�u�i�ejn� sezona 2015/16

Foto

: © Ja

nez

Kota

r

3

Spoštovani ljubitelji glasbe,

prepričan sem, da Slovenci močno potrebujemo glasbo. Glasba nas je skozi zgodovino vedno bodrila in povezovala ter spremljala ob hudih preizkušnjah, pa tudi v trenutkih zanosa ob takih in drugačnih zmagah. Z glasbo namreč ne krepimo le umetnosti, temveč tudi narodno zavest in kulturo vrednot. Kultura nam omogoča, da razmišljamo širše, bolj odprto, umetnost nas

posnetki in koncerti ob tej priložnosti dosegljivi in predvajani po vsej Evropi in tudi širše prek njenih meja. Zato je na mestu prispodoba, da bo glasba našega simfoničnega orkestra letos obšla ves glasbeni svet. Ob tem pa se je treba spomniti še enega pomembnega letošnjega jubileja naših glasbenih orkestrov – to je 70-letnice Big banda RTV Slovenija.

Dovolite mi, da ob tem pomembnem jubileju, ki ga letos slavi Simfonični orkester RTV Slovenija, čestitam vsem nekdanjim in sedanjim članom in dirigentom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter vsem sodelavcem Glasbene produkcije RTV Slovenija. Hkrati je ta častitljivi jubilej tudi odlična priložnost, da se spomnimo vseh dosedanjih šefov dirigentov od Uroša Prevorška in Sama Hubada, Stanislava Macure in Antona Nanuta do Liorja Shambadala, Davida de Villiersa in zdaj še En Shaa. Zagotovo brez vrhunskega in nadvse predanega skupinskega dela vseh simfonikov danes ne bi praznovali 60-letnice ustvarjanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

mag. Marko Filli generalni direktor

povezuje in druži. Glasba krepi strpnost, ustvarjalnost, empatijo, spoštljivost do drugih in drugačnih, spodbuja inovativnost, neguje večkulturnost, krepi pozitivne vrednote, a tudi izziva uveljavljene, morda že zastarele mentalne in družbene vzorce. Glasba dela iz nas boljše ljudi, iz naroda bolj povezan in trdnejši narod. Zato tudi tako zelo potrebujemo in cenimo naše simfonike. Dejavnost Simfoničnega orkestra – gre predvsem za arhivska snemanja in koncerte – je izjemno pomembna ne le za RTV Slovenija in vse njene radijske oziroma televizijske programe, temveč tudi dosti širše, saj zanamcem ohranja kulturno dediščino v najžlahtnejši obliki. Simfoniki izvajajo obsežen in raznovrsten repertoar s poudarkom na ustvarjalnosti domačih skladateljev, pa tudi posneli so že skoraj ves slovenski simfonični repertoar in za najboljše poustvaritve domačih skladb dobili številna visoka priznanja.

Simfonični orkester RTV Slovenija je na pragu izjemnega jubileja – 60. abonmajske sezone. A šestdesetletnica delovanja za radijske orkestre po Evropi ni le pomemben jubilej, temveč tudi osrednji kulturni, umetniški in medijski dogodek, saj so njihovi

Foto

: arh

iv R

TV

4

Foto

: © M

atej

Kol

akov

ić

Foto

: © Ž

iga

Culib

erg

5

zavarovalno-finančnem trgu vzpostavljajo nove dimenzije varnosti.

Po skoraj desetletnem sodelovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija lahko s ponosom zapišem, da smo ne le podporniki, temveč resnični prijatelji našega vrhunskega orkestra. Želimo mu bogato in uspešno sezono!

Gabrijel Škofpredsednik uprave

Adriatica Slovenice d.d.

Prijatelji in podporniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija,

umetniški dosežki in zdaj že več kot polstoletno koncertno delovanje simfonikov nas vedno znova presenečajo. Raznovrsten program nas seznanja s klasično produkcijo, najboljšimi virtuozi sodobne glasbe ter ustvarjalnostjo slovenskih skladateljev. Izjemno cenimo, da ustvarjanje orkestra pušča tudi trajno sled kakovostne slovenske glasbe doma in na tujem ter hkrati bogati in razširja domači kulturni prostor z manj pogostimi glasbenimi smermi.  V zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Skladih želimo s skoraj desetletno podporo vrhunskemu glasbenemu ansamblu deliti to kulturno bogastvo in ga podarjati okolju in strankam, ki nam zaupajo. Tako kot v orkestru ustvarjajo vrhunske zvočne slike in sodobne glasbene kreacije, si tudi mi nenehno prizadevamo za odlično ponudbo in asistenčne storitve, ki na slovenskem Fo

to: ©

Mat

ic B

ajže

lj (V

iva)

6

Spoštovani prijatelji orkestra,

z veseljem in ponosom predstavljava programsko knjižico jubilejne 60. sezone nepretrganega delovanja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Prvič hkrati objavljamo oba koncertna cikla, Kromatiko in Mozartine.

Z orkestrom deliva navdušenje nad umetniško rastjo, uspehi, odmevnimi gostovanji in nagradami. Pri zadnjih gre izpostaviti potrditev dobrih programskih odločitev, ko so delegati radijskih postaj na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum prvič v dvainšestdesetih letih kot najboljše izpostavili slovensko delo – simfonični prvenec mladega skladatelja Mateja Bonina, ki smo mu zaupali krstno izvedbo ravno v lanski Kromatiki. Posnetek našega orkestra bodo skupaj z vašim aplavzom tako predvajali po vsem svetu.Fo

to: ©

Jane

z Ko

tar

7

Nadalje smo veseli tudi potrditev naših poslovnih prizadevanj – ponuditi največ dodane vrednosti za vsak vložen evro javnih sredstev. Ponosni smo, da je Bruselj že četrtič prepoznal in nagradil naše zamisli v okviru projekta Evropske mreže orkestrov ONE in odobril zajetno sofinanciranje programa iz evropskih kulturnih sredstev v obdobju 2015–2020.

Verjameva v pomembno vlogo glasbe in poslanstva naših Simfonikov, orkestra z morda najširšim diapazonom glasbenega izražanja. Zadovoljstvo želiva deliti tudi z vami, cenjeni abonenti, zato enega najbolj priljubljenih in pričakovanih koncertov vsake sezone, tradicionalni Božični koncert, vključujeva v cikel Kromatika, ki ga tudi v 60. sezoni sestavlja nezmanjšano število raznovrstnih in pestrih koncertov.

Še na mnoga leta, orkester!

Maja Kojcumetniški vodja simfoničnega orkestra

Patrik Greblo vodja OE Glasbena produkcija Fo

to: ©

Mat

ej K

olak

ović

8

9

glasbe. Posnel je skoraj celoten slovenski simfonični repertoar in je za najboljše poustvaritve domačih skladb prejel številna visoka priznanja. Domača in mednarodna diskografija orkestra sta izjemno obsežni. Posnetke Simfoničnega orkestra RTV Slovenija lahko najdemo na več kot 400 zgoščenkah.

Korenine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija so neposredno povezane z nastankom radijske in pozneje televizijske hiše, združenih v Zavod RTV Slovenija. Radijski medij je od ustanovitve leta 1928 naprej zaposloval stalne zasedbe glasbenikov, ki so ustvarjali glasbeni program. Njihovo število je postopno rastlo in leta 1946 je Orkester Radia Ljubljana štel 65 članov. Delovati je prenehal leta 1947, ko je bila ustanovljena Slovenska filharmonija, člani orkestra pa so zamenjali delodajalca in prešli k Filharmoniji. Zaradi programskih potreb po svoji lastni glasbeni produkciji si je Radio prizadeval orkester znova ustanoviti. Prvi šef dirigent na novo postavljenega orkestra je bil Uroš Prevoršek (v letih od 1955 do 1966), za njim pa so na tem položaju delovali:

Ustanovljen leta 1955, je v šestdesetih letih ustvarjanja zapustil pomembno sled v slovenskem glasbenem življenju. Glede na obseg in raznovrstnost izvedenih glasbenih del mu pripada prvo mesto med vsemi slovenskimi glasbenimi ansambli.

Od ustanovitve naprej so njegova temeljna dejavnost studijska in koncertna snemanja za nacionalni glasbeni arhiv, ki je na voljo radijskim in televizijskim programom. Orkester izvaja zanimiv in pester koncertni program, s katerim privablja raznovrstno občinstvo. Njegov repertoar sestavljajo skladbe svetovne glasbene zakladnice vseh umetnostnih obdobij, antologije in krstne izvedbe slovenskih glasbenih ustvarjalcev, v tretjem tisočletju pa je širok krog poslušalcev pridobil še s koncerti orkestrirane popularne glasbe, ki jo po večini izvaja skupaj z najopaznejšimi ustvarjalci in poustvarjalci domače zabavne

SIMFONIčNI ORKESTER RTV SLOVENIjA

Foto

: © M

atej

Kol

akov

ić

10

Samo Hubad (1966–1980), Stanislav Macura (1980–1981), Anton Nanut (1981–1998), Lior Shambadal (2000–2003) in David de Villiers (2003–2006). Sedanji šef dirigent orkestra je odlični kitajski dirigent En Shao, ki je to mesto prevzel septembra leta 2006. V zadnjem desetletju je orkester največ pozornosti strokovne javnosti zbudil z odmevnimi projekti, pri katerih so poleg njega sodelovali priznani dirigenti in solisti, med njimi Christian Mandeal, Rossen Milanov, Marko Letonja,

joe Hisaishi, Angela Gheorghiu, Roberto Alagna, Marcello Alvarez, Miša Majski, Stefan Milenković, Emanuelle Bertrand, Aldo Ciccolini, Radu Lupu, Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Ivo Pogorelić, Evelyn Glennie, Mikhail Rudy, The King‘s Singers, Konstantin Bogino, Mario Brunello, josé Carreras, Radek Baborak, Sarah Chang, Dejan Lazić, Ning Feng, Claude Delangle, Sergej Nakarjakov, Daniel Raiskin, Vadim Gluzman in drugi.

Simfonični orkester RTV Slovenija redno gostuje v evropskih prestolnicah glasbene kulture, v zadnjih sezonah večkrat z velikim uspehom v sloviti amsterdamski dvorani Concertgebouw, v dunajskem Musikvereinu in Konzerthausu, v dvorani Kölnske filharmonije, na turnejah in posameznih priložnostnih koncertih v državah Evropske unije. Simfonični orkester RTV Slovenija je član mednarodne mreže orkestrov ONE® – Orchestra Network for Europe.

Foto

: © Ja

nez

Kota

r

11

En Shao se je rodil v Tianjinu na Kitajskem. Pri štirih letih je igral klavir in violino, pri osemnajstih pa je že deloval kot skladatelj, pianist in tolkalec v mestnem orkestru. Po diplomi na osrednjem glasbenem konservatoriju v Pekingu je bil pet let drugi dirigent Simfoničnega orkestra kitajske radiotelevizije in stalni gostujoči dirigent Osrednjega kitajskega filharmoničnega orkestra in Kitajskega nacionalnega mladinskega orkestra.

Leta 1988 se je preselil v Anglijo in na Kraljevem severnem glasbenem kolidžu prejel ugledno štipendijo sklada Rhodes, istega leta je postal še štipendist sklada Edwarda van Beinuma. Leto pozneje

je zmagal na Šestem mednarodnem tekmovanju dirigentov na Madžarskem in tako imel priložnost dirigirati na več koncertih orkestra Madžarskega radia in Državnega simfoničnega orkestra. januarja 1990 je postal izredni dirigent Filharmoničnega orkestra BBC. Med letoma 1992 in 1995 je bil glavni dirigent in umetniški svetovalec Simfoničnega orkestra v Ulstru na Irskem; prav s tem orkestrom je dirigiral tudi svoj prvi koncert v okviru cikla BBC Proms. Prav tako je bil glavni gostujoči dirigent orkestra Euskadi v Španiji. Na povabilo inštituta v Macau je maestro Shao postal glasbeni direktor in stalni dirigent tamkajšnjega simfoničnega orkestra; funkcijo je prevzel na začetku sezone

2003/04. Zdaj je šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in gostujoči dirigent Kitajskega nacionalnega simfoničnega orkestra.

V Veliki Britaniji je dirigiral Londonskemu simfoničnemu orkestru, Kraljevemu filharmoničnemu orkestru, Orkestru Hallé, Simfoničnemu orkestru iz Bournemoutha, Škotskemu simfoničnemu orkestru BBC ter Nacionalnemu valižanskemu orkestru BBC. Sodeloval je tudi z Beograjskim filharmoničnim orkestrom, orkestrom Musikkollegium iz Winterthurja, Filharmoničnim orkestrom iz Hongkonga, Simfoničnim orkestrom čajkovskega, orkestroma Slovenske in Zagrebške filharmonije ter Beloruskim nacionalnim simfoničnim orkestrom. En Shao je tudi redni gost ameriških in kanadskih orkestrov (Kolorado, Phoenix in Vancouver), koncertira pa tudi po južni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji.

En Shao se navdušuje nad kitajsko kuhinjo, sodobnim notranjim oblikovanjem, arhitekturo in jazzom. Ukvarja se tudi z okoljevarstvenimi vprašanji.

EN SHAOFoto

: © Jo

že S

uhad

olni

k

12

60. a�onma�s�a sezona20152016

Foto

: © M

atej

Kol

akov

ić

Cankarjev dom, Gallusova dvorana

Neposredni prenos:

13

��anetičetrtek, 10. september

2015 19.30

četrtek, 8. oktober 2015 19.30

�ehlivanian s Sim�oniki�n Shao in zvoki pi�e

četrtek, 19. november 2015 19.30

nedelja,20. december 2015 20.00

�ožičtorek,16. februar

2016 19.30

�rečanj��

četrtek, 10. marec 2016 19.30

�zziv tra�ic�ičetrtek, 14. april

2016 19.30

�isa Smirno���

četrtek, 19. maj 2016 19.30

En�ers in �aiskin

četrtek, 9. junij 2016 19.30

4Sax�ss

En Shao dirigentNils Mönkemeyer violaŽenski zbor sv. Nikolaja iz Litije

ramovš Sinfoniettawalton Koncert za violoholst Planeti

George Pehlivanian dirigentSevak Avanesyan violončelo

iradyan novo deloprokofjev Koncertanta simfonija za violončelo in orkesterfaurÉ Peleas in Melisandašostakovič Simfonija št. 9zenmin xu Simfonična pesnitev Nočni privez ob Javorovem mostuzugjang wu Koncert za pipo in orkester Junaški sestri stepe xia guan Simfonija št. 2 (Upanje)

En Shao dirigentHongyan Zhang pipa

kumar Tehtanje duš, oratorij (noviteta po naročilu)

Simon Krečič dirigentKomorni zbor Ave Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični

En Shao dirigentMatej Zupan flavta

haydn Simfonija št. 97 lebič Srečanja za flavto in orkesternielsen Simfonija št. 2 (Štirje temperamenti)

Giedrė Šlekytė dirigentkaBenjamin Ziervogel violina

schubert Rosamundasibelius Koncert za violinoskrjabin Simfonija št. 2

Fabrice Bollon dirigentLisa Smirnova klavir

rihm Sotto Voce mozart Koncert za klavir št. 17franck Simfonija v d-molu

Daniel Raiskin dirigentIsang Enders violončelo

vasks Simfonična elegija za orkester Salaschumann Koncert za violončeločajkovski Suita za orkester št. 3

En Shao dirigentKvartet saksofonov 4Saxess

britten Štiri medigre o morjuglass Koncert za kvartet saksofonovstravinski Petruška (1947)

14

En Shao dirigentNils Mönkemeyer violaŽenski zbor sv. Nikolaja iz LitijeHelena Fojkar Zupančič zborovodkinja

ramovš Sinfoniettawalton Koncert za violoholst Planeti

četrtek,

1. koncertni večer

10. september 2015 19.30

Foto

: © Ir

ène

Zand

el

V novo sezono Kromatike vstopamo v vedrem razpoloženju, z Ramovševo Sinfonietto (1951). Neoklasicistična skladba brezčasne svežine je najbrž kot na kožo pisana šefu dirigentu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. En Shao na tem mestu že dobro desetletje žanje sadove prijetne komunikacije z glasbeniki in občinstvom.

Planeti – najbolj znano delo Gustava Holsta – namigujejo na skladateljevo navdušenje nad astrologijo. Vsakega izmed stavkov (planetov) je zasnoval kot odslikavo vpliva posameznega planeta na človeško duševnost, zato jih lahko pojmujemo kot „študije“ značajev.

V liričnem, mestoma mističnem razpoloženju diha tudi Koncert za violo (1929) Williama Waltona, v katerem se bo kot solist predstavil Nils Mönkemeyer. Uveljavljeni koncertant posega tako po izvirnih rokopisih iz 18. stoletja kot tudi po sodobni literaturi, izvaja pa tudi svoje lastne priredbe tujih del. O njegovi kakovosti poleg nekaj prestižnih nagrad (Yurija Bashmeta – Moskva, Parkhouse Award – London) pričajo sodelovanja z berlinskim in stuttgartskim radijskim orkestrom, dresdensko Filharmonijo ter Ruskim narodnim orkestrom.

��aneti

15

16

George Pehlivanian dirigentSevak Avanesyan violončelo

iradyan novo deloprokofjev Koncertanta simfonija za violončelo in orkesterfaurÉ Peleas in Melisandašostakovič Simfonija št. 9

George Pehlivanian, ameriški dirigent libanonskega rodu, ki živi med Los Angelesom, Parizom in Ljubljano, je našim poslušalcem že dobro znan. Morda pa včasih pozabljamo, da z izvrstnimi interpretacijami nadaljuje tradicijo svojih nekdanjih mentorjev, med katerimi sta najbolj zveneči imeni Pierre Boulez in Lorin Maazel.

Na sporedu je nekaj znanih del, ki tvorijo “železni repertoar” številnih orkestrov. Predvsem to velja za Fauréjevo suito Peleas in Melisanda, ki očarljivo orkestracijo dolguje skladateljevemu učencu Charlesu Koechlinu.

Šostakovič je svojo Simfonijo št. 9 (1945) sprva hotel posvetiti praznovanju zmage Rusov nad nacizmom, pri tem bi orkestru pridružil še zbor in vokalne soliste, vendar

četrtek,

2. koncertni večer

8. oktober 2015 19.30

Foto

: ose

bni a

rhiv

se je med skladanjem odpovedal prvotni zasnovi.

Koncertantna simfonija za violončelo in orkester še enega ruskega velikana, Sergeja Prokofjeva, je pravzaprav revizija Koncerta za violončelo iz leta 1933, prvič pa so jo izvedli leta 1952. Delo je pod taktirko Sviatoslava Richterja krstil Mstislav Rostropovič. Tokrat bomo v vlogi solista spoznali Sevaka Avanesyana, mladega armenskega violončelista (1989), ki je marca lani prevzel mesto koncertnega mojstra bruseljske Filharmonije. Igral bo na Gofrillerjev violončelo iz leta 1689, ki mu ga je podaril Mischa Maisky.

Na sporedu bo tudi novo delo Avanesyanovega rojaka Alexandra Iradyana (1990).

�ehlivanian s Sim�oniki

17Fo

to: o

sebn

i arh

iv

18

Šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija En Shao prihaja iz Kitajske, deluje pa tudi kot glavni gostujoči dirigent Kitajskega narodnega simfoničnega orkestra in glasbeni ravnatelj Kitajskega orkestra iz Tajpeja. Tokrat se je odločil za prav poseben spored, na katerega je uvrstil dela svojih rojakov.

Zhenmin Xu (1942) je vrhunec ustvarjalnosti posvetil orkestrskim delom. Za eno izmed njih, simfonično pesnitev “Nočni privez ob Javorovem mostu” (A Night Mooring Near Maple Bridge), je leta 1993 prejel prvo nagrado na tekmovanju enostavčnih orkestrskih skladb.

Zugjang Wu (1927), ki se je šolal v Pekingu in Moskvi, se je zgledoval po klasičnih zahodnjaških in ruskih skladateljih, to

En Shao dirigentHongyan Zhang pipa

četrtek,

3. koncertni večer

19. november 2015 19.30

Foto

: ose

bni a

rhiv

izročilo pa je obogatil s prvinami kitajske ljudske glasbe. Primer takega sožitja dveh glasbenih tradicij je tudi njegov Koncert za pipo “Junaški sestri stepe” (Prairie Hero Little Sisters), ki je na Zahodu postal prava uspešnica po dveh izvedbah v ZDA leta 1979. Pipa je brenkalo oziroma kitajska različica lutnje. Nanjo bo igrala mednarodno uveljavljena virtuozinja Hongyan Zhang.

Xia Guan se bo predstavil s Simfonijo št. 2 z naslovom “Upanje” (The Hope), ki velja za eno njegovih najbolj prepoznavnih del.

�n Shao in zvoki pi�e

zenmin xu Simfonična pesnitev Nočni privez ob Javorovem mostuzugjang wu Koncert za pipo in orkester Junaški sestri stepexia guan Simfonija št. 2 (Upanje)

19Fo

to: ©

Hug

o Še

kora

nja

20

Dirigent in pianist Simon Krečič, naš znani koncertant in korepetitor, je reden gost orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Decembra leta 2013 je prevzel umetniško vodstvo Opere SNG Maribor. Pod njegovo taktirko se bodo orkestru pridružili Komorni zbor Ave, Pritrkovalci iz Šentvida pri Stični in drugi.

Na sporedu bo novo delo Alda Kumarja, čigar dela z lahkoto prepoznamo po pogostem iskanju navdiha pri folklornem izročilu Istre.

kumar Tehtanje duš, oratorij (naročilo ob jubileju orkestra)

Simon Krečič dirigentKomorni zbor Ave jerica Gregorc Bukovec zborovodkinjaPritrkovalci iz Šentvida pri Stični

nedelja,

4. koncertni večer

20. december 2015 20.00

Foto

: ose

bni a

rhiv

Koncert bo z neposrednim prenosom vključen v Božični dan Evroradia.

�ožič

21Fo

to: ©

Mat

ej K

olak

ović

22

Matej Zupan je redni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, nekdanji soloflavtist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, član ansambla za sodobno glasbo MD7 in Komornega orkestra solistov DSS. V letih od 2010 do 2015 je bil tudi predsednik Zveze Glasbene mladine Slovenije. Tokrat bo krstno izvedel skladbo Srečanja za flavto in orkester Lojzeta Lebiča.

Slišali bomo tudi Simfonijo št. 97 iz bogatega simfoničnega opusa josepha Haydna.

V Evropi tujec, na Danskem prišlek s podeželja, danes pa najbolj prepoznaven danski skladatelj Carl Nielsen je avtor šestih simfonij ter koncertov za flavto, klarinet in violino, na kateri je bil tudi sam virtuoz. Njegova Simfonija št. 2 ima naslov Štirje temperamenti, vzrok za to pa zlahka razberemo iz naslovov stavkov: Kolerik, Flegmatik, Melanholik, Sangvinik.

En Shao dirigentMatej Zupan flavta

torek,

5. koncertni večer

16. februar 2016 19.30

haydn Simfonija št. 97 lebič Srečanja za flavto in orkesternielsen Simfonija št. 2 (Štirje temperamenti)

�rečanj��

23

Foto

: © M

atej

Kol

akov

ić

Foto

: ose

bni a

rhiv

24

Mladi glasbeniki nadaljujejo stare tradicije, hkrati pa jim vdihujejo novo življenjsko moč in izžarevajo duha časa. Tokrat bomo spoznali obetavno litovsko dirigentko Giedrė Šlekytė (1989), ki je študirala na univerzah v Gradcu, Leipzigu in Zürichu, marca letos pa je prejela tudi nominacijo za nagrado Festivala mladih dirigentov v Salzburgu.

Drugi mladi glasbenik, ki se nam bo tokrat predstavil, je avstrijski violinist Benjamin Ziervogel (1983). Njega sicer že poznamo – od leta 2004 namreč deluje kot koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Od leta 2013 je tudi gostujoči koncertni mojster Kitajskega narodnega simfoničnega orkestra. Nekdanji študent Igorja Ozima in Isaaca Sterna igra na violino Domenica Montagnane iz leta 1727, ki mu

Giedrė Šlekytė dirigentkaBenjamin Ziervogel violina

četrtek,

6. koncertni večer

10. marec 2016 19.30

Foto

: © A

leks

ey V

yleg

zhan

in

jo je posodila Avstrijska narodna banka. Slišali ga bomo v Sibeliusovem Koncertu v d-molu.

Schubertovo uverturo k igri Rosamunda danes pogosto slišimo na koncertnih odrih kljub neuspehu krstne izvedbe. Odlikujeta jo spevnost melodij in živahen utrip – Schubert se je najbrž zgledoval po podobnih Rossinijevih delih.

Simfonija št. 2 Aleksandra Skrjabina je med občinstvom manj znano delo, a nič manj pomembno od skladateljevih poznejših simfoničnih del. Vasilij Safonov, dirigent Newyorške filharmonije v letih od 1903 do 1919, je nekoč na vaji zamahnil s partituro Skrjabinove 2. simfonije ter dejal orkestru: “Gospodje, tole je nova Biblija!”

�zziv tra�ic�ischubert Rosamundasibelius Koncert za violinoskrjabin Simfonija št. 2

25Fo

to: ©

Jane

z Ko

tar

26

Nemški skladatelj Wolfgang Rihm (1952) je glasbeni vodja Inštituta za novo glasbo in medije na Univerzi v Karlsruheju ter rezidenčni skladatelj festivalov v Luzernu in Salzburgu. Skladbo Sotto voce je napisal leta 1999 za klavir in mali orkester. O njenem nastanku je zabeležil: “Ko me je Daniel Barenboim prosil, naj napišem skladbo za njegov program, posvečen Mozartu, sem ga takoj hotel angažirati kot solista v želji, da uporabim njegov čudoviti pianissimo, ki ga zna izvabiti iz klavirja.” Rihmova misel prikliče duha Mozartove glasbe. Na koncertu se bo v interpretaciji Klavirskega koncerta št. 17 v G-duru, KV 453,

Fabrice Bollon dirigentLisa Smirnova klavir

četrtek,

7. koncertni večer

14. april 2016 19.30

Foto

: ose

bni a

rhiv

predstavila rusko-avstrijska pianistka Lisa Smirnova, specialistka za klavirske koncerte klasicizma in zgodnje romantike, posega pa tudi po sodobni glasbi.

Cesar Franck je zaslovel šele z nekaterimi izmed svojih zadnjih del, eno izmed njih pa je tudi Simfonija v d-molu. čeprav je edina Franckova simfonija, se je z njo zapisal med pomembne simfonike 19. stoletja.

Fabrice Bollon se je kot dirigent uveljavil z izvedbami simfoničnih, predvsem pa manj znanih opernih del 19. stoletja. Prav tako se posveča sodobni glasbeni ustvarjalnosti, ki ji daje tudi svoj lastni skladateljski prispevek.

�isa Smirno���rihm Sotto Voce mozart Koncert za klavir št. 17franck Simfonija v d-molu

27Fo

to: ©

Pre

sspi

c

28nedelja

4. koncertni večer

O Danielu Raiskinu, ki ga naše občinstvo že pozna, je revija Gramophone leta 2012 zapisala: “je izjemno občutljiv glasbenik, ki odlično obvlada svoj posel. Morda je zadnji talent stare Sovjetske zveze in njene dirigentske šole.“

Nemško-korejski violončelist Isang David Enders (1988) se hitro uveljavlja kot prepričljiv interpret komorne, zlasti sodobne glasbe, bil je pa tudi najmlajši sekcijski vodja v Nemčiji – pri dvajsetih je namreč postal prvi violončelist Državne kapele v Dresdnu. Enders muzicira na violončelu josepha Gagliana Filiusa iz leta 1720, ki mu ga posoja fundacija Deutsche Stiftung Musikleben.

Latvijskega skladatelja Vasksa poznamo predvsem kot minimalista. Njegova

Daniel Raiskin dirigentIsang Enders violončelo

četrtek,

8. koncertni večer

19. maj 2016 19.30

Foto

: © M

arco

Bor

ggre

ve

Simfonična elegija za orkester “Sala” melodiko delno črpa iz baltske folklore in srednjeveške modalnosti, odlikujeta pa jo liričnost in kontemplativnost.

Schumann je o svojem Koncertu za violončelo v a-molu izjavil: “Ne morem napisati koncerta za virtuoze. Moram poskusiti nekaj drugačnega.” V izogib virtuoznosti je tokrat raziskal druge izrazne možnosti violončela ter jih pripeljal do neslutenih razsežnosti.

Eden izmed največjih triumfov v karieri čajkovskega je bila krstna izvedba njegove Suite za orkester št. 3. Svoji pokroviteljici Nadeždi von Maeck je napisal: “Videl sem ganjeno in hvaležno množico. Ti trenutki so najlepši okras umetnikovega življenja. Zaradi njih je vredno živeti in delati.”

vasks Simfonična elegija za orkester Salaschumann Koncert za violončeločajkovski Suita za orkester št. 3

En�ers in �aiskin

29Fo

to: ©

Taeu

k Ka

ng

30

Kvartet saksofonov 4Saxess ima za seboj uspešno koncertno turnejo po ZDA, pa tudi številne nastope na priznanih festivalih po Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in Franciji. člani kvarteta (Oskar Laznik, Lev Pupis, Primož Fleischman in Dejan Prešiček) so zasloveli z interpretacijami repertoarja, ki sega od Mozarta in Debussyja do sodobne klasične glasbe, jazza in etna.

Že pred uspešno uprizoritvijo opere Peter Grimes (1945) je Benjamin Britten priredil za koncertno izvajanje nekatere njene dele: Štiri medigre o morju in Passacaglio. Slikovita pripovednost izhaja iz mojstrske orkestracije, s katero je naslikal Zarjo, Nedeljsko jutro, Mesečino in Nevihto.

En Shao dirigentKvartet saksofonov 4Saxess

četrtek,

9. koncertni večer

9. junij 2016 19.30

Foto

: © M

atej

Kol

akov

ić

Philip Glass ni naklonjen temu, da ga označujejo za minimalističnega skladatelja. če že, se raje opredeli za “ustvarjalca glasbe z repetitivnimi strukturami”. Odmik od prepoznavne repetitivnosti pa lahko opazimo v njegovem Koncertu za kvartet saksofonov (1995), ki ga je napisal po naročilu nemškega Rascher Saxophone Quarteta.

Petruška je balet iz “ruske faze” in dobe razcveta skladateljske kariere Igorja Stravinskega. Pri krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaslav Nižinski, produkcija pa je bila ena izmed slavnejših v opusu Ruskega baleta pod vodstvom legendarnega koreografa Sergeja Djagileva.

britten Štiri medigre o morjuglass Koncert za kvartet saksofonovstravinski Petruška (1947)

4Sax�ss

31Fo

to: ©

Žig

a Ko

ritni

k

32

29. junij 201521.00Križanke

ponedeljek,

ob

dirigent: Patrik Greblo solisti:  Nuška Drašček,

zlata gosta:  Elda Viler, Oto Pestner

Nina Strnad,Anika Horvat,

Manca Izmajlova,Severa Gjurin,

jure Ivanušič,Rok Pečečnik,

Saša Tabaković

voditelj: Saša TabakovićProdaja vstopnic in informacije:www.ljubljanafestival.si, blagajna Križank, info točka Ljubljana Festivala, prodajna mesta Eventima, Petrolovi servisi, poslovalnice Pošte Slovenije

napovedujemo

®

33

SIMFONIčNI ORKESTER IN BIG BAND RTV SLOVENIjA

Program: Poletna noč, Samo nasmeh je bolj grenak, Pegasto dekle, Ti si moja ljubezen, Brez besed, Na pragu let, Včasih, Ljubezen v f-molu, Nasmeh poletnih dni, Ljubimec brez imena, Sto majhnih nežnosti, idr.

Koprodukcija:

Foto

: © Ž

iga

Culib

erg

34

ElĪna Garanča in Simfonični orkester rtv Slovenija

Večer s karizmatično operno divo, vodilno svetovno mezzosopranistko, ki je v Ljubljani navdušila že lani.

Koncert z glasbo Verdija, Mascagnija, Donizettija, Bizeta, Ponchiellija in drugih bo vodil dirigent Karel Mark Chicon.

8. julij 201520.00Gallusova dvorana Cankarjevega doma

sreda,

ob

napovedujemo

Foto

: Pau

l Sch

irnho

fer (

DG)

35

Pod vodstvom En Shaa bo s Simfoniki kot solist nastopil pianist, čembalist in organist Dalibor Miklavčič.

Zven zgodovinskega pedalnega klavirja bo gotovo pričaral posebno glasbeno doživetje.Na sporedu bodo dela Mozarta in Gounoda.

Dalibor Miklavčič in Simfonični orkester rtv Slovenija

22. julij 201520.00dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

sreda,

ob

Prodaja vstopnic in informacije:www.ljubljanafestival.si, blagajna Križank, info točka Ljubljana Festivala, prodajna mesta Eventima, Petrolovi servisi, poslovalnice Pošte Slovenije

napovedujemo

Foto

: ose

bni a

rhiv

36

RTV SLOVENIJA v sodelovanju s City Lights Entertainment UKpredstavlja

Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija

napovedujemo

10. november 201519.30Gallusova dvorana Cankarjevega doma

torek,

ob

s Simfoniki v filmski svet z Michelom Legrandom

Foto

: ose

bni a

rhiv

37

RTV SLOVENIJA v sodelovanju s City Lights Entertainment UKpredstavlja

Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija

V jubilejni sezoni so Simfoniki svoj tradicionalni koncert filmske glasbe zaupali legendarnemu skladatelju, aranžerju, dirigentu in pianistu – inovativnemu avtorju glasbe za več kot 200 filmov, prejemniku kar treh oskarjev in petih gremijev..

V goste prihaja Michel Legrand, čigar svetovne filmske glasbene uspešnice, kot so I will wait for you (The Umbrellas of Cherbourg), The Windmills of Your mind ali Papa Can you hear me?, izvajajo najodličnejši interpreti, kot so Miles Davis, Quincy Jones, Barbra Streisand, Ray Charles, Aretha Franklin, Andy Williams, Lena Horne, Dionne Warwick, Diana Ross, Frank Sinatra, Neil Diamond, Liza Minelli, Johnny Mathis, Perry Como, Nana Mouskouri, Kiri Te Kanawa, Ella Fitzgerald, Sarah Vaughan, Oscar Peterson, Alison Moyet, Stephane Grappelli, Phil Woods, Sting, George Benson in Natalie Dessay.

Na koncertu, ki ga bo vodil sam maestro Legrand, bo predstavljen prerez njegovih najpopularnejših glasbenih mojstrovin za filmsko platno.

Foto

: ose

bni a

rhiv

38 napovedujemo Oto Pestner – 60 let Vse najboljše!

Ob življenjskem jubileju enega najvidnejših slovenskih glasbenih ustvarjalcev se bomo sprehodili po bogati in raznovrstni glasbeni poti Ota Pestnerja. Od popevke do jazza nas bosta popeljala oba orkestra ob pomoči domačih in tujih glasbenih gostov, ki se želijo pokloniti velikanu slovenske zabavne glasbe.

3. december 201519.30Gallusova dvorana Cankarjevega doma

četrtek,

ob

Simfonični orkester in Big band RTV Slovenijaz gosti: Pro Anima Singers, HELP! – The Beatles Tribute Band, Alpski kvintet in gosti presenečenja.

Foto

: © T

jaša

Om

an

39

40

nedeljske matineje simfoničnega orkestra rtv slovenija v sezoni 2016

Slovenska filharmonija dvorana Marjana Kozine 11.00

41

17.1.2016

14.2.2016

20.3.2016

24.4.2016

8.5.2016

Radovan Vlatković, vodstvo in rog Boštjan Lipovšek, rog

dirigentka: Živa Ploj Peršuh solisti: Mihael Šuler, Uroš Polanc, Urban Turjak, Matej Krajter – pozavne

dirigent: Simon Krečič solist: Petar Milić, klavir

ideja in vodstvo: Gregor Fele, violončelo Kana Matsui, violina

dirigent: Steven Loy solist: Yasumichi Iwaki, viola

GounodMozartRosettiDvoržak

HaydnKoetsierBeethoven

Beethoven

VivaldiBach

HaydnHoffmeisterBeethoven

42

i. violine Benjamin Ziervogel – koncertni mojster Kana Matsui – koncertna mojstrica Andrej Provotorov – namestnik

koncertnega mojstra Nina PircJelka Glavnik-BerakSonja TrampevskaMaja NaveršnikSilva KatavićMilko JurečičTina MozetičMajda Petrič FacchinettiNina SmejKristupas KellerElena Fikhtengoltc

ii. violine Mojca Menoni Sikur – solistka Ivan Pejić – solistBrina Nataša Zupančič – namestnica solistaEva RajhAlenka Fabiani MulejMaja Burger SiličLucija KreuhAndreja ŠkrbecAndrej KopačAndreja Vita MulejMiki Iwaki

viole Katja Krajnik Kralj – solistkaYasumichi Iwaki – namestnik solistaTamara TasevMatjaž SekneValentina Pasarić

Dragan RadonićMateja RatajcGea Pantner VolframviolončelaIgor Mitrović – solist Maruša Bogataj – solistkaMilan Hudnik – namestnik solista Primož Zalaznik – namestnik solista Gregor FeleTomaž SeverTanja BabnikUršula IwakiJaka TrilarkotrabasiJanez Avšič – solist Zoran Markovič – solist Boris Šmon – namestnik solistaDavorin KastelicMatjaž ZorkoDamir RasiewiczflavteMilena Lipovšek – solistkaIrena Kavčič – solistkaIrena RovtarAnamarija Tomac Krečič

– pikolo

oboeIrmgard Anderl Krajter – solistkaMaja Kojc – solistkaMiran BolhaNina Tafi – angleški rog

klarinetiJurij Hladnik – solistJože Kotar – solistBernard Belina

čLANI SIMFONIčNEGA ORKESTRA RTV SLOVENIjA

43

Matevž Mercina – basovski klarinet

fagotiDamir Huljev – solistAleksandar Ranisavljev – solistStanko Koren – kontrafagot

rogoviBoštjan Lipovšek – solistMihajlo Bulajić – solistGregor DvorjakFranci ŠuštarEdi Pištan

trobenteStanislav Praprotnik – solistJure Gradišnik – solistMatej Rihter – solistPeter Jevšnikar

pozavneUroš Polanc – solistMihael Šuler – solistUrban Turjak Matej Krajter – basovska pozavna

tubaDamjan Jureš

timpaniAndraž Poljanec – solist Petra Vidmar – solistka

tolkalaMarko JuvanJernej Šurbek

harfaSofia Ristic – solistka

instrumenti s tipkami(klavir/čelesta)Klemen Golner – solist

44

GLASBENA PRODUKCIjA RTV SLOVENIjA

VODJAPatrik Greblo

PRODUCENTKA ENOTETina Rupnik Pejić

ORGANIZATORKA KONCERTNE DEJAVNOSTIIrena Lesjak

POSLOVNA SEKRETARKAIrena Kavčič

Kontaktni podatki:

RTV SLOVENIJAOE GLASBENA PRODUKCIJA Kolodvorska 2 1550 Ljubljana

T 01 475 24 69

E gprtv@rtvslo.si

www.simfoniki.si

RTV Slovenia Symphony Orchestra / Simfonični orkester RTV Slovenija

RTVSLOSymphony

Foto

: © S

ebas

tijan

Iskr

aFo

to: ©

Jane

z Ko

tar

45

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA

UMETNIŠKI VODJAMaja Kojc

ŠEF DIRIGENTEn Shao

INŠPEKTORICA ORKESTRASonja Trampevska

GLASBENA PRODUCENTAŽiga StaničBoris Rener

TONSKA MOJSTRAMiran KazafuraAleks Pirkmajer Penko

TEHNIČNA SODELAVCAMilko SiličAndrej Dobnikar

OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA

ZBOROVODKINJAAnka Jazbec

PRODUCENTKAJanja Velkavrh

BIG BAND RTV SLOVENIJA

UMETNIŠKO VODSTVOBlaž TrčekAdam KlemmAleš SušaAleš Avbelj DIRIGENTATadej TomšičLojze Krajnčan

INŠPEKTOR ORKESTRABlaž Trček

GLASBENI PRODUCENTGregor Forjanič

TEHNIČNI SODELAVECSebastijan Iskra

MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV SLOVENIJA

ZBOROVODJATomaž Pirnat

PRODUCENTKAJanja Velkavrh

KOMORNI ZBOR(projektno)

SKUPINA GLASBENIH PRODUCENTOV

VODJAGregor Forjanič

GLASBENI PRODUCENTIŽiga StaničBoris RenerMatjaž PrahAnton JurcaJanja Velkavrh

TAJNICAArmanda Miskić

NOTOTEKA

VODJA NOTOTEKEDomen Prezelj

ARHIVAR GLASBENEGA SESTAVAViktorija Zimšek

Foto

: © Ž

eljk

o St

evan

ićFo

to: ©

Žel

jko

Stev

anić

46

VPIS ABONMAjEV IN PRODAjA VSTOPNIC

VPIS ABONMAJEV

poteka dvakrat na leto v Informacijskem središču Cankarjevega doma:15.–19. junij 2015Ob junijskem vpisu smo vam pripravili presenečenja.

7.–10. september 2015Abonentom, ki bodo podaljšali abonma v jesenskem terminu, žal ne moremo zagotoviti, da bodo lahko obdržali stare sedeže.

Vpis poteka ob delavnikihod 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure.Abonma lahko v času vpisa kupite:pri blagajni Cankarjevega doma ali potelefonu 01 24 17 300 s plačilnimi karticami NLB, Eurocard, Visa in American Express.

Vse dodatne informacije o nakupu abonmaja vam z veseljem posredujemo v Glasbeni produkciji RTV Slovenija po telefonu 01 47 52 469 ali na e-naslov gprtv@rtvslo.si.

Plačilo na obrokePlačilo na štiri obroke omogočamo samo v okviru junijskega vpisa za abonente 1. kategorije. S kreditno kartico lahko abonma plačate v štirih obrokih: prvega ob vpisu, preostale tri pa z mesečnim zamikom. Pri plačilu z gotovino obročno odplačevanje ni mogoče.

Cene abonmaja:I. kat: 138 € 124 € dijaki, študentje in starejši od 65*II. kat: 113 € 68 € dijaki, študentje in starejši od 65*III. kat: 88 € 53 € dijaki, študentje in starejši od 65*

Cene posameznih koncertov (vsi razen treh): I. kat: 19 € II. kat: 15 € III. kat: 11 €IV. kat: 8 € 6 € dijaki, študentje in starejši od 65*

Cene za koncerte Pehlivanian s Simfoniki (8. 10.), Božič (20. 12.), Enders in Raiskin (19. 5.):I. kat: 28 €II. kat: 24 €III. kat: 20 €IV. kat: 12 € 10 € dijaki, študentje in starejši od 65*

Popusti za skupine dijakov in študentov nad 50 abonmajev:II. kat: 56,5 €III. kat: 44 €

*Dijaki in študentje, mlajši od 25 let in starejši od 65 letŠtevilo abonmajev s popusti za starejše od 65 let je omejeno.Abonmajske izkaznice niso prenosljive.

PRODAJA VSTOPNIC:

Nakup po telefonu: 01 24 17 300Imetniki kreditnih kartic NLB, Eurocard, Visa, American Express in Diners si vstopnice za posamezne koncerte Kromatike lahko zagotovite tudi po telefonu, in sicer vsak delavnik od 11. do 13. in od 15. do 16. ure.Abonmajske izkaznice oz. vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD.

Prodaja vstopnic skupinamT (01) 2417 168, E suzana.sheppard@cd-cc-si

IZVENABONMAJSKI KONCERTI

Pri spletnem nakupu na www.cd-cc.si prejmete 5-odstotni popust za izvenabonmajske koncerte na vse kategorije sedežev. Vstopnice prevzamete v Informacijskem središču CD ali pri kartomatu.Za predstavo, pri kateri je to mogoče, prinesete s seboj vstopnico, natisnjeno doma, ali v elektronski grafični obliki.

CANKARJEV DOM  Informacijsko središče in prodaja vstopnic Podhod Maxija T +386 (0)1 24 17 299, 24 17 300  F +386 (0)1 24 17 322  E vstopnice@cd-cc-si

s Simfoniki v filmski svet z Michelom Legrandom

20152016

Oto Pestner – 60 let Vse najboljše!

Cankarjev dom, Gallusova dvorana

47

Podaljševanje abonmajev: 7.–11. december 2015Vpis abonmaja: 14.–18. december 2015

Podaljševanje in vpis v razpisanih terminih:Glasbena produkcija RTV SlovenijaT 01 47 52 469 (od 10. do 13.00)E gprtv@rtvslo.si

Nakup vstopnic za posamezne koncerte:Rezervacije sprejemamo najpozneje teden dni pred koncertom, ob delavnikih od 10. do 13. ure po telefonu 01 47 52 469 ali po mailu gprtv@rtvslo.si.

Vstopnice bodo na voljo uro pred koncertom pri blagajni Slovenske filharmonije.

RTV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa.

KONCERTI V SKLOPU FESTIVALA LJUBLJANA

Prodajna mesta Festivala LjubljanaBLAGAJNA KRIŽANKV poletnem času (10. april–30. september) je odprta vsak delavnik od 10. do 20. ure, ob sobotah med 10. in 13. uro ter uro pred začetkom prireditve na prizorišču.T (0)1/24 16 026, 24 16 028E blagajna@ljubljanafestival.si

INFO TOČKA LJUBLJANA FESTIVALAInformacije in nakup vstopnic tudi v informacijski točki na Mestnem trgu 17 v Ljubljani. Vsak delavnik med 10. in 20. uro, ob sobotah med 10. in 14. uro. Od 1. julija do 10. septembra 2015 odprto vsak dan med 10. in 20. uro. Mestni trg 17T +386 (0)1/25 66 348E mestnitrg@eventim.si

PREOSTALA PRODAJNA MESTAwww.ljubljanafestival.si, www.eventim.si

nedeljske matineje simfoničnega orkestra rtv slovenija v sezoni 2016Slovenska filharmonija dvorana Marjana Kozine 11.00

Dalibor Miklavčič in Simfonični orkester rtv Slovenija

ElĪna Garanča in Simfonični orkester rtv Slovenija

parter

Aparter levo

Aparter desno

A8vhod

A1vhod

A5vhod

A4vhod

drugi balkon

prvi balkon

A7vhod

A6vhod

A2vhod

A3vhod

Gallusova dvorana

I. kat. II. kat. III. katIV. kat

48

RTV SLOVENIJAOE GLASBENA PRODUKCIJA Kolodvorska 2 1550 Ljubljana

T 01 475 24 69

E gprtv@rtvslo.si

www.simfoniki.si

Simfonični orkester RTV Slovenija, sezona 2015/ 2016

Izdala: Glasbena produkcija RTV Slovenija

Zanjo: Patrik Greblo, vodja enoteProgramsko besedilo: Tomaž GržetaKnjižico uredila: Irena LesjakLektoriranje: Tinka KosOblikovanje: Vesna VidmarFotografije: Matej Kolaković, Janez Kotar,

Sebastijan Iskra, Hugo Šekoranja, Željko Stevanić, Žiga Culiberg, Jože Suhadolnik

Tisk: Tiskarna JanušNaklada: 2000 izvodov

Ljubljana, junij 2015Fo

to: ©

Mat

ej K

olak

ović

www.simfoniki.si