~plastne. Prikazane so v preglednici 4,ki je povzeta in prirejena po knjigi Kulturlandschaften der Schweiz (1996).

75


Preglednica 4: Spremembe v kulturni pokrajini.

tradicionalna kulturna pokrajina moderna kulturna pokrajina

raznolika: drobna zemlji{ka posest, ìve meje, grmi~evje, enoli~na: agromelioracije in hidromelioracije so pripeljalepotoki, suhi zidovi, pe{poti, znamenja, kapelice, kozolci, do intenzivne kmetijske pokrajine brez tako imenovanih mote~ihskednji, zaselki, samotne kmetije … dejavnikov; gospodarska vrednost se je pove~ala, pokrajina pa

je izgubila na estetski in doìvljajski vrednosti

podobna naravni pokrajini: potoki v naravnih strugah, razli~na od naravne pokrajine: velika, ravna polja, reguliranicveto~i travniki, ìve meje, mo~virja, grmi~evje, potoki, namakalni jarki, elektri~ni vodi, kme~ki dom zunajpestro ìvalstvo strnjenega naselja

strukturirana: v preteklosti so relief, podnebne in neurejena pokrajina: z industrializacijo v 19. in 20. stoletjutalne razmere dolo~evale rabo tal in naselitev; so na robu industrijskih sredi{~ zrasla delavska naselja, ki sopokrajina je uravnoteèno razmerje med se zlila s podeèlskimi naselji; v nasprotju s prej{njimi sonaravnimi in dru`benimi prvinami zanemarila tradicionalne lokacijske dejavnike, arhitekturne

prvine in se vrinila med kmetijska zemlji{~a

regionalni pe~at: kulturna pokrajina ima regionalno uniformirana pokrajina: arhitekturne prvine so enakepripadnost: oblike rabe tal in naselij odsevajo zgodovinsko v celi Sloveniji in razen redkih izjem ne upo{tevajo podnebnihdedi{~ino in tradicijo obmo~ja zna~ilnosti; moderna arhitektura je zabrisala regionalni pe~at


5.3 POMEN KMETIJSTVA ZA KULTURNO POKRAJINO

Podeèlske kulturne pokrajine obsegajo ve~ji del Slovenije, saj nerodovitna obmo~ja (mesta, pro-metnice, industrijski objekti) obsegajo manj kot desetino povr{ja (Gabrovec, Kladnik 1997). Torej je izgledkulturne pokrajine neposredno povezan s kmetijstvom in gozdarstvom. Seveda pa je veliko neposred-nih vplivov, vendar bom na tem mestu posebej izpostavila kmetijstvo kot dejavnost, ki zahteva najve~prostora in ga zato tudi najbolj preoblikuje. »… Kje so se s kr~enjem prvobitne vegetacije oblikovali kme-tijski zemlji{ki kompleksi, je bilo odvisno predvsem od primernosti zemlji{~ za kmetijsko rabo in od nji-hove kakovosti, obseg kr~enja pa je bil odvisen od potreb prebivalstva po hrani. Tudi danes sta to klju~nadejavnika, ki vplivata na to, kje in koliko zemlje bo obdelane …« (Kova~i~ 1999). Zato razvojne smer-nice v kmetijstvu v marsi~em pi{ejo usodo tudi kulturni pokrajini. Skrb za kulturno pokrajino je v prvivrsti povezana s skrbjo za kmetijstvo. To pa v zadnjem ~asu doìvlja korenite spremembe: gospodar-ske, dru`bene, tehnolo{ke. S kmetijstvom se ukvarja manj kot 7 % ljudi. Pri tem se zastavi vpra{anje,kako naj manj kot desetina prebivalstva ohranja izgled ve~ine povr{ja?! Na za~etku 20. stoletja se jes kmetijstvom ukvarjalo tri ~etrtine prebivalstva. Pri tem je treba upo{tevati dejstvo, da je »… danes velikdel zemlje v posesti od kmetijske obdelave eksisten~no neodvisnega prebivalstva …« (Ravbar 1999).

^lovek je v tiso~letjih svojega bivanja in s svojimi dejavnostmi oblikoval kulturno pokrajino, nad kate-ro se mi danes navdu{ujemo. Brez delovanja ~loveka bi bila Slovenija v celoti pokrita z gozdom, saj jele-ta primarna vegetacija v Sloveniji. Pokrajina se neprestano spreminja, tudi brez ~lovekovega pose-ga. Tu prihaja do temeljne dileme. Na kateri stopnji ohranjati tako imenovano kulturnost pokrajine? Pokra-jino naredi kulturno {ele ~lovek. Vendar sodobni razvoj kmetijstva teì k preseganju naravne pestrostipokrajine, kar vodi v homogenost: ve~je povr{ine, ve~je ~rede, odvisnost od naravnih sposobnosti posta-

76

Slika 30: [irjenje gozda je najve~ja gro`nja kulturni pokrajini, obenem pa to pomeni vra~anjek naravni pokrajini, ki zagotavlja ekolo{ko ravnovesje. V na{ih podnebnih razmerah se gozd hitro{iri, tako da ponekod è skoraj popolnoma prera{~a tudi vrhove, na katerih stojijo cerkve.

MIM

I U

RB

AN

C

ja vse manj{a. Na drugi strani pa opu{~anje kmetijstva prinese propad stavbne dedi{~ine, razkroj kme-tijskih povr{in in v kon~ni stopnji izginotje kulturne pokrajine. Praznjenje nekdanjih kmetijskih obmo~ijpomeni vra~anje narave, ki pa ni nujno prvobitna v pravem pomenu besede. Ravno ogozdovanje, to je{irjenje z gozdom pokritih povr{in, je danes najve~ja gro`nja kulturni pokrajini, ~eprav so gozdne pokra-jine najbli`je naravnim pokrajinam in so zagotovilo naravnega ravnovesja. ê ho~emo ohraniti kultur-no pokrajino, je treba spodbujati gospodarske aktivnosti ~loveka v njej. Toda kateri posegi oziroma v kolik{nimeri so ti {e dobrodo{li? Ob dana{nji stopnji tehnolo{kega razvoja te aktivnosti hitro postanejo preve~intenzivne in povzro~ijo negativne spremembe v pokrajini.

Naslednje dejstvo, ki ga velja upo{tevati, je, da so kulturne pokrajine, zlasti podeèlske, ki so danespredmet najve~jega ob~udovanja, rezultat rev{~ine oziroma gospodarskega mrtvila. Samotne kmetijein zaselki, ki segajo visoko v sredogorje, so odraz gospodarstva, ki se je razvilo v arhai~ni fevdalni dru`-bi. Prav tako pestre oblike drobne zemlji{ke razdelitve, ki vna{ajo izjemno slikovitost v slovenski pro-stor, pomenijo è zdavnaj preìveto obliko kmetijstva. Kme~ki dom, ki velja za zna~ilnega v dolo~enipokrajini, je nastal glede na trenutno stopnjo tehnolo{kega razvoja. Bil je prilagojen druga~nim potre-bam druga~nega ~loveka. Napredek pa za svoje udejanjanje rabi prostor. Razvoj, saj è sama bese-da to pove, pomeni kakovostno spreminjanje ne~esa, kar è obstaja. V preteklosti ni bilo ni~ druga~e.Slovani so skoraj popolnoma uni~ili rimske dose`ke. Redke ostanke cenimo kot prvovrstno znameni-tost. Podobno je bilo s poznoanti~nimi staroselskimi naselbinami: propadle so ali se umaknile novim.Tudi klimatske spremembe so vplivale na razvoj pokrajine. Ob koncu srednjega veka je zaradi ohladi-tve v celoti propadlo vinogradni{tvo na Gorenjskem. O njem pri~ajo danes samo {e ledinska in krajev-na imena. Bi ga veljalo obnoviti? Primer Krasa je zelo zna~ilen primer dilem, povezanih s kulturno pokrajino.Avstrijska oblast je è v 19. in celo v 18. stoletju spodbujala pogozdovanje Krasa, ki naj bi bil sinonim

77


Slika 31: Stara in opu{~ena kme~ka hi{a v Savinjskih Alpah ne ustreza zahtevam, potrebam inpredstavam sodobnega ~loveka. Za ohranitev stavbnih posebnosti slovenskih pokrajin bi bilo nujnovklju~evanje regionalnih arhitekturnih prvin v moderne objekte.

MIM

I U

RB

AN

C


za prvovrstno razvrednotenje naravnega okolja, ko je ~udovite gozdove zamenjala kra{ka goli~ava. Rav-no ta kra{ka goli~ava je ne le ponesla slavo kra{kega povr{ja v svet, pa~ pa bila temelj za izoblikova-nje svojevrstne kulturne pokrajine. Pogozdovanje bi v tem primeru pomenilo izgubo naravnih inkulturnih vrednot. »… Oba procesa (izguba naravnih in kulturnih vrednot) sta v najve~ji meri posledi-ca sprememb v sodobnih kmetijskih pridelovalnih postopkih in v spreminjanju oblik ìvljenja na pode-èlju …« (Maru{i~ 1999).

V preteklosti so bile spremembe majhne, saj je bil gospodarski razvoj in z njim povezane dru`be-ne spremembe po~asen. Industrijska revolucija pa je prelomnica, ki je prinesla nove oblike dela in misel-nosti ne samo v mesta, pa~ pa tudi na podeèlje. Pospe{en razvoj se je v zadnjih desetletjih samo {estopnjeval. Kulturna pokrajina se hitro spreminja, nastaja nova, nekdanji pokrajinski vzorci kot pri~e pre-teklosti pa se izgubljajo. Spremembe kulturne pokrajine so torej nelo~ljivo povezane z gospodarskimrazvojem. »… ^lovekovo delovanje in bivanje v krajini je razpeto med spreminjanjem, ustvarjanjem nove-ga, in ohranjanjem starega. Ohranjanje ni iznajdba sodobnega ~asa. To nam velikokrat potrjujejo mno-ge krajinske prvine, ki ostajajo kot pri~a preteklosti zgolj zaradi zavestne odlo~itve o njihovem varstvu.In dejstvo, da je sedanjost hkrati tudi preteklost, da je prav sedanjost krajine tista tvarina, do katere semoramo dejavno opredeliti, vedeti, kaj z njo po~eti znotraj zapletene zgradbe na{ih potreb, hotenj, pri-~akovanj in èlja, narekuje skrben in premi{ljen odnos do nje …« (Maru{i~ 1999).

5.4 POTI NADALJNJEGA RAZVOJA PODE@ELSKE KULTURNE POKRAJINE

Temeljno vpra{anje je torej, kako naprej. Kak{no pot ubrati? Bruun (1999) govori o treh popolno-ma razli~nih principih. Brezbri`ni (laissez-faire approach) je najpogosteje v veljavi v Evropi. Trdovrat-no kmetijstvo naj bi se soo~ilo s tekmovalnostjo svobodnega trga. »Naj gre razvoj svojo pot«, je pogostouporabljen slogan. »… Posledice lahko opazimo na vsakem koraku v skoraj vseh deèlah: prazna inzapu{~ena obrobna kmetijska obmo~ja, pradavne obdelovalne sisteme je zamenjalo velikopotezno moder-no kmetijstvo ter specializacija in modernizacija ugodnej{ih kmetijskih obmo~ij, ki ne spo{tujeta eko-lo{kih zakonitosti …« (Bruun 1999). Tovrsten pristop bi bil za Slovenijo oziroma njene kulturnepokrajine poguben. @al se je deloma è za~el uveljavljati. Pridruìtev Evropski skupnosti bo tak razvojsamo pospe{ila, razen ~e si bomo v pogajanjih znali pridobiti poseben status, povezan z mo`nostmina{ega kmetijstva, ki izvirajo iz naravnih danosti in zgodovinskega razvoja. Politika svobodnega trgabo {e pospe{ila diferenciacijo podeèlja, ki jo poznamo è nekaj desetletij in {e posebej ob~utimo odosamosvojitve dalje. Na naravno ugodnej{ih predelih (Savska, Savinjska, Dravska, Murska, Kr{ka ravan)se bo razvilo intenzivno kmetijstvo. Za dosego rentabilnosti se bo povpre~na velikost kmetije pove~a-la na ra~un manj{ih kmetij, ki ne bodo sposobne preìveti v novih gospodarskih razmerah. Velikopo-tezna obdelava zahteva velike parcele, brez mote~ih dejavnikov (ìva meja, posamezna drevesa, poljskepoti, kozolci). Drobna zemlji{ka razdelitev z bogastvom kultur se bo izgubila na ra~un monokultur. Stavb-na dedi{~ina (je) bo izgubljena, saj hi{a, na podeèlju ali v mestu, dobiva enotno podobo. Te kmetijebodo gradile »… nove proizvodne zmogljivosti, ki se praviloma ne bodo mogle organsko vklju~iti v ob-stoje~o strukturo podeèlskih naselij. Proizvodni objekti teh kmetij bodo nemara locirani predvsem v od-prt prostor …« (Kova~i~ 1999). Nastal bo nov tip kulturne pokrajine, enoten za celo Slovenijo, brezregionalnih oziroma krajevnih posebnosti. »… Starostna sestava prebivalstva, stanje nasledstva na kme-tijah in razvojne ambicije kmetij kaèjo, da se bo {tevilo kmetij do leta 2010 zmanj{alo za 40–50 % gle-de na leto 1991 …« (Kova~i~ 1999). »… Pribli`no 10.000 kmetij naj bi se posodobilo, da bi lahko vzdràlesvetovno konkurenco …« (Prem 1999).

Doline in kotline so obenem tudi civilizacijska sredi{~a, kjer se prepletajo {tevilne dejavnosti, in kjerrazli~ni uporabniki prostora tekmujejo med seboj. Del prvovrstne kmetijske zemlje bo izgubljen na ra~unavtocest ter ozemeljske rasti mest. Podeèlska naselja bodo imela status spalnih naselij. Podeèlje ved-no bolj dobiva tudi druga~no funkcijsko vlogo, postaja prostor za bivanje in rekreacijo prebivalstva, kis kmetijstvom ni povezano. Meje med mestom in podeèljem se bodo {e bolj zabrisale.

78

Na drugi strani pa bo ve~ji del Slovenije prepu{~en razkroju kulturne pokrajine. Kmetijstvo v gri-~evnatih in hribovitih predelih nikakor ne more samo preìveti ob uveljavljanju svobodnih tr`nih zako-nitosti. Najbolj oddaljeni predeli ̀ e nekaj desetletij beleìjo opu{~anje kmetijstva in odseljevanje prebivalstva.Na kmetijah ostaja ve~inoma ostarelo prebivalstvo, ki s svojim delom zaenkrat {e ohranja izgled in funk-cijo kulturne pokrajine. Opu{~ene njivske in travni{ke povr{ine se v na{ih podnebnih razmerah hitrozara{~ajo z gozdom. Dele` gozda se v zadnjem ~asu hitro ve~a in postaja zaskrbljujo~e visok. V po-deèlskih obmo~jih, ki so bli`je mestom, prebivalstvo sicer ostaja na podeèlju, vendar se zaposlujev neagrarnih poklicih in se dnevno vozi v kraj zaposlitve. Zemljo so obdràli, obdelujejo pa je ne ve~,razen vrti~ka ob hi{i. ê bi popolnoma zaìvela liberalizacija mednarodnega trga s kmetijskimi proi-zvodi, bi to pomenilo precej{nje zmanj{anje kmetijstva in postopno izpraznitev hribovitih in odmaknje-nih obmo~ij. Identiteta podeèlja bi bila povsem izgubljena.

Za{~itni pristop (conservation approach) predvideva za{~ito kulturnih prvin pokrajine. Je v nas-protju z gospodarskim razvojem in zato te`ko uresni~ljiv, tudi zaradi nasprotovanja tako imenovanegakmetijskega lobija. V nobenem primeru pa ne more veljati za celotno dràvo, ampak samo za dolo~e-ne zna~ilne predele, ki jih odlikujejo izjemne kulturne prvine. Tovrstni pristop bi pomenil izoblikovanjetako imenovanih kulturnih parkov oziroma za{~itenih obmo~ij, v katerih bi ljudje dobivali denarno pod-poro za ohranjanje preìvetih oblik gospodarjenja. Tr`na ni{a je v pridelovanju biolo{ko neopore~ne hra-ne, ki bi ga lahko zdruìli z varovanjem podeèlskih kulturnih pokrajin. Nekatere izjemne oziroma redkeprvine kulturne pokrajine bi lahko za{~itili v okviru skansenov, to je muzejev na prostem.

Model skladnega razvoja (sustainability approach) predvideva razvoj v smeri obnavljanja pokra-jine ob upo{tevanju biotske raznolikosti, ekolo{kega ravnovesja in kulturne dedi{~ine. »… Upo{tevaninaj bi bili 3 vidiki preoblikovanja pokrajine: pridobitveno-poselitveni, ekolo{ki in kulturni, kar pomeni, daje (kulturna pokrajina) gospodarsko u~inkovita, preèta z naravnimi prvinami in da odseva skladno podo-bo …« (Ogrin 1992). Koncept zagovarja ohranitev zadostnega {tevila kmetij, da se ohrani poseljenostin sonaraven ali trajnosten na~in kmetovanja, ki zagotavlja obnovljivost naravnih virov in bolj{o kako-vost hrane (Riegler et al 1999). Gospodarski in tehnolo{ki razvoj, ki bi so~asno upo{teval tr`ne zako-nitosti in temeljne kulturne prvine pokrajine, je na dana{nji stopnji razvoja bolj ali manj utopija. êpravje to za Slovenijo verjetno edina pot, ~e ho~emo, da bodo kulturne pokrajine ̀ ivele in bile odraz dana{-njih aktivnosti ~loveka.

79



6 TIPI KULTURNIH POKRAJIN V SLOVENIJI

Tipologija naj bi, kot pove è samo ime, razvrstila kulturne pokrajine po njihovih zna~ilnostih v sku-pine, v tipe kulturnih pokrajin. ̂ e kulturno pokrajino razumemo kot rezultat naravnih in dru`benih dejav-nikov, slednji imajo {e zgodovinsko razse`nost, je jasno, da se je v naravnogeografsko razgibani Slovenijina sti~i{~u {tirih kulturnih prostorov razvilo nepregledno {tevilo tipov kulturnih pokrajin. Zaenkrat {e nobe-na veda ni dala ustrezne tipologije kulturnih pokrajin s popolno hierarhijo in dosledno sistematiko, ampakle morfolo{ko opisovanje izstopajo~ih, to je zna~ilnih pokrajinskih tipov.

6.1 PRIMERI TIPOLOGIJ KULTURNE POKRAJINE IZ LITERATURE

V svetovni literaturi je mo~ najti ve~ tipologij. Nobena ni izvedena dosledno po enotnih kriterijih, pa~pa se omejijo na nekatere izjemne oziroma izstopajo~e pokrajine oziroma na prevladujo~o dejavnost.Prav tako so izpeljane samo na najni`jem, makronivoju in se ne spustijo v podrobnej{e raz~lenjeva-nje.

Avstralski geograf Heathcote (1975) je enakovredno obravnaval naravne in dru`bene prvine in Avstra-lijo razdelil na:• morske,• pa{ni{ke (ekstenzivne, intenzivne pa{ni{ke, intenzivne mle~nogovedorejske),• poljedelske (ìtne, sladkorne, namakalne in ostale),• rudarske,• mestne,• reliktne kulturne pokrajine.

80

Preglednica 5: Kulturne pokrajine v Rusiji (Parker 1983).

predrevolucionarne kulturne pokrajine gozdni pas

pas stepe

su{ni pas

gorski pas

sovjetske kulturne pokrajine pas tundre

gozdni pas severnoruska smrekova tajga

zahodnosibirska mo~virska tajga

srednjesibirska macesnova tajga

pas me{anega gozda baltske deèle in severo-zahodna Rusija

Belorusija

zahodna Rusija inseverna Ukrajina

industrijsko sredi{~e

pas ob Volgi

pas stepe gozdna stepa

travna stepa

su{ni pas polsu{ni pas

su{ni pas

re~ne doline

delta Volge

gorski pas

Francoska geografka Beaujeu-Garnierjeva (1975) je po delitvi na mestne in podeèlske pokrajineslednje razdelila na temelju poljske delitve, rabe tal in poljskih poti na:• kulturne pokrajine odprtih polj (champs ouverts),• kulturne pokrajine zaprtih polj (bocages),• sredozemske kulturne pokrajine.

Parker (1983) je razumel oktobrsko revolucijo kot najpomembnej{i dejavnik v oblikovanju ruskihkulturnih pokrajin in jih razdelil na temelju naravnogeografskih obmo~ij, opredeljenih z rastlinskimipasovi, kar kaè preglednica 5.

Lichtenbergerjeva in Bobek (1956) sta Jugoslavijo (brez Makedonije) razdelila na temelju razli~nihkriterijev, zgodovinskih in naravnogeogarfskih. Tudi njima je bil zgodovinski razvoj najpomembnej{i kri-terij in {ele v drugem koraku sta jo delila na temelju pokrajinskih enot.

Preglednica 6: Kulturne pokrajine v Jugoslaviji (Lichtenberger in Bobek 1956).

kulturne pokrajine srednjeevropskega kulturnega kroga Kranjska in Spodnja [tajerskaOsrednja Hrva{kaLikaSremSlavonija

sredozemske kulturne pokrajine prava sredozemska kulturna pokrajinasevernodalmatinsko prehodno obmo~jehrva{ka obalapreddverje Istre in Kranjskeprehodno obmo~je dalmatinskih kra{kih poljju`na Hercegovinaosrednja ^rna gora

orientalsko vplivno obmo~je Metohija

osredje Bosna: ju`nobosanska kra{ka polja, notranjebosansko osredjeseverovzhodna ^rna goraseverna HercegovinaSrbija: dolina Ibra, severna Srbija

Nekateri avtorji so naravno okolje razumeli zgolj kot okvir in kulturne pokrajine lo~ili na temelju dru`-benih prvin. Tako Ruy (2000) v Koreji lo~i naslednje kulturne pokrajine:• verske,• ljudske,• jezikovne,• podeèlske,• mestne kulturne pokrajine.

[e korak naprej je napravil Vogeler (1995), ki je v ZDA lo~il:• utopi~ne (naselja Ami{ev),• verske (mormoni),• kulturne pokrajine rasizma (na primer indijanski rezervati, meja z Mehiko),• mestne, brezkrajevne (placeless) (Central Business District),• kulturne pokrajine greha in ~utnosti (Las Vegas, New Orleans),• prave fantazijske kulturne pokrajine (Hollywood, Disneyland).

Za potrebe varovanja kulturnih pokrajin posebnih vrednosti je Unesco lo~il 3 tipe:• oblikovane kulturne pokrajine (designed cultural landscapes) so rezultat ~lovekovega na~rtnega

dela v pokrajini, mnogokrat so tesno povezane s cenjeno stavbno dedi{~ino;

81



Preglednica 7: Tipi kulturnih krajin v Prekmurju (Maru{i~ in ostali 1998b).

submezoregija krajinski vzorci mikroregija krajinski vzorci

Prekmurje ravninska krajina z njivami Gori~ko drobno ~lenjena krajina z gozdom na gri~evjuravninska krajina s travniki sadovnjaki v gri~evjuobvodna krajina vinogradi z razpr{eno pozidavogri~evje z vinogradi in gozdom {iroka, zamo~virjena dolina{iroke doline v gri~evju ~lenjena njivska krajina v {iroki doliniozke doline v gri~evju manj ~lenjena krajina v {iroki dolini

Lendavske gorice vinogradi v gri~evju

ravninsko obmo~je drobno ~lenjena krajina na ravniniPrekmurja ne~lenjena njivska krajina na ravnini

obvodna krajina s poplavnimi logi ob Muriizravnani vodotokimokri{~a in mo~virja na ravnini

Preglednica 8: Tipi kulturnih krajin v Osrednjeslovenski ravnini (Maru{i~ in ostali 1998a).

submezoregija krajinski vzorci mikroregija krajinski vzorci

osrednjeslovenska pobo~ja, porasla s strnjenim gozdom Blejsko-Radovlji{ka drobno ~lenjena krajina valovitegaravnina gri~evnata drobno ~lenjena krajina kotlina obrobja ravnine

ravninska ne~lenjena njivska krajina njivsko-travni{ki svet na ravninikmetijske mozai~ne povr{ine na ravnini vodna in obvodna krajinavodna in obvodna krajina gozd na ravnini

Brezjanska ravnina Dobravekmetijska krajina ravninvodna in obvodna krajina

Kranjsko in drobno ~lenjena kmetijska krajina ravninSor{ko polje ne~lenjena kmetijska krajina ravnin

gozd na ravninidrobno ~lenjena krajina gri~evnategaobrobja kotlinevodna in obvodna krajina

Ljubljansko–Kamni{ka drobno ~lenjena krajina nakotlina gri~evnatem obrobju ravnin

drobno ~lenjena krajina ravninne~lenjene kmetijske povr{inegozd na ravninivodna in obvodna krajinamo~virnata krajina na ravniniosamelci

• skladno razvite pokrajine (organically evolved landscapes) so se razvile zaradi za~etnih dru`be-nih, gospodarskih, administrativnih ter/ali verskih zahtev in dobile svojo dana{njo podobo glede nadanosti naravnega okolja. Delijo se na fosilne pokrajine (fossil landscapes), katerih razvoj se je èkon~al, lahko nepri~akovano ali postopoma, njihovi materialni ostanki so dobro vidni v pokrajini (naprimer srednjeve{ki gradovi, rimski mitreji) in na ìve pokrajine (living landscapes), ki imajo aktivnovlogo v neprestano spreminjajo~i se sodobni dru`bi, vendar pa so {e tesno povezane s tradicional-nim na~inom ìvljenja, {tevilni materialni ostanki so pokazatelj zgodovinskega razvoja);

82

• povezovalne kulturne pokrajine (associative cultural landscapes) opredeljuje povezanost narav-nih prvin z verskimi, umetni{kimi in kulturnimi vsebinami, materialni dru`beni ostanki pa so manjpomembni ali jih celo ni.

V Sloveniji so se s tipologijo kulturne pokrajine najve~ ukvarjali krajinski arhitekti, in sicer za potre-be na~rtovanja in varstva. Naredili so tipologijo na temelju geografske regionalizacije in potem na rav-ni mezoregij in mikroregij na podlagi krajinske podobe izdvojili krajinske vzorce. Vizualni izgledpokrajine je bilo temeljno vodilo. Njihovo delo je iz{lo v 5 zvezkih: Krajine alpske regije, Krajine pre-dalpske regije, Kra{ke krajine notranje Slovenije, Krajine primorske Slovenije in Krajine subpanonskeSlovenije. Preglednici 7 in 8 prikazujeta primer tipologije za prekmurski del Subpanonske regije in Sred-njeslovensko ravnino Predalpske regije.

6.2 TIPOLOGIJA SLOVENSKIH PODE@ELSKIH KULTURNIH POKRAJIN

Kulturna pokrajina zdruùje naravne in dru`bene sestavine in te mora upo{tevati tudi tipologija, ~eho~e dati vsaj pribli`no sliko tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji. Zaradi velikega {tevila kriterijev je tipo-logijo mo~ izvesti le v posameznih korakih, ki pripeljejo do kon~nega cilja.

V prvem delu sem upo{tevala naravne prvine pokrajine. Tukaj sem se v celoti naslonila na regio-nalizacijo in tipizacijo pokrajin, ki so ju naredili na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter In{titutu za geografijo. Pokrajinskitipi zdruùjejo najosnovnej{e naravne zna~ilnosti, torej vse naravne prvine, ki sem jih opredelila v uvod-nem delu.

Preglednica 9: Prvi kriterij tipizacije – naravnogeografske makroregije.

naravnogeografske Alpe Dinarsko gorovje Panonska kotlina Sredozemljemakroregije (alpski svet) (dinarski svet) (panonski svet) (sredozemski svet)

Preglednica 10: Drugi kriterij tipizacije – pokrajinski tipi.

pokrajinski tipi gorovje hribovje ravnina planota podolje in ravnik gri~evje

Tako sem dobila 9 temeljnih enot (alpska gorovja, alpska hribovja, alpske ravnine, dinarske plano-te, dinarska podolja in ravniki, panonska gri~evja, panonske ravnine, sredozemska gri~evja, sredozem-ske planote), ki so sluìle nadaljnjemu opredeljevanju tipov kulturne pokrajine.

V naslednjem koraku sem pokrajinske tipe razdelila po reliefnih tipih. V naravno razgibani Slove-niji je relief igral pomembno vlogo pri oblikovanju kulturnih pokrajin, saj je dal temeljne smernice nase-litvi in gospodarjenju. Uporabila sem temeljne reliefne enote (ravnina, gri~evje, hribovje, gorovje, nizkeplanote, visoke planote), izlo~ila tiste, katerih temeljna zna~ilnost je zaobjeta ̀ e v predhodni delitvi (naprimer alpsko hribovje, alpsko gorovje) in nekatere zna~ilne reliefne oblike, ki imajo pomembno vlogoza oblikovanje kulturnih pokrajin (sleme, kra{ko polje, kra{ki ravnik, dolina, obalna ravnica). Na teme-lju primerjav med kulturnimi pokrajinami in razlikami med njimi na dolo~enih tipih reliefa sem dobila relief-ne tipe, kot jih prikazuje preglednica 11. Ugotovila sem, da so razlike med kulturnimi pokrajinami napobo~ju in slemenu majhne in zato sem ti reliefni enoti zdruìli v eno skupino. Od ravnine pa sem lo~i-la valovito obrobje oziroma prehod v pobo~je.

Preglednica 11: Tretji kriterij tipizacije – reliefne enote.

reliefni tip dolina sleme, pobo~je, planota ravnina valovito obrobje kra{ko kra{ki obalna podoljein kotlina vzpetina ravnine polje ravnik ravnica

83



Dobila sem 23 enot, ki odsevajo naravne prvine kulturnih pokrajin, in sicer:• kulturne pokrajine v dolinah in kotlinah alpskih gorovij,• kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih gorovij,• kulturne pokrajine na planotah alpskih gorovij,• kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih hribovij,• kulturne pokrajine v dolinah alpskih hribovij,• kulturne pokrajine na pobo~jih alpskih hribovij,• kulturne pokrajine valovitega obrobja alpskih ravnin,• kulturne pokrajine na alpskih ravninah,• kulturne pokrajine na slemenih dinarskih planot,• kulturne pokrajine na kra{kih poljih, dolinah in kotlinah dinarskih planot,• kulturne pokrajine na uravnanem svetu dinarskih planot,• kulturne pokrajine v dolinah, ravninah in kra{kih poljih dinarskih podolij in ravnikov,• kulturne pokrajine na pobo~jih, vzpetinah in slemenih dinarskih podolij in ravnikov,• kulturne pokrajine na kra{kih ravnikih dinarskih podolij in ravnikov,• kulturne pokrajine v dolinah panonskih gri~evij,• kulturne pokrajine na pobo~jih in slemenih panonskih gri~evij,• kulturne pokrajine na panonskih ravninah,• kulturne pokrajine na pobo~jih in slemenih sredozemskih gri~evij,• kulturne pokrajine na ravninah in dolinah sredozemskih gri~evij,• kulturne pokrajine na obalni ravnici sredozemskih gri~evij,• kulturne pokrajine na vzpetinah in pobo~jih sredozemskih planot,• kulturne pokrajine v dolinah in podoljih sredozemskih planot,• kulturne pokrajine na ravnikih sredozemskih planot.

Na te tipe sem v naslednjih korakih »vpela« zemljevide dru`benih prvin pokrajine. Najprej rabo tal,kjer sem uporabila zemljevid najpomembnej{e rabe tal leta 1994 (Gabrovec, Kladnik 1998), ki upo{te-va rabo tal glede na orne ekvivalente.

Preglednica 12: ^etrti kriterij tipizacije – raba tal.

raba tal gozd travnik pa{nik njiva sadovnjak vinograd

Ta zemljevid je najprimernej{i, ker so tako pri{le do izraza kmetijske dejavnosti, ki so v dolo~enikatastrski ob~ini. ^e bi upo{tevala prevladujo~o rabo tal, bi v veliki meri prevladoval gozd, ki je mo~noraz{irjen. Slaba stran pa je, da pa{ni{ka raba deloma izgubi pomen, ker ima nizko vrednost ornegaekvivalenta (za prera~unavanje ornih ekvivalentov glej preglednico 3).

Iz prej{njih 23 enot sem dobila 60 novih.V naslednjem koraku sem upo{tevala poljsko delitev. V celoti sem se naslonila na Ile{i~eve Siste-

me poljske razdelitve na Slovenskem (1950).

Preglednica 13: Peti kriterij tipizacije – poljska delitev.

poljska prave prehodne pravilni grudasti kombinacija sklenjene celki in celki indelitev grude oblike med delci delci sklenjenih proge drugotne drugotne

grudami in prog in grude grudedelci pravilnih s prevlado s prevlado

delcev drugotnih celkovgrud

84

Dobila sem novih 142 tipov. V naslednjih korakih sem upo{tevala tip naselja (Drozg 1998b in 1995),prebivalstvene zna~ilnosti (Perko 1998~) in tip hi{e (Drozg 1998a).

Preglednica 14: [esti kriterij tipizacije – tip naselja.

tip naselja samotna kmetija zaselek gru~asto naselje razloèno naselje obcestno naselje suburbano naselje

Preglednica 15: Sedmi kriterij tipizacije – prebivalstveni tip naselja.

prebivalstveni tip naselja mo~no red~enje {ibko red~enje stagnacija {ibko zgo{~evanje mo~no zgo{~evanje

Preglednica 16: Osmi kriterij tipizacije – tip hi{e.

tip hi{e bov{ka razli~ica gorenjska {kofjelo{ko- koro{ka severnoprimor- kra{ka razli~ica istrska razli~icaalpske hi{e razli~ica -cerkljanska razli~ica ska razli~ica primorske primorske

alpske hi{e razli~ica alpske hi{e primorske hi{e hi{ealpske hi{e hi{e

belokranjska pomurska notranjska zahodno- vzhodno-razli~ica razli~ica razli~ica slovenska slovenskapanonske panonske osrednjeslo- razli~ica razli~icahi{e hi{e venske hi{e osrednjeslo- osrednjeslo-

venske hi{e venske hi{e

85


Na tej stopnji je delitev è tako podrobna in posamezni tipi è tako prepleteni, da ni bila ve~ mogo-~a popolna nadaljnja hierarhija. Zato sem k prej{njim 142 tipom dodala {e pripadajo~e skupine tipovnaselij, prebivalstvenih tipov naselij in tipov hi{. Popolno razdelitev tipov kulturnih pokrajin v posamez-nem pokrajinskem tipu kaèjo preglednice od 17 do 25.

Kulturno pokrajino lahko ~lenimo do prostorsko zelo majhnih enot. Tako bi lahko rekli, da je na pri-mer suhi zid svoja kulturna pokrajina z dolo~enimi zna~ilnostmi. Vendar je ta ~lenitev segala do ravninaselja in njemu pripadajo~ega zemlji{~a. Na tej ravni se da jasno opredeliti vse prvine kulturne pokra-jine. Enote na ni`ji ravni (ìvice, suhi zidovi, jagned), ki dodatno opredeljujejo kulturno pokrajino, so kotkrajevno ali regionalno obele`je.

Med zgornje tipe, ki bi jih zaradi raz{irjenosti lahko imenovali ploskovni, se vrivajo posamezni to~-kovni tipi, ki dopolnjujejo podobo podeèlskih kulturnih pokrajin. Znotraj podeèlskih kulturnih pokra-jin bi lahko izdvojili na primer:• verske kulturne pokrajine (samostanski kompleksi na podeèlju, cerkve na vrhovih, evangeli~anski

del Prekmurja, kjer je manj kapelic in znamenj ter dvojno pokopali{~e),• kulturne pokrajine marginalnih skupin (romska naselja),• kulturne pokrajine prostega ~asa (smu~arski centri, naselja po~itni{kih hi{ic),• kulturne pokrajine smeti (deponije).

Poseben tip podeèlskih kulturnih pokrajin so {e tako imenovane linijske kulturne pokrajine (pro-metnice, daljnovodi …), ki so po vsebini mestne oziroma industrijske kulturne pokrajine, vendar zase-dajo podeèlski prostor in ga ~lenijo po novih principih. Mnogokrat presekajo sicer enotno kmetijskopokrajino in prinesejo novo organizacijo prostora.

Zgornje preglednice pokaèjo veliko pestrost slovenskih kulturnih pokrajin. Na splo{no lahko re~e-mo, da njihova pestrost nara{~a z razgibanostjo povr{ja. Prvine kulturne pokrajine nastopajo skoraj v vsehkombinacijah. Seveda so nekatere kombinacije pogoste, nekatere pa nastopajo zgolj kot izjema. V ~le-nitvi smo upo{tevali samo pogostost dolo~enega tipa, ne pa tudi povr{ine, ki jo dolo~en tip zajema.

Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

86 Preglednica 17: Kulturne pokrajine alpskih gorovij.

reliefna oblika

dolina in kotlina

pobo~je

planota

raba tal

gozd

travnik

gozd

travnik

gozd

poljska razdelitev

prave grude

celki in drugotne grude, s prevlado celkov

prehodne oblike med grudami in delci

grudasti delci


pravilni delci

prave grude






tip naselja

gru~asto naseljezaselek

gru~asto naselje (razpotegnjeno)razloèno naselje (razpotegnjeno)zaseleksamotna kmetija

gru~asto naseljesamotna kmetija

gru~asto naselje

gru~asto naselje (razpotegnjeno)razloèno naselje (razpotegnjeno)zaseleksamotna kmetija

gru~asto naselje


gru~asto naseljesamotna kmetija

zaseleksamotna kmetijarazloèno naselje


zaseleksamotna kmetija

razloèno naseljerazloèno naseljesamotna kmetija

prebivalstveni tip naselja

stagnacija{ibko zgo{~evanje{ibko red~enje

stagnacija{ibko zgo{~evanje{ibko red~enjemo~no red~enje

{ibko red~enjemo~no red~enje


stagnacija{ibko zgo{~evanje{ibko red~enjemo~no red~enje


stagnacija{ibko zgo{~evanje{ibko red~enje


mo~no red~enje{ibko red~enje



mo~no red~enje

tip hi{e

gorenjska razli~ica alpskega tipabov{ka razli~ica alpskega tipa


bov{ka razli~ica alpskega tipagorenjska razli~ica alpskega tipa

bov{ka razli~ica alpskega tipa




bov{ka razli~ica alpskega tipagorenjska razli~ica alpskega tipa




gorenjska razli~ica alpskega tipazahodnoslovenska razli~ica

osrednjeslovenskega tipa

87

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij (1. del).

pobo~je gozd

travnik

njiva


celki in drugotne grude, s prevladodrugotnih grud

prave grude

grudasti delci

prave grude


prave grude




samotna kmetijazaselekrazloèno naselje


samotna kmetijazaselekgru~asto naselje

gru~asto naseljerazloèno naselje




samotna kmetijazaselekrazloèno naseljegru~asto naselje









{ibko red~enjemo~no red~enjestagnacija{ibko zgo{~evanje


stagnacija{ibko red~enjemo~no red~enje


{kofjelo{ko-cerkljanska razli~icaalpskega tipa

zahodnoslovenska razli~icaosrednjeslovenskega tipa

koro{ka razli~ica alpskega tipa













notranjska razli~icaosrednjeslovenskega tipa





reliefna oblika raba tal poljska razdelitev tip naselja prebivalstveni tip naselja tip hi{e

Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

88 Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij (2. del).

dolina

sadovnjak

gozd

njiva

sadovnjak

prave grude

prave grude


grudasti delci

grudasti delci

prave grude


kombinacija sklenjenih prog in pravilnihdelcev

grudasti delci


pravilni delci

pravilni delci

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje (razpotegnjeno)



gru~asto naseljeobcestno naseljesuburbaniziran tip

gru~asto naseljesuburbaniziran tip

gru~asto naseljerazlo`eno naseljesuburbaniziran tip

gru~asto naselje (razpotegnjeno)suburbaniziran tip

samotna kmetijazaselekrazlo`eno naseljeobcestno naselje

obcestno naseljegru~asto naselje

gru~asto naseljesuburbanizirani tipobcestno naselje (sredi{~no)


{ibko zgo{~evanjestagnacija{ibko red~enje

mo~no zgo{~evanje{ibko zgo{~evanjestagnacija

{ibko zgo{~evanjestagnacija{ibko red~enjemo~no red~enje

{ibko zgo{~evanjestagnacija{ibko red~enjemo~no red~enje


{ibko zgo{~evanjestagnacija


mo~no zgo{~evanje{ibko zgo{~evanje





















89

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 19: Kulturne pokrajine alpskih ravnin.

valovito obrobje ravnine

ravnina

gozd

travnik

njiva

travnik

njiva

prave grude


prave grude


celki in drugotne grude s prevlado celkov

grudasti delci


grudasti delci

pravilni delci


sklenjene proge





gru~asto naseljezaseleksamotna kmetija

gru~asto naselje (razpotegnjeno)obcestno naselje


gru~asto naselje (razpotegnjeno)obcestno naselje

gru~asto naselje (razpotegnjeno)obcestno naseljesuburbaniziran tip

obcestno naseljegru~asto naseljesuburbaniziran tip

obcestno naseljegru~asto naseljesuburbaniziran tip




{ibko zgo{~evanje

stagnacija{ibko red~enje


{ibko zgo{~evanje



mo~no zgo{~evanje{ibko zgo{~evanjestagnacija{ibko red~enje




gorenjska razli~ica alpskega tipa









zahodnoslovenska razli~ica osrednje-slovenskega tipa



Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

90 Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (1. del).

sleme, pobo~je

kra{ko polje, dolina, kotlina

travnik

gozd

njiva

travnik

prave grude





prave grude

celki in drugotne grude, s prevlado

drugotnih grud


drugotnih grud

prave grude

prave grude

grudasti delci

gru~asto naselje

zaselek

razloèno naselje

gru~asto naselje

zaselek

samotna kmetija

razloèno naselje

zaselek

razloèno naselje

zaselek

razloèno naselje

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje

sredi{~no naselje (razpotegnjeno)

zaselek

gru~asto naselje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

{ibko zgo{~evanje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

severnoprimorska razli~ica

primorskega tipa

vzhodnoslovenska razli~ica


zahodnoslovenska razli~ica


{kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica

alpskega tipa


primorskega tipa


primorskega tipa


primorskega tipa


primorskega tipa










primorskega tipa


primorskega tipa


91

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (2. del).

gozd

njiva

pa{nik


pravilni delci

grudasti delci

prave grude


pravilni delci



drugotnih grud

pravilni delci

prave grude



drugotnih grud

prave grude

gru~asto naselje

gru~asto naselje

obcestno naselje

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje


zaselek

razloèno naselje


zaselek

razloèno naselje

razloèno naselje

gru~asto naselje

obcestno naselje

gru~asto naselje

obcestno naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

obcestno

gru~asto naselje

obcestno

mo~no red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje






primorskega tipa


primorskega tipa


primorskega tipa



notranjska razli~ica















Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

92 Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot (3. del).

ravnik travnik

gozd

njiva

grudasti delci

prave grude



drugotnih grud



drugotnih grud

prave grude

zaselek

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje

gru~asto naselje

samotna kmetija

razlo`eno naselje

zaselek

zaselek

gru~asto naselje

razlo`eno naselje

gru~asto naselje

zaselek

gru~asto naselje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

zmerno red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje


primorskega tipa


primorskega tipa







{kofjelo{ko-cerkljanska razli~ica

alpskega tipa

notranjska razli~ica




zahodnoslovenska razli~ica osrednje-

slovenskega tipa






93

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov (1. del).

dolina, ravnina, kra{ko polje njiva

travnik

prave grude

grudasti delci

pravilni delci






prave grude

pravilni delci

gru~asto naselje

gru~asto naseljeobcestno naselje


obcestno naseljesuburbaniziran tip

gru~asto naselje

gru~asto naseljerazlo`eno naseljesuburbaniziran tip

gru~asto naselje

razlo`eno naseljezaseleksuburbaniziran tipgru~asto naselje


gru~asto naseljeobcestno naseljesuburbaniziran tip

{ibko red~enjestagnacija{ibko zgo{~evanje

mo~no red~enje{ibko red~enjestagnacija{ibko zgo{~evanje


{ibko zgo{~evanje


{ibko red~enjestagnacija{ibko zgo{~evanje

mo~no red~enje

{ibko zgo{~evanje

{ibko zgo{~evanje



vzhodnoslovenska razli~icaosrednjeslovenskega tipa



belokranjska razli~ica panonskega tipa










notranjska razli~icaosrednjesloveskega tipa


Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

94 Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov (2. del).

pobo~je, vzpetina, sleme

ravnik

gozd

njiva

vinograd

travnik

gozd

njiva

travnik

gozd

grudasti delci

grudasti delci


prave grude



pravilni delci

prave grude






gru~asto naselje


gru~asto naselje

gru~asto naselje

razlo`eno naselje


gru~asto naselje

razlo`eno naseljezaselek


samotna kmetijazaselek

samotna kmetija


mo~no red~enje

mo~no red~enjemo~no red~enje{ibko red~enjestagnacija


mo~no red~enje

{ibko red~enjestagnacija


mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje

mo~no red~enje







belokranjska razli~icapanonskega tipa




belokranjska razli~icapanonskega tipa




95

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij (1. del).

dolina

pobo~je, sleme

njiva

travnik

njiva

vinograd


prave grude

grudasti delci

pravilni delci



prave grude




prave grude


obcestno naseljerazloèno naselje

gru~asto naseljerazloèno naseljeobcestno naselje





obcestno naseljezaselek

razloèno naseljezaselekobcestno naseljegru~asto naselje

razloèno naselje


razloèno naselje


mo~no red~enje











mo~no red~enje

pomurska razli~ica panonskega tipazahodnoslovenska razli~ica



pomurska razli~ica panonskega tipavzhodnoslovenska razli~ica


pomurska razli~ica panonskega tipa





pomurska razli~ica panonskega tipavzhodnoslovenska razli~ica

osrednjeslovenskega tipabelokranjska razli~ica

panonskega tipa







Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

96 Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij (2. del).

travnik

gozd

sadovnjak

prave grude


prave grude




prave grude








mo~no red~enje



mo~no red~enje












Preglednica 23: Kulturne pokrajine panonskih ravnin.

ravnina njiva pravilni delci

grudasti delci




obcestno naselje




pomurska razli~ica panonskega tipazahodnoslovenska razli~ica





97

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5Preglednica 24: Kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij.

pobo~je, sleme

ravnina, dolina

obalna ravnica

vinograd

gozd

travnik

njiva

vinograd

njiva

gozd

travnik

njiva

prave grude

prave grude

prave grude

grudasti delci

grudasti delci

prave grude

prave grude

grudasti delci

prave grude


grudasti delci

prave grude

grudasti delci

prave grude

gru~asto naseljezaseleksamotna kmetijasuburbaniziran tip







gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje


gru~asto naselje

gru~asto naselje


mo~no red~enje{ibko red~enjestagnacija{ibko zgo{~evanjemo~no zgo{~evanje



mo~no red~enje

mo~no red~enje



{ibko zgo{~evanje




mo~no red~enje

mo~no red~enje

{ibko red~enje

severnoprimorska razli~icaprimorskega tipa

istrska razli~ica primorskega tipa



kra{ka razli~ica primorskega tipa












Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

98 Preglednica 25: Kulturne pokrajine sredozemskih planot.

vzpetine in pobo~ja

doline in podolja

ravniki

pa{niki

travniki

travniki

njive

gozd

travniki

prave grude

prave grude

prave grude

prave grude


prave grude


prave grude

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

gru~asto naselje

mo~no red~enje

mo~no red~enje{ibko red~enjestagnacija




mo~no red~enje


mo~no red~enje{ibko red~enjestagnacija










99


Vsega skupaj je 322 razli~nih tipov, od tega jih je najve~, kar 108 v alpskem svetu. Relativno pa to pome-ni, da 33 % tipov najdemo na 42 % povr{ine, kolikor zavzema alpski svet v Sloveniji. 103 tipi ali 31 %vseh je v dinarskem svetu, ki pokriva 28 % Slovenije. 50 tipov ali 15 % je v panonskem svetu, ki pokri-va dobrih 21 % Slovenije. 61 ali skoraj 19 % vseh tipov pa je na 8,6 % sredozemskega sveta. Rela-tivno vzeto ima torej sredozemski svet najbolj pisano podobo kulturnih pokrajin, najmanj pa panonskisvet.

Znotraj alpskega sveta je najve~je {tevilo tipov kulturnih pokrajin v hribovju, ob upo{tevanju rela-tivnega deleà hribovja in tipov pa je najve~ja pestrost na alpskih ravninah, ki imajo obenem tudi naj-ve~jo pestrost med vsemi pokrajinskimi tipi v Sloveniji. Na prvi pogled se to morda zdi presenetljivo,saj ima ravnina dokaj enotno podobo. Vendar to velja v pokrajinskem in reliefnem pogledu, v dru`be-nogeografskem pa kaè veliko pestrost: omogo~a najrazli~nej{o rabo tal in prav tako najrazli~nej{e tipepoljske delitve, pa tudi pri prebivalstvenih tipih naselij so zastopani vsi, saj so na ravnini vsa naselja odtakih z mo~nim red~enjem prebivalstva do takih z mo~nim zgo{~evanjem.

Dinarska podolja in ravniki obsegajo dobrih 9 % celotne povr{ine Slovenije, tu pa najdemo 51 raz-li~nih tipov ali 19 %. V panonskem svetu imajo ravnine dokaj enotno podobo: na dobrih 6 % je le dobrih3 % vseh tipov kulturnih pokrajin. Obenem so panonske ravnine najbolj enoten pokrajinski tip. Obe sre-dozemski pokrajinski enoti imata veliko pestrost, skoraj 2 in polkrat ve~ tipov, kot je povr{ja.

V naslednjem koraku sem za~ela obratni postopek. Posamezne tipe na mikronivoju sem zdruè-vala v skupine po na~elu podobnosti. Tako sem dobila tipe, ki veljajo za ve~je obmo~je, in tako dajojasnej{o sliko o kulturni pokrajini. Posamezne prvine so v preglednici prikazane zvezno in tako lahkosledimo spremembam dolo~ene kulturnopokrajinske prvine.

Uporabljena metoda ima nekaj slabosti, ki izhajajo iz same narave kulturnih pokrajin. Popolnatipologija mora upo{tevati vse prvine kulturne pokrajine oziroma kriterije in izpeljana mora biti dosled-no na vseh ravneh. Takoj se postavi vpra{anje, s katerimi kriteriji za~eti in jim s tem dati ve~jo teò.Po natan~nem pregledu prvin kulturne pokrajine, njihovega oblikovanja in prostorske ureditve semse odlo~ila, da tipologijo naslonim na naravnogeografsko regionalizacijo in tipizacijo na makronivo-ju in submakronivoju, v nadaljnjem koraku pa na reliefni tip. Na prvi pogled se zdi, da sem preceni-la naravne prvine, vendar je dejstvo, da so v Sloveniji povr{je in z njim povezane sestavine zelopomembne za oblikovanje kulturne pokrajine, saj dajejo temeljno podobo pokrajini in predstavljajookvir, v katerem se je kulturna pokrajina lahko razvijala. Tak pristop je pripeljal do izredno pestre sli-ke kulturnih pokrajin. ê bi vztrajala pri humanisti~nih oziroma socialnih pristopih (predstavljenih naza~etku tega poglavja), potem bi lahko uporabila doslej znane tipologije posameznih dru`benih prvinpokrajine: kmetijski sistemi, raba tal, poljska razdelitev. Tudi ~e bi ubrala obratno pot in za~ela s ti-pom hi{ in naprej ~lenila po ostalih, najprej dru`benih in nato naravnih prvinah, bi bila kon~na slikapodobna.

Pomembno vpra{anje pri tipologiji je poimenovanje enot. Pri ~lenjenju na mikronivoju enot nisempoimenovala, ampak sem jih podala le opisno z njihovimi prvinami. Temeljnih dvajset tipov pa sem poi-menovala po reliefnih enotah na submakronivoju. Razloga sta dva: prvi~ zato, ker sem tipologijo naslo-nila na naravnogeografsko regionalizacijo in tipizacijo, in drugi~, ker so imena za pokrajinske in reliefneenote najbolj dodelana.

Pri tipologiji se sre~amo s podobnimi dilemami kot pri regionalizaciji: kako soo~iti naravne in dru`-bene prvine v pokrajini, ki imajo tako razli~no dinamiko. V nasprotju z naravnimi prvinami, ki imajo zara-di po~asnega spreminjanja videz stalnosti, se dru`bene prvine hitro spreminjajo. [e posebej to veljaza nekatere v zadnjih desetletjih. Kulturna pokrajina je dinami~na kategorija, podvrèna neprestanimspremembam. Nadalje se dru`bene prvine spreminjajo na kratke razdalje, zlasti prebivalstvena dina-mika in gospodarske zna~ilnosti, predvsem pa poljska delitev. Zaradi omenjenih lastnosti je skorajnemogo~e izdelati zemljevid tipov kulturnih pokrajin, zemljevid, ki bi zajel vso pestrost in kazal tudi dina-miko. Dejansko bi {lo za prekrivanje in prehajanje enega tipa v drugega ali za risanje tako imenovanihotokov.

Kultu

rne p

okra

jine v S

love

niji

Mim

i Urb

anc

100 Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine (1. del).

kulturna pokrajina dolin in kotlin ekstenzivna raba tal, prepletanje grude, celki in podobne oblike redka poselitev v obliki gru~astih stagnacija in red~enje razli~ice alpskega tipa hi{ev alpskem gorovju gozda in travnikov in razloènih naselij, nekje prebivalstva

zaselki in samotne kmetije

kulturna pokrajina pobo~ij ekstenzivna raba tal, prepletanje grude, celki in podobne oblike redka poselitev v obliki mo~no red~enje prebivalstva razli~ice alpskega tipa hi{ev alpskem gorovju gozda in travnikov razloènih naselij, zaselkov

in samotnih kmetij

kulturna pokrajina planot ekstenzivna raba, mo~na celki in grude redka poselitev v obliki mo~no red~enje razli~ice alpskega tipa hi{e, kiv alpskem gorovju prevlada gozda razloènih naselij, zaselkov proti vzhodu prehajajo v razli~ice

in samotnih kmetij osrednjeslovenskega tipa

kulturna pokrajina pobo~ij prepletanje gozdne in travni{ke celki in grude redka poselitev v obliki red~enje prebivalstva razli~ice alpskega tipa hi{e, kiv alpskem hribovju rabe, s prehajanjem na njivsko razloènih naselij, zaselkov proti vzhodu prehajajo v razli~ice

rabo na obrobju in samotnih kmetij osrednjeslovenskega tipa

kulturna pokrajina dolin prepletanje gozdnih in njivskih grude prehajajo v pravilnej{e naselitev je è gostej{a, dele` obmo~ja red~enja in krajevno razli~ice alpskega tipa hi{e, kiv alpskem hribovju povr{in, ponekje è tudi oblike, delci in njim podobne gru~astih naselij se ve~a tudi obmo~ja zgo{~evanja proti vzhodu prehajajo v razli~ice

sadovnjaki oblike osrednjeslovenskega tipa

kulturna pokrajina valovitega prepletanje njivskih, travni{kih grude, delci in prehodne oblike gosta poselitev v obliki gru~astih ve~inoma obmo~je stagnacije, razli~ice alpskega tipa hi{e, kiobrobja alpskih ravnin in gozdnih povr{in med njimi naselij, krajevno zaselki in posamezno {ibko red~enje proti vzhodu prehajajo v razli~ice

samotne kmetije, proces in {ibko zgo{~evanje osrednjeslovenskega tipasuburbanizacije

kulturna pokrajina alpskih prepletanje njivskih in travni{kih pravilnej{a delitev v obliki gosta poselitev v obliki obmo~je zgo{~evanja razli~ice alpskega tipa hi{e, kiravnin povr{in, s prevlado prvih delcev, sklenjenih prog in razpotegnjenih gru~astih in proti vzhodu prehajajo v razli~ice

prehodne oblike med njimi obcestnih naselij, proces osrednjeslovenskega tipasuburbanizacije

kulturna pokrajina slemen in prepletanje njivskih in travni{kih nepravilna delitev v obliki celkov redka poselitev v obliki zaselkov, obmo~je mo~nega red~enja razli~ice primorskega in pobo~ij na dinarskih planotah povr{in s posameznimi njivami in grud gru~astih in razloènih naselij, osrednjeslovenskega tipa

redko samotnih kmetije

kulturna pokrajina kra{kih polj, prepletanje travnikov, gozdov celki in grude in vmesne oblike redka poselitev v obliki gru~astih obmo~je {ibkega do mo~nega razli~ice primorskega indolin, ravnin in ravnikov na in njiv med njimi, delci in njim podobne in razloènih naselij, posameznih red~enja, ki prevladuje zlasti na osrednjeslovenskega tipadinarskih planotah oblike zaselkov in tudi è obcestnih zakraselem svetu

naselij

kulturna pokrajina dolin, ravnin prepletanje njiv in travnikov, prevladujejo grude in delci najve~ je gru~astih in obcestnih prevladuje stagnacija in razli~ice osrednjeslovenskega tipa,in kra{kih polj na dinarskih gozdovi so redki in prehodne oblike med njimi, naselij, slednje je zajel proces red~enje, {ibko ki proti jugu in vzhodu prehajajopodoljih in ravnikih celki so redki, prav tako suburbanizacije, razloèna zgo{~evanje je redko v razli~ice panonskega tipa

tudi pravilnej{e oblike, naselja so redkakot so proge


101

GE

OG

RA

FIJA

SLO

VE

NIJE

5


Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine (2. del).

kulturna pokrajina pobo~ij, prepletanje njiv, travniki in celki in grude ter prehodne oblike, prevladujejo gru~asta naselja, red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa,vzpetin in slemen na dinarskih gozdovi so redki, na skrajnem delci in njim podobne oblike razloèna so redka ki proti jugu in vzhodu prehajajopodoljih in ravnikih obrobju prvi vinogradi v razli~ice panonskega tipa

kulturna pokrajina ravnikov prepletanje njiv, travnikov prevladujejo celki in grude ter redka poselitev v obliki zaselkov, mo~no red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa,na dinarskih podoljih in ravnikih in gozda prehodne oblike med njimi, samotnih kmetij in razloènih ki proti jugu in vzhodu prehajajo

redko delcem podobne oblike naselij v razli~ice panonskega tipa

kulturna pokrajina dolin na prevlada njiv, vmes travniki grude in delci ter prehodne poselitev v obliki gru~astih, stagnacija in red~enje razli~ice osrednjeslovenskega tipa,panonskih gri~evjih oblike med njimi razloènih in obcestnih naselij prebivalstva ki proti jugu in vzhodu prehajajo

v razli~ice panonskega tipa

kulturna pokrajina pobo~ij in prepletanje njiv, vinogradov, prevlada celkov in grud ter prevlada razloènih naselij red~enje prebivalstva razli~ice osrednjeslovenskega tipa,slemen na panonskih gri~evjih sadovnjakov, travnikov in gozda prehodnih oblik med njimi in zaselkov ki proti jugu in vzhodu prehajajo


kulturna pokrajina panonskih prevlada njiv delci in mestoma sklenjene obcestna naselja, proces od {ibkega zgo{~evanja do razli~ice osrednjeslovenskega tipa,ravnin proge suburbanizacije stagnacije in red~enja prebivalstva ki proti jugu in vzhodu prehajajo


kulturna pokrajina pobo~ij in prevlada vinogradov prevladujejo prave grude in gru~asta naselja in zaselki, vsi prebivalstveni tipi razli~ice primorskega tipaslemen na sredozemskih z vmesnimi njivami, prevladujejo prave grude in redko samotne kmetije, procesgri~evjih travniki in gozdovi suburbanizacije v zaledju obale

kulturna pokrajina ravnin, prevlada njiv, z vinogradi, grude in delci ter vmesne oblike prevlada gru~astih naselij, ob vsi prebivalstveni tipi razli~ice primorskega tipadolin in obalne ravnice na gozdovi in travniki med njimi obali urbaniziranihsredozemskih gri~evjih

kulturna pokrajina vzpetin in prepletanje pa{nikov in prave grude redka poselitev v obliki mo~no red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipapobo~ij na sredozemskih travnikov gru~astih naselijplanotah

kulturna pokrajina dolin in travniki prave grude redka poselitev v obliki gru~astih red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipapodolij na sredozemskih naselijplanotah

kulturna pokrajina ravnikov na prepletanje njiv, travnikov grude in delci ter prehodne redka poselitev v obliki red~enje prebivalstva razli~ice primorskega tipasredozemskih planotah in gozdov oblike gru~astih naselij


Potrditev za upravi~enost tovrstnega pristopa sem na{la pri European Centre for Nature Conserva-tion, ki pripravlja monografijo evropskih pokrajin (pokrajino razumejo kot kulturno pokrajino) deèl Evropskezveze vklju~no z Norve{ko in [vico (medmre`je 1). Temeljno vodilo je celosten pristop, ~lenitev pa soizvedli na 4 ravneh na temelju razli~nih kriterijev:• podnebje (4 podnebni tipi),• geomorfologija in vegetacija (10 temeljnih pokrajinskih enot),• tip povr{ja (31 tipov kulturne pokrajine),• kulturne prvine (250 razli~ic).

6.3 MORFOLO[KA ANALIZA IZBRANIH TIPOV

V dosedanjem delu sem prikazala zgradbo, obliko ter zgodovinski razvoj kulturne pokrajine in izd-vojila skupine tipov. Pri tem sem izhajala iz stali{~a, da je Slovenija celota, ki se deli na nepregledno{tevilo sestavnih delov. ^lenitev se kon~a, kot sem è omenila, na ravni podeèlskega naselja in pri-padajo~ega zemlji{~a.

V drugem delu knjige sledi analiza po enega tipa konkretne kulturne pokrajine v vsakem pokrajin-skem tipu. Vzor~ni primeri so bili izbrani na temelju pogostosti in raznovrstnosti. Tako so bile zajete kul-turne pokrajine v razli~nih pokrajinskih enotah, reliefnih oblikah, z razli~no poljsko delitvijo, razli~nimtipom naselja, razli~no prebivalstveno dinamiko in razli~no stavbno dedi{~ino. Izbor je zajel primere, kiè znotraj sebe kaèjo veliko pestrost. Trije primeri so na stiku dveh tipov reliefa: Podzemelj, ki leì nastiku obre~ne ravnice s kra{kim ravnikom, dodatno pestrost pa prina{a vzpetina Ku~ar, Slap pri Vipa-vi, ki leì na stiku Vipavske doline in Vipavskih brd, ter Sela pri Hinjah na prehodu iz uravnanega zakra-selega sveta v polo`no pobo~je. To je omogo~ilo dodatno osvetlitev oblikovanja kulturne pokrajine obspremembi povr{ja. Prav tako je vzor~enje zajelo primere, ki kaèjo posebnosti nekaterih prvin ter takoodraàjo spremembe, ki se v dolo~enih tipih dogajajo (Krnica – skrajna meja naselitve ~loveka, Vinskivrh – vpliv vini~arstva, Slap pri Vipavi – posledice hidromelioracij).

Z analizo sem hotela dobiti ~im bolj natan~no sliko izbranega tipa in s tem informacijo o poveza-nosti naravnih in dru`benih prvin kulturne pokrajine. Ugotovitve lahko apliciramo na ostale tipe kultur-ne pokrajine v izbrani naravnogeografski enoti. Tako sem ugotovila, kak{ne spremembe se dogajajov dolo~enem tipu kulturne pokrajine, kar omogo~a nadaljnjo primerjavo.

Izbrala sem naslednje tipe:• kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem gorovju, primer Krnica,• kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem hribovju, primer Velika vas,• kulturna pokrajina alpskih ravnin, primer Voklo,• kulturna pokrajina slemen in pobo~ij na dinarskih planotah, primer Sela pri Hinjah,• kulturna pokrajina dolin, ravnin in kra{kih polj na dinarskih podoljih in ravnikih, primer Podzemelj,• kulturna pokrajina pobo~ij in slemen na panonskih gri~evjih, primer Vinski Vrh,• kulturna pokrajina panonskih ravnin, primer Predanovci,• kulturna pokrajina ravnin in dolin na sredozemskih gri~evjih, primer Slap pri Vipavi,• kulturna pokrajina ravnikov na sredozemskih planotah, primer Skopo.

Lego izbranih tipov prikazuje slika 33.Za vsako izbrano tesno obmo~je sem potrebovala 3 vrste podatkov:

• podatke iz literature,• statisti~ne podatke,• digitalne podatke.

V literaturi sem dobila temeljne informacije o izbranem obmo~ju. Statisti~ni podatki so obsegali podat-ke o {tevilu prebivalcev od leta 1869 do leta 2000. Za obdobje do zadnjega popisa sem uporabila èzbrane podatke iz krajevnih leksikonov (Savnik 1968, 1971, 1976 in 1980; Oroèn Adami~, Perko, Klad-nik 1995), za leto 2000 (avgust) pa sem jih dobila na Statisti~nem uradu Republike Slovenije, to~neje

102

103


Slika 32: Interpretacija nekaterih DOF-ov je bila zaradi nejasnih mej med rastri, ki kaèjo dolo~enorabo tal, zahtevna in zamudna ter povezana z obse`nim terenskim delom.

v Sektorju za demografske in socialne statistike. Na najnovej{ih podatkih temeljijo slike, ki prikazujejostarostno in zaposlitveno sestavo prebivalcev, in izra~uni indeksov staranja.

Najpomembnej{i so bili digitalni podatki, saj so omogo~ali razli~ne izra~une, izdelave zemljevidovin njihovo prekrivanje. Za vsako izbrano obmo~je so bile v programu Roots digitalizirane plastnice natopografski karti v merilu 1 : 5000, in sicer v velikosti naselja in pripadajo~ega zemlji{~a. Na prvi stop-nji sem v programu Idrisi32 izdelala digitalni model reliefa s celico 1 krat 1 m, iz njega pa v naslednjihkorakih zemljevide nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij povr{ja. Podatke za zemljevide rabe tal semdobila na dva na~ina: za nekatera testna obmo~ja v digitalni obliki na Ministrstvu za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, kjer jih zajemajo z interpretacijo DOF 5, za nekatera pa na temelju lastnega digi-taliziranja DOF 5. DOF 5 je nadvse uporaben kot temeljni informacijski sloj; to je skenirani aeroposnetek,ki je z upo{tevanjem centralne projekcije posnetka in digitalnega modela reliefa transformiran (razpa-~en) v dràvni koordinatni sistem. 5 pomeni, da je v merilu 1 : 5000. Ujema se z razrezom Slovenije natemeljne topografske na~rte 1 : 5000, pokriva ozemlje celotne dràve in je relativno sodoben, saj je nastals snemanjem med letoma 1997 in 2000. Vendar je interpretacija rabe tal z njega izjemno zahtevna,saj so pogosto rastri dolo~ene rabe tal nejasni, si podobni in brez izrazitih meja, kar se je {e posebejpokazalo pri vzorcih na kra{kih planotah. Zato sem morala najprej na terenu ugotoviti, kak{en rasterprikazuje dolo~eno rabo tal, in {ele potem sem digitalizirala s programom Cartalinx 1.04 in pridoblje-ne podatke naprej obdelala v programu Idrisi32. V naslednjem koraku sem s terenskim delom preve-rila dobljeno stanje in raz~istila dileme, ki so se pojavljale (zara{~anje, gozdni rob, meja med dvemana~inoma rabe tal). Problem DOF 5 je tudi, da je nastal na temelju letalskih posnetkov, na katere vpli-vajo na primer letni in dnevni ~as, vreme in koli~ina vlage v zraku. Kakovost posnetkov zato precej niha.

Slika 33: Izbrani tipi kulturnih pokrajin v Sloveniji. ➤ 104, 105

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


104

J A D R A N S K O

M O R J E

Krnica

Voklo

Velika vas

Slap pri Vipavi

Skopo

Selapri Hinjah

105


Vinski Vrh

Predanovci

Podzemelj

LEGENDA:

kulturne pokrajine alpskih visokogorij

kulturne pokrajine alpskih hribovij

kulturne pokrajine alpskih ravnin

kulturne pokrajine panonskih gri~evij

kulturne pokrajine panonskih ravnin

kulturne pokrajine dinarskih planot

kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov

kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij

kulturne pokrajine sredozemskih kra{kih planot

testno obmo~je

Geografski in{titut Melika ZRC SAZU, 2002© Antona

Kartografija: Jerneja Fridl

Merilo: 1 : 850.000

0 10 20 30 40 50km


Zemljevide tlorisov naselij in poljske delitve sem v celoti dobila z digitaliziranjem DOF 5. V nekaterihprimerih (razgibanost povr{ja, nepravilna poljska delitev na grude, velik dele` gozdih, pa{ni{kih in trav-ni{kih povr{in, slaba kakovost posnetka) je bila poljska delitev nedolo~ljiva, v tem primeru sem prika-zala samo tloris naselja.

S terenskim delom sem dobila vpogled v aktualne procese, ugotovila stanje na podro~ju stavbnededi{~ine in pridobila slikovno gradivo.

6.3.1 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ V ALPSKEM GOROVJU, PRIMER: KRNICAV KAMNI[KO-SAVINJSKIH ALPAH

Kamni{ko-Savinjske Alpe so del visokogorskega sveta Slovenije. Skoraj polovica povr{ja je v nad-morski vi{ini med 500 in 1000 m in le posamezni vrhovi segajo prek 2000 m (Kladnik 1998). Zaradi rela-tivnih vi{in dajejo vtis vi{jih gora, kot so v resnici. Ve~ji del jih sestavljajo prepustne karbonatne kamnine,zlasti apnenci, na katerih je nastalo razgibano povr{je s povr{inskimi in podzemnimi kra{kimi pojavi.[tevilni so ostanki pleistocenske poledenitve, ko je bila sne`na meja med 1400 in 1600m. Severna pobo~-ja so strmej{a od ju`nih, prav tako so doline na severni strani bolj ledeni{ko preoblikovane kot na ju`-ni. Posamezne gorske skupine so razrezane z ozkimi dolinami, ki se na prehodu v ravnino raz{irijo.Vode so tam odloìle gradivo in v svoje nanose vrezale terase. Zaradi velike koli~ine padavin in strme-ga povr{ja ima ve~ina rek hudourni{ki zna~aj, zato so poplave v Zgornji Savinjski dolini dokaj pogostpojav. Preto~ni vi{ki v pomladanskih mesecih so povezani s taljenjem snega v hribih, vi{ki v jesenskihmesecih pa s padavinami. Kljub temu, da se koli~ina padavin manj{a od zahoda proti vzhodu, je celot-no obmo~je dobro namo~eno, saj nikjer ne pade manj kot 1300 mm padavin letno. Dni s padavinamije kar 120, dnevni maksimum pa je skoraj 200 mm. V zimskem ~asu padavine padejo v obliki snega,ki obleì skoraj pol leta v vi{inah nad 1500 m, v najni`jem delu obmo~ja pa 60 dni. Temeljna zna~ilnosttemperatur je, da le-te z vi{ino padajo, pri ~emer je za ìvljenje velikega pomena topli pas, ki izkori{~ason~no ju`no lego. Tu je zato son~nega obsevanja najve~, najmanj pa na vrhovih gora. Za dna dolinin kotlin je zna~ilen temperaturni obrat.

Razgibano zakraselo povr{je, gru{~nati vr{aji, meli{~a, strmine, nadmorske vi{ine in z njimi pove-zane talne in podnebne razmere, zlasti temperaturne, so vzrok redke poseljenosti. Prva, sicer redkanaselitev ~loveka sega v pradavnino in v rimsko obdobje, v ve~ji meri pa se je to obmo~je naselilo {eleob srednjeve{ki kolonizaciji, ki je zajela tudi naravno manj ugodne predele in s planinskimi pa{niki seglado gozdne meje. V preteklosti je bil relief najpomembnej{i za nastanek naselij, poti in rabo tal. Ve~janaselja in mesta so nastala na sti~i{~ih rek v dolinah in kotlinah ali pod gorskimi prehodi. V re~nih doli-nah v ni`jih legah, na prisojnih legah nad dolinami, na re~nih ali hudourni{kih vr{ajih so nastala gru-~asta naselja. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine in z oddaljevanjem od sredi{~a poselitev postaja vseredkej{a. Na pomolih in vi{jih terasah, na polo`nih prisojnih pobo~jih in na dnu {ir{ih ledeni{kih dolinso v zadnjem obdobju kolonizacije nastali zaselki in samotne kmetije. Pojavlja se alpski tip hi{e, in sicerv dveh razli~icah glede na nekdanjo histori~no delitev na pokrajine: gorenjska razli~ica v zahodnem inkoro{ka v vzhodnem delu.

Na povr{je se tesno navezujeta tudi poljska razdelitev in raba tal. Obmo~ja nad gozdno mejo sove~inoma gola, sicer prevladujejo gozdovi. Do gozdne meje in {e ~ez seèjo planinski pa{niki, ki sev zadnjem ~asu zara{~ajo, tako da se gozdna meja ponovno dviguje. Hribovske kmetije, ki so zaradigozda ve~je od ni`je leè~ih, so usmerjene v ìvinorejo in gozdarstvo. Ve~ji del kmetijskih povr{in pre-krivajo travniki oziroma pa{niki. Meja med njimi je nejasna, saj gre obi~ajno za pa{no-ko{ni sistem. Njivje zelo malo. Ve~inoma so le vrtovi ob hi{ah. Alpsko gorovje in z njim Kamni{ko-Savinjske Alpe doìv-ljajo v zadnjih desetletjih intenzivne spremembe, povezane z upadanjem {tevila prebivalcev in opu{-~anjem kmetijstva. Obmo~je je privla~no za turizem: nastala so nova vikend naselja, iz nekdanjihplan{arskih ko~ in kme~kih hi{ pa po~itni{ka bivali{~a. Precej od {e ohranjenih kmetij se ukvarja s kme~-kim turizmom.

106

107


Slika 34: Digitalni aeroposnetek Krnice (DOF 5 F2633).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


108

Slika 35: Krni{ke samotne kmetije so nastale na pobo~nih uravnavah.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 36: Na najve~ji uravnavi, ki je v drobnem mo~no razgibana, je nastala kmetija Moli~nik.Po drugi svetovni vojni se je zaradi gro`nje z zaplembo premo`enja razdelila na tri dele.

MIM

I U

RB

AN

C

6.3.1.1 Naravne prvine

Reliefne prvine: Krnica je naselje samotnih kmetij na pobo~jih na desnem bregu Savinje ter Lu~-nice in na pobo~jih Arni~evega in Mla~kega vrha v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. To je razgiban relief,razrezan s {tevilnimi potoki. Iz doline reke Savinje v nadmorski vi{ini okrog 460 m se povr{je najvi{jedvigne v Mla~kem vrhu (1119 m) in na skrajnem ju`nem robu v Velikem Rogatcu (1557 m). Povpre~-na nadmorska vi{ina je okrog 800 m. Nakloni povr{ja so veliki, v povpre~ju kar 23°. Prevladuje razredod 20 do 30°. Le majhen del povr{ja ima naklon manj{i od 12°. Prevladujejo severovzhodne, severo-zahodne in severne lege, ki so povezane s slemenitvijo skupine Rogatca, ki poteka od jugozahoda pro-ti severovzhodu. Ve~ji del povr{ja je zgrajen iz prepustnih karbonatnih kamnin, za poselitev pa so izjemnegapomena predornine s tufi.

Podnebne prvine: Temeljne podnebne razmere so povezane z lego v alpskem svetu, natan~nejena ju`nem robu alpskega sveta, kjer se prepletajo gorske in celinske podnebne lastnosti. Najbli`ja postajaje v Lu~ah, vendar ve~ina samotnih kmetij leì vi{je in bi bili zato primernej{i podatki za Jezersko. Januarskopovpre~je je v Lu~ah –2,3 °C, na Jezerskem pa –3,5 °C. Za naselitev je pomemben topli pas, kjer so vi{jetemperature in manj megle. Najve~ od pribli`no 1600 mm padavin pade septembra, drugi najbolj namo-~eni mesec je junij. Najmanj padavin pade pozimi. Pomembno je tudi debelina in trajanje sne`ne ode-je, zlasti za najvi{je leè~e kmetije (Mla~nik, 900m). Zaradi nadmorske vi{ine je rasna doba precej skraj{ana.

Hidrolo{ke prvine: Vode iz omenjenega obmo~ja zbira Savinja, v katero se zlivajo {tevilni potokiin hudourniki. Padavin za rast je dovolj, zaradi vlo`kov neprepustnih tufov v karbonatnih kamninah tudidovolj izvirov pitne vode. Pri Jezerniku (ime?!) je v gru{~u nastala manj{a kotanja, v kateri je jezero, kise napaja iz talne vode.

Pedolo{ke prvine: Pedolo{ka slika je povezana s kamninsko zgradbo. Na karbonatnih kamninahso na pobo~jih rendzine in na bolj uravnanih tleh rjava pokarbonatna tla. Na andezitnem tufu so nasta-le kisle prsti, ki pa so zaradi debeline in uravnanosti izkori{~ene v kmetijske namene.

109


IMI U

RB

AN

C

Slika 37: Kme~ki dom ene najvi{je leè~ihkmetij v Krnici na vzno`ju Velikega Rogatca jezapu{~en è dolga leta in kmalu ga bo drevjepovsem preraslo. Zemlji{~e je obdelano, saj senjeni lastniki {e ukvarjajo s kmetijstvom, vendarìvijo na drugi kmetiji ni`je v dolini.


110

500,0 do 599,9 m

900,0 do 999,0 m

800,0 do 899,9 m

700,0 do 799,9 m

600,0 do 699,9 m

460,0 do 499,9 m

Legenda:

1000,0 do 1099,9 m

nad 1100,0 m

© Geografski in{titut AM ZRC SAZU

Kartografija: Mimi Urbanc

0 150 300 450 metrov

Slika 38: Nadmorske vi{ine povr{ja v Krnici.

111


Legenda:

0,0 do 1,9°30,0 do 44,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°45,0° in ve~


Kartografija: Jerneja Fridl, Mimi Urbanc

0 150 300 450 metrov

Slika 39: Nakloni povr{ja v Krnici.


112



0 150 300 450 metrov

Legenda:

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno

Slika 40: Ekspozicije povr{ja v Krnici.

Vegetacijske prvine: Krnica je z gozdom porasla pokrajina. Na ugodnej{ih naravnih legah, kjer jeve~ uravnanega sveta in son~na ter zavetrna lega, je bil gozd izkr~en za samotne kmetije. Gozdovi sove~inoma iglasti.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{e omejitve, ki jih postavlja naravno oko-lje, so povezane z reliefom, zlasti z nadmorsko vi{ino, nakloni in ekspozicijami. Z vi{ino se razmere zaìvljenje in rast kulturnih rastlin hitro slab{ajo, saj se vse bolj uveljavlja gorsko podnebje in s tem kraj-{a vegetacijska doba, ki omejuje izbor kultur. Ekspozicija je bila pomemben dejavnik za poselitev. Samot-ne kmetije v obravnavanem delu Krnice imajo dokaj neugodno lego, o ~emer pri~ajo tudi doma~a imena.Osojnik je najni`je leè~a kmetija, vendar je pozimi dva meseca in pol brez sonca (Meze 1965). Podob-no je tudi z ostalimi ni`je leè~imi kmetijami v bliìni Lu~. Najugodnej{o lego imajo kmetije pod Arni-~evim vrhom. Te kmetije so tudi ve~je in intenzivneje obdelane kot ostale.

Primerjava lege samotnih kmetij in naklona kaè, da so domovi na uravnanih pobo~nih policah, kjerje naklon pod 12°. To je naklon, ki {e omogo~a v ve~ini primerov strojno obdelavo. Ve~ji del kmetijskihpovr{in pa je v bolj strmih pobo~jih. Kmetije, ki imajo zemljo z ve~jimi nakloni, so manj{e od kmetij nave~jih ostankih uravnav. Meze (1965) domneva, da so manj{e kmetije v slab{ih naravnih razmerah mlaj-{ega nastanka. Domovi so se izognili vetrovnim legam, zlasti sedlom in slemenom.

6.3.1.2 Dru`bene prvine

Gospodarske prvine: Raba tal je tesno povezana z naravnimi danostmi. Gozd pokriva prek 80 %ozemlja, travniki 13 % ozemlja, ostale kategorije pa manj kot 1 % povr{ja. Na prvi pogled presene~amajhen dele` pa{nikov, vendar gre za vsebinski problem katastra, ki travnike in pa{nike lo~i. V hribov-skih obmo~jih, kot je Krnica, so to obi~ajno iste povr{ine. Kmetje travinje dvakrat letno kosijo in natov jeseni {e pasejo. Le redke travinje so namenjene izklju~no pa{i. S tako rabo tal je povezan na~in gos-podarjenja. Poleg gozdarstva je temeljni vir dohodka ìvinoreja. V zadnjih letih so na manj{ih kmetijahgovejo ìvino zamenjali z ovcami in skoraj povsod opustili mle~no prirejo, ki v teh razmerah ni bila ve~smotrna. Ov~ereja zahteva manj dela in ovce so primernej{e za pa{o strmih pobo~ij. Indeks preobrazbeokolja je 26, kar pomeni, da je blizu spodnji meji. Glede na prevladujo~i dele` gozdov to ni presenetljivo.

Zemlji{~e je razdeljeno na celke. Nekateri so v celoti zaprti, kar pomeni, da so posamezne samot-ne kmetije med seboj lo~ene s pasom gozda. Kjer je bilo ve~ uravnanega poselitvenega prostora, paso odprti, saj polje ene kmetije sega do polja druge kmetije. Iz ve~ celkov je nastal zaselek. Na splo-{no velja, da so celki v Krnici majhni v primerjavi s celki na Sol~avskem ali v Kokri, vendar gosteje nani-zani. Velikost celkov je povezana tudi s slab{imi naravnimi razmerami in severno lego. Krnica je bilaposeljena prav v zadnjem obdobju vi{inske kolonizacije, ̀ e v dodatni kolonizaciji. Krni{ki celki so majh-ni tudi zato, ker so v ve~ini primerov razpadli na dva dela. O tem pri~ajo na primer imena Zgornji inSpodnji Voler, Zgornji in Spodnji Jezernik. K dodatni delitvi je prispevala tudi politika po drugi svetov-ni vojni. Najve~ja kmetija Moli~nik se je z delitvijo na tri dele uspela ubraniti nacionalizacije.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: [tevilo prebivalcev ostaja dokaj stalno. Rahlo se je dvig-nilo po drugi svetovni vojni in raslo do konca {estdesetih let, ko je za~elo upadati. V zadnjem desetlet-ju je ponovno zaznati rahlo rast. Starostna sestava kaè dokaj ugodno stanje. Indeks staranja, ki pokaèrazmerje med prebivalci nad 65 in prebivalci pod 20 let, je 44, kar je v primerjavi s slovenskim za leto1991 (53) ugodnej{e.

Dele` prebivalstva, zaposlenega v primarnih dejavnostih, je visok. To je povezano z visokim dele-èm kme~kega prebivalstva ter z lesno industrijo oziroma z njo povezanim gozdarstvom. Pred deset-letjem je bil dobrih 60 % in se v zadnjih letih sicer zmanj{al, vendar je {e vedno nadpovpre~no visokza slovenske razmere.

Z razdelitvijo na celke je povezana tudi naselbinska slika. Domovi so nastali na uravnavah oziro-ma pobo~nih policah. ê primerjamo karte oson~enosti, naklonov in nadmorskih vi{in, je bil raven ozi-roma uravnam svet zagotovo najpomembnej{i dejavnik pri poselitvi.

113



114

Legenda:

njive

sadovnjaki

travniki

gozdovi

zara{~anje

pozidano

nerodovitno

vodotokipa{niki



0 150 300 450 metrov

Slika 41: Raba tal v Krnici.

115


Slika 42: Precej{nje strmine ote`ujejo kmetovanje v Krnici in okolici. Kljub temu pa imajo v bli`inidoma manj{e njive, kjer poleg zelenjave pridelajo {e nekaj koruze.

0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 43: Gibanje {tevila prebivalcev Krnice med letoma 1869 in 2000.

MIM

I U

RB

AN

C


Komunikacijske prvine: Posamezne samotne kmetije povezujejo ceste, ki te~ejo od Lu~ do naj-vi{je leè~e kmetije. Obi~ajno te~e cesta prek celka, le redko je umaknjena na rob gozda. V redkih pri-merih je hi{a na eni, gospodarsko poslopje pa na drugi strani ceste.

6.3.1.3 Povezanost naravnih in dru`benih prvin

Preglednica 27: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Krnici.

determinacijski koeficient korelacijski koeficient

ekspozicije 0,0131 0,114nakloni 0,0520 0,228nadmorske vi{ine 0,0312 0,178

Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z ekspo-zicijami, nadmorskimi vi{inami in nakloni. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~nozna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,004999. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

6.3.1.4 Procesi

Krnica v zadnjem desetletju doìvlja precej{nje spremembe, povezane z najnovej{im gospodarskimin dru`benim razvojem. Govedorejo je v ve~ini primerov zamenjala ov~ereja, ki je pripomogla k temu,da so tudi najstrmej{e povr{ine ostale obdelane. Zara{~anja, razen redkih izjem, ni, niti tam, kjer sodomovi opu{~eni. Lastniki ìvijo drugje, vendar zemljo {e vedno obdelujejo, pasejo in enkrat oziroma

116

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 44: Starostna sestava prebivalstva Krnice.

117



0 150 300 450 metrov


Slika 45: Tloris dela naselja Krnica.


dvakrat letno kosijo, ali pa so jo dali v najem. Kulturna pokrajina se ohranja. Te`ko je napovedati, kajse bo zgodilo v prihodnje; ali bo nova generacija {e vztrajala na zemlji. Na kmetijah z ugodnej{imi raz-merami (bliìna Lu~, ni`ja nadmorska vi{ina, kakovostnej{a kmetijska zemlja) verjetno da, ~e bodo ime-li naslednike. Na najvi{jih in te`je dostopnih pa je vpra{anje. Zaenkrat ni o~itnej{ih znakov opu{~anjakmetijske pridelave in s tem zara{~anja.

6.3.1.5 Pokrajinsko znamenje

Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• izkr~eni celki na uravnanih delih pobo~ij,• kapela na izpostavljenem mestu.

6.3.2 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ V ALPSKEM HRIBOVJU, PRIMER: VELIKA VASV POSAVSKEM HRIBOVJU

Posavsko hribovje je hribovita in mo~no raz~lenjena pokrajina podol`nih slemen in globoko vreza-nih dolin. Kamninska sestava je zelo pestra, saj obsega kamnine iz vseh obdobij geolo{ke zgodovine.Na starih neprepustnih karbonskih in permskih kamninah so nastale grape in globoke doline. Najve~jidel pokrajine pokrivajo prepustne karbonatne kamnine, iz katerih so najvi{ja slemena in vrhovi. Med nji-mi prevladuje dolomit, zato so ve~ji del povr{ja preoblikovale povr{inske vode. Terciarna kamninska pod-laga pokriva dna dolin in kotlin ter nekatera pobo~ja, na katerih so zaradi nestabilnosti teh kamnin pogostizemeljski usadi. Proti vzhodu se dele` terciarnih kamnin pove~uje. Ravnega sveta je malo, prevladuje-jo nakloni med 12 in 30° (Hrvatin 1998). Pokrajina je prepletena z gosto re~no mreò, ki ima glavno osv dolini Save. Reke imajo najvi{ji vodostaj spomladi zaradi padavin in isto~asnega taljenja snega, dru-

118

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 46: Na najvi{ji to~ki obdelovalnih zemlji{~v Krnici stoji kapela.

gi vi{ek je ob novembrskem deèvju, najni`ji vodostaj pa je ob koncu poletja. Pokrajina ima zmerno celinskopodnebje, ki z vi{ino postaja ostrej{e. Za naselitev in kmetijstvo je pomemben topli pas, ki dviguje pov-pre~ne temperature. Celotna pokrajina je dobro namo~ena. Od 1200 mm padavin jih najve~ pade v po-letnih mesecih, kar je ugodno za vegetacijo. Zimske padavine so v obliki snega, ki obleì do 60 dni,v vi{jih in sen~nih legah pa tudi precej ve~. Manj jesenskih padavin proti vzhodu na robu pokrajine èomogo~a vinogradni{tvo. Na kamninsko zgradbo se navezujejo prsti. Na permokarbonskih kamninahso nastale kisle rjave prsti in rankerji, na strmih karbonatnih kamninah plitve rendzine in na terciarnihusedlinah globoke rjave prsti. Gozd – med drevesnimi vrstami prevladuje bukev – pokriva dve tretjini pokra-jine.

Pokrajina je bila naseljena ̀ e v pradavnini in potem ponovno v obdobju preseljevanja ljudstev. Nasel-binska mreà je nastala v obdobju srednjeve{ke kolonizacije. Za razvoj pokrajine je pomembno pre-mogovni{tvo, ki je omililo izseljevanje v tujino. Danes je podpovpre~no gosto naseljena, hriboviti agrarnipredeli se praznijo in prebivalstvo se seli proti dolini. Z razgibanostjo pokrajine je povezana razpr{enaposelitev v obliki ve~jih gru~astih naselij v dolini in manj{ih razloènih naselij ter samotnih kmetij v vi{-jih legah. Med kmetijskimi panogami je najbolj raz{irjena mle~na in mesna govedoreja, med obdelo-valnimi zemlji{~i prevladujejo travniki.


Reliefne prvine: Velika vas leì na razgibani pobo~ni polici na strmem pobo~ju Ciclja (836 m). Toje mo~no razgiban relief, ki se iz Savske doline v nadmorskih vi{inah od 300 m dvigne do Sv. Miklav-à (741 m). Naselje leì dobrih 500 m nad morjem. Uravnanega sveta je zelo malo; prevladujejo naklon-ski razredi nad 12° in povpre~ni naklon je prek 20°. Naselje in njegovo zemlji{~e leìjo na ju`nem pobo~ju,zato mo~no prevladujejo ju`ne lege. Poleg teh pa {e jugovzhodne in jugozahodne. Najvi{ji in najstr-mej{i predeli so iz apnenca, na uravnanih in ni`jih prevladujejo pe{~enjaki in konglomerati.

119


Slika 47: Digitalni aeroposnetek Velike vasi (DOF 5 F2421, F2422).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


Podnebne prvine: Poleg zmernega celinskega podnebja je pomembna lega v toplem pasu naddnom doline, kar se pozna v manj{em {tevilu meglenih dni. Lega na ju`nem pobo~ju omogo~a vi{jetemperature kot v dolini. Prav tako prve jesenske slane nastopajo kasneje in zadnje spomladanske prej.Prednosti son~ne ju`ne lege izkori{~a obilica sadnega drevja, zlasti orehov. Koli~ina padavin okrog1200 mm zado{~a za rast kulturnih rastlin, {e posebej, ker je vi{ek v poletnih mesecih.

Hidrolo{ke prvine: Velika vas leì nad dolino Save, v katero se stekajo vode iz ju`nega pogorjaCiclja. Zaradi lege na stiku neprepustnih in prepustnih kamnin ter zaradi obilnih padavin, je dovolj izvi-rov pitne vode.

Pedolo{ke prvine: Na nekarbonatnih kamninah v celoti prevladujejo kisle rjave prsti, ki zaradi kislo-sti in pomanjkanja hranilnih snovi niso rodovitne. Na njih prevladujejo travniki in le redko njive, v str-mih predelih pa kisloljubne gozdne zdru`be. Na karbonatnih kamninah so nastala plitva rjava tla z obilicokamenja na povr{ju.

Vegetacijske prvine: Kisloljubne gozdne zdru`be so naravna vegetacija, ki je bila na uravnanihtleh izkr~ena. Ohranila se je v celoti nad 600 m nad morjem. Med kmetijskimi povr{inami prevladujejotravniki, sadovnjaki obkroàjo kme~ke domove. Njive so samo na manj{ih uravnavah, ki te~ejo vzpo-redno s pobo~jem.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Ve~ina omejitvenih dejavnikov je povezanih z reliefom.Najpomembnej{i med njimi je precej{en naklon, saj ima ve~ji del povr{ja naklon prek 12°. Take strmi-ne dopu{~ajo uporabo le majhnih strojev. Razgibanost povr{ja se kaè tudi v drobni zemlji{ki razdeli-tvi: njive so majhne in posamezna kmetija ima posest mo~no razdrobljeno v razli~nih delih vasi. Omejitvenidejavnik je tudi slaba kakovost prsti. Tla na nekarbonatnih prsteh so sicer globoka, vendar kisla in spra-na, na apnen~astih pa plitva in mo~no kamnita. Tudi v preteklosti je naravno okolje omogo~alo le bornopreìvetje.

120


0 100 200 300metrov


Legenda:

nad 680,0 m

620,0 do 679,9 m

560,0 do 619,9 m

500,0 do 559,9 m

440,0 do 499,9 m

380,0 do 439,9 m

320,0 do 379,9 m

Slika 48: Nadmorske vi{ine povr{ja v Veliki vasi.


Gospodarske prvine: Glede na naravne danosti ne presene~a velik dele` gozda in med obdelo-valnimi zemlji{~i dele` travnikov. Gozd pokriva prek 75 % povr{ja in travniki skoraj 20 %. Les je bil odnekdaj dopolnilni dohodek ìvinorejskih kmetij. Danes je kmetijstvo v celoti zgolj dopolnilna dejavnost,s katero se ukvarjajo le starej{i, mlaj{i pa samo poleg rednih slu`benih obveznosti. ̂ iste kmetije ni ve~nobene. Dele` kme~kega prebivalstva se je tako mo~no zmanj{al. Na splo{no lahko re~emo, da je kme-tijstvo v Veliki vasi v zatonu. Dele` njiv se je zmanj{al, ve~inoma gre zgolj za zelenjavne vrtove in leredko {e vidimo koruzo ali krompir. [tevilo ìvine se zmanj{uje, mleka è nekaj let ne oddajajo ve~,krave imajo zgolj za doma~o uporabo. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 42, kar pomeni,da je kmetijska raba naravno okolje zmerno spremenila. Tudi v preteklosti so bile kmetije majhne in leredke so imele konja za poljska dela, ampak so uporabljale kar krave.

Zemlja je razdeljena na prvotne grude, kar pomeni, da je posest mo~no razkosana; kosi nepravil-nih oblik so brez reda pome{ani med seboj. Posest ene kmetije je razmetana po celotnem va{kem zem-lji{~u. V preteklosti so pobo~je v bliìni vasi izravnali s terasami in s tem pove~ali mo`nost obdelovanja.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Velika vas ̀ e od druge polovice 19. stoletja dalje zgublja prebi-valstvo. Rahel porast je bil v povojnem ~asu do leta 1961, potem pa se je krivulja ponovno obrnila navzdol.

Izjemno neugoden je indeks staranja, ki je 200, kar pomeni, da se bo v prihodnje {tevilo prebival-cev mo~no zmanj{alo.

Velika vas je gru~asto naselje, nastalo ̀ e v obdobju najstarej{e kolonizacije na pobo~ju nad reko Savo,in sicer na stiku o`je pobo~ne uravnave in strmega gozdnatega pobo~ja. Naselje je strnjeno zazidano,glavna smer je od zahoda proti vzhodu vzporedno s pobo~jem, stavbe stojijo posami~ v gru~i. Obrnjeneso na vse strani, lega ene se ne ozira na lego sosednje, ve~inoma pa stojijo z dalj{o stranjo k cesti,

121



0 100 200 300metrov


Legenda:

45,0° in ve~

30,0 do 44,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°

0,0 do 1,9°

Slika 49: Nakloni povr{ja v Veliki vasi.


122

Slika 51: Velika vas le`i na ju`nem pobo~ju Ciclja in Svetega Miklav`a.

MIM

I U

RB

AN

C


0 100 200 300metrov


Legenda:

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno

Slika 50: Ekspozicije povr{ja v Veliki vasi.

torej vzporedno s plastnicami in so obrnjene na jug. Ve~ina hi{ ima tradicionalno obliko zahodnosloven-ske razli~ice osrednjeslovenskega tipa; hi{a je zidana in ima strmo dvokapno streho. Z gospodarskimposlopjem stoji v gru~i. Novej{e hi{e, ki so po obliki semiurbane, nastajajo zunaj strnjenega obmo~janaselja.

Komunikacijske prvine: Glavna cesta, ki se v Seno`etih odcepi od ceste vzdol` Save, te~e po polo`-nem slemenu med dvema grapama. V vasi se prej v smeri sever jug potekajo~a cesta obrne za 90 sto-pinj in te~e vzporedno s pobo~jem. Od te glavne ceste se odcepijo dovozne poti do posamezne hi{e.


Preglednica 28: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Veliki vasi.



Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z ekspo-zicijami, nadmorskimi vi{inami in nakloni. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~nozna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,0017779. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne, kar veljatudi za izra~unane vrednosti tega testnega obmo~ja.

123


Slika 52: Z juga je naselje skrito za gostim sadnim drevjem.

MIM

I U

RB

AN

C


124

Legenda:

sadovnjaki

travniki gozdovinjive


0 100 200 300metrov


pa{niki pozidano

Slika 54: Raba tal v Veliki vasi.

Slika 53: Razgibano in nagnjeno povr{je nudi le skromne mo`nosti za kmetijsko rabo tal.

MIM

I U

RB

AN

C

125


0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 55: Gibanje {tevila prebivalcev Velike vasi med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 56: Starostna sestava prebivalstva Velike vasi.


126



0 100 200 300 metrov

Slika 57: Tloris Velike vasi.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 58: Starej{e hi{e se pona{ajo z lepimidetajli.

6.3.2.4 Procesi

V nasprotju s {tevilnimi naselji na obrobju mest Velika vas ni postala spalno naselje. Priseljevanjaskoraj ni, in sicer tudi zaradi upravne (ne)pripadnosti. Naselje spada v ob~ino Morav~e, kljub temu dav celoti gravitira v dolino Save. V osnovno {olo hodijo v Dol. Zapostavljenost s strani morav{ke ob~inese kaè tudi v tem, da cesta v naselje ni asfaltirana.

Zaradi zmanj{anja {tevila druìnskih ~lanov {tevilo ljudi neprestano upada. Opu{~enih oziroma pro-padajo~ih hi{ ni, saj bliìna Ljubljane omogo~a dnevno vo`njo na delo. S kmetijstvom se ukvarjajo zgoljv prostem ~asu, kar pomeni, da se {tevilo ̀ ivine zmanj{uje, razen redkih primerov je vsa pridelava name-njena lastni rabi. Kmetijska zemlja je zato slabo obdelana, nekaterih travnih povr{in sploh ne kosijo ve~,pa~ pa samo pasejo. Njivske povr{ine so se zmanj{ale in sluìjo ve~inoma pridelavi zelenjave za dom.Gozdni rob, zlasti v najni`jih mo~virnih predelih, se {iri.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• znamenja ob poti,• cerkev na vrhu hriba,• sadno drevje, ki obkroà domove.

6.3.3 KULTURNA POKRAJINA ALPSKIH RAVNIN, PRIMER: VOKLO NA SAVSKI RAVNI

Savska ravan zavzema del tektonske udorine, ve~inoma zapolnjene s karbonatnimi pleistocenskiminanosi, v manj{i meri pa tudi s sipkim glinastim gradivom. Enotno ravnino ~lenijo pasovi terciarnega

127


Slika 59: Ve~ina kozolcev v Veliki vasi {e sluì svojemu namenu.

MIM

I U

RB

AN

C


gri~evja. V severnem delu, kjer se vriva v alpsko gorovje, so {tevilni ostanki pleistocenskega ledeni{kegadelovanja. Reke z obrobja so izdolble globoke doline in jo prometno odprle na vse strani, v samo prod-no nasutino pa vrezale {iroke terase. Na neprepustnih tleh je gosta re~na mreà, na prepustnih pa povr-{inske vode hitro poniknejo v tla. Na produ v veliki meri prevladujejo rjave karbonatne prsti in rendzine,ki so izkr~ene za njivske povr{ine, na najstarej{ih konglomeratnih terasah in v gri~evju kisle sprane prsti, kijih ve~inoma pokrivajo travniki, in ob rekah obre~ne nerazvite prsti ter gleji s travnim rastjem in logi. Sever-ni del ravni se v temperaturnih zna~ilnostih pribliùje gorskemu podnebju, v ju`nem delu pa so polet-ja toplej{a in zime milej{e. Pomembna podnebna zna~ilnost je temperaturni obrat v zimskem ~asu kotposledica slab{e prevetrenosti zaradi okoli{kega gorovja in hribovja. V poletnem ~asu pa se dno dobrosegreje. Padavin je dovolj prek celega leta, skupna koli~ina je med 1400 in 1600 mm, v alpskem obrobju{e ve~. Za vodno oskrbo naselij je pomemben sneg, ki v okoli{kem visokogorju obleì vse do poletja.

Zaradi ugodnih naravnih danosti in sredi{~ne lege spada med gospodarsko najbolj razvite in najgostejenaseljene pokrajine. @e v preteklosti so tod vodile pomembne prometne poti, ki so slovenske deèle povezova-le s sosednjimi. Obilica vodnih virov, rudna bogastva, zlasti ̀ elezova ruda v neposredni bliìni, so privab-ljali nove naseljence. Naselja so nastala na obrobju, na stiku z vzpetim svetom, ob vodotokih in na robovihteras. Osrednji prodnati del brez povr{inskih vodnih tokov pa je ostal brez naselij. Mnoga naselja, zlastitista ob pomembnih prometnicah in v bliìni mest so se zlila v sklenjeno pozidano obmo~je. Velika gru-~asta in obcestna naselja so postala spalna naselja sosednjih mest in popolnoma izgubila nekdanji kme~-ki videz. Tradicionalna arhitektura je ohranjena le {e fragmentarno, hi{e imajo zna~aj vseslovenskih hi{in tudi kmetijski objekti dobivajo zna~aj velikih industrijskih hal. Zaradi gospodarskih mo`nosti in osred-nje lege se je {tevilo prebivalcev v letih po drugi svetovni vojni hitro ve~alo, po letu 1991 pa se je rast upo-~asnila. Za razliko od mnogih drugih slovenskih pokrajin ima ugodno starostno, zaposlitveno in izobrazbenosestavo. [tevilo kme~kega prebivalstva se tudi tukaj hitro zmanj{uje, ne glede na to, da je to intenzivnakmetijska pokrajina, {e zlasti v ju`nem delu na Kranjskem in Sor{kem polju. Njivske povr{ine obsegajopribli`no tretjino pokrajine, kar je manj v primerjavi z ostalimi prodnimi ravninami v Sloveniji.


Reliefne prvine: Voklo leì sredi Kranjskega polja, s prodom nasute ravnine, ki jo prekinjajo gozd-ni pasovi. To je v celoti raven svet v nadmorski vi{ini okoli 370 m, rahlo nagnjen proti jugu, proti strugiSave. Zaradi uravnanosti povr{ja so nakloni in ekspozicije nepomembni. Zato kart nadmorskih vi{in,naklonov in ekspozicij ni.

Podnebne prvine: Prevladuje zmerno celinsko podnebje, posledica reliefnih in podnebnih razmer,predvsem lege med visokimi gorami, so pogosti temperaturni obrati in megla, zaradi katere zadnje pom-ladanske slane nastopajo kasneje in prve jesenske prej kot na gri~evnatem obrobju. Poleti se ravnin-sko dno precej segreje, kar je ugodno za zorenje ìt. Ob~asno huda poletna neurja in to~a opusto{ijopridelek. Okoli 1400 mm letnih padavin zado{~a za rast kulturnih rastlin, vendar zaradi visokih polet-nih temperatur obdobno nastopijo su{e.

Hidrolo{ke prvine: Na produ vode iz Kamni{kih Alp hitro poniknejo, zato je v ve~ deset metrov debe-li prodni nasutini talna voda, povr{inskih vodnih tokov pa ni. V delu Kranjskega polja, kjer je Voklo, je pod-talnica v globini 27 m. Lokev, ob kateri je vas nastala, je danes zasuta. Kljub zadostni letni koli~ini padavin,v poletnem ~asu lahko nastopi su{a, saj padavinska voda zaradi kamninskih in talnih razmer hitro ponikne.

Pedolo{ke prvine: Na produ so nastale evtri~ne rjave prsti, ki so zelo primerne za kmetijsko pri-delavo. So dobro prepustne, zra~ne in zato kljub obilnim padavinam primerne za su{oljubni krompir.Na manj kakovostnih in izpranih tleh na konglomeratu so kisle rjave prsti.

Vegetacijske prvine: Prvotna vegetacijska slika je zaradi intenzivnosti ~lovekovih posegov v po-krajino mo~no spremenjena. Gozdovi so ostali samo na manj kakovostnih, izpranih ali kislih tleh na kon-glomeratu. To je niìnski borov gozd z borovni~evjem kot podrastjo.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Zaradi ugodnih naravnih razmer (in zgodovinskih vzro-kov) je Kranjsko polje prebivalstvena in gospodarska os deèle. Talne razmere omogo~ajo rast najraz-

128

1 vrsta preve~

129


Slika 60: Digitalni aeroposnetek Voklega (DOF 5 E2531).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


130

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 61: Sklenjene njivske povr{ine na Kranjskem polju prekinjajo pasovi gozda, ki so se ohranilive~inoma na manj rodovitnih prsteh na konglomeratu.

li~nej{ih kultur. Omejitveni dejavnik je pomanjkanje prostora, ker je veliko porabnikov tega prostora. Ob~a-sno kmetijstvo prizadene slana, zlasti spomladanska, in poletna su{a ali to~a.


Gospodarske prvine: Voklo leì v gospodarskem jedru dràve s staro industrializacijo. Bliìna Kra-nja in Ljubljane je vedno narekovala intenzivno in moderno obdelavo zemlje. Pritisk na zemljo je bil velik,zato je bil gozd mo~no izkr~en. Pokriva manj kot petino povr{ja. Ostalo so kmetijske povr{ine, ve~ino-ma njive. Sadovnjaki obrobljajo naselje. Intenzivnost kmetijstva se kaè v specializaciji, uporabi te`kemehanizacije in velikih hektarskih donosih. Posamezni deli polja so mo~no razdrobljeni. Indeks preo-brazbe okolja zaradi kmetijstva je 61, kar pomeni precej{njo spremenjenost.

Uravnan svet je omogo~al razdelitev na prave delce. Polje je razdeljeno na ve~ skupin, ki imajo vsa-ka svoje ime. V teh pa te~ejo njive vzporedno. Obi~ajno gre za dolge njive. Poljske skupine so medseboj lo~ene s potmi, med njivami znotraj skupine pa ni meje.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Voklo je nastalo ob mlaki, sicer povr{inske vode ni. Za pre-bivalstveni razvoj je pomembno intenzivno kmetijstvo in bliìna mest z mo~no razvitimi nekmetijskimipanogami. Prebivalstvo je vse od prvega popisa dalje nara{~alo, v zadnjih letih se ve~a dele` zapo-slenih zunaj kmetijstva. Indeks staranja je blizu slovenskega povpre~ja, saj ima vrednost 57.

Iz gru~astega jedra naselja se domovi nizajo ob cesti, tako da lahko govorimo o obcestnem nase-lju z gru~astim jedrom. Domovi so v~asih z dalj{o v~asih s kraj{o stranjo obrnjeni k cesti. Znotraj posa-mezne poljske skupine oziroma dela ceste pa so vzporedno v odnosu do drugih domov. Gospodarskoposlopje je bodisi vzporedno bodisi v nadaljevanju hi{e. Zaradi bliìne mest je Voklo mo~no urbanizi-rano, posamezni kme~ki domovi se izgubijo v mnoìci ostalih domov. Tudi sicer se moderna kme~kahi{a prav ni~ ne razlikuje od nekme~ke. Obmo~je Kranjskega polja je bilo kolonizirano v najstarej{emobdobju kolonizacije.

131


Slika 62: Kljub zmanj{anju povr{in s krompirjem Kranjsko polje ohranja sloves tako imenovanekrompirjeve deèle.

MIM

I U

RB

AN

C


132


0 90 180 270 metrov


Legenda:

njive

sadovnjaki

travniki

gozdovi

pozidano

nerodovitno

Slika 63: Raba tal v Voklem.

133


Slika 64: Velike kmetije se iz va{kega jedra {irijo navzven na polje in dobivajo videz modernih indu-strijskih obratov.

MIM

I U

RB

AN

C

0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 65: Gibanje {tevila prebivalcev Voklega med letoma 1869 in 2000.


Komunikacijske prvine: Od glavne ceste, ki Voklo povezuje s [en~urjem, ob~inskim sredi{~em,in te~e naprej do Vogel, se odcepijo stranske ceste in poljske poti. Pribli`no 1 km severno od naseljate~e avtocesta Kranj–Ljubljana, ki je njihovo zemlji{~e prerezala. Vendar imajo obdelovalne povr{inev bliìni naselja, na drugi strani avtoceste pa samo gozdove.


Voklo in zemlji{~e okoli njega je skoraj popolnoma ravno. Zato ne moremo govoriti o pomembno-sti ekspozicij in naklonov, saj je naklon povsod manj{i od 2° in zato ekspozicij ni. Raba tal v Voklemkaè odvisnost od talnih razmer. Gozd se je ohranil tam, kjer je prst kisla in sprana.

6.3.3.4 Procesi

Voklo je v zadnjih letih postalo naselje nekme~kega prebivalstva in skoraj v celoti izgubilo agrarni videz,saj se le manj{i del prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Hi{e nastajajo zunaj strnjenega poselitvenegaprostora, ob poteh, ki gredo iz sredi{~a. V zadnjem desetletju so zaradi spremenjenih gospodarskih indru`benih razmer {tevilni mali kmetje opustili kmetovanje, njihovo zemljo so najeli ali kupili ve~ji, ki takozaokroùjejo in ve~ajo svojo posest. Prav tako se je spremenila tudi sestava posevkov. [e pred desetlet-jem najpomembnej{i pridelek, krompir, se je delno umaknil novim kulturam: zelju, solati, ̀ itom. Spreme-nilo se je tudi razmerje med njivskimi in travnimi povr{inami. Zaradi neugodnih cenovnih razmer na podro~jukrompirja in ̀ it se je nekaj kmetov usmerilo v prirejo mleka in zato so nekatere njivske povr{ine spremeniliv travnike. Kme~ki domovi se mo~no ve~ajo, nastali so veliki hlevi s silosi, skladi{~a za ̀ ito in obrati za pre-delovanje zelenjave (kisanje zelja). Nekdaj zna~ilni kozolci, ki so tekli vzdol` parcel, so v veliki meri izgi-nili. Kjer {e stojijo, so izgubili svojo vlogo. O mnoìci kozolcev v preteklosti pri~a ledinsko ime Pri kozolcih.

134

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 66: Starostna sestava prebivalstva Voklega.

135



0 90 180


270 metrov

Slika 67: Tloris naselja in poljska delitev v Voklem.


136

Slika 68: Tehnolo{ki razvoj v kmetijstvu je mo~no zmanj{al uporabno vrednost kozolcev, ki postajajole {e etnografski relikt preteklega kmetijstva.

MIM

I U

RB

AN

CM

IMI U

RB

AN

C

Slika 69: V zadnjih letih so za~eli gojiti zelenjavov velikih koli~inah.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• kapelica oziroma znamenje,• cerkveni zvonik, ki se dviga iznad strnjenega, s sadnim drevjem obdanega naselja,• kozolci, ki te~ejo vzporedno s smerjo njiv.

6.3.4 KULTURNA POKRAJINA SLEMEN IN POBO^IJ NA DINARSKIH PLANOTAH, PRIMER:SELA PRI HINJAH V SUHI KRAJINI

Suha krajina je zakrasela planotasta pokrajina, ki jo reka Krka deli na dva dela. Apnenci prekriva-jo skoraj celotno povr{je razen dna kra{kih polj in uval. To je v grobem uravnana pokrajina, saj je pov-

137


Slika 70: Digitalni aeroposnetek Sel pri Hinjah (DOF 5 F2247).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


pre~ni naklon, ~e zraven ne {tejemo Dobrepolja, 9° (Gabrovec 1998), v drobnem pa mo~no razgiba-na s {tevilnimi kra{kimi pojavi. Polovica povr{ja leì v nadmorski vi{ini do 400 m z najvi{jimi vrhovi prek700 m. Povr{inskih vodnih tokov ni, razen Krke. Suha krajina ima zmerno celinsko podnebje z letno koli-~ino padavin med 1000 mm na vhodu in 1300 mm na zahodu. Najbolj namo~eni meseci so poletni. Kljubnizki nadmorski vi{ini so povpre~ne temperature ni`je kot pri krajih s podobno vi{ino. Razlog je v tem,dave~ina naselij leì na dnu uval, kjer se uveljavlja temperaturni obrat. Ambrus, ki ima edini meteorolo{-ko postajo, ima podobne temperature kot skoraj 1000 m vi{ji postaji Komna in Krvavec. Proti vzhoduse Suha krajina odpira v panonski svet, kar se navzven kaè v prvih vinogradih. Manj{i vinogradi sotudi v zahodni Suhi krajini, vendar v njih uspeva samo manj kakovostno grozdje, iz katerega nastane{marnica. Na apnencih so nastale rjave pokarbonatne prsti, na dolomitu plitvej{e rendzine. Za obojeje zna~ilna precej{nja su{nost. Obdelovalne povr{ine niso omejene zgolj na dna kra{kih polj, ampak jihnajdemo tudi na pobo~jih. V dolini Krke je na terasah prst debelej{a, tu so nastala sklenjena obdelo-valna zemlji{~a in niz naselij. Gozdovi, ki pokrivajo pribli`no polovico ozemlja, se zadnja desetletja hitro{irijo. Zara{~anje se je za~elo è v prvi polovici 20. stoletja in se {e nadaljuje. Zna~ilno je tudi zara{-~anje pa{nikov.

Suha krajina je bila naseljena è v prazgodovinskem obdobju, predvsem zaradi èleznega bobov-ca v kra{ki rde~i prsti. Gosteje je bila poseljena v prvem obdobju srednjeve{ke kolonizacije. Vse do19. stoletja je prebivalstvo nara{~alo, zlasti v zgornji kr{ki kotlini zaradi fuìnarstva. 20. stoletje pa pomeniobdobje praznjenja, ki {e vedno traja. Najve~ji upad {tevila prebivalcev beleì vzhodna Suha krajina,kar je med drugim povezano tudi s slabo prometno povezanostjo. Posledica neugodnih prebivalstve-nih gibanj je tudi ostarelost prebivalcev, kar kaè na nadaljnje zmanj{evanje. S tem je povezana tudizaposlitvena sestava: nadpovpre~ni dele` zaposlenih v kmetijstvu, pribli`no povpre~en dele` zaposle-nih v industriji in podpovpre~en dele` zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Suha krajina jes 32 prebivalci na km2 redko poseljena slovenska pokrajina. Gosteje poseljena je edino dolina Krke,zakrasel in planotast svet nad njo pa redko. Prevladujejo majhna gru~asta naselja.

Na temelju deleà kme~kega prebivalstva bi Suho krajino lahko uvrstili med izrazito kmetijske pokra-jine. Vendar je obdelovanje zemlje vezano na ostarelo prebivalstvo. Mladim je kmetijstvo le dopolnilnadejavnost, kruh si sluìjo v mnogokrat precej oddaljenih krajih. Posledice se kaèjo v zara{~anju trav-nikov in pa{nikov ter ozelenjevanju njiv. V zadnjih letih se nekatere ̀ e opu{~ene povr{ine ponovno oìv-ljajo, kar je povezano z zmanj{evanjem delovnih mest v industriji in odpu{~anjem nekvalificirane delovnesile.


Reliefne prvine: Sela pri Hinjah leìjo v ju`nem delu zahodne Suhe krajine na ju`nem pobo~ju Vrhun-skega kuclja (552 m). To je zelo razgiban in zakrasel apnen~ast svet s {tevilnimi majhnimi vrta~ami.Jedro vasi leì na nadmorski vi{ini pribli`no 440 m. Obdelovalne povr{ine so ve~inoma pod vasjo. Naklo-ni so veliki, saj ima ve~ kot 40 % povr{ja naklon med 6 in 12°, petina nad 12° in dobra petina med 2 in6°. Lega na jugovzhodnem pobo~ju pomeni, da prevladujejo ju`ne in vzhodne lege. Ravnega sveta jezelo malo, in sicer okrog 3 % na dnu vrta~.

Podnebne prvine: Uveljavlja se zmerno celinsko podnebje. V povpre~ju pade okrog 1200 mm pada-vin letno, najve~ v poletnih mesecih. Sela s pridom izkori{~ajo son~no lego na pobo~ju, na kar kaèjotudi vinogradi. Zaradi odprtosti v Kr{ko kotlino se v poletnem ~asu ozra~je mo~no segreje.

Hidrolo{ke prvine: Tako kot v ostali Suhi krajini, ki naj bi dobila ime zaradi pomanjkanja vode (Me-lik 1959), tudi v okolici Sel ni povr{inskih vodnih tokov, saj je povr{je skoraj v celoti iz apnenca. Do nape-ljave suhokrajinskega vodovoda so se oskrbovali izklju~no s kapnico.

Pedolo{ke prvine: Prevladujejo rjave karbonatne prsti na apnencu. Tla so plitva z mnoìco skalna povr{ju. Rek, da »kamenje cveti«, bi lahko izviral od tod. V poletnem ~asu jih zaradi visokih tempe-ratur in posledi~nega izhlapevanja pogosto prizadene su{a.

138

Vegetacijske prvine: Sklenjen listnati in me{ani gozd prera{~a pribli`no polovico povr{ja, to je naj-strmej{e in najbolj kamnite predele. Gozd se {iri zlasti na pa{ni{ke povr{ine. Na zara{~ajo~ih prede-lih rasejo predvsem leska, gaber in hrast. Med kmetijskimi povr{inami je najve~ travnikov in pa{nikov,njiv pa zelo malo.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavnik je velika razgiba-nost povr{ja s {tevilnimi vrta~ami. Skale oziroma kamenje na povr{ju onemogo~ajo strojno obdelavo.Zaradi tanke plasti prsti in velike prepustnosti povr{ja so ta obmo~ja zelo ob~utljiva na su{o. Pomanj-kanje pitne vode je odpravil {ele suhokrajinski vodovod.


Gospodarske prvine: Glede na naravne danosti ne presene~a raba tal. Polovica povr{ja pokrivagozd, ostalo je bilo izkr~eno za kmetijske povr{ine, med katerimi prevladujejo travniki in pa{niki. Ve~i-noma majhne njive so nastale na bolj uravnanih tleh na pobo~ju in na globljih tleh v dnu vrta~. Na son~-nih pobo~jih so vinogradi, ki so prav tako majhni in namenjeni le doma~i uporabi. Na njih raste manjkakovostno grozdje, iz katerega nastane {marnica. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je nizek, 37.

@ivinoreja je najpomembnej{a kmetijska panoga, dodaten zaslu`ek je v gozdarstvu.Poljska razdelitev je na prvotne grude, kar pomeni, da so parcele razli~no velike, razli~nih oblik, odvi-

sno od izoblikovanosti povr{ja, in razmetane po celotnem va{kem zemlji{~u.Prebivalstvene in naselbinske prvine: Zaradi prometne odmaknjenosti in neugodnih naravnih

razmer je celotna Suha krajina obmo~je praznjenja. Sela pri Hinjah niso izjema. Prva leta po drugisvetovni vojni se je {tevilo prebivalcev rahlo dvignilo in v petdesetih letih za~elo padati, kar se nada-ljuje vse do danes. Indeks staranja je 63, po ~emer lahko sklepamo, da se bo podoben trend nada-ljeval.

139


Slika 71: Sela le`ijo na polo`nem pobo~ju Vrhunskega kuclja, ki se dviga nad mo~no zakraselo okolico.

MIM

I U

RB

AN

C


140



410,0 do 424,9 m

395,0 do 409,9 m

380,0 do 394,9 m

365,0 do 379,9 m

0 110 220 metrov55

Legenda:

460,0 do 480 m

440,0 do 459,9 m

425,0 do 439,9 m

Slika 72: Nadmorske vi{ine povr{ja na Selih pri Hinjah.

141




Legenda:

0,0 do 1,9°

30,0 do 44,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°

45,0° in ve~

0 110 220 metrov55

Slika 73: Nakloni povr{ja na Selih pri Hinjah.


142



Legenda:

0 110 220 metrov55

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno

Slika 74: Ekspozicije povr{ja na Selih pri Hinjah.

143


Slika 75: Povr{je v okolici Sel je mo~no kamnito, kar poleg strmin dodatno onemogo~a strojno obdelavo.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 76: Kapnice ka`ejo na na~in oskrbe z vodo v preteklosti.

MIM

I U

RB

AN

C


144

Legenda:

njive

sadovnjaki

travniki

gozdovi

zara{~anje

pozidano © Geografski in{titut AM ZRC SAZU


vinogradi0 110 220 metrov55

Slika 77: Raba tal na Selih pri Hinjah.

145


0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 78: Gibanje {tevila prebivalcev na Selih pri Hinjah med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 79: Starostna sestava prebivalstva Sel pri Hinjah.


146

Slika 80: Postopki v kmetijstvu, s katerim se ukvarjajo samo starej{i, se v zadnjih desetletjih nisodosti spremenili.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 81: Kozolci {e slu`ijo svojemu prvotnemu namenu.

MIM

I U

RB

AN

C

147




0 110 220 330 metrov

Slika 82: Tloris naselja Sela pri Hinjah.


148

Dele` kme~kega prebivalstva je visok, vendar so to ve~inoma stari ljudje. Mladi se s kmetijstvom neukvarjajo ve~, ker ni dovolj dohodka. Vozijo se na delo, tudi v Ljubljano, kar pa je zaradi odro~nosti izrednozamudno.

Sela pri Hinjah so gru~asto naselje, ki je nastalo v najstarej{em obdobju kolonizacije, najdemo pa tudiostanke prazgodovinske naselitve. Hi{e so nametane okrog cerkve, lega ene se ne ozira na lego drugih,ve~inoma so z dalj{o stranjo obrnjene k cesti, dovolj redko, da je med njimi {e prostor za sadno drevje.

Sela so v veliki meri obdràla nekdanjo podobo. Ve~ina hi{ je starej{ih in spadajo v vzhodnoslo-vensko razli~ico osrednjeslovenskega tipa hi{e. Zelo zna~ilni so ̀ lebovi, napeljani v rezervoarje za vodo,ki so se ohranili kljub vodovodu.

Komunikacijske prvine: Glavna prometnica pride v naselje iz jugovzhoda, iz Lopate in te~e porazgibanem povr{ju. V jedru naselja se smer prilagodi Vrhunskemu kuclju in te~e naprej po plastnici.Iz glavne ceste se cepijo poti do posameznih poljskih skupin.


Preglednica 29: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Selih pri Hinjah.



Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00375.Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

6.3 4.4 Procesi

Sela delijo usodo {tevilnih slovenskih krajev na obrobju s slab{imi naravnimi razmerami. [tevilo ljudise zmanj{uje, prebivalstvo se stara, kar vodi v opu{~anje kmetijstva. V naselju razen redkih izjem nive~ ̀ ivine, mleka ̀ e nekaj let ne oddajajo ve~. Navzven se to kaè v mo~nem zara{~anju, zlasti pa{nikov,ki jih prera{~a manj kakovosten gozd. @e tako redke njive je zajelo ozelenjevanje, manj{ajo se tudi vinogra-di. O raz{irjenosti njiv v preteklosti govori le {e ledinsko ime Velike njive. Le redke med njimi so se ohra-nile. Pred leti so nekateri z nepovratnimi sredstvi o~istili travnike, vendar so do danes ̀ e opustili kmetovanje.Tudi ozke terase severovzhodno od naselja proti Vrhu pri Hinjah so v veliki meri opu{~ene.

Nekatere hi{e na Selih è propadajo, redke pa se obnavljajo. Novogradnja je ena, in sicer zunajstrnjenega jedra na robu gozda.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• kapnice,• delane vrta~e.

6.3.5 KULTURNA POKRAJINA DOLIN, RAVNIN IN KRA[KIH POLJ NA DINARSKIH PODOLJIHIN RAVNIKIH, PRIMER: PODZEMELJ V BELI KRAJINI

Bela krajina je prete`no kra{ka pokrajina, ki jo tvori nizek ravnik v nadmorskih vi{inah med 160 in200 m. Na severu prehaja v Gorjance in Ko~evski rog, na vzhodu se spu{~a proti kolpski dolini. V kar-

bonatnih kamninah je nastalo razgibano kra{ko povr{je s {tevilnimi drobnimi povr{inskimi kra{kimi obli-kami. Ve~ina povr{ja ima naklon do 6°, le na obrobju ve~. Zaradi prepustnosti povr{ja je re~na mreàzelo redka, poleg mejne Kolpe je edina ve~ja reka {e Lahinja, ki te~e po holocenskih nanosih. Vode izkra{kih izvirov hitro poniknejo. Za Kolpo so zna~ilne razlike med najve~jimi in najmanj{imi pretoki, kiso povezani s koli~ino padavin. Najni`ja voda je zato ob koncu poletja, ko se v spodnjem toku segre-je tudi do 25 °C, najvi{ja novembra. Gorjanci {~itijo Belo krajino pred hladnimi vetrovi s severa in zatose uveljavljajo panonski podnebni vplivi. Za rast kulturnih rastlin je ugodna aprilska srednja mese~natemperatura, saj omogo~a zgoden za~etek rasti. Severozahodno vinogradni{ko obrobje s pridom izko-ri{~a lego v toplem pasu. Kmetijske pridelke pogosto prizadenejo megla in slana spomladi in poletnenevihte s to~o. Povpre~na letna koli~ina padavin je od 1200 do 1300 mm in do 1600 mm na robu Ko~ev-skega roga, neugodna pa je njihova razporeditev, saj pogosto ovirajo jesenska opravila. Na prepust-nih prsteh v vi{jih legah so nastale plitve rendzine, na nizkem ravniku pa rjave in rde~e prsti. Na kra{kiglini ob vodotokih rde~erjave prsti. Marsikje so v preteklosti kakovost prsti poslab{ali s steljarjenjem.Dobro tretjino povr{ja pokrivajo listnati gozdovi: niìnski gozd gradna in belega gabra in vi{je bukov gozd.

Za~etki poselitve segajo v prazgodovino, prve naselbine iz bakrene dobe so nastale na okljukih aliterasah rek, v èlezni dobi tudi na nekaterih vzpetih predelih. Gostej{a naselitev sega v obdobje nase-

149


Slika 83: Digitalni aeroposnetek Podzemlja (DOF 5 G2020).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


litve Slovanov. Posebno vlogo v dana{nji prebivalstveni, kulturni in dru`beni podobi Bele krajine je igra-la njena protitur{ka obrambna vloga in posledi~no naseljevanje Uskokov. Z ukinitvijo Vojne krajine jepokrajina gospodarsko nazadovala in takrat se je za~elo izseljevanje v tujino, najbolj mnoì~no izju`nih in jugovzhodnih kmetijskih predelov. Vinogradni{ke predele je prizadela trtna u{, ki je konec19. stoletja uni~ila ~etrtino vinogradov (Plut 1998). Izseljevanje se je ustavilo {ele z zapoznelo indu-strializacijo, vendar se {e danes ~utijo posledice odmaknjenosti in slabo razvite infrastrukture. Osamos-vojitev Slovenije pomeni nov udarec Belokranjcem, saj je pretrgala stoletja dolge stike z deèlami onkrajKolpe.

Bela krajina beleì podpovpre~no gostoto poseljenosti. Razpr{en poselitveni vzorec obsega pre-te`no gru~asta naselja in razloèna naselja z gru~astim jedrom ter obcestna naselja vzdol` kolpskedoline. Tradicionalni tip doma~ije na ravnini, tako imenovani zaprti dvor, in tip vrhlevnega doma v gri-~evnatih obmo~jih, ki spadata k panonskemu tipu, hitro izginjata. Z gospodarskimi razmerami v prete-klosti je povezana tudi starostna, zaposlitvena in izobrazbena sestava prebivalstva. Dele` kme~kegaprebivalstva je visoko nad slovenskim povpre~jem. Zlasti v vi{je leè~ih in na mo~no zakraselih pre-delih je velik dele` ostarelega prebivalstva. To zaenkrat {e vztraja pri obdelovanju zemlje, vendar jekmetijska pridelava skromna. Ve~je in obse`nej{e njivske povr{ine, ki omogo~ajo velikopotezno obde-lavo so le ob Kolpi, in sicer v okolici Gribelj in pri Dragatu{u.


Reliefne prvine: Podzemelj leì na robu nizkega kra{kega ravnika na vzno`ju gri~a Ku~arja (222 m).V ravnik z nadmorskimi vi{inami med 140 in 180 m je Kolpa vrezala svojo strugo. Podzemelj in okoli-ca leìta na re~nih terasah, povr{je je rahlo nagnjeno h Kolpi. Apnen~aste kamnine so prekrite z re~-nimi nanosi. To je rahlo valovit svet z majhnimi nakloni. Skoraj polovica povr{ja ima naklon pod 2°, ve~inapreostalega je v razredu med 2 in 6° in le manj{i del, to je pobo~je Ku~arja, ima ve~je naklone. Precej-

150

Slika 84: Podzemelj leì na stiku Kolpske doline in gri~a Ku~ar s prazgodovinskim nahajali{~em.

MIM

I U

RB

AN

C

151



0 105 210 315 metrov


Legenda:

138,0 do 144,9 m

nad 220,0 m

205,0 do 219,9 m

190,0 do 204,9 m

160,0 do 174,9 m

145,0 do 159,9 m

175,0 do 189,9 m

Slika 85: Nadmorske vi{ine povr{ja v Podzemlju.


152


0 105 210 315 metrov


Legenda:

0,0 do 1,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°

Slika 86: Nakloni povr{ja v Podzemlju.

153


Legenda:


0 105 210 315 metrov


ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

Slika 87: Ekspozicije povr{ja v Podzemlju.


{en del povr{ja je popolnoma raven in zato brez ekspozicije, tudi sicer so ekspozicije zaradi uravna-nosti povr{ja manj pomembne. Razen na pobo~ju Ku~arja, kjer na ju`nem in jugovzhodnem delu rasevinska trta.

Podnebne prvine: Temeljne podnebne zna~ilnosti obkolpske ravnine izhajajo iz njene odprtosti v Pa-nonsko niàvje. Ti vplivi se kaèjo zlasti v temperaturnih vi{kih. Za vegetacijo je pomembna dokaj viso-ka srednja mese~na temperatura aprila, saj omogo~a zgodnji za~etek rasti (Plut 1998). Ugodne podnebnerazmere se kaèjo v velikem {tevilu orehovih dreves. V spomladanskem in poletnem ~asu ob~utljivekulture pogosto prizadeneta slana in to~a. Koli~ina padavin med 1200 in 1300 mm zado{~a za rast vsehvrst kultur, rahla ovira je le njihova razporeditev. Ve~ina jih pade v jesenskem ~asu, kar oteùje spra-vilo kmetijskih pridelkov. Topli pas nad dnom ravnine omogo~a rast vinske trte.

Hidrolo{ke prvine: Temeljna vodna ̀ ila je reka Kolpa. Zaradi neprepustnih re~nih nanosov je v oko-lici Podzemlja, zlasti ju`no od njega, nekaj manj{ih izvirov, iz katerih se voda povr{insko izlije v Kolpo.V ilovnatih nanosih v najni`jih predelih so manj{i kali in mlakuè, na kar kaèjo tudi imena naselij ju`-no od Podzemlja, na primer Kaplji{~e in Mlake. Najni`ji predeli na ilovnatih nanosih so rahlo zamo~-virjeni, prav tako je v ju`nem delu ob Kolpi poplavna ravnica. Zaradi bliìne Kolpe je talna voda visoko,kar so v preteklosti s pridom izkori{~ali za vodnjake.

Pedolo{ke prvine: Kolpske terase prekriva debela plast rde~erjavih prsti, ki so v ni`jih predelih pre-cej vla`ne, na odcednih predelih pa ugodne za poljedelstvo. Na zahodnem delu omenjenega obmo~-ja so prsti zaradi intenzivnega steljarjenja v preteklosti osiroma{ene in rahlo kisle.

Vegetacijske prvine: Naravno rastlinsko odejo Bele krajine je sestavljal niìnski gozd gradna, bele-ga gabra in breze. Gozd se je ohranil zgolj na vla`nih ali mo~no zakraselih tleh. V Podzemlju in okolizgolj na zahodnem obrobju in na stiku gri~a Ku~arja z ravnino. Danes je to intenzivno obdelana kme-tijska pokrajina.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavniki so povezani z vod-nimi in talnimi razmerami. Naselja so se umaknila poplavnim obmo~jem Kolpe, prav tako tudi njive, kiso na odcednih mestih. Na spranih prsteh na obrobju rasejo le gozdovi.


Gospodarske prvine: Kolpske terase so intenzivno kmetijsko obmo~je. Njive so na odcednih mestih naglobokih tleh, sicer so travniki. Na obrobju je gozd. Na poplavnem obmo~ju ob Kolpi in na prehodu izobdelovalnih zemlji{~ v gozdove so pa{niki. Na ju`nem, jugovzhodnem in vzhodnem pobo~ju Ku~arjaso vinogradi, ki so zelo majhni. So v lasti okoli{kih kmetov iz Podzemlja, Gribelj in Krasinca. Trta je manjkakovostna, ve~inoma pridobivajo {marnico, v zadnjih letih pa nekatere vinograde posodabljajo in sadijo`lahtnej{e sorte trta. Vino je samo za doma~o uporabo. Indeks preobrazbe okolja zaradi kmetijstva je 51.

V Podzemlju in okolici se prepletata ̀ ivinoreja in poljedelstvo. Pri tem je potrebno poudariti, da v Pod-zemlju ni nobene kmetije ve~. Zemljo so dali v najem kmetom iz bli`njih zaselkov. Med njivskimi kultu-rami so na prvem mestu koruza, p{enica in je~men. V zadnjih letih so se nekateri kmetje specializiraliv mle~no govedorejo. Z nakupom ali najemom so pove~ali in zaokroìli svojo posest in pove~ali {tevi-lo ìvine. Del zemlje je v lasti Kmetijske zadruge ^rnomelj, ki ima na robu Bor{ta svoje prostore. Nek-me~ka delovna sila je zaposlena v bli`njih sredi{~ih, v Metliki in ^rnomlju.

Nepravilni ali grudasti delci se veèjo na staro naselitveno plast. Posest vsake kmetije je razme-tana v ve~ delih. Ve~jih neobdelanih kompleksov ni, polje je odprto, vse njive, ki so pove~ini podolgo-vate in potekajo do neke meje vzporedno v istih smereh, niso dostopne po svoji poljski poti. Poljskeskupine so manj{e in se mo~no prepletajo med seboj, prav tako meje med njimi niso izrazite. Ude-le`ba v posameznih kompleksih ni enakomerna in dosledna. Velikost in oblika njiv se na kratke raz-dalje spreminja.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Zaradi pozne industrializacije se je izseljevanje ustavilo{ele v sedemdesetih letih 20. stoletja. Takrat je {tevilo prebivalcev za~elo rahlo nara{~ati. V Podzem-

154

155


Slika 88: Na pobo~jih Ku~arja so majhni vinogradi, ki so v lasti okoli{kih kmetov ne samo iz Podzem-lja, pa~ pa tudi Gribelj in Krasinca.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 89: Ju`no in zahodno od Ku~arja je valovito, plodno in intenzivno obdelano polje, ki se rahlospu{~a proti Kolpski dolini.

MIM

I U

RB

AN

C


156


0 105 210 315 metrov


Legenda:

sadovnjaki

vinogradi

travniki

gozdovi

vodotoki

njive

pozidano

Slika 90: Raba tal v Podzemlju.

157


0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 91: Gibanje {tevila prebivalcev Podzemlja med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 92: Starostna sestava prebivalstva Podzemlja.


158

Slika 93: Cesta in `e dolgo opu{~eni kme~ki dom te~eta vzporedno s plastnicami Ku~arja.

MIM

I U

RB

AN

CM

IMI U

RB

AN

C

Slika 94: [torklja je dokaz panonskih podnebnihvplivov v Beli krajini.

lju se je to zgodilo z desetletnim zamikom. Podobno je z majhnimi naselji ju`neje, vendar porast prinjih ni tako mo~an. [e vedno pa je starostna sestava dokaj neugodna, saj je indeks staranja 56.

Tradicionalna belokranjska razli~ica panonskega tipa hipe z dolgim gankom na podol`ni strani ins stanovanjskim delom nad hlevom je è izginil. V Podzemlju prevladujejo tako imenovane semiurba-ne hi{e, ki se od hi{ v ostalih delih Slovenije ni~ ne razlikujejo. In tudi samo naselje ima popolnomanekme~ki videz. To je gru~asto naselje na vzno`ju in pobo~ju Ku~arja. Hi{e sledijo poteku povr{ja inso z dalj{o stranjo obrnjene k cesti. Zaselki ju`neje od Podzemlja nimajo tako enotne podobe, prav takoso gru~asti, vendar so zaradi bolj uravnanega sveta hi{e razli~no usmerjene. Poleg tega jih sestavlja-jo kme~ki domovi z velikimi gospodarskimi stavbami. Podzemelj in celotno obmo~je vzdol` Kolpe je bilonaseljeno v najstarej{em obdobju kolonizacije.

Ima ugodno zaposlitveno sestavo, podobno kot jo imajo naselja v bliìni gospodarskih sredi{~ z znat-nim deleèm zaposlenih v terciarnih in kvartarnih dejavnostih.

Komunikacijske prvine: Podzemelj ima ugodno prometno lego, saj leì na kriì{~u poti, ki vodijov Adle{i~e, Metliko in ^rnomelj. Cesta za Adle{i~e te~e vzdol` Kolpe in je umaknjena zunaj poplavne-ga obmo~ja. Od nje se odcepijo stranske ceste, ki vodijo do ostalih naselij. Poljske poti se vijejo medposameznimi poljskimi skupinami.


Preglednica 30: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Podzemlju.



Determinacijski koeficient pove, da si 23 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z nadmorskimi vi{ina-mi in 15 % z ekspozicijami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 %zaupanju, je 0,00798. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

6.3.5.4 Procesi

V zadnjih desetletjih se je klasi~na agrarna dru`ba preoblikovala v industrijsko in postindustrijsko.Zaradi ugodne lege znotraj Bele krajine ima Podzemelj ugoden prebivalstveni in gospodarski razvoj.S kmetijstvom v samem Podzemlju se ne ukvarja ve~ nih~e, se pa v okoli{kih zaselkih, kjer je nekajvelikih kmetov, ki so vpeljali moderno, mehanizirano in tr`no naravnano pridelavo. Tudi naravne raz-mere omogo~ajo uporabo velike kmetijske mehanizacije. V Podzemlju so nastale nekatere obrtne delav-nice, trgovine in turisti~ni objekti ob Kolpi, ostali so zaposleni ve~inoma v Metliki in ^rnomlju. ê sebodo trendi zadnjega desetletja nadaljevali, potem bo zemlja tudi v prihodnje dobro obdelana. Zara-di opustitve steljarjenja se nekdaj osiroma{eni steljniki obnavljajo. Z razvojem turizma nastajajo noviobjekti.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• ostrnice,• steljniki,• gnezdo {torklje.

159



160


0 105 210 315 metrov


Slika 95: Tloris naselja in poljska delitev v Podzemlju.

6.3.6 KULTURNA POKRAJINA POBOÎJ IN SLEMEN NA PANONSKIH GRIÊVJIH, PRIMER:VINSKI VRH V SLOVENSKIH GORICAH

Slovenske gorice, terciarno gri~evje med Muro in Dravo, so najve~je gri~evje v Sloveniji, sestavlje-no iz nizkih slemen in gri~ev ter vmesnih {irokih dolov, ki so jih izoblikovale Pesnica in njeni pritoki. Ima-jo enotno usmeritev od severozahoda do jugovzhoda. V vi{ini med 300 in 400 m so ploske uravnave,erodirani ostanki miocenskega ravnika. Ve~inoma so sestavljene iz slabo sprijetih usedlin: peskov, glin,laporjev in na strmih pobo~jih so zato pogosti usadi.

Na neprepustnih kamninah se je razvilo gosto vodno omre`je z osrednjima tokovoma Pesnico in[~avnico, ki imata vi{ek vode marca in novembra. Zlasti pomladanske visoke vode so pogosto pov-zro~ale poplave, ki so jih omilili z melioracijskimi jarki in umetnimi zajezitvenimi jezeri. Slovenske gori-ce imajo v celoti zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije, znotraj pokrajine pa prihaja do razlikv smeri od zahoda proti vzhodu: koli~ina padavin se zmanj{uje in temperature se vi{ajo. Razlike nasto-pajo tudi v vertikalni smeri, in sicer med dnom dolin in pobo~ji zaradi u~inka toplotnega obrata. Vzpe-tine so za dobro stopinjo toplej{e od dolin (Kert 1998), kar je odlo~ilno za izbor kulturnih rastlin. V dolinahje tudi ve~ja verjetnost slane, vendar pa pobo~ja pogosteje prizadene to~a. Ve~ji del padavin pade v rasnidobi, kar kljub manj{i koli~ini padavin (med 900 in 1000 mm) zado{~a za rast. Prevladujejo evtri~ne rja-ve prsti, ki so na pe{~enjakih rahlo kisle. Plast prsti je debela in zadostno preskrbljena z mineralnimisnovmi, razen na najstrmej{ih pobo~jih, kjer prihaja do izpiranja hranilnih snovi. Ob rekah in tudi naprehodu iz ravnine v gri~evje so nastala mokrotna oglejena in psevdooglejena tla. Gozd, ve~inoma list-nati gozd bukve in belkaste bekice, prekriva dobro ~etrtino povr{ja. Ohranil se je le v strmih, osojnih,vla`nih in siroma{nih tleh.

Za~etki neprekinjene poselitve segajo v srednjeve{ko kolonizacijo. V prvem obdobju so nastala strnje-na naselja v {ir{ih dolinah in kasneje razloèna v dolgih nizih po slemenih. Hi{e so najve~krat zgrajenena vogal, v dolinah so domovi ve~ji in stanovanjske hi{e prostornej{e. Poljska razdelitev je v odprtih cel-kih, tako da se polje ene kmetije drì sosedovega, razporeditev je nepravilna. Glavne poti potekajo pore~nih dolinah, vendar so se umaknile na suhi rob doline, kjer so tudi naselja in obdelovalne povr{ine.Na te glavne ceste so se navezale poti, ki vodijo do razloènih naselij na slemenih. Raba tal in kmetij-ska usmeritev sta v veliki meri navezana na naravne razmere. Na son~nih in polo`nih pobo~jih so vino-gradi, ki proti dnu doline prehajajo v sadovnjake. Ti obkroàjo tudi kme~ke domove. Prav v Slovenskihgoricah je najve~ji dele` sadovnjakov, in sicer (10,6 %) (Gabrovec, Kladnik 1997). Strma pobo~ja pre-ra{~ajo gozdovi, ki v dnu doline prehajajo v travnike. V {irokih re~nih dolinah zunaj poplavnega obmo~-ja so njive p{enice, koruze in industrijskih rastlin, katerih dele` se v zadnjih letih manj{a na ra~un travnikov.

Kmetijstvo je {e vedno pomembna dejavnost, saj se je z njim desetletje nazaj v zahodnem deluukvarjala {e petina, v vzhodnem pa celo tretjina prebivalstva. Zaradi pomanjkanja naravnih virov in obrob-ne lege je industrializacija pokrajino zaobjela. V preteklosti je agrarna prenaseljenost silila ljudi v pre-seljevanje v tujino, po drugi svetovni vojni pa v industrijske kraje v Sloveniji. Tako da se {tevilo ljudi ingostota poseljenosti manj{ata, posebej zaskrbljujo~ pa je dele` ostarelega prebivalstva in {ibka narav-na rast. Razmere za kmetijstvo so se izbolj{ale {ele z obse`nimi melioracijami v {~avni{ki in pesni{kidolini, kjer so edina ve~ja kme~ka posestva. V gri~evju pa prevladuje drobna posest in velika razdrob-ljenost. [e vedno se ~utijo posledice politi~nih in gospodarskih tokov v preteklosti, ki so vplivali na raz-voj pokrajine. Ob koncu 19. stoletja so {tevilni nekdaj svobodni kmetje zaradi gospodarske krize, ki joje pospe{evala bolezen vinske trte, bili prisiljeni zemljo prodati nekmetom, ve~inoma me{~anom avstrij-skega rodu. Pomanjkanje delovnih mest zunaj kmetijstva je bilo tako {e bolj pere~e.


Menjava slemen in dolov je najpomembnej{a za poselitev, rabo tal, zemlji{ko razdelitev, razvoj pro-metnih poti in gospodarstvo.

161



162

Slika 96: Digitalni aeroposnetek Vinskega Vrha (DOF K2742).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E

163


Legenda:

220,0 do 234,9 m

295,0 do 309,9 m

280,0 do 294,9 m

265,0 do 279,9 m

250,0 do 264,9 m

nad 310,0 m

235,0 do 249,9 m


0 100 200 300 metrov


Slika 97: Nadmorske vi{ine povr{ja na Vinskem Vrhu.


164

Legenda:Legenda:

0,0 do 1,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°


0 100 200 300 metrov


Slika 98: Nakloni povr{ja na Vinskem Vrhu.

165



0 100 200 300 metrov


Legenda:

severne lege

severovzhodnelege

vzhodne lege

jugovzhodnelege

ju`ne lege

jugozahodnelege

zahodne lege

severozahodnelege

ravno

Slika 99: Ekspozicije povr{ja na Vinskem Vrhu.


166

Slika 100: Vinski Vrh leì na vr{nem delu slemen Veliki in Mali Vinski Vrh, posamezni domovi pa sonastali tudi v pobo~ju ali na robu dolin.

MIM

I U

RB

AN

CM

IMI U

RB

AN

C

Slika 101: Raba tal kaè izrazito navezanost napotek slemen oziroma vmesnih dolin. V najni`-jih delih so gozdovi in travniki, na odcednihdelih njive, na zgornjem delu pobo~ja vinogradiin na vr{nem razloène hi{e, ki jih obdaja velikosadno drevje.

Reliefne prvine: Razpotegnjeno sleme, ki je uravnano v vi{ini okrog 300 m, poteka od severoza-hoda proti jugovzhodu. Na obeh straneh se spusti v zamo~virjeni dolini. Zgrajeno je iz lapornatih, pe{-~enih in ilovnatih kamnin in zato na slab{e sprijetih tleh pogosto nastopajo plazovi in usadi. Najve~ji jenaklonski razred od 6 do 12°, nato pa razred vi{ji. Sleme je usmerjeno rahlo jugovzhodno, zato je naj-ve~ vzhodnih leg in kmalu za njimi zahodnih. Najmanj je severnih leg.

Podnebne prvine: V celoti prevladuje celinsko podnebje. Gri~evnata obmo~ja s pridom izkori{~ajolego v toplem pasu nad dnom doline, kjer so zaradi naklona in oson~enosti vi{je temperature in manj megle.Koli~ina padavin se v ve~jem delu zmanj{a na pod 1000 mm, vendar zaradi ugodne razporeditve zado{-~a za rast kulturnih rastlin. Zaradi visokih poletnih temperatur se pogosto pojavljajo nevihte s to~o in sodro.

Hidrolo{ke prvine: Na neprepustnih kamninah je nastala gosta mreà niìnskih potokov, ki so zara-di majhnega padca po~asi teko~i s {tevilnimi vijugami. Mnoge med njimi so regulirali in tako izsu{ili obmo~-je, po katerem so tekli.

Pedolo{ke prvine: Na krednih, miocenskih in pliocenskih usedlinah so karbonatne rendzine, rja-ve prsti in rankerji. Plast prsti je debela in zadostno preskrbljena z mineralnimi snovmi. Ob rekah in tudina prehodu iz ravnine v gri~evje so nastala mokrotna oglejena in psevdooglejena tla.

Vegetacijske prvine: Gozd pokriva ve~ kot polovico povr{ja. V vla`nih dolinah, kjer nizi drevja sle-dijo smeri vodotoka, in v grapah rasejo jel{a, topol in vrba. V gri~evju na sen~nih legah in na zakisa-nih tleh nastopajo bukev, gaber in hrast. Na son~nih legah so terasni in pobo~ni vinogradi, med katerese v grapah vrivajo majhne gozdne povr{ine. Travniki in pa{niki so v dolinah in njive na robu doline naprehodu v gri~evje.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Gri~evje je mo~no razgibano, zato se nakloni in oson-~enost menjajo na kratke razdalje. Vinogradi so omejeni na pobo~ja slemen. Strme vinogradni{ke povr-{ine zahtevajo veliko ro~nega dela. Naselitveni prostor je le vrh slemena. Kmetijske povr{ine v dolinahso pogosto mo~virnate z oglejenimi prstmi in zato primerne zgolj za travni{ko in pa{ni{ko rabo.


Gospodarske prvine: Pomen kmetijstva je na Vinskem Vrhu {e vedno velik. Naravne danosti nare-kujejo raznoliko rabo tal. Na najstrmej{ih in najvi{jih predelih so sadovnjaki, v spodnjem delu pobo~javisokodebelni kme~ki sadovnjaki, ki tudi obkroàjo gospodarska poslopja. Zamo~virjeno dno dolin ingrap pokrivajo vlagoljubne drevesne vrste, zunaj poplavnega obmo~ja so travniki in pa{niki, na stikus pobo~jem njive. Velika razdrobljenost kme~ke posesti je posledica naravnih danosti in zgodovinskihrazlogov. Ve~ji kosi vinogradni{kih parcel so tam, kjer so bili nem{ki veleposestniki. Po drugi svetovnivojni so podràvljene povr{ine pre{le v last kmetijskega kombinata.

Indeks preobrazbe zaradi kmetijstva je 90, kar je za slovenske razmere zelo veliko. Najve~ji dele`doprinesejo vinogradi.

Zemlja je razdeljena na odprte celke, ki so v dnu doline razkosani. Vinogradi so razdeljeni na gru-de bolj ali manj pravilnih oblik. Velikost je odvisna od oblike posesti: nekme~ka vinogradni{ka posest-nikov je razdeljena na ve~je bloke, doma~a kme~ka in vini~arska posest je mo~no razdrobljena.

V {irokih re~nih dolinah so njive p{enice, koruze in industrijskih rastlin, njihov dele` se manj{a nara~un travnikov, ki so temelj govedoreje. Na son~nih pobo~jih so sadovnjaki in vinogradi, na sen~nihlegah gozdovi.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Panonsko gri~evje ima zna~ilno poselitveno sliko, ki veljatudi za Vinski vrh in njegovo okolico. Na slemenu je nastalo razloèno naselje, hi{e izkori{~ajo zave-trne lege. Nastopa tudi razpr{ena poselitev v obliki zaselkov in samotnih kmetij. Bivali{~a v dolinah sonastala na re~nih terasah, in sicer vedno zunaj poplavnega obmo~ja. Hi{e, ki stojijo v dolgih nizih, sonajve~krat grajene na vogal. V dolinah so domovi ve~je in stanovanjske hi{e prostornej{e.

Za~etki neprekinjene poselitve segajo v srednjeve{ko kolonizacijo, in sicer v drugo obdobje, to jenotranjo kolonizacijo.

167



168

Legenda:

pozidano

sadovnjaki

vinogradi

travniki

gozdovi

zara{~anje

njive

vodotoki


0 100 200 300 metrov


Slika 102: Raba tal na Vinskem Vrhu.

169


0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 103: Gibanje {tevila prebivalcev Vinskega Vrha med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 104: Starostna sestava prebivalstva Vinskega Vrha.


170

Slika 105: Poleg nekdanjih vini~arskih hi{ nastajajo po~itni{ke hi{e.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 106: Propadajo~e vini~arske hi{e so ostanek preteklih dru`benih razmer v Slovenskih goricah.

MIM

I U

RB

AN

C

171


Slika 107: Delitev denacionaliziranega vinograda.

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E


172


0 100 200 300 metrov


Slika 108: Tloris naselja in poljska delitev na Vinskem Vrhu.

Do druge svetovne vojne je {tevilo ljudi po~asi nara{~alo, po njej pa enakomerno pada, pri ~emerje bil zabeleèn najve~ji upad med letoma 1971 in 1981. Indeks staranja je 44. Vinski Vrh beleì nad-povpre~ni dele` kme~kega prebivalstva. Leta 1991 je bil {e prek 50 %.

Komunikacijske prvine: Glavne prometnice gredo po {irokih dolinah zunaj poplavnega obmo~ja, odkoder se odcepijo na slemena. Od vrhslemenske ceste se odcepijo poti do vinogradov in posameznih hi{.


Preglednica 31: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Vinskem Vrhu.



Determinacijski koeficient pove, da si 11 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z nadmorskimi vi{ina-mi. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju, je 0,00663.Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne. V izbranem primeru velja za vse tri.

6.3.6.4 Procesi

Panonsko gri~evje se spreminja v dveh smereh. Na eni strani gre zaradi gospodarskih in dru`benihsprememb za depopulacijo in opu{~anje kmetijstva v naravno manj ugodnih predelih, kar se kaè v zara{-~anju robnih predelov, zlasti na spodnjem robu v re~nih dolinah. Na drugi strani pa razpr{eno med vino-gradi nastajajo nova po~itni{ka bivali{~a mestnega prebivalstva. Bivali{~a stalno naseljenega prebivalstvase {irijo zunaj strnjenega naselbinskega prostora naselja. Prav tako se spreminja videz stanovanjskehi{e. Stare vini~arske hi{e so ali opu{~ene ali pove~ane. Novej{e hi{e so izgubile regionalni pe~at.

V zadnjih letih se nekateri vinogradi, ki so bili v procesu nacionalizacije odvzeti nem{kim posestni-kom in zdruèni v Kmetijskem kombinatu Jeruzalem, ponovno delijo in prehajajo v roke nekdanjih lastni-kov. Tako se bodo relativno velike vinogradni{ke parcele razdrobile na manj{e, kar prikazuje slika 107.

Obenem se spreminja tudi zunanji videz vinogradov. Med starej{imi terasasto urejenimi vinogradinastajajo novi oziroma prenovljeni z izravnanimi terasami in z nizi trt, ki te~ejo vzdol` po pobo~ju. Takna~in omogo~a ve~je {tevilo trt na enoto povr{ine in la`jo strojno obdelavo vinograda, seveda pa jeve~ja mo`nost denudacije v primeru mo~nih padavin.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• klopotci v vinogradih,• jagned kot za{~ita pred strelo.

6.3.7 KULTURNA POKRAJINA PANONSKIH RAVNIN, PRIMER: PREDANOVCI NA MURSKI RAVNI

Murska ravan je homogena ravnina, ki jo reka Mura deli na dva dela: na Ravensko in Dolinsko nalevem ter Apa{ko in Mursko polje na desnem bregu. Poleg Mure, ki je do konca prve svetovne vojnedelila madàrski in avstrijski del monarhije, je pomembna {e cerkvena meja med @elezno ùpanijo inùpanijo Zala, ki je potekala prek Ravenskega. Obe sta prispevali k pestri zgodovinski, kulturni, dru`-beni, verski in gospodarski podobi Ravni.

173



Murska ravan je tektonska udorina, ki jo je v ledeni dobi Mura nasula s prodom in peskom iz alp-skega pogorja, potoki z okoli{kega gri~evja pa z drobnim ilovnatim, ve~inoma silikatnim gradivom. Mura,Ledava in ostali vodotoki zaradi majhnega padca te~ejo po~asi, se cepijo v rokave in pogosto poplav-ljajo. Najobse`nej{i je bil poplavni svet ob Muri, kar so uredili {ele obse`ni regulacijski ukrepi konec19. stoletja. Z razbremenilnimi prekopi Ledava–Krka in Ledava–Mura so dodatno zmanj{ali mo`nostpoplav. Mura ima sne`ni reìm in zato najvi{ji vodostaj konec pomladi ob taljenju snega v Alpah, ki upa-de poleti zaradi velikega izhlapevanja. Ostale reke, ki imajo de`ni reìm, so vezane na taljenje snegakonec zime, prav tako pa imajo najni`ji vodostaj poleti. Murska ravan ima zmerno celinsko podnebjez visokimi poletnimi in nizkimi zimskimi temperaturi. Zna~ilen je toplotni obrat. Koli~ina padavin se zmanj-{uje od 900 mm na zahodu do 800 mm na vzhodu pokrajine. Za rast je ugoden poletni padavinski vi{ek.Zaradi nestalnosti padavin so pogoste su{e, {e zlasti na silikatnem produ, kjer je talna voda globlje.Problem su{e postaja vse bolj pere~ zaradi izbora kultur. S pospe{evanjem ìvinoreje so se povr{inez ìtom zmanj{ale na ra~un koruze, ki pa je zahtevnej{a za vodo (Belec in ostali 1998).

Na nastanek prsti je odlo~ilno vplivala Mura, ki je neprestano spreminjala svoj tok, se cepila v ro-kave in me{ala svoje nanose s pe{~enimi, ilovnatimi in glinastimi z gri~evja. Najrodovitnej{a je rjavaprst, ki je nastala na pe{~enih in prodnih nanosih in je v veliki meri izrabljena za njive. Zaradi plitkostijo pogosto prizadene su{a. Ostale vrste prsti: rjava naplavljena prst, psevdogleji in opodzoljene prstiso manj primerne. Bodisi zaradi tankega sloja humusa ter pomanjkanja fosforja in kalija bodisi zaradislabe odcednosti in posledi~ne kislosti. Na njih so travniki in gozdovi. Z intenzivno obdelavo se je prvot-

174

Slika 109: Digitalni aeroposnetek Predanovcev (DOF 5 J2880).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E

ni gozd hrasta doba ve~inoma umaknil njivskim povr{inam, ki zasedajo skoraj polovico povr{ja. Gozd-ni oto~ki pa so se ohranili le v vla`nih in najrevnej{ih tleh.

Murska ravan je bila poseljena è v pradavnini in tudi kasneje v rimskem ~asu. Po kraj{em obdob-ju nenaseljenosti v obdobju preseljevanja narodov je stalno naseljena vse od 9. stoletja dalje. Prebi-valstveni in tudi sicer{nji razvoj je bil v veliki meri povezan s trenutnimi politi~nimi razmerami, na katereje odlo~ilno vplivala prehodnost pokrajine in rodovitnost kmetijske zemlje. Danes je to ena najgostejenaseljenih slovenskih pokrajin in to kljub mo~nemu izseljevanju iz prekmurskega dela do prve svetov-ne vojne, saj ni bilo industrije, ki bi zaposlila odve~no delovno silo. Zaradi ogrskega dednega prava sobile tudi socialnoposestne razmere izjemno neugodne. Po drugi svetovni vojni je Murska Sobota posta-la regionalni center z razli~nimi dejavnostmi, ki so pritegnile ljudi z gri~evnatega obrobja. Ugodnej{i jebil razvoj desnega brega Mure s starej{o industrijo, ki je zaposlila odve~no kme~ko delovno silo. Kotposledica preteklih dogajanj ima levi breg Mure pestro prebivalstveno in versko podobo.

Poselitev je v obliki gru~astih in delno obcestnih naselij, ki so se umaknile poplavnemu obmo~ju.Va{ko zemlji{~e je ve~inoma razdeljeno na delce, katerih oblika se prilagaja talnim razmeram. Raz-drobljenost zemlje je ovira velikopoteznemu kmetovanju, {e zlasti v prekmurskem delu. Kljub temu jeto na{a najintenzivnej{a kmetijska pokrajina z nadpovpre~no visokim deleèm kme~kega prebivals-tva. Obse`nej{a zemlji{~a v lasti kmetijskih kombinatov so nastala v reguliranih predelih. Poleg ìta, kije tradicionalna kultura, se je v zadnjih letih razmahnila {e ̀ ivinoreja, zlasti pra{i~ereja. Na temelju kme-tijskih pridelkov se je razvila predelovalna industrija, ki poleg ostalih dejavnosti nudi delovna mesta.


To je raven svet z nizko nadmorsko vi{ino in celinskih podnebjem, prepleten s po~asi teko~imi voda-mi in {tevilnimi kanali.

Reliefne prvine: Murska ravan je najbolj ravna pokrajina v Sloveniji, saj ima skoraj celotno povr{jenaklon pod 2°. V delu Ravenskega, kjer leìjo Predanovci, se povr{je rahlo spu{~a proti jugu. Na razda-

175


Slika 110: Predanovci leìjo sredi odprtega ravnega polja, ki ga v vla`nih delih prekinjajo pasovi gozda.

MIM

I U

RB

AN

C


lji 2000m se znià za pribli`no 5,5m. Nadmorska vi{ina je okoli 200m. Zaradi omenjenega dejstva naklo-ni in ekspozicije v tej kulturni pokrajini niso pomembni. Kart nadmorskih vi{in, naklonov in ekspozicij ni.

Podnebne prvine: Zmerno celinsko podnebje se kaè v majhni koli~ini padavin. Manj kot 900 mmpadavin pa zado{~a za rast razli~nih kultur, saj ve~ji del de`ja pade poleti z julijskim vi{kom. Takrat rast-line rabijo najve~ vlage. Najmanj padavin pade v zimskem ~asu, takrat je pogost toplotni obrat.

Hidrolo{ke prvine: Zaradi uravnanega sveta imajo vodotoki zelo majhen padec, zato so veliko mean-drirali, prestavljali struge in poplavljali. V preteklih desetletjih so z obse`nimi hidromelioracijami, zlastiBrezovskega potoka, neko~ mokrotna obmo~ja izsu{ili in pridobili nove kmetijske povr{ine.

Pedolo{ke prvine: Na nastanek prsti so odlo~ilno vplivale vodne razmere, zaradi prestavljanja strugso se prodni in pe{~eni nanosi me{ali s pe{~enimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sosednjih obmo-~ij. Prsti so ve~inoma te`ke ilovnate, na najbolj odcednih mestih globoke rjave.

Vegetacijske prvine: Prvotno rastje je ve~inoma sestavljal gozd hrasta doba, ki je danes v velikimeri izkr~en. Le v najmokrotnej{ih predelih so se ohranili logi listnatega drevja z borom. Sicer pa soobdelovalne povr{ine, ve~inoma njivske.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Najpomembnej{i omejitveni dejavnik so mokrotna tla inz njimi povezane talne razmere. Na mokrotnih tleh z vla`nimi ilovnatimi prstmi ni bilo mogo~e ureditikmetijskih povr{in. Prva izsu{evalna dela so se za~ela è pred drugo svetovno vojno, pospe{eno pav desetletjih po njej. Z regulacijo Ledave in njenih pritokov so dobili nove kmetijske povr{ine, na karnas opozarjajo ledinska imena, kot so Novi travniki.


Gospodarske prvine: Ravensko je tradicionalna kmetijska pokrajina s prevlado poljedelstva. Urav-nano povr{je je omogo~ilo nastanek obse`nih njivskih povr{in, ki pokrivajo prek 80 % povr{ja. Dele`gozda je pod 10 %, ostale kategorije pa obsegajo manj kot 1 % povr{in. Razmerje med deleèm goz-

176

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 111: Med posameznimi poljskimi skupina-mi te~ejo {iroki jarki za odvodnjavanje.

177


Legenda:

nerodovitno

pozidano

sadovnjaki

travniki

gozdovi

njive

vodotoki © Geografski inštitut AM ZRC SAZU

0 100 200 300metrov


Slika 112: Raba tal v Predanovcih.


178

0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 113: Gibanje {tevila prebivalcev v Predanovcih med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 114: Starostna sestava prebivalstva v Predanovcih.

179


Slika 115: Hi{e so z dalj{o stranjo postavljene ob cesti in se s ~elno stranjo odpirajo na polje.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 116: Posamezne poljske skupine povezujejo manj{i zidani mostovi.

MIM

I U

RB

AN

C


180


0 100 200 300 metrov


Slika 117: Tloris naselja in poljska delitev v Predanovcih.

da in njiv se je spremenilo v prid slednjih zaradi obse`nih izsu{evalnih del v zadnjih desetletjih. Najpo-membnej{e poljedeljske kulture so je~men, p{enica in koruza.

Indeks preobrazbe okolja je 71, kar je za nevinorodna obmo~ja veliko. Odlo~ilen je visok dele` njivin majhen dele` gozda.

Polje je razdeljeno na delce. Tisti, ki se vle~ejo vzdol` ceste, ob kateri so nanizani domovi, so ozkiin dolgi, drugje so {ir{i. Kmetije imajo parcele razmetane po celotnem va{kem zemlji{~u, v vsaki sku-pini po eno ali dve. Na novo pridobljene povr{ine so nerazkosane, saj so v lasti Kmetijskega kombina-ta Raki~ani. Med posameznimi skupinami zemlji{~ pravilnih oblik potekajo jarki, med parcelami pa nimeje, izjemoma jih lo~i ozka neobdelana proga.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Odlo~ilni dejavnik za nastanek poselitvene slike naRavenskem je voda in z njo povezane poplave in zamo~virjena zemlji{~a. Predanovci so nastali v naj-su{nej{em delu na soto~ju Brezovskega potoka in Ledave. Po vsej verjetnosti je naselje mlaj{ega nastan-ka, ko so se zaradi pove~anih potreb po zemlji ljudje naseljevali tudi v naravno manj primernem prostoru.Predanovci so manj{i od ve~ine naselij na Ravenskem.

Predanovci so pravo obcestno naselje z domovi na obeh straneh ceste, in sicer v ravni vrsti v enakomer-ni medsebojni razdalji. Prekmurski dom je nizek, zgrajen na vogel ali klju~, kar pomeni, da se stanovanjskidel nadaljuje v gospodarskega. Razen nekaj novej{ih hi{, ki imajo obliko »vseslovenske stanovanjske hi{e«,je ve~ina predanovskih hi{ ohranila regionalni pe~at. Kljub dobrim naravnim danostim se zdi, da se je~as v Predanovcih ustavil, zlasti za kmete. Kme~ki domovi so v slabem stanju. Ni obnovljenega kme~-kega doma, nobene modernizirane kmetije, kar je povezano s stanjem v kmetijstvu. Najbolj{e in naj-ve~je povr{ine so v lasti kmetijskega kombinata Raki~ani, kme~ka posest pa je majhna in razdrobljena.

Slika 113 pokaè, da se v zadnjih desetletjih {tevilo prebivalcev vztrajno zmanj{uje. Tudi starost-na sestava je neugodna, saj kaè, da je dele` starega prebivalstva visok. Indeks staranja je 113. Visokje tudi dele` prebivalstva, zaposlenega v primarnem sektorju.

Komunikacijske prvine: Glavna in edina prometnica, ob kateri so nanizani domovi, te~e prek naj-su{nej{ega dela polja. Od nje se odcepijo poljske poti, ki potekajo med posameznimi skupinami parcel.


Predanovci in zemlji{~e okoli njih je popolnoma ravno. Zato ne moremo govoriti o pomembnosti eks-pozicij in naklonov, saj je naklon povsod manj kot 2° in ekspozicij ni. Raba tal kaè na odvisnost od tal-nih razmer. Gozd se je ohranil tam, kjer je prst kisla, sprana ter mokrotna. Preglednice determinacijskihin korelacijskih koeficientov ni.

6.3.7.4 Procesi

Ravensko v zadnjem ~asu beleì zmanj{evanje {tevila prebivalcev in s tem povezano ostarevanjeljudi, kar ne gre ve~ na ra~un odseljevanja, pa~ pa modernega dru`benega oziroma socialnega raz-voja. Enako velja tudi za Predanovce. Mladi ljudje so zaposleni zunaj kmetijstva, ki je samo {e dopol-nilna dejavnost. Samo kmetijstvo komaj zado{~a za ustrezen standard, ker so kmetije ve~inoma majhne.Gospodarski del domov je v ve~ini primerov ostal majhen, saj pridelano ìto ne skladi{~ijo doma, pa~pa ga takoj oddajo. Tudi velikih kmetijskih strojev nimajo v svoji lasti, ve~inoma ètev opravijo drugi alipa imajo stroje v skupni lasti. Nekateri so dali zemlji{~a v najem.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• gnezdo {torklje na dimniku ali na drogu elektri~ne napeljave,• nogometno igri{~e na robu naselja.

181



6.3.8 KULTURNA POKRAJINA RAVNIN IN DOLIN NA SREDOZEMSKIH GRI^EVJIH,PRIMER: SLAP PRI VIPAVI V VIPAVSKI DOLINI

Vipavska dolina je ujeta med kra{ke planote Nanos in Trnovski gozd na eni ter Kras na drugi stra-ni in se proti zahodu spusti in odpre v ravno Gori{ko polje. Ravnina, ki sestavlja pribli`no ~etrtino povr{ja,

182

Slika 118: Digitalni aeroposnetek Slapa pri Vipavi (DOF 5 C2224).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E

na robovih prehaja v gri~evje. Prevladujejo fli{ne kamnine ter v manj{i meri karbonatni prod ter glinain melj. Prve tvorijo gri~evje in slednje ravnino ob Vipavi in njenih pritokih. Zaradi kamninske zgradbein obse`nega hribovitega zaledja je na gosto prepletena z vodotoki. Na severnem obrobju na stiku pre-pustnih in neprepustnih kamnin so {tevilni kra{ki izviri. Voda je pomembno vplivala na izoblikovanje kul-turne pokrajine: ozki vijugasti potoki, ki so pogosto poplavljali, nizi drevja in grmi~evja ob njih ter naselja,ki so se jim na dale~ izognila.

Podnebne razmere v Vipavski dolini oblikujeta dva dejavnika: sredozemski vplivi zaradi odprtostiproti zahodu in ujetost med visoke kra{ke planote na severu in vzhodu. Poletja so vro~a, pozimi pa se~uti vpliv mrzlih celinskih gmot iznad kra{kih planot. Te onemogo~ajo rast sredozemskih rastlin, oljkena primer. Celotno obmo~je je dobro namo~eno, zlasti severni in vzhodni rob zaradi orografskih pada-vin. Padavinska vi{ka sta pozno spomladi in jeseni, prvi je ugoden za rast kulturnih rastlin, slednji papogosto ovira spravilo pridelkov, zlasti trgatev. Zna~ilen vremenski pojav je burja, ki prina{a hladen zrakin zmanj{uje meglo, zaradi silovitosti in pogostosti pa je preoblikovala drevje. Najve~ji del pokrivajo rja-ve prsti in rendzine, ki se med seboj lo~ijo glede na stopnjo skeletnosti in globino prerezov. Na son~-nih pobo~jih so na njih vinogradi in sadovnjaki, na osojnih pa gozd in travniki. Ravno dno doline pokrivajohidromorfne prsti, obre~ne in oglejene, na katerih so travniki, na melioriranih tleh tudi njive. Naravnorastje je mo~no spremenjeno, gozd, ki se je ohranil le {e v najstrmej{ih in odmaknjenih legah, se v zad-njih desetletjih ponovno {iri zaradi zara{~anja pa{nikov.

Prva strnjena naselja so nastala v pradavnini, in sicer na gri~evnatem obrobju. V rimskem obdob-ju so se premaknila v dolino, srednjeve{ka naselitev Slovanov in nem{ka kolonizacija pa sta ponovnozaobjela tudi vi{inske postojanke in izoblikovala osnovno poselitveno mreò. Z gru~astimi naselji in zasel-ki na obrobju dolin zunaj poplavnega obmo~ja in v zavetju gri~ev ter na temenih ni`jih vzpetin. Od prve-ga popisa 1869 dalje do konca prve svetovne vojne je {tevilo ljudi ves ~as raslo, kasneje upadalo zaradiizseljevanja in se po drugi svetovni vojni za~elo ponovno ve~ati. Tudi na ra~un priseljevanja s sosed-njih obmo~ij. Ugoden gospodarski razvoj in vpliv zelene meje so pripomogli, da je Vipavska dolina, zla-sti Gori{ko polje, danes ena na{ih najgosteje naseljenih pokrajin z ugodno starostno, zaposlitveno inizobrazbeno sestavo.

Sistem tradicionalnega polikulturnega samooskrbnega kmetijstva se je po drugi svetovni vojni po~a-si za~el razkrajati. Razvojne spodbude zadru`nega kmetijstva se povzro~ile opu{~anje obdelave, zla-sti na manj{ih kmetijah. Velikopotezne hidromelioracije in agromelioracije so temeljito spremenile podobodna doline, kjer so se pove~ale njivske povr{ine. Gri~evnato prisojno obrobje je obdràlo vinogradni{-ko in sadjarsko podobo, zlasti v Vipavskih brdih se vinogradni{ke povr{ine celo pove~ujejo in vinogra-di pospe{eno pomlajujejo (Kladnik, Natek 1998).


Reliefne prvine: Slap pri Vipavi leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda. Ravno dnodoline, ki je rahlo nagnjeno proti severovzhodu, se po~asi vzpne v valovita in polo`na brda s {irokimihrbti v dinarski smeri. Razrezana so s tesnimi dolinicami in grapami. Ve~ji del brd je v naklonskem raz-redu med 6 in 12°, manj{i deli ju`no od Slapa pa imajo ve~ji naklon. Dinarski potek brd s pre~nimi gra-pami in re~nimi dolinami je vzrok, da popolnoma prevladujejo severne in vzhodne lege.

Podnebne prvine: Slap pri Vipavi ima sredozemske podnebne poteze, ki se kaèjo v zmerno vro-~ih poletjih s povpre~no julijsko temperaturo 11,8 °C. Zime so zaradi vplivov celinskih zra~nih gmothladne (januarski povpre~ek 2,9 °C). Pomembne so mikroklimatske razmere. Slap je na izpostavlje-nem mestu in zato je burja tu zelo mo~na. Na leto je kar 42 dni z burjo. Lega nad dnom kotline in dobraprevetrenost se odraàta v majhnem {tevilu dni z meglo (okoli 20). Oson~enost je nad slovenskim pov-pre~jem in tudi vegetacijska doba je dalj{a. Letna koli~ina padavin je okrog 1500 mm, vi{ek je poznospomladi in jeseni. Med vremenskimi neprilikami je najpogostej{a to~a, ki se v povpre~ju pojavlja enkratletno.

183



Hidrolo{ke prvine: Neprepustna fli{na brda so po~ez razrezana s poto~ki. Najve~ji je Slapenskipotok, na katerem ob de`ju nastane slap, ki je dal kraju ime. Vode te~ejo v smeri severovzhod protiVipavi. Zaradi nizkega padca so Vipava in njeni pritoki meandrirali in poplavljali. Z obse`nimi hidrome-lioracijami so izravnali vodotoke in odve~ne vode preusmerili v jarke.

Pedolo{ke prvine: Prevladujejo rjave prsti na karbonatnih kamninah in fli{u. Na dnu doline so evtri~-ne rjave prsti na aluviju, ki z dvigom povr{ja prehajajo v rjave prsti na fli{u. Prve so mokrotne, vendarso jih z hidromelioracijami osu{ili. Druge so v glavnem plitve, dobro prepustne, zra~ne in zato podvr-ène su{i.

Vegetacijske prvine: Prvotno rastje je mo~no spremenjeno. Gozd se je ohranil le {e v grapah inna najstrmej{ih predelih. Najni`je dele grap prera{~ata toploljubni hrast puhavec in robinija, ki jo vzdr-ùjejo vinogradniki, v vi{jih delih brd rase hrast graden. Pred regulacijami voda so bili potoki obra{~e-ni z bujnim rastjem, ki je dajalo za{~ito pred vetrom. Regulirane struge niso bile obsajene in zato seburja mo~neje uveljavlja. Dno doline je v celoti namenjeno kmetijski pridelavi.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Pred hidromelioracijami je bil pomemben omejitveni dejav-nik visoka raven talne vode in poplave, kar so z obse`nimi ukrepi omilili. Naslednji omejitveni dejavnikje burja, ki je narekovala na~in gradnje. Za za{~ito pred njo so med parcelami nastale bogate ̀ ive mejeiz najrazli~nej{ega rastlinja.


Gospodarske prvine: Vipavska dolina in z njo tudi obmo~je Slapa je intenzivna kmetijska pokra-jina. Z agrotehni~nimi ukrepi v osemdesetih letih se je spremenila raba tal na dolinskem dnu. Za obrobjein brda pa veljajo podobni trendi kot sicer v Sloveniji: deagrarizacija in ozelenjevanje njiv. Nazadova-la je predvsem ìvinoreja, saj se je zaradi preurejenih povr{in pove~al dele` njiv in z njimi pridelava

184

Slika 119: Slap leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda.

MIM

I U

RB

AN

C

185


Legenda:

95,0 do 119,9 m220,0 do 244,9 m

195,0 do 219,9 m

170,0 do 194,9 m

145,0 do 169,9 m

nad 245,0 m 120,0 do 144,9 m



0 100 200 300 metrov

Slika 120: Nadmorske vi{ine povr{ja na Slapu pri Vipavi.


186

Legenda:

0,0 do 1,9°

30,0 do 44,9°

20,0 do 29,9°

12,0 do 19,9°

6,0 do 11,9°

2,0 do 5,9°



0 100 200 300 metrov

Slika 121: Nakloni povr{ja na Slapu pri Vipavi.

187


Legenda:

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno © Geografski in{titut AM ZRC SAZU


0 100 200 300 metrov

Slika 122: Ekspozicije povr{ja na Slapu pri Vipavi.


188

Legenda:

njive

vinogradi

sadovnjaki

travniki

gozdovi

pozidano

nerodovitno © Geografski in{titut AM ZRC SAZU


0 100 200 300 metrov

Slika 123: Raba tal na Slapu pri Vipavi.

ìt. Med kmetijskimi panogami je najpomembnej{e vinogradni{tvo, na pomenu pa pridobiva tudi sad-jarstvo. Na razgibanih pobo~jih nad Slapom prevladujejo vinogradi, na ju`ni strani pa Vipavska brdazaradi ve~jih naklonov prera{~a gozd. Sadovnjaki so med vinogradi in na robu vasi. V dolinskem dnuse prepletajo travniki in njive, na katerih rasejo zlasti koruza, p{enica in krompir. Indeks preobraz-be okolja zaradi kmetijstva je 121. Nekme~ka delovna sila je zaposlena predvsem v Vipavi in Ajdov{-~ini.

Pri poljski delitvi je zaznati izrazito dvojnost: razgibani vinogradni{ko-sadjarski del je v skladu s po-vr{jem mo~no razdrobljen na prvotne grude, ki so na ravnini pre{le v nepravilne delce z izrazitimi omej-ki in ìvimi mejami. Poljska delitev na melioriranih povr{inah se je mo~no spremenila, delci so postalipravilni, poljske skupine so lo~ene med seboj z jarki, ob katerih vodijo na novo speljane poti, polje jeodprto, saj so ìve meje izginile.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Slap je bil v 18. stoletju pomembno in veliko naselje. Obpopisu leta 1896 so na{teli 573 ljudi. Njihovo {tevilo se je zmanj{evalo vse do osemdesetih let prej{-njega stoletja, ko je ponovno za~elo nara{~ati. [e vedno pa je indeks staranja, ki je 55, dokaj neugo-den. Zaposlitvena sestava kaè velik dele` prebivalstva, zaposlenega v primarnem sektorju, kar pa gledena intenzivno kmetijsko obmo~je ni presenetljivo.

Slap je gru~asto naselje, ki obsega tudi tri gru~aste zaselke: Majerijo, @orèv Kraj in Pore~e. Postav-ljeno je na nad dno doline, na vzno`je in polo`no pobo~je Vipavskih brd. Stavbe se drìjo skupaj, nizidomov so raznosmerno razporejeni in zato so poti zelo razvejene. Domovi so tesno skupaj, dvori{~eje pogosto tudi poljavna povr{ina. Tradicionalna hi{a, ki je kra{ka razli~ica primorskega tipa, se je v ve-liki meri ohranila. Stanovanjski del je zra{~en z gospodarskim poslopjem, obdan z zidom in odprt nadvori{~no stran. Stran, ki gleda na cesto, ima manj oken in je neizdelana. V Slapu je naselbinska inarhitekturna tipika dobro ohranjena.

Slap je nastal v najstarej{em obdobju kolonizacije.

189


IMI U

RB

AN

C

Slika 124: Sadjarstvo na Slapu pri Vipavi pri-dobiva ve~ji pomen, kar kaèjo tudi modernisadovnjaki z namakalnim sistemom.


190

0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 125: Gibanje {tevila prebivalcev Slapa med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 126: Starostna sestava prebivalstva Slapa.

191


Slika 127: V okolici Slapa so v vinograde namesto zidanic postavili le preproste lesene kolibe.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 128: Smer latnikov se popolnoma prilagaja povr{ju.

MIM

I U

RB

AN

C


Komunikacijske prvine: Glavna cesta, od katere se odcepi cesta v Slap, je odmaknjena na robpoplavnega obmo~ja. Na za~etku naselja se cesta razcepi na ve~ krakov, ob katerih so nanizani domo-vi in ki potem peljejo naprej v posamezne dele polja. V razgibanem vinogradni{kem predelu so potivijugaste, saj sledijo reliefnim razmeram. Na dolinskem dnu pa so bile na novo osnovane in te~ejo pre-mo~rtno prek polja.


Preglednica 32: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Slapu pri Vipavi.



Determinacijski koeficient pove, da si manj kot desetino razlik v rabi tal lahko razlagamo z reliefni-mi prvinami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99 % zaupanju,je 0,00763. Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

6.3.8.4 Procesi

V zadnjih letih so ponovno za~eli uvajati staro avtohtono vrsto grozdja, zelen. Tudi sicer se vino-gradi obnavljajo in modernizirajo. Vinogradi in sadovnjaki se {irijo celo na ravnino. Z obnovo vinogra-

192

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 129: Kamnit zid varuje dom pred burjo.

193




0 100 200 300 metrov

Slika 130: Tloris naselja in poljska delitev na Slapu.


dov izginja tradicionalni na~in rabe tal, me{ana kultura. Hi{e se {irijo zunaj strnjenega poselitvenegaprostora; nove nastajajo na zaselku Pod stajami.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• zaradi burje preoblikovane kro{nje visokodebelnih dreves,• rastlinsko bogate ìve meje,• trapezni vzorec melioriranih zemlji{~.

6.3.9 KULTURNA POKRAJINA RAVNIKOV NA SREDOZEMSKIH PLANOTAH, PRIMER: SKOPONA KRASU

Kras je obse`na apnen~asta planota, dvignjena nad sosednjimi fli{nimi pokrajinami. Povr{je, ki navzhodu leì v nadmorski vi{ini okrog 500 m in se proti severozahodu spusti do dobrih 100 m, sestavljasistem podolij ter vmesnih slemen, ozna~uje pa ga mo~na zakraselost s {tevilnimi povr{inskimi kra{-kimi pojavi. Ti so {e posebej izraziti zaradi mo~ne prevlade krednih apnencev. Povr{inske vodne mre-è skoraj ni razen Ra{e in nekaterih hudourni{kih potokov v grapah z manj ~istim apnencem.

Na podnebje Krasa vplivata dva dejavnika: bliìna morja in vpliv celinskih zra~nih gmot. Zlasti v zim-skem ~asu so velike temperaturne razmere glede na vetrove. Jugozahodnih prina{a toplo vreme, bur-ja ledeno mrzlo vreme. Pozimi je tudi pogost temperaturni obrat, zlasti v vrta~ah, uvalah in dnu podolij,kjer so tudi poleti no~ne temperature ni`je od okolice. Vro~e in jasno poletje, na katerega vpliva bliì-na morja, se podalj{a v jesen. Dolga vegetacijska doba je ugodna za rast kulturnih rastlin, prav tako

194

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 131: Na meji med vinogradi oziroma najeàh teras rasejo ~e{njeva, smokvina inorehova drevesa.

koli~ina padavin (okrog 1600 mm). Padavine so dokaj enakomerno razporejene prek celega leta z vi{-kom jeseni, kar v~asih oteùje spravilo pridelkov. Poleti je pogosta su{a, saj je zaradi visokih tempe-ratur mo~no izhlapevanje, poleg tega pa poletne padavine padejo v obliki ploh in neviht ter voda hitroponikne v dobro prepustna tla. Na kra{kih kamninah so nastale pokarbonatne prsti in rendzine. Naj-bolj znana pa je terra rossa, kateri daje netopni ostanek apnenca znamenito barvo. Trta refo{k, ki nanjej dobro uspeva, daje slovito vino kra{ki teran, ki je poleg pr{uta za{~itni znak Krasa. Dobro ~etrtinopovr{ja pokriva gozd, najpomembnej{i je ~rni bor, s katerim so umetno zasajali ogolele povr{ine. Nje-gove povr{ine so hitro ve~ajo zaradi ugodnih rastnih razmer in opu{~anja kmetijstva.

Pokrajina je bila poseljena è v pradavnini, ko je ~lovek za bivali{~a izrabil primerne jame. V ob-dobju pred prihodom Rimljanov je bila poselitev è razmeroma gosta. Nastale so naselbine na odpr-tem svetu na vzpetinah. V èlezno dobo seè prvo obse`nej{e kr~enje gozda. V rimskem obdobju sosicer redka naselja nastala ob prometnih poteh. Gostej{a mreà naselij, ki so se naslonila na nekda-njo poselitev, je nastala s prihodom Slovanov. Na~rtne kolonizacije ni bile, zato ni pravega sistema v po-loàju naselij niti v poljski delitvi. Prete`no gru~asta naselja izkori{~ajo ju`ne in zavetrne lege, medtemko s severne strani planota daje dokaj gozdnat in neposeljen vtis. Zaradi vetra so domovi tesno sku-paj in naselje daje obrambni videz. Dvori{~a so zaprta, strehe polo`ne in obteène s kamni. Kras jeredko poseljena pokrajina in ne dosega niti polovice povpre~ne gostote Slovenije. Kmetijstvo je le red-kim edini vir dohodka. Najve~ ljudi je zaposlenih v terciarnih dejavnostih, kar je posledica obmejne inprometne lege pokrajine. V zadnjem ~asu pokrajina pridobiva na turisti~nem pomenu.

195


Slika 132: Digitalni aeroposnetek Skopega (DOF 5 B2250).

GE

OD

ET

SK

A U

PR

AV

A R

EP

UB

LIK

E S

LO

VE

NIJ

E



Reliefne prvine: Skopo leì na uravnanem zakraselem svetu v nadmorski vi{ini med 260 in 300 m.To je v drobnem zelo razgiban svet s {tevilnimi vrta~ami. Na zahodnem robu naselja je rahla vzpetina,na kateri stoji cerkev. Zaradi razgibanosti se nakloni in ekspozicije spreminjajo na kratke razdalje. Naj-ve~ji del povr{ja je v naklonskem razredu med 2 in 6°. Tudi ekspozicije so dokaj enakomerno poraz-deljene, rahlo prevladujejo jugovzhodne in ju`ne lege, najmanj{i pa je razred brez ekspozicije, saj soravne povr{ine ve~inoma le na dnu vrta~. Skalovje je na povr{ini.

Podnebne prvine: Skopo v osrednjem delu Krasa ima submediteransko podnebje z visokimi polet-nimi temperaturami (povpre~na julijska 20,8 °C. Srednja januarska je 2,4 °C, zaradi temperaturnega obra-ta se pojavlja megla. Padavin je okrog 1600mm in so dokaj enakomerno porazdeljene z vi{kom v jesenskihmesecih. Poletne padavine padejo v obliki neviht in zato voda na kra{kem povr{ju zelo hitro ponikne.Je na stiku celinskih in sredozemskih podnebnih vplivov, zato je v zimskem ~asu pogosta burja.

Hidrolo{ke prvine: Zaradi prepustnih apnen~astih kamnin povr{inske vodne mreè ni. Edina vodana povr{ju so kali, ki so jih v preteklosti naredili za zbiranje deèvnice.

Pedolo{ke prvine: Na apnen~astih kamninah so nastale pokarbonatne prsti: na povr{ju z velikoskalami tanka plast skeletne karbonatne rendzine, ki se prepleta z jerovico. V depresijah in vrta~ah jez dolgoletnim delom nastala debelej{a plast prepereline. Jerovica je srednje rodovitna in na njej uspe-va trta refo{k, ki na kra{kih tleh daje vino teran. Zaradi skeletnih tal padavinska voda zelo hitro ponik-ne in zato kljub zadostnim koli~inam de`ja ob~asno nastopi su{a.

Vegetacijske prvine: Kras, ki je bil neko~ sinonim za golo kamnito pokrajino, je danes v precej{-nji meri pora{~en. Tako je tudi v Skopem in okolici. Naravno vegetacijo sestavljata zlasti ~rni gaber inpuhasti hrast. Vse pomembnej{i postaja ~rni bor, s katerim so kot pionirsko rastlino zasajali goli~ave.Danes pa se sam hitro {iri. Kra{ka gmajna z grmi ruja in brinja se danes {iri na pa{nike in travnike.Med kmetijskimi povr{inami mo~no prevladujejo travniki, njive so na uravnanih delih z debelej{o plast-jo prepereline ali na dnu delanih vrta~. Tudi vinogradi so na tam, kjer je prst jerovice zadosti debela.Pa{niki so tam, kjer zaradi obilice skal na povr{ju ko{nja ni bila mogo~a.

Naravne prvine kot omejitveni dejavnik: Pomemben omejitveni dejavnik je pomanjkanje vode.V preteklosti so to re{evali s kali in lokvami, v prej{njem stoletju z lastnimi zbiralniki kapnice, danes jespeljan vodovod. Uspevanje kulturnih rastlin omejuje tanka plast prsti, ki je zaradi zra~nosti in skelet-nosti zelo dovzetna za su{o. Kamenje gleda na povr{je, kar oteùje kmetovanje. Suhi zidovi in delanevrta~e so odraz stoletnih prizadevanj ~loveka za izbolj{anje naravnih razmer. Zaradi vetra je naseljeumaknjeno v zavetrno lego.


Gospodarske prvine: Velika razgibanost povr{ja, kamnita obmo~ja, tanka plast prsti in pomanj-kanje vode oteùjejo kmetijstvo. Tradicionalni kmetijski panogi sta ìvinoreja in vinogradni{tvo. V zad-njem desetletju je kmetijstvo, zlasti ìvinoreja precej nazadovalo. V juniju 2002 je bilo na Skopem le {e9 glav govedi. Kmetijstvo se je ohranilo le kot dopolnilna panoga. Vinogradni{tvo se ohranja, saj nasta-jajo novi vinogradi in stari se obnavljajo. Vendar so to ve~inoma manj{i vinogradi, katerih pridelek slu-ì lastni porabi in delno prodaji na domu. Ljudje so ve~inoma zaposleni v bli`njih centrih. Indeks preobrazbeokolja zaradi kmetijstva je 38.

Izoblikovanost povr{ja vpliva na razdrobljenost posesti, ki se kaè tudi v zemlji{ki razdelitvi na gru-de. Majhne, razdrobljene njivice so razmetane brez reda po vrta~ah in suhih dolinah. Opu{~anje ìvi-norejo se pozna tudi na obdelavi zemlje: mnogi travniki ostajajo nepoko{eni in z izjemo vinogradov inzelenjavnih vrtov je zemlja slabo obdelana.

Prebivalstvene in naselbinske prvine: Izrazita prelomnica v prebivalstvenem razvoju v Skopemje bila druga svetovna vojna. Po njej se je {tevilo rahlo dvignilo, zadnja desetletja pa ostaja pribli`no

196

197



0 50 100 150metrov


Legenda:

295 do 299,9 m

290 do 294,9 m

285 do 289,9 m

280 do 284,9 m

275 do 279,9 m

270 do 274,9 m

265 do 269,9 m

nad 300 m

260 do 264,9 m

Slika 133: Nadmorske vi{ine povr{ja na Skopem.


198


0 50 100 150metrov


Legenda:

0,0 do 1,9°

2,0 do 4,9°

5,0 do 7,9°

8,0 do 11,9°

12,0 do 19,9°

20,0 do 30,0°

Slika 134: Nakloni povr{ja na Skopem.

199



0 50 100 150metrov


Legenda:

severne lege

severovzhodne lege

vzhodne lege

jugovzhodne lege

ju`ne lege

jugozahodne lege

zahodne lege

severozahodne lege

ravno

Slika 135: Ekspozicije povr{ja na Skopem.


200

Slika 136: Skopo le`i na zakraselem ravniku.

MIM

I U

RB

AN

C

Slika 137: Od zgraditve vodovoda kal ne slu`i ve~ svojemu namenu.

MIM

I U

RB

AN

C

201


Slika 138: Suhi zidovi {~itijo plodno zemljo pred vetrom.

MIM

I U

RB

AN

CM

IMI U

RB

AN

C

Slika 139: Obenem z opu{~anjem `ivinoreje inposledi~nim zara{~anjem so suhi zidovi, kiodra`ajo napore preteklih generacij, marsikjeprepu{~eni propadu.


202

Legenda:

sadovnjaki

vinogradi

travniki

pa{niki

zara{~anje

njive


0 50 100 150metrov


pozidano

gozdovi

Slika 140. Raba tal na Skopem.

203


0

100

200

300

{tev

ilo p

rebi

valc

ev

400

500

600

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001

Slika 141: Nara{~anje {tevila prebivalcev v Skopem med letoma 1869 in 2000.

0,0 2,0 4,0 6,0 8,0 10,0 12,0 14,0 16,0 18,0 20,0 %

0 do 4

5 do 9

10 do 14

15 do 19

20 do 24

25 do 29

30 do 34

35 do 39

40 do 44

45 do 49

50 do 54

55 do 59

60 do 64

65 do 69

70 do 74

75 do 79

80 do 84

85 do 89

90 do 94

Leta

Slika 142: Starostna sestava prebivalstva v Skopem leta 2000.


enako. Vendar je starostna sestava izjemno neugodna. Dale~ najve~ji je razred od 65 do 69 let. Indeksstaranja je kar 125, kar prebivalstvo Skopega uvr{~a med najstarej{e v Sloveniji.

Skopo je nastalo na ju`ni in jugovzhodni strani majhne vzpetine, kjer stoji cerkev Sv. Mihaela. Takoima delno zavetje pred burjo s severa. To je strnjena gru~asta vas z razvejanimi, ozkimi in mnogokratslepimi ulicami. Stavbni bloki so tik ob cesti. Hi{e so kamnite in zra{~ene z gospodarskim poslopjem.Stran, ki gleda na cesto, je neizdelana, notranja, obi~ajno zavetna stran, ima {tevilne kamnite detajle.Dvori{~e je obdano z zidom, borja~em, ki dom {~iti pred burjo in omili zimski mraz. Skopo ima kljub{tevilnim novih hi{am in temeljiti prenovi starih dobro ohranjene pokrajinske arhitekturne zna~ilnosti.

Komunikacijske prvine: Skopo le`i ob cesti Dutovlje – [tanjel, od katere se odcepita 2 dovoznipoti v naselje, ki se potem {e razcepita. Poti potekajo po uravnanem delu med vrta~ami.


Preglednica 33: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Skopem.



Determinacijski koeficient pove, da si manj kot 5 % razlik v rabi tal lahko razlagamo z reliefnimi prvi-nami. Mejna vrednost korelacijskega koeficienta, da je statisti~no zna~ilen ob 99% zaupanju, je 0,004605.Vse vrednosti, vi{je od te, so statisti~no zna~ilne.

204

Slika 143: Temeljna zna~ilnost kra{ke hi{e je poleg gradbenega materiala velik vhod porton.

MIM

I U

RB

AN

C

6.3.9.4 Procesi

Kmetijstvo postaja manj pomembna dejavnost v Skopem. Zato se nekatere povr{ine, zlasti pa{ni-ki `e zara{~ajo. Prav tako so nekatere delane vrta~e `e spremenjene v travnike. Tudi suhi zidovi po~a-si propadajo. Vinogradi so razen redkih izjem zgledno obdelani.

Skopo je v zadnjem desetletju dobilo precej novih hi{, ki so nastale zunaj strnjenega jedra. Ven-dar imajo tudi nove hi{e jasno prepoznavne regionalne arhitekturne zna~ilnosti: portone, obzidana dvo-ri{~a, kamnose{ke detajle.


Zna~ilna pokrajinska znamenja so:• obzidana dvori{~a,• suhi zidovi,• delane vrta~e.

205



0 50 100 150 metrov


Slika 144: Tloris naselja Skopo.


7 SKLEP

V knjigi sem:• pregledala razlike v pojmovanju kulturne pokrajine v svetovni in doma~i literaturi,• predstavila naravne in dru`bene prvine kulturne pokrajine v Sloveniji,• prikazala oblikovanje kulturne pokrajine po posameznih zgodovinskih obdobjih,• dolo~ila tipe kulturne pokrajine v Sloveniji s pomo~jo obstoje~ih zemljevidov najpomembnej{ih prvin

kulturne pokrajine oziroma slojev v geografskem informacijskem sistemu,• ugotovila splo{ne procese in zakonitosti pri oblikovanju in spreminjanju kulturne pokrajine v Slove-

niji na splo{ni ravni,• prikazala odstopanja procesov oblikovanja kulturne pokrajine pri konkretnih primerih tipov kulturne

pokrajine od splo{nih procesov oblikovanja kulturne pokrajine v Sloveniji,• ugotovila intenzivnost ~lovekovega delovanja na konkretnih primerih tipov kulturne pokrajine s po-

mo~jo indeksa preobrazbe okolja zaradi kmetijstva,• preverila hipoteze o povezanosti naravnih in dru`benih prvin kulturne pokrajine pri konkretnih prime-

rih tipov kulturne pokrajine s pomo~jo koeficientov povezanosti, katerih statisti~no pomembnost semugotavljala s t-testom.

7.1 TIPI KULTURNE POKRAJINE IN PROCESI V NJIH

S postopno ~lenitvijo na temelju naravnih in dru`benih prvin kulturne pokrajine sem dobila prek 300 ti-pov kulturne pokrajine, ki odsevajo pestre in raznolike naravne zna~ilnosti in dru`benozgodovinski raz-voj Slovenije. Temeljna razlika med razli~nimi tipi izhaja iz pokrajinskih tipov, ki v sebi zrcalijo celotenspekter naravnih prvin pokrajine. Na naravne prvine pa se navezujejo dru`bene, ki so (tudi) zgodovin-sko opredeljene. V postopku zdruèvanja na temelju podobnosti sem jih zdruìla v 20 temeljnih sku-pin tipov in podala {e aktualne procese, ki kaèjo spremembe v teh pokrajinah v prihodnje:• kulturna pokrajina dolin in kotlin v alpskem gorovju:

– opu{~anje kmetijstva,– opu{~anje planinskih pa{nikov,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– nova naselja in {irjenje è obstoje~ih s po~itni{kimi hi{ami,– dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo,– stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov;

• kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem gorovju:– opu{~anje kmetijstva,– opu{~anje planinskih pa{nikov,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– vi{anje gozdne meje,– po~itni{ke hi{e,– dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo,– red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov;

• kulturna pokrajina planot v alpskem gorovju:– opu{~anje kmetijstva,– opu{~anje planinskih pa{nikov,– ozelenjevanje in ogozdovanje– vi{anje gozdne meje,– po~itni{ke hi{e,

206

– dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo,– red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov;

• kulturna pokrajina pobo~ij v alpskem hribovju:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– po~itni{ke hi{e,– dejavnosti in objekti, povezani z izrabo prostega ~asa in rekreacijo,– red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov;

• kulturna pokrajina dolin v alpskem hribovju:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– specializacija v kmetijstvu,– agrotehni~ni ukrepi,– nove hi{e zunaj strnjenega naselja,– industrijske in obrtne dejavnosti,– stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov,– proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina valovitega obrobja alpskih ravnin:– specializacija v kmetijstvu,– ozelenjevanje,– agrotehni~ni ukrepi,– nove hi{e zunaj strnjenega naselja,– industrijske in obrtne dejavnosti,– stagnacija, {ibko red~enje in {ibko zgo{~evanje prebivalstva,– vna{anje novih arhitekturnih elementov,– proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina alpskih ravnin:– specializacija v kmetijstvu,– ozelenjevanje,– agrotehni~ni ukrepi,– nove hi{e zunaj strnjenega naselja,– industrijske in obrtne dejavnosti,– nara{~anje prebivalstva,– vna{anje novih arhitekturnih elementov,– mo~an proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina slemen in pobo~ij na dinarskih planotah:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– mo~no red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina kra{kih polj, dolin, ravnin in ravnikov na dinarskih planotah:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina dolin, ravnin in kra{kih polj na dinarskih podoljih in ravnikih:

207



– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,– red~enje prebivalstva, ponekod rahlo zgo{~evanje,– industrijske in obrtne dejavnosti,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina pobo~ij, vzpetin in slemen na dinarskih podoljih in ravnikih:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina ravnikov na dinarskih podoljih in ravnikih:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– mo~no red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina dolin na panonskih gri~evjih:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,– stagnacija in red~enje prebivalstva,– industrijske in obrtne dejavnosti,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturne pokrajina pobo~ij in slemen na panonskih gri~evjih:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,– red~enje prebivalstva,– po~itni{ke hi{e zunaj dosedanjih naselij,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov;

• kulturna pokrajina panonskih ravnin:– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,– stagnacija in rahlo nara{~anje, mestoma tudi upadanje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov,– proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina pobo~ij in slemen na sredozemskih gri~evjih:– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,– vsi prebivalstveni tipi,– nove hi{e zunaj strnjenega naselja,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov,– proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina ravnin, dolin in obalne ravnice na sredozemskih gri~evjih:– specializacija kmetijstva,– agrotehni~ni ukrepi,

208

– vsi prebivalstveni tipi,– nove hi{e zunaj strnjenega naselja,– propad stavbne dedi{~ine in vna{anje novih arhitekturnih elementov,– proces suburbanizacije;

• kulturna pokrajina vzpetin in pobo~ij na sredozemskih planotah:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– mo~no red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina dolin in podolij na sredozemskih planotah:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– mo~no red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine;

• kulturna pokrajina ravnikov na sredozemskih planotah:– opu{~anje kmetijstva,– ozelenjevanje in ogozdovanje,– mo~no red~enje prebivalstva,– propad stavbne dedi{~ine.

Aktualne procese na slovenskem pode`elju lahko z eno besedo imenujemo polarizacija, ki se delina intenzifikacijo in marginalizacijo pode`elja. Gonilna sila teh procesov so predvsem prebivalstvenirazvoj, gospodarski in dru`beni dejavniki, globalizacijski procesi, zakonodajni in spodbujevalni ukrepi

209


prebivalstvenirazvoj

dru`benidejavniki

gospodarskidejavniki

globalizacija zakonodajniukrepi

tehnolo{kirazvoj

kmetijstvo poselitev turizem promet ininfrastrukturni objekti

intenzifikacija• nara{~anje prebivalstva• specializacija in intenzifikacija v kmetijstvu• agrotehni~ni ukrepi• industrijske in obrtne dejavnosti• nove hi{e zunaj strnjenega naselja• vna{anje novih arhitekturnih elementov• mo~an proces suburbanizacije

marginalizacija• depopulacija• opu{~anje kmetijstva• ozelenjevanje• ogozdovanje• propad stavbne dedi{~ine

procesi polarizacije

dejavnosti

gonilna sila

smer razvoja

kulturnih pokrajin

enoli~na, uniformiranarazli~na naravni pokrajinizanemarja naravne prvine

podobna naravni pokrajini

Slika 145: Procesi v kulturni pokrajini.


in razvoj tehnologije. Intenzifikacija poteka v kulturnih pokrajinah z ugodnimi naravnimi razmerami in/aliv bliìni gospodarskih sredi{~ in vodi v hitro spreminjanje kulturne pokrajine, ki dobiva vse bolj homo-geno podobo s tako imenovanimi uniformiranimi dru`benimi prvinami.

Marginalizacijski procesi potekajo v prometno odro~nih kulturnih pokrajinah s slab{imi naravnimirazmerami. Zaradi opu{~anja kmetijstva in depopulacije se dru`bene prvine razkrajajo, gozd se {iri inkulturna pokrajina se spreminja v smeri naravne pokrajine.

7.2 POMEN NARAVNIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNE POKRAJINE(PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV)

Med reliefnimi prvinami je vpliv nadmorske vi{ine dobro viden na primeru Krnice. V preteklosti jenaselitev v obliki samotnih kmetij segla do skrajnih meja in zato je kulturna pokrajina izjemno ob~utlji-va za vsakr{ne spremembe. Z nara{~anjem vi{ine se pojavljajo opu{~ene kmetije, ogozdovanje in manj-{a se velikost celka. V vinorodnem gri~evju je povezanost obratno sorazmerna: z nadmorsko vi{ino sebolj{ajo razmere za rast vinske trte, kar se vidi na Vinskem Vrhu in na Slapu. Pri tem je treba pouda-riti, da so absolutne in relativne razlike med dnom doline oziroma kotline bistveno manj{e kot v alp-skem svetu in da se razmere za uspevanje vinske trte v ve~ji meri navezujejo na naklone in ekspozicijo.

Nakloni so pomembni pri vzorcih na razgibanem terenu. V Krnici so kme~ki domovi nastali na pobo~nihuravnavah, kjer je naklon manj{i od 12°. Tudi vsa obdelovalna zemlja je okoli doma, strmej{i predeli paso v celoti porasli z gozdom. Podobno je v Veliki vasi, kjer so jedro naselja in redke njive na najbolj polo`nihdelih, strma pobo~ja nad naseljem v celoti prera{~a gozd. Tudi v Selih so redke njive na uravnanem dnuvrta~, kjer je zadosti debela plast zemlje, ostalo prera{~ajo travniki in pa{niki. Vinski Vrh in Slap ponovnokaèta obratno sorazmerje, saj so najbolj obdelana pobo~ja. Vendar so tu povpre~ni nakloni bistvenoni`ji kot v Krnici oziroma Veliki vasi in v povezavi s son~nim obsevanje omogo~ajo uspevanje vinske trte.

Ekspozicija je pomembna zlasti v povezavi z nadmorsko vi{ino in naklonom. V Krnici ima precejdomov proti pri~akovanju dokaj neugodno lego. Z nadmorsko vi{ino pomen ekspozicije nara{~a, takoimajo najvi{je leè~e kmetije ju`ne lege, najni`je kmetije pa tudi manj ugodne lokacije. Pomanjkanjeugodnih leg je verjetno tudi eden od vzrokov, da so krni{ke kmetije dokaj majhne. V vinorodnem gri-~evju vinogradi niso samo na ju`nih in vzhodnih legah, pa~ pa tudi na severnih. Druga~e pa je v Pod-zemlju, kjer so izklju~no na ju`nem vzno`ju Ku~arja. Sela pri Hinjah in Velika vas izkori{~ata ugodnostiju`ne lege.

Genetski in morfolo{ki tipi reliefa: Na re~no akumulacijskem reliefu so nastala poselitvena jedraSlovenije. Primera Voklega na Kranjskem polju in Predanovcev na Ravenskem kaèta kulturno pokra-jino z intenzivnim kmetijstvom, prevlado njiv, gosto naselitvijo. Obenem sta to obmo~ji hitrih gospodar-skih in dru`benih sprememb, kar {e posebej velja za Voklo, ki leì v gospodarskem sredi{~u dràve.Podzemelj izkori{~a ugodno lego na robu re~ne nasutine, kjer so plodna kmetijska tla. Na drugi straniimamo ledeni{ki relief alpskega visokogorja, kjer so naravne razmere te`ke. @ivljenje na krasu oteù-jejo pomanjkanje vode ter kamnito in mo~no razgibano povr{je s tanko plastjo prepereline.

Padavine in vodne razmere: Koli~ina padavin po celi Sloveniji zado{~a za rast kulturnih rastlin,ob~utljivej{i so predeli na skrajnem zahodu in vzhodu deèle. Tako so na Slapu pri Vipavi moderni sadov-njaki ̀ e opremljeni z namakalnimi sistemi, kajti v poletnem ~asu lahko nastopi su{a. Na vzhodu deèle jepadavin sicer manj, vendar so ugodno razporejene, saj jih ve~ina pade v rastni dobi. Zaradi razporeditveimajo v panonskem svetu manj problemov s spravilom jesenskih pridelkov kot v sredozemskem, kjer jesen-ske padavine dostikrat ovirajo trgatev. Na Selih se vodne razmere vidijo v arhitekturnih zna~ilnostih;kljub temu da je vodovod, so ohranjene {e {tevilne kapnice. Krni{ke samotne kmetije imajo izvire nastiku neprepustnih in prepustnih kamnin. Vodne razmere oziroma raven talne vode je vplival na rabotal. Pri Podzemlju se vidi, kako so se njivske povr{ine umaknile na rahlo dvignjeni in zato odcedni del,na poplavni ravnici ob Kolpi pa so travniki. Dno Vipavske doline pri Slapu je zaradi obse`nih hidrome-lioracijskih ukrepov dobilo novo podobo: druga~no poljsko delitev, nov izbor kultur, pravilno mreò polj-

210

skih poti in uniformiranost kulturne pokrajine brez vmesnih ̀ ivic. Pri Predanovcih so se gozdovi ohranilina mo~virnih tleh; njihov dele` se je v zadnjih desetletjih {e zmanj{al z obse`nimi hidromelioracijami.

Pomen zra~nih temperatur se kaè v alpskem gorovju, kjer je naselitev segla do skrajnih meja.Skoraj v celoti je poraslo z gozdom, ki ga prekinjajo vmesni celki. Izbor kultur je mo~no omejen, medkmetijskimi povr{inami zato prevladujejo travniki, njiv ni, razen zelenjavnega vrta na son~ni legi ob hi{i.Tudi sicer temperature vplivajo na rabo tal. Primerjava posevkov na alpski in panonski ravnini kaè raz-like, ki jih vsaj delno pripisujemo temperaturnim in vodnim razmeram: na panonski ravnini je ve~ji dele`ìt in manj krompirja, na alpski ravnini pa je ravno obratno.

Son~no obsevanje je v tesni povezavi s temperaturami in nakloni. Na pobo~ju je zaradi ve~je koli-~ine prejetih son~nih àrkov topleje kot v dolini. Zato so v panonskem in primorskem gri~evju vinogra-di samo na pobo~jih, ~eprav se v zadnjem ~asu na sredozemskih gri~evjih {irijo tudi na ravnino, kar sevidi na primeru Slapa. Son~no obsevanje skupaj z nakloni in temperaturami, prevetrenostjo in manj megleso odlo~ilni za izbor vinogradni{kih leg.

Mikroklima je pomembna za lego naselja in orientacijo hi{. Hi{e na Slapu so z zidom za{~itenepred mo~no burjo, na strani, kjer piha burja, skoraj ni oken ali so zelo majhna. Poleg tega so postav-ljene tesno skupaj, tako da se medsebojno {~itijo. Vpliv mikroklime se vidi tudi na primeru Podzemlja,kjer so na ju`nem pobo~ju Ku~arja nastali vinogradi, ki izrabljajo prednosti son~ne lege in zato vi{jihtemperatur. Primerjava stavbnih prvin izbranih primerov vsiljuje misel, da sredozemsko podnebje, zla-sti zaradi mo~ne burje, ne dopu{~a ve~jega odmika od tradicionalnih na~inov gradnje in orientacije hi{.Tudi novej{e zgradbe ohranjajo pokrajinsko tipiko. V drugih delih Slovenije podnebje ne pomeni takomo~ne omejitve. Tudi neko~ tako pomembna strma alpska streha je postala polo`na.

Pedolo{ke prvine so povezane s hidrolo{kimi. Kjer so tla zamo~virjena, so tudi talne razmere slab-{e. V Predanovcih so se tam ohranili gozdovi, na Vinskem vrhu so v dnu doline travniki, na izpranih inzakisanih tleh na Kranjskem polju pa gozdovi, sicer njive in travniki. Prav tako je na alpski ravni ve~krompirja kot na panonski, saj je prst rahlej{a in bolj zra~na.

Vegetacijske prvine: Naravna vegetacija je danes mo~no izkr~ena. V najve~ji meri se je gozd ohra-nil v alpskem delu Slovenije in na dinarskih planotah oziroma povsod tam, kjer so bile skromne mo`-nosti za ̀ ivljenje in kmetovanje. ̂ im bolj ugodne so bile naravne razmere, tem bolj intenzivno je ~lovekposegel v naravno vegetacijo in jo spremenil.

7.3 POMEN DRU@BENIH IN ZGODOVINSKIH PRVIN ZA OBLIKOVANJE KULTURNEPOKRAJINE (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV)

Raba tal: Kulturne pokrajine alpskega gorovja zaznamuje predvsem velik dele` gozda. Primer Krnicekaè, da se gozdne povr{ine {irijo, planinski pa{niki opu{~ajo in da imajo travniki dvojno vlogo: enkrat let-no jih kosijo, sicer pasejo. Temeljne poteze panonskim in sredozemskim gri~evnatim pokrajinam daje vinskatrta. Nasploh je vinogradni{tvo mo~no spremenilo podobo teh krajev in vplivalo na razvoj kulturne pokrajine.Vinogradni{ke povr{ine ostajajo v enakem obsegu, ali se celo pove~ujejo. Intenzivna raba tal zaznamujekulturne pokrajine na ravninah: alpskih in panonskih. Razlika je v deleù ohranjenega gozda, saj so alpskeravnine veliko bolj gozdnate kot panonske. Na obeh je poljedelstvo pomembna panoga, ~eprav se v primeruVoklega njivske povr{ine manj{ajo na ra~un travni{kih. Mo~no pa se spreminja raba tal na razgibanih predelihs slab{imi naravnimi razmerami, Velika vas in Sela pri Hinjah beleìjo mo~no ozelenjevanje in ogozdovanje.

Poljska razdelitev: Krnica je primer razdelitve na celke, ki se od odprtih v najni`jih delih spremi-njajo v zaprte v vi{jih. Ravno polje v Voklem in Predanovcih je razdeljeno na delce, prav tako tudi regu-lirano dno Vipavske doline pri Slapu. Je pa opazna razlika zaradi starosti in tudi lastni{kih razmerij. Poljev Voklem je è mo~no razdrobljeno ali pa zaradi spremenjenega lastni{tva ponovno zdruèno. Polegtega se razlikuje v »infrastrukturi«, med posameznimi poljskimi skupinami v Voklem so samo poti, med-tem ko v ostalih dveh primerih melioracijski kanali kaèjo na vodne razmere. V Predanovcih je izrazi-ta dvojnost med drobno delitvijo na vsaki strani ceste in velikimi bloki kombinatske zemlje na novo

211



melioriranih povr{inah. Podobno je na Slapu, kjer je polje razdeljeno na velike delce. Polje pri Podzem-lju je rahlo valovito in zato je poljska delitev temu prilagojena. Nastali so nepravilni ali grudasti delci.[e bolj nepravilna je delitev na grude na drobno razgibanih tleh slab{e kakovosti, kar kaèjo primeriSel, Velike vasi, Skopega in gri~evnatega dela Slapa in Vinskega Vrha. Pri Slapu se dobro vidi, kakodelitev postane pravilnej{a takoj, ko se povr{je uravna.

Primerjava prebivalstvenih prvin pokaè, da samo dva vzorca kaèta zgo{~evanje prebivalstva,in sicer Voklo in Podzemelj. To sta obenem intenzivni kmetijski pokrajini, usmerjeni prvenstveno v po-ljedelstvo in sekundarno v ìvinorejo. Vendar imata obe naselji nadpovpre~no slab indeks staranja, 57 in56. Stagnacijo beleìta Slap in Skopo, kjer so bili druga svetovna vojna in dogodki okoli nje pomem-ben mejnik v razvoju prebivalstva. Ob primerjavi z indeksom staranja ugotovimo, da se bo v prihodnje{tevilo za~elo manj{ati, zlasti v Skopem, ki sodi med prebivalstveno najstarej{a naselja v Sloveniji. Vsiostali vzorci beleìjo red~enje prebivalstva, najhitrej{e Sela pri Hinjah in Velika vas. Slednja ima {e izjem-no visok indeks staranja. Krnica, Vinski Vrh in Predanovci beleìjo rahlo red~enje, pri ~emer imata prvadva primera povpre~en indeks staranja, slednji pa zelo visokega.

Tipi podeèlskih naselij: V skromnih naravnih razmerah so v Krnici nastale samotne kmetije, edinov najni`jem delu so z delitvijo celkov nastali zaselki. Tudi primer Vinskega Vrha kaè, kako se naselitev zgo-sti, ko naravne razmere postanejo ugodnej{e. Zaselki v dolinskem dnu proti vrhu slemena preidejo v razlo-èno naselje. Predanovci so obcestno naselje, manj{e od ve~ine prekmurskih naselij. Verjetno zato, kerje bila zemlja v okolici mokrotna. Voklo je v jedru gru~asto, nato pa se domovi vle~ejo vzdol` dovoznih cest.Ostala obravnavana naselja so gru~asta. Voklo in Podzemelj hitro spreminjata svojo podobo, kar je poveza-no z nara{~anjem prebivalstva. Nove hi{e nastajajo zunaj nekdanjega naselitvenega prostora. Pri obeh sejasno vidi, kako so nekdaj varovali dobra kmetijska tla, hi{e so strnjene, plodno polje pa je neposeljeno.

Tradicionalni tipi hi{ in gospodarskih poslopij so se najbolje ohranili v Krnici, Slapu, Skopem, Selih, Vin-skem Vrhu in Predanovcih. Vendar s to razliko, da imajo v Krnici, na Slapu in Skopem tudi novi ali obnov-ljeni domovi regionalni pe~at, kar pa ne moremo trditi za ostale primere, kjer se je arhitekturna tipika ohranilazaradi stagnacije oziroma nazadovanja kmetijstva. Semiurbani tip je mo~no prisoten v Voklem in Podzemlju.Zaradi mo~ne intezifikacije in modernizacije kmetijstva v Voklem so neko~ {tevilni kozolci danes zelo redki.

Zgodovinski in sodobni dru`beni, politi~ni in gospodarski ukrepi lahko odlo~ilno vplivajo naprocese v kulturni pokrajini. Na Vinskem Vrh se {e vedno zazna vpliv vini~arstva: velika posest na eniin mo~na razdrobljenost na drugi strani, velike in mogo~ne kme~ke hi{e ter majhne vini~arske hi{e, kiso na robu propada. Procesi, povezani z vini~arstvom, so {e ìvi, saj lastni{ka razmerja niso urejena.Zaradi denacionalizacijskih postopkov se zemlja ponovno drobi. Naslednji primer, ki pokaè, kako lah-ko dolo~en ukrep vpliva na kulturno pokrajino, je Skopo. Italijanske pokojnine omogo~ajo obnovo aliizgradnjo hi{. Tako je danes Skopo lepo urejeno naselje, ki je ohranilo pokrajinsko tipiko.

7.4 POVEZANOST NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV)

Glede na zna~aj podatkov sem za potrditev druge hipoteze, ki pravi, da se vpliv naravnih prvin naoblikovanje kulturne pokrajine med konkretnimi tipi kulturne pokrajine razlikuje, upo{tevala naklone, eks-pozicije in nadmorske vi{ine povr{ja kot neodvisne spremenljivke in rabo tal kot odvisno spremenljivko.

S t-testom sem ugotovila, da so tudi povezave med omenjenimi spremenljivkami pri konkretnih pri-merih statisti~no pomembne, kar dokazuje, da naravne prvine tudi na krajevni ravni pomembno vpli-vajo na dru`bene prvine, da torej splo{ne zakonitosti o pomembni povezanosti med naravnimi in dru`benimiprvinami, ki so jih v okviru celotne Slovenije ugotavljali drugi avtorji, veljajo tudi na ni`ji ravni.

Ekspozicije so najpomembnej{e v Podzemlju. @e pri pomenu reliefa sem omenila, da so na pobo~-ju Ku~arja vinogradi izklju~no na ju`ni legi, na Vinskem Vrhu in Slapu pa tudi na severnih legah. Kljubtemu imajo vinorodna gri~evja visoko vrednost korelacijskega koeficienta, pri ~emer je v Sredozemljurahlo ve~ja od vrednosti na panonskim. Za njima sta obe kra{ki pokrajini na planoti, na dnu pregledni-ce pa Velika vas in Krnica, kar je na prvi pogled presenetljivo zlasti za Veliko vas na ju`nem pobo~ju.

212

Verjetno ravno zato, ker ju`ne lege popolnoma prevladujejo. Za Krnico pa smo è ve~krat omenili, daso naseljene tudi severne lege.

Za naklone smo ugotovili, da je najve~ja povezanost na sredozemskih gri~evjih, nato pa v obeh pobo~-nih alpskih pokrajinah, visokogorski in sredogorski, sledita pokrajini v dolini dinarskega ravnika in naravniku sredozemske planote. Najmanj{i korelacijski koeficient sem izra~unala za panonsko gri~evjein ravnik na dinarski planoti. Nakloni so po predvidevanju najve~jega pomena na pobo~nih pokrajinah.

Za nadmorske vi{ine sem ugotovila, da so ponovno najpomembnej{e v Podzemlju, vendar je ta rezul-tat treba vrednotiti s pridr`kom. Absolutne in relativne vi{ine so v kolpski dolini majhne, vendar o~itnodokaj zna~ilne. Gre za dosledno rabo tal: travniki na poplavnem svetu ob Kolpi, njive na rahlo vzpetemin vinogradi na vzno`ju Ku~arja. Ponovno sledita panonsko in sredozemsko gri~evje. Presenetljiva jenizka vrednost v alpskem gorovju, sploh najni`ja pa je na pobo~ju na dinarski planoti.

7.5 INDEKS PREOBRAZBE OKOLJA ZARADI KMETIJSTVA (PRIMERJAVA IZBRANIH PRIMEROV)

Za potrditev tretje hipoteze, ki pravi, da je intenzivnost ~lovekovega delovanja v konkretnem tipukulturne pokrajine povezana z naravnimi omejitvami oziroma naravnimi danostmi te pokrajine, sem upo-rabila povr{ine posameznih zemlji{kih kategorij. Na njihovem temelju sem izra~unala indekse preobraz-be okolja zaradi kmetijstva; ki imajo za posamezne primere naslednje vrednosti: Krnica 26, Velika vas 42,Voklo 61, Sela 37, Podzemelj 51, Vinski Vrh 90, Predanovci 71, Slap 121 in Skopo 38. Dobljeni indeksikaèjo, da so najmo~neje preoblikovana sredozemska in panonska gri~evja, sledita ravninski pokrajini,po pri~akovanju je na zadnjem mestu pobo~na pokrajina alpskega gorovja. Postavljeno hipotezo lahkopotrdimo samo delno. V pokrajinah z ugodnimi naravnimi razmerami, kjer naravno okolje ne postavljastrogih omejitev, je indeks ve~ji. Vpra{ljiv pa je pri ugotavljanju razlik med intenzivnimi kmetijskimi pokrajina-mi. Dileme izhajajo iz same vsebine indeksa in vrednosti ornih ekvivalentov. Vinogradi imajo kar dvainpol-krat ve~jo vrednost ornega ekvivalenta kot njive. In primerjava konkretnih tipov kulturne pokrajine: te`kobi trdili, da so panonska gri~evja bolj intenzivno spremenjena zaradi kmetijstva kot panonske ravnine.

7.6 VREDNOTENJE POMENA NARAVNIH IN DRU@BENIH PRVIN

Na temelju dosedanjih ugotovitev o pomembnosti dolo~enih prvin za oblikovanje kulturne pokraji-ne na ob~i ravni smo na{e spoznanje dopolnili z ugotovitvami o konkretnih tipih kulturne pokrajine. V raz-li~nih tipih kulturne pokrajine so pomembne razli~ne pokrajinske prvine.

Vrednotenje naravnih dejavnikov smo opravili za vsako reliefno enoto posebej.

Preglednica 34: Pomen naravnih prvin za razvoj kulturne pokrajine po reliefnih enotah.

gorovje: nadmorska vi{ina → naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperaturehribovje: naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperaturegri~evje (panonska in dinarska gri~evja): naklon → ekspozicija → prst in hidrolo{ke razmere → temperatureravnina (alpske in panonske ravnine): hidrolo{ke razmere → prst → dinamika padavinnizka planota (dinarska podolja in ravniki, sredozemske planote): prst → hidrolo{ke razmere → naklon → ekspozicijavisoka planota (dinarske planote): nadmorska vi{ina → naklon → ekspozicija → prst → hidrolo{ke razmere

Razvoj dru`benih prvin oziroma njihov pomen je {e te`je dolo~iti, saj so v vsakem tipu kulturne pokra-jine odlo~ali druga~ni vzgibi, ki so se spreminjali tekom zgodovine. Zlasti v novej{em ~asu se slika slo-venskega podeèlja spreminja zaradi dru`benih dejavnikov, ki izvirajo v gospodarskih in politi~nihdogajanjih. Seveda pa so obmo~ja s slab{imi naravnimi danostmi ob~utljivej{a.

Za osvetlitev pomena naravnih dru`benih prvin smo primerjali kulturne pokrajine podobnih narav-nih zna~ilnosti, in sicer Voklo s Predanovci (preglednica 35) in Vinski Vrh s Slapom pri Vipavi.

213



Preglednica 35: Primerjava Voklega in Predanovcev.

Voklo Predanovci

prvine vzroki prvine

raba tal intenzivno poljedelstvo struktura zemlje, hidrolo{ke intenzivno poljedelstvo (ìta),(krompir, zelenjava), med razmere, kamninska zgradba majhen dele` gozdanjivske povr{ine se vrinjajove~je gozdne povr{ne

poljska delitev in poti pravi delci (mo~no razdrobljeni), lastni{ki odnosi in pravi delci (ve~ji kosi),vijugaste poljske poti agrotehni~ni ukrepi pravokotno omre`je poti

tip hi{e alpski tip hi{e razli~ni kulturni krog, gradbeni panonski tip hi{emateriali, podnebne razmere

procesi hitra suburbanizacija, centralna/periferna lega, red~enje prebivalstva,semiurbani tip hi{e, majhen gospodarski razvoj pokrajine, propadanje stavbne dedi{~ine,dele` kme~kega prebivalstva, zaposlitvene mo`nosti, odkup stagnacija kmetijstva, redkeintenzifikacija kmetijstva, pridelkov, razlike v velikosti semiurbane hi{eve~anje travnih povr{in, posestirast prebivalstva

Preglednica 36: Primerjava Vinskega Vrha in Slapa pri Vipavi.

Vinski Vrh Slap pri Vipavi

prvine vzroki prvine

raba tal prepletanje vinogradov, prsti in hidrolo{ke razmere prepletanje vinogradov,sadovnjakov, njiv, travnikov sadovnjakov, njiv, travnikovin gozda in gozda

poljska delitev in poti celki v dolini in grude obseg doline in agrotehni~ni grude na pobo~jih in delcina pobo~jih ukrepi so povzro~ili pravilno v dolini

delitevtip hi{e pomurska razli~ica razli~en kulturni krog, gradbeni kra{ka razli~ica primorskega tipa

panonskega tipa materiali, podnebne razmere

procesi propad stavbne dedi{~ine, denacionalizacija, italijanske ohranjanje stavbne dedi{~ine,nova delitev zemlje pokojnine, lastninska razmerja nove hi{e zunaj strnjenega jedra

vasi, {irjenje vinogradov na rav-nino, modernizacija vinogradov

7.7 ZA KONEC

Ustroj kulturne pokrajine kot fizi~ne tvorbe razkriva raznovrstne vplive in povezave med naravo in~lovekom. Kulturna pokrajina in njene prvine kaèjo na~in prilagajanja naravnim razmeram, v prvi vrstireliefu. Oblikovanost povr{ja je narekovala poljsko razdelitev, rabo tal, lego naselja in razmestitev objek-tov. Dejansko je povr{je temelj za ostale sestavine pokrajine, saj vpliva na izoblikovanje kulturne pokra-jine tudi posredno, to je prek mikroklimatskih razmer, prsti, vodne mreè. Podnebje in povr{je sta oblikovaladolo~en na~in ìvljenja, ki je vpleten v zgradbo kulturne pokrajine.

Ni~ manj pomembni niso dru`beni dejavniki, saj se je pokrajina preoblikovala v skladu s predsta-vami, vrednotami in idejami ljudi, na katere pa vpliva politi~na tvorba s svojimi institucijami in gospo-darskim razvojem. Dràva izraà svoj vpliv na dveh ravneh: neposredno prek institucij, ki so nosilcidru`bene mo~i in oblasti, ter posredno prek svojih prebivalcev.

Kulturna pokrajina je kompleksna celota, ki zajema vse, kar se dogaja v naravnem okolju in v dru`-bi. Njeno obravnavanje zahteva temeljito in vsestransko preu~evanje. Ta knjiga je le droben kamen~ekv mozaiku ali pa za~etek natan~nej{ega raziskovanja.

214

8 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

Anko, B. 1983: Celek kot krajinskoekolo{ka enota gozdne krajine. Ljubljana.Bat, M. 1990: Vpliv fizi~nogeografskih dejavnikov na rabo tal (na primeru treh krajev v predalpskem

hribovju Slovenije). Geografski zbornik 30. Ljubljana.Beaujeu-Garnier, J. 1975: France. World's landscapes. London, New York.Belec, B. in ostali 1998: Murska ravan. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Berque, A. 2000: Landscape and the overcoming of modernity – Zong Bings' principle. Tipkopis, Geografski

in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Seul.Blaznik, P., Grafenauer, B., Vilfan, S. 1970: Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina

agrarnih panog, D. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana.Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana.Bo{tjan~i~, J., Zafran, J. 1998: Analiza strukturnih sprememb kulturne krajine na primeru katastrske

ob~ine Slavina. Gozdarski vestnik 56–4. Ljubljana.Cegnar, T. 1998: Temperature zraka. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana.Ciglene~ki, S. 1999: Pozna antika. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Clark, A. N. 1998: The Penguin dictionary of geography. London.Claval, P. 2000: Geography and culture today. Newsletter of the IGU. New York.Cunder, T. 1998: Zara{~anje kmetijskih zemlji{~ v slovenskem alpskem svetu. Sonaravni razvoj

v slovenskih Alpah in sosedstvu. Ljubljana.êpi~, Z. 1995: Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji: (1945–1948). Maribor.Drnov{ek, M. 1995: Ljubljana – prestolnica Slovencev. Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana.Drozg, V. 1992: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Doktorska disertacija, Oddelek za geografijo Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.Drozg, V. 1995: Oblike poselitve. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana.Drozg, V. 1998a: Kme~ka hi{a. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Drozg, V. 1998b: Oblike poselitve. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Dular, J. 1999: Bronasta doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Dular, J., Boì~, D. 1999: @elezna doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Duncan, J.S. 1993: Landscape of the self/landscapes of the other(s): cultural geography 1991–92. Progress

in human geography. London.Ferenc, M. 1993: Ko~evska: izgubljena kulturna dedi{~ina ko~evskih Nemcev. Ljubljana.Fister, P. in ostali 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana.Gabrijel~i~, P. 1985: Varstvo in urejanje kulturne krajine. Ljubljana.Gabrovec, M. 1998: Suha krajina in Dobrepolje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Nekaj novih vidikov rabe tal v Sloveniji. Geografski zbornik 37. Lju-

bljana.Gabrovec, M., Kladnik, D. 1998: Najpomembnej{a raba tal leta 1994. Geografski atlas Slovenije.

Ljubljana.Gams, I. 1959: Pohorsko Podravje: razvoj kulturne pokrajine. Dela SAZU 9. Ljubljana.Gams, I. 1960: O vi{inski meji naseljenosti, ozimine, gozda in snega v slovenskih gorah. Geografski

vestnik 32. Ljubljana.Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19–1. Ljubljana.Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana.Geodetska uprava Republike Slovenije 1997–2000: Digitalni orlofoto na~rti, listi Ajdov{~ina C 2224, Mozirje

F 2633, Radgona I 2809, ̂ rnomelj G 2020, Litija F 2421 in F 2422, Kamnik E 2531, Komen B 2250,Ljutomer K 2742, @uèmberk F 2247. Ljubljana

Geografija (Leksikoni Cankarjeve zalo`be). Ljubljana, 1977.

215



Gorjup, Z. 1977: Krajinsko planiranje in oblikovanje kot integralni del prostorskega in urbanisti~negaplaniranja. Ljubljana.

Grafenauer, B. 1979a: Nem{ko politi~no in kolonizacijsko osvajanje v zrelem fevdalizmu. ZgodovinaSlovencev. Ljubljana.

Grafenauer, B. 1979b: Zdruìtev Slovencev in ìvljenje pod Franki do za~etka 9. stoletja. ZgodovinaSlovencev. Ljubljana.

Heathcote, R. L. 1975: Australia. World's landscapes. London, New York.Holz, E. 1994: Razvoj cestnega omre`ja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Ljubljana.Horvat, J., [a{el Kos, M., Kos, P. 1999: Rimska doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Hrvatin, M. 1998: Posavsko hribovje. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Hudson, B. 1986: Landscape as resource for national development: a Carribean view. Geography 71.

Sheffield.Hunter, J. M. 1985: Land into landscape. London, Bath.Ile{i~, S. 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela In{tituta za geografijo 2. Ljubljana.Jackson R. H. 1990: Cultural geography: people, places and environment. St. Paul.Jan{a-Zorn, O. 1987: Agrarna reforma. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana.Johnston, R. J. 1994: The dictionary of human geography. Oxford, Cambridge, Blackwell.Jordan-Bychkov, T.G. 1999: The Human Mosaic. A Thematic Introduction to Cultural Geography. New York.Keisteri, T. 1990: The study of changes in cultural landscapes. Fennia 168:1. Helsinki.Kemp, M. 2002: Science and Art. The Grove Dictionary of Art, medmre`je: http://www.grovereference.com,

3. 7. 2002.Kert, B. 1998: Slovenske gorice. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Kladnik, D. 1998: Kamni{ko-Savinjske Alpe. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana.Kladnik, D., Natek, M. 1998: Vipavska dolina. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Klemen~i~, V. 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeèlja. Geografski vestnik 63. Ljubljana.Knight, D. B. 1971: Impress of authority and ideology on landscape: a review of some unanswered

questions. Tijdscrift voor Economische en Sociale Geografie. Amsterdam.Kova~i~, M. 1999: Razvojne tendence v kmetijstvu Slovenije in vpliv na kulturno krajino. Kulturna krajina

v dinamiki varstva in razvoja. Ljubljana.Ku~an, A. 1998: Krajina kot nacionalni simbol. Ljubljana.Kulturlandschaften der Schweiz. Bern, 1996.Langdon, H. 2002: Ladscape painting. The Grove Dictionary of Art, http://www.grovereference.com,

3. 7. 2002.Lazarevi~, @. 1995: Zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Slovenska kronika XX. stoletja. Ljubljana.Leighly J. 1976: Carl Ortwin Sauer, 1889–1975. Annals of the Association of American Geographers

66–3. Washington.Lichtenberger, E., Bobek, H. 1956: Zur kulturgeographischen Gliederung Jugoslawiens. Geographischer

Jahresbericht aus Österreich 26. Dunaj.Lovren~ak, F. 1998: Prsti. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana.Marin~ek, L. 1987: Bukovi gozdovi Slovenije. Ljubljana.Maru{i~, I. 1999: Kulturna krajina v~eraj, danes, jutri. Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva. Ljubljana.Maru{i~, I. in ostali 1998a: Krajine predalpske regije. Ljubljana.Maru{i~, I. in ostali 1998b: Krajine subpanonske regije. Ljubljana.Medmre`je 1: www.ecnc.nl/doc/projects/landmono.html, 3. 7. 2002.Medmre`je 2: www.icls.harvard.edu/, 3. 7. 2002.Medmre`je 3: www.unesco.org/, 3. 7. 2002.Medmre`je 4: www.uwec.edu/Academic/Geography/Ivogeler/w188/188start.htm, 3. 7. 2002.Melik, A. 1959: Posavska Slovenija. Ljubljana.

216

Melik, A. 1963: Slovenija: geografski opis. Ljubljana.Meze, D. 1965: Samotne kmetije v Lu~ki pokrajini. Geografski zbornik 9. Ljubljana.Miheli~, D. 1998: Kolonizacija. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Milan Oro`en, A., Perko, D., Kladnik, D. (uredniki) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana.Natek, K. 1993: Tipi povr{ja v Sloveniji. Geografski obzornik 40–4. Ljubljana.Naveh, Z., Lieberman, A. S. 1994: Landscape ecology: theory and application. New York.Norton, W. 1989: Explorations in the understanding of landscape: a cultural geography. London.Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana.Ogrin, D. 1997: Slovenske krajine. Ljubljana.Okolje (Leksikoni Cankarjeve zalo`be). Ljubljana, 1985.Pagnini, M. P., 1997: Prospettive di geografia culturale: un'introduzione. Prospettive di geografia

culturale. Trento.Parker, W. H. 1983: The Soviet Union. World's landscapes. London, New York.Perko, D. 1985: Kulturna pokrajina v pore~ju Kokre. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.Perko, D. 1992: Zveze med reliefom in gibanjem prebivalstva 1880–1981 v Sloveniji. Doktorska disertacija,

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.Perko, D. 1993: Ekspozicije v Sloveniji. Geografski obzornik 40–4. Ljubljana.Perko, D. 1997: Slovenija na stiku velikih evropskih pokrajinskih enot. Traditiones 26. Ljubljana.Perko, D. 1998a: Ekspozicije povr{ja. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Perko, D. 1998b: Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Perko, D. 1998c: Pokrajine. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Perko, D. 1998~: Prebivalstveni tipi naselij. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Perko, D. 1998d: Prebivalstvo. Geografija Slovenije. Ljubljana.Perko, D. 1998e: Regionalizacija Slovenije. Geografski zbornik 38. Ljubljana.Perko, D. 1999: O Sloveniji, pokrajinah in ljudeh. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slovenije 3.

Ljubljana.Pleterski, A. 1999: Staroslovanska doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Plut, D. 1998: Bela krajina. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Ress, R. 1978: Landscape in art. Dimensions of human geography. Chicago.Rubenstein, J. M. 1999: The cultural landscape: an introduction to human geography. New York.Rugg, D. S. 1985: Eastern Europe. World's landscapes. London, New York.Ruy, J. H. 2000: Reading the Korean cultural landscape. Seoul.Savnik, R. (urednik) 1968: Zahodni del Slovenije. Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga. Ljubljana.Savnik, R. (urednik) 1971: Jedro osrednje Slovenije in njen jugozahodni del. Krajevni leksikon

Slovenije, 2. knjiga. Ljubljana.Savnik, R. (urednik) 1976: Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Krajevni leksikon Slovenije, 3. knjiga.

Ljubljana.Savnik, R. (urednik) 1980: Podravje in Pomurje. Krajevni leksikon Slovenije, 4. knjiga. Ljubljana.Simoniti, V. 1996: Pustota. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana.Simoniti, V. 1999a: Tabor. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana.Simoniti, V. 1999b: Tur{ki vpadi. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana.Sitar, S. 1999: Tovorni{tvo. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana.Slovar slovenskega knji`nega jezika, Ljubljana, 1994.Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001.Small, J., Witherick, M. 1995: A modern dictionary of geography. London.Stepan~i~ D. 1984: Tla Slovenije. Atlas Slovenije, tipkopis na In{titutu za geografijo. Ljubljana.Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi, raba tal in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana.

217



Terkenli, T. S. 2001: Towards a theory of the landscape: the Aegean landscape as a cultural image.Landscape and Urban Planning 57, 3–4. Amsterdam, Oxford, New York, Tokyo.

Tuan, Y. F. 1970: China. World's landscapes. London.Turk, I. 1999: Starej{a in srednja kamena doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Uhlig, H. 1956: Die Kulturlandschaft – Methoden der Forschung in das Beispiel Nordostengland. Kölner

Geographischen Arbeiten. Köln.Urbanc, M. 1996: Kmetijsko obremenjevanje okolja na Gorenjskih Dobravah v energetski lu~i: na primeru

naselij Gori~e, Letence in Srednja vas. Diplomska naloga, Oddelek za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Urbanc, M. 2002: Poskus tipografije pode`elskih kulturnih pokrajin v Sloveniji. Magistrsko delo, Odde-lek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana.

Valvasor, J. W. 1994: Slava vojvodine Kranjske: izbrana poglavja. Ljubljana.Veliki splo{ni leksikon 1 do 4. Ljubljana, 1997.Veliki splo{ni leksikon 5 do 8. Ljubljana, 1998.Velu{~ek, A. 1999: Mlaj{a kamena in bakrena doba. Zakladi tiso~letij. Ljubljana.Vojvoda, M. 1965: Razvoj kulturne pokrajine v Bohinju. Ljubljana.Vri{er, I. 1996: Regija. Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana.Vri{er, I. 1998: Uvod v geografijo. Ljubljana.Westerman Lexikon der Geographie. Braunschweig 1973, 1975.Whittow, J. B. 1986: The Penguin Dictionary of Physical Geography. London.Zadnikar, M. 1991: Slovenska znamenja. Ljubljana.Zgonik, M., 1977: Dravska dolina: novej{i razvoj kulturne pokrajine. Maribor.Zupan~i~, B. 1998: Padavine. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana.Zupan~i~, M. 1996: Rastlinstvo: gozdne zdru`be. Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana.

218

9 SEZNAM SLIK

Slika 1: ^lovekov vpliv je segel tudi v visokogorje, zato lahko le {e s pridr`komgovorimo na naravni pokrajini. 14

Slika 2: Zgradba kulturne pokrajine. 22Slika 3: Carl Ortwin Sauer, profesor geografije na Kalifornijski univerzi Berkeley,

je v knjigi Morfologija pokrajine postavil temelje kulturne geografije in uvedelizraz kulturna pokrajina (University of California, Berkeley). 23

Slika 4: Na polo`nej{em povr{ju ob vodnih izvirih je ~lovek uredil planinske pa{nike,dvignil gozdno mejo in s tem oblikoval antropogeno gozdno mejo. 30

Slika 5: Re~ne doline so hrbtenica prometnega omre`ja v Sloveniji.Obenem z gospodarskimi in prebivalstvenimi tokovi so po njihprihajale nove ideje, ki so vna{ale spremembe v kulturno pokrajino. 31

Slika 6: Dele` povr{ine Slovenije po naklonskih razredih (Perko 1999). 32Slika 7: Dele` naselij po naklonskih razredih (Perko 1992). 32Slika 8: Prodne ravnine so zaradi mnogih porabnikov prostora najbolj obremenjene

pokrajine v Sloveniji. 34Slika 9: Voda je temeljni vir ìvljenja. Re~no omre`je, talna voda in izviri pitne

vode so dali temeljni pe~at poselitveni sliki Slovenije, koli~ina in razporeditevpadavin pa sta usmerjali kmetijsko pridelavo, vplivali na dinamiko delter soustvarjali arhitekturno podobo deèle. 35

Slika 10: S kozolcem je kmet re{il vpra{anje su{enja sena in ìta v snopih, kar jev dobro namo~eni Sloveniji mo~no olaj{alo pridobivanje krme za zimo. Zaradipoàrno-varnostnih razlogov so ga v dobi razsvetljenstva prestavili iz naselja na polje. 35

Slika 11: Na Krasu se je razvila posebna prst terra rosa, na kateri rase trta refo{k,ki daje znamenito vino teran. 38

Slika 12: Hmelj, ki so ga omenjali è srednjeve{ki urbarji, se je mo~no raz{irilv drugi polovici 19. stoletja obenem z razvojem pivovarske industrijein spremenil podobo Savinjske doline. 39

Slika 13: Temperaturni obrat in z njim povezana megla sta pogosta pojava v dnu dolinin ravnin v mirnih in jasnih no~eh. Pobo~ja nad njim pa se è kopajo v soncu. 40

Slika 14: Veter oziroma boj proti njemu sta usmerjala ~lovekovo ìvljenje in delo na Krasu inv Vipavski dolini. Mo~ burje se kaè tudi v preoblikovanosti drevja. 41

Slika 15: V dobro namo~eni Sloveniji so se razvili raznoliki na~ini su{enja sena in ìta. 42Slika 16: Naselja so se izognila obmo~jem rednih poplav, ki so na kra{kih poljih

dokaj predvidljive, mirne in dolgotrajne. 42Slika 17: Oblikovanje kulturne pokrajine (medmre`je 4). 44Slika 18: Poljska delitev je povezana z obdelovalnimi tehnikami. Uporaba èleznega pluga,

ki se je v Evropi razmahnila od 11. stoletja dalje, je tedanje {iroke grudaste njivepreoblikovala v ozke in dolge, saj so se tako izognili prepogostemu obra~anjute`kega pluga. 45

Slika 19: Kme~ko prebivalstvo hribovitih in odro~nih predelov je ve~inoma ostarelo.S kmetijstvom se ukvarja zaradi tradicionalne navezanosti na zemljo in tako {evzdrùje kulturno pokrajino. Mladi ljudje – tudi ~e so ostali na podeèlju – tenavezanosti ne ~utijo ve~. Poleg tega jim izobrazba omogo~a druga~no zaposlitev,ki pa zaradi evropskega delovnega ~asa in modernej{ega na~ina ìvljenja ne dopu{~apopoldanskega obdelovanja zemlje. 48

Slika 20: Znamenja ob poti in cerkve na vrhovih gri~ev so sestavni del podeèlskekulturne pokrajine v Sloveniji. 51

219



Slika 21: Naselitvene zahteve ~loveka so se spreminjale v skladu z njegovim na~inomìvljenja in s stopnjo tehnolo{kega razvoja. Dokler je bil {e lovec in nabiralec, so bilinajprivla~nej{i svetli bukovi gozdovi z bogato podrastjo, ki so prehranjevali velike ìvali. 55

Slika 22: Rimljani so prinesli vinsko trto v slovenske deèle in tako korenito spremenilisredozemske in panonske gorice. V ~asu cesarja Probusa se je raz{irila povsod,kjer so bili zanjo ugodne mo`nosti. Latinski izraz vinum je pri{el v vse romanske,slovanske in germanske jezike. Preseljevanje narodov je novo dejavnost sicer prizadelo,ni je pa uni~ilo. 56

Slika 23: Z rimskimi vojaki, trgovci in uradniki, ki so se iz vzhodnih provinc vra~ali domov,je v na{e kraje pri{lo skrivnostno ~a{~enje boga Mitre. Eden redkih mitrejev jev dobro skritem opu{~enem kamnolomu pri Roàncu v Beli krajini. 57

Slika 24: Za obrambo pred Turki so ljudje utrdili cerkve na ugodnih strate{kih legah.V kasnej{ih stoletjih so nekatera obzidja propadla, nekatera pa so se lepo ohranilavse do dana{njih dni. 66

Slika 25: V 15. in 16. stoletju se je zaradi tur{kih vpadov spremenila prebivalstvena podobaBele krajine. Hrva{ki in srbski priseljenci so vse do danes ohranili svoje jezikovne,verske in etnolo{ke posebnosti. 67

Slika 26 in slika 27: Kulturno pokrajino lahko razumemo kot kultivirano pokrajino,ki jo je iz naravne ustvarila in negovala ~love{ka dru`ba, in pokrajino s kulturo,ki je zaradi svoje oblikovanosti in negovanosti kulturna dobrina in zgodovinskadedi{~ina preteklih generacij. 72

Slika 28: Vzdrèvanje pestre in drobno raz~lenjene kulturne pokrajine je zagotoviloekolo{kega ravnovesja, vendar je te`ko zdru`ljivo s tr`no naravnanim kmetijstvom. 73

Slika 29: Moderna kmetijska pokrajina ima velik gospodarski pomen, vendar zanemarjaekolo{ki in kulturno-~ustven vidik. 74

Slika 30: [irjenje gozda je najve~ja gro`nja kulturni pokrajini, obenem pa to pomenivra~anje k naravni pokrajini, ki zagotavlja ekolo{ko ravnovesje. V na{ih podnebnihrazmerah se gozd hitro {iri, tako da ponekod è skoraj popolnoma prera{~a tudivrhove, na katerih stojijo cerkve. 76

Slika 31: Stara in opu{~ena kme~ka hi{a v Savinjskih Alpah ne ustreza zahtevam, potrebamin predstavam sodobnega ~loveka. Za ohranitev stavbnih posebnosti slovenskih pokrajinbi bilo nujno vklju~evanje regionalnih arhitekturnih prvin v moderne objekte. 77

Slika 32: Interpretacija nekaterih DOF-ov je bila zaradi nejasnih mej med rastri, ki kaèjodolo~eno rabo tal, zahtevna in zamudna ter povezana z obse`nim terenskim delom. 103

Slika 33: Izbrani tipi kulturnih pokrajin v Sloveniji. 104–105Slika 34: Digitalni aeroposnetek Krnice (DOF 5 F2633). 107Slika 35: Krni{ke samotne kmetije so nastale na pobo~nih uravnavah. 108Slika 36: Na najve~ji uravnavi, ki je v drobnem mo~no razgibana, je nastala kmetija Moli~nik.

Po drugi svetovni vojni se je zaradi gro`nje z zaplembo premoènja razdelila na tri dele. 108Slika 37: Kme~ki dom ene najvi{je leè~ih kmetij v Krnici na vzno`ju Velikega Rogatca

je zapu{~en è dolga leta in kmalu ga bo drevje povsem preraslo. Zemlji{~eje obdelano, saj se njeni lastniki {e ukvarjajo s kmetijstvom, vendar ìvijona drugi kmetiji ni`je v dolini. 109

Slika 38: Nadmorske vi{ine povr{ja v Krnici. 110Slika 39: Nakloni povr{ja v Krnici. 111Slika 40: Ekspozicije povr{ja v Krnici. 112Slika 41: Raba tal v Krnici. 114Slika 42: Precej{nje strmine oteùjejo kmetovanje v Krnici in okolici. Kljub temu pa imajo

v bliìni doma manj{e njive, kjer poleg zelenjave pridelajo {e nekaj koruze. 115

220

Slika 43: Gibanje {tevila prebivalcev Krnice med letoma 1869 in 2000. 115Slika 44: Starostna sestava prebivalstva Krnice. 116Slika 45: Tloris dela naselja Krnica. 117Slika 46: Na najvi{ji to~ki obdelovalnih zemlji{~ v Krnici stoji kapela. 118Slika 47: Digitalni aeroposnetek Velike vasi (DOF 5 F2421, F2422). 119Slika 48: Nadmorske vi{ine povr{ja v Veliki vasi. 120Slika 49: Nakloni povr{ja v Veliki vasi. 121Slika 50: Ekspozicije povr{ja v Veliki vasi. 122Slika 51: Velika vas leì na ju`nem pobo~ju Ciclja in Svetega Miklavà. 122Slika 52: Z juga je naselje skrito za gostim sadnim drevjem. 123Slika 53: Razgibano in nagnjeno povr{je nudi le skromne mo`nosti za kmetijsko rabo tal. 124Slika 54: Raba tal v Veliki vasi. 124Slika 55: Gibanje {tevila prebivalcev Velike vasi med letoma 1869 in 2000. 125Slika 56: Starostna sestava prebivalstva Velike vasi. 125Slika 57: Tloris Velike vasi. 126Slika 58: Starej{e hi{e se pona{ajo z lepimi detajli. 126Slika 59: Ve~ina kozolcev v Veliki vasi {e sluì svojemu namenu. 127Slika 60: Digitalni aeroposnetek Voklega (DOF 5 E2531). 129Slika 61: Sklenjene njivske povr{ine na Kranjskem polju prekinjajo pasovi gozda,

ki so se ohranili ve~inoma na manj rodovitnih prsteh na konglomeratu. 130Slika 62: Kljub zmanj{anju povr{in s krompirjem Kranjsko polje ohranja sloves tako

imenovane krompirjeve deèle. 131Slika 63: Raba tal v Voklem. 132Slika 64: Velike kmetije se iz va{kega jedra {irijo navzven na polje in dobivajo videz

modernih industrijskih obratov. 133Slika 65: Gibanje {tevila prebivalcev Voklega med letoma 1869 in 2000. 133Slika 66: Starostna sestava prebivalstva Voklega. 134Slika 67: Tloris naselja in poljska delitev v Voklem. 135Slika 68: Tehnolo{ki razvoj v kmetijstvu je mo~no zmanj{al uporabno vrednost kozolcev,

ki postajajo le {e etnografski relikt preteklega kmetijstva. 136Slika 69: V zadnjih letih so za~eli gojiti zelenjavo v velikih koli~inah. 136Slika 70: Digitalni aeroposnetek Sel pri Hinjah (DOF 5 F2247). 137Slika 71: Sela leìjo na polo`nem pobo~ju Vrhunskega kuclja, ki se dviga nad mo~no

zakraselo okolico. 139Slika 72: Nadmorske vi{ine povr{ja na Selih pri Hinjah. 140Slika 73: Nakloni povr{ja na Selih pri Hinjah. 141Slika 74: Ekspozicije povr{ja na Selih pri Hinjah. 142Slika 75: Povr{je v okolici Sel je mo~no kamnito, kar poleg strmin dodatno onemogo~a

strojno obdelavo. 143Slika 76: Kapnice kaèjo na na~in oskrbe z vodo v preteklosti. 143Slika 77: Raba tal na Selih pri Hinjah. 144Slika 78: Gibanje {tevila prebivalcev na Selih pri Hinjah med letoma 1869 in 2000. 145Slika 79: Starostna sestava prebivalstva Sel pri Hinjah. 145Slika 80: Postopki v kmetijstvu, s katerim se ukvarjajo samo starej{i, se v zadnjih

desetletjih niso dosti spremenili. 146Slika 81: Kozolci {e sluìjo svojemu prvotnemu namenu. 146Slika 82: Tloris naselja Sela pri Hinjah. 147Slika 83: Digitalni aeroposnetek Podzemlja (DOF 5 G2020). 149Slika 84: Podzemelj leì na stiku Kolpske doline in gri~a Ku~ar s prazgodovinskim nahajali{~em. 150

221



Slika 85: Nadmorske vi{ine povr{ja v Podzemlju. 151Slika 86: Nakloni povr{ja v Podzemlju. 152Slika 87: Ekspozicije povr{ja v Podzemlju. 153Slika 88: Na pobo~jih Ku~arja so majhni vinogradi, ki so v lasti okoli{kih kmetov

ne samo iz Podzemlja, pa~ pa tudi Gribelj in Krasinca. 155Slika 89: Ju`no in zahodno od Ku~arja je valovito, plodno in intenzivno obdelano polje,

ki se rahlo spu{~a proti Kolpski dolini. 155Slika 90: Raba tal v Podzemlju. 156Slika 91: Gibanje {tevila prebivalcev Podzemlja med letoma 1869 in 2000. 157Slika 92: Starostna sestava prebivalstva Podzemlja. 157Slika 93: Cesta in è dolgo opu{~eni kme~ki dom te~eta vzporedno s plastnicami Ku~arja. 158Slika 94: [torklja je dokaz panonskih podnebnih vplivov v Beli krajini. 158Slika 95: Tloris naselja in poljska delitev v Podzemlju. 160Slika 96: Digitalni aeroposnetek Vinskega Vrha (DOF K2742). 162Slika 97: Nadmorske vi{ine povr{ja na Vinskem Vrhu. 163Slika 98: Nakloni povr{ja na Vinskem Vrhu. 164Slika 99: Ekspozicije povr{ja na Vinskem Vrhu. 165Slika 100: Vinski Vrh leì na vr{nem delu slemen Veliki in Mali Vinski Vrh, posamezni

domovi pa so nastali tudi v pobo~ju ali na robu dolin. 166Slika 101: Raba tal kaè izrazito navezanost na potek slemen oziroma vmesnih dolin.

V najni`jih delih so gozdovi in travniki, na odcednih delih njive, na zgornjem delupobo~ja vinogradi in na vr{nem razloène hi{e, ki jih obdaja veliko sadno drevje. 166

Slika 102: Raba tal na Vinskem Vrhu. 168Slika 103: Gibanje {tevila prebivalcev Vinskega Vrha med letoma 1869 in 2000. 169Slika 104: Starostna sestava prebivalstva Vinskega Vrha. 169Slika 105: Poleg nekdanjih vini~arskih hi{ nastajajo po~itni{ke hi{e. 170Slika 106: Propadajo~e vini~arske hi{e so ostanek preteklih dru`benih razmer

v Slovenskih goricah. 170Slika 107: Delitev denacionaliziranega vinograda. 171Slika 108: Tloris naselja in poljska delitev na Vinskem Vrhu. 172Slika 109: Digitalni aeroposnetek Predanovcev (DOF 5 J2880). 174Slika 110: Predanovci leìjo sredi odprtega ravnega polja, ki ga v vla`nih

delih prekinjajo pasovi gozda. 175Slika 111: Med posameznimi poljskimi skupinami te~ejo {iroki jarki za odvodnjavanje. 176Slika 112: Raba tal v Predanovcih. 177Slika 113: Gibanje {tevila prebivalcev v Predanovcih med letoma 1869 in 2000. 178Slika 114: Starostna sestava prebivalstva v Predanovcih. 178Slika 115: Hi{e so z dalj{o stranjo postavljene ob cesti in se s ~elno stranjo odpirajo na polje. 179Slika 116: Posamezne poljske skupine povezujejo manj{i zidani mostovi. 179Slika 117: Tloris naselja in poljska delitev v Predanovcih. 180Slika 118: Digitalni aeroposnetek Slapa pri Vipavi (DOF 5 C2224). 182Slika 119: Slap leì na prehodu iz Vipavske doline v Vipavska brda. 184Slika 120: Nadmorske vi{ine povr{ja na Slapu pri Vipavi. 185Slika 121: Nakloni povr{ja na Slapu pri Vipavi. 186Slika 122: Ekspozicije povr{ja na Slapu pri Vipavi. 187Slika 123: Raba tal na Slapu pri Vipavi. 188Slika 124: Sadjarstvo na Slapu pri Vipavi pridobiva ve~ji pomen, kar kaèjo tudi

moderni sadovnjaki z namakalnim sistemom. 189Slika 125: Gibanje {tevila prebivalcev Slapa med letoma 1869 in 2000. 190

222

Slika 126: Starostna sestava prebivalstva Slapa. 190Slika 127: V okolici Slapa so v vinograde namesto zidanic postavili le preproste lesene kolibe. 191Slika 128: Smer latnikov se popolnoma prilagaja povr{ju. 191Slika 129: Kamnit zid varuje dom pred burjo. 192Slika 130: Tloris naselja in poljska delitev na Slapu. 193Slika 131: Na meji med vinogradi oziroma na jeàh teras rasejo ~e{njeva,

smokvina in orehova drevesa. 194Slika 132: Digitalni aeroposnetek Skopega (DOF 5 B2250). 195Slika 133: Nadmorske vi{ine povr{ja na Skopem. 197Slika 134: Nakloni povr{ja na Skopem. 198Slika 135: Ekspozicije povr{ja na Skopem. 199Slika 136: Skopo leì na zakraselem ravniku. 200Slika 137: Od zgraditve vodovoda kal ne sluì ve~ svojemu namenu. 200Slika 138: Suhi zidovi {~itijo plodno zemljo pred vetrom. 201Slika 139: Obenem z opu{~anjem ìvinoreje in posledi~nim zara{~anjem so suhi zidovi,

ki odraàjo napore preteklih generacij, marsikje prepu{~eni propadu. 201Slika 140. Raba tal na Skopem. 202Slika 141: Nara{~anje {tevila prebivalcev v Skopem med letoma 1869 in 2000. 203Slika 142: Starostna sestava prebivalstva v Skopem leta 2000. 203Slika 143: Temeljna zna~ilnost kra{ke hi{e je poleg gradbenega materiala velik vhod porton. 204Slika 144: Tloris naselja Skopo 205Slika 145: Procesi v kulturni pokrajini. 209

223



10 SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Primer kontingen~ne preglednice. 27Preglednica 2: Kontingen~na preglednica za ra~unanje povezanosti med nadmorskimi

vi{inami in rabo tal na primeru Krnice. 27Preglednica 3: Vrednosti zemlji{kih kategorij, izra`enih v ornih ekvivalentih

(Radinja 1990; Slesser 1975). 28Preglednica 4: Spremembe v kulturni pokrajini. 75Preglednica 5: Kulturne pokrajine v Rusiji (Parker 1983). 80Preglednica 6: Kulturne pokrajine v Jugoslaviji (Lichtenberger in Bobek 1956). 81Preglednica 7: Tipi kulturnih krajin v Prekmurju (Maru{i~ in ostali 1998b). 82Preglednica 8: Tipi kulturnih krajin v Osrednjeslovenski ravnini (Maru{i~ in ostali 1998a). 82Preglednica 9: Prvi kriterij tipizacije – naravnogeografske makroregije. 83Preglednica 10: Drugi kriterij tipizacije – pokrajinski tipi. 83Preglednica 11: Tretji kriterij tipizacije – reliefne enote. 83Preglednica 12: ^etrti kriterij tipizacije – raba tal. 84Preglednica 13: Peti kriterij tipizacije – poljska delitev. 84Preglednica 14: [esti kriterij tipizacije – tip naselja. 85Preglednica 15: Sedmi kriterij tipizacije – prebivalstveni tip naselja. 85Preglednica 16: Osmi kriterij tipizacije – tip hi{e. 85Preglednica 17: Kulturne pokrajine alpskih gorovij. 86Preglednica 18: Kulturne pokrajine alpskih hribovij. 87–88Preglednica 19: Kulturne pokrajine alpskih ravnin. 89Preglednica 20: Kulturne pokrajine dinarskih planot. 90–92Preglednica 21: Kulturne pokrajine dinarskih podolij in ravnikov. 93–94Preglednica 22: Kulturne pokrajine panonskih gri~evij. 95–96Preglednica 23: Kulturne pokrajine panonskih ravnin. 96Preglednica 24: Kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij. 97Preglednica 25: Kulturne pokrajine sredozemskih planot. 98Preglednica 26: Skupine tipov kulturnih pokrajin v Sloveniji in njihove prvine. 100–101Preglednica 27: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Krnici. 116Preglednica 28: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Veliki vasi. 123Preglednica 29: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Selih pri Hinjah. 148Preglednica 30: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Podzemlju. 159Preglednica 31: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Vinskem Vrhu. 173Preglednica 32: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami na Slapu pri Vipavi. 192Preglednica 33: Povezanost rabe tal z nekaterimi naravnimi prvinami v Skopem. 204Preglednica 34: Pomen naravnih prvin za razvoj kulturne pokrajine po reliefnih enotah. 213Preglednica 35: Primerjava Voklega in Predanovcev. 214Preglednica 36: Primerjava Vinskega Vrha in Slapa pri Vipavi. 214

224

Geografija Slovenije 5 Zalist Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP

Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZUNaslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, SlovenijaFaks: +386 (0)1 425 77 93Telefon: +386 (0)1 470 63 50E-po{ta: [email protected]`je: http://www.zrc-sazu.si/giam

In{titut je leta 1948 ustanovila Slovenska akademija znanosti inumetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku.Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Sloven-ske akademije znanosti in umetnosti. Ima oddelke za geoekologijo,regionalno geografijo, naravne nesre~e, geografski informacijski sistemin tematsko kartografijo, knji`nico, geografske zbirke in kartografskozbirko ter sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen VladeRepublike Slovenije. Izdaja znanstveno revijo Geografski zbornik inznanstveno zbirko Geografija Slovenije. Ukvarja se predvsemz geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin terpripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Leta 1998 je zaznanstveno delo prejel Zlato plaketo Zveze geografskih dru{tevSlovenije.

Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije

Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZUJerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa SlovenijeDrago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefaUro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki SlatiniMimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji

Geografija Slovenije 5 – ovitek Black Cyan Magenta Yellow SYNCOMP

KULTURNEPOKRAJINE

V SLOVENIJIMIMI URBANC

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5GEOGRAFIJA SLOVENIJE 5

4468536169879

ISBN 961-6358-64-2

KULT

URN

E PO

KRA

JIN

E V

SLO

VEN

IJI

MIM

I UR

BA

NC

5

kulturne pokrajine v sloveniji

Documents