kriterij dopustnosti na esČp uveljavljanje zahtevkov ...odv-zb.si/upload/revija/odvetnik-35.pdf ·...

Poštnina plačana pri pošti1102 Ljubljana

ISSN 1408-9440

Leto X, št. 2 (35) - junij 2007

Revija Odvetniške zbornice Slovenije

Peter Kos

Kriterij dopustnosti na ESČP

mag. Žiga Stupica

Uveljavljanje zahtevkovsamozaposlenih (odvetnikov) za delno pokojnino

dr. Peter Čeferin

Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnostodvetniškega poklica v RS

doc. dr. Konrad Plauštajner

Evropske razsežnosti odvetniške neodvisnosti

dr. Bojan Kukec

Intervju z NikomBelopavlovičem

odvetnik st-35-prelom:odvetnik st/31-prelom 7/9/07 2:29 PM Page I

Kaza

lo

Tabl

e of

con

tent

sUvodnikdr. Janez Drnovšek: Samostojnost in neodvisnost, temelj odvetništva

Članki Peter Kos: Kriteriji dopustnosti na Evropskem sodišču za človekove pravice

mag. Žiga Stupica: Uveljavljanje zahtevkov samozaposlenih (odvetnikov) zadelno pokojnino

mag. Jernej Podlipnik: Predvidene spremembe zakona o pravniškemdržavnem izpitu

mag. Boštjan J. Turk: Od pravnih akrobacij do pravne etike

Članki – odmevi Staša Ana Kanduč: Začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov

sodnih postopkov Jože Ilc: Zamudne obresti in stroški postopka (dodatek)

IzobraževanjeDnevi slovenskih odvetnikov – Zreče 2007 (dr. B. K.)

dr. Peter Čeferin: Zgodovinski pogled na svobodo in neodvisnostodvetniškega poklica v Sloveniji

dr. Konrad Plauštajner: Evropske razsežnosti odvetniške neodvisnostidr. Bojan Kukec: Odvetniška šola in skupščina OZS

MnenjeAndrej Razdrih: Večni nergači

Intervju Niko Belopavlovič: Pomembno je biti pošten (dr. Bojan Kukec)

Odvetniška zbornica Slovenije Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak)

Statistika

Sodna praksa VS RSZaposlitev pri drugem delodajalcu (dr. B. K.)

Sodna praksa ESČPTudi v RS kršitev pravice do nepristranskega sojenja (dr. B. K.)

Sodna praksa Sodišča ESLiberalizacija odvetniških storitev? (dr. Karlo Primožič)

Mednarodna srečanja Alenka Košorok Humar: Škotske impresije – Edinburgh

Tanja Sedušak: Srečanje vodstev OZS in HOK

Iz tujih odvetniških zbornic Odvetnik in internetna stran (dr. B. K.)

RecenzijeZasebnost in varovanje osebnih podatkov na delovnem mestu

(mag. Jernej Podlipnik)dr. Bojan Kukec: Management in kolektivni delovni spori (Igor Šetinc)

Mario Kos: Življenje v odvetništvu (dr. Bojan Kukec)

Mediji o odvetništvu Odvetniki so kaznovali kolega (dr. B. K.)

Rekreacija Andrej Razdrih: Cuba libre v očeh odvetnika kolesarja

Iz sodne dvoraneIgor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (7. poglavje)

Zgodovina dr. Peter Čeferin: Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška

zbornica v letu 1982

Novice Novi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani

Šale o odvetnikih

Editorialdr. Janez Drnovšek: Independence and autonomy – the foundations ofattorneyship

ArticlesPeter Kos: The criteria for admissibility at the European Court of HumanRightsŽiga Stupica, LL.M: Enforcement of claims for partial pension of self-employed persons Jernej Podlipnik, LL.M: Anticipated modification of the State Bar Exam ActBoštjan J. Turk, LL.M: From legal acrobatics to legal ethics

Articles - EchoesStaša Ana Kanduč: Commencement of the run of the statutory defaultinterests on court proceeding expensesJože Ilc: Default interests and costs of proceeding (supplement)

EducationDays of Slovene attorneys – Zreče 2007 (by dr. B.K.)dr. Peter Čeferin: Historic prospect of the freedom and autonomy of theattorneys in Slovenia dr. Konrad Plauštajner: European dimensions of the autonomy of attorneysdr. Bojan Kukec: Attorney’s school and assembly of the Bar Association ofSlovenia

OpinionAndrej Razdrih: Grumblers forever

Interview Niko Belopavlovič: It is important to be honest (by dr. Bojan Kukec)

Bar Association of SloveniaThe work of the Managing Board of the Bar Association of Slovenia (byTanja Sedušak)Statistics

Jurisprudence of the Supreme Court of SloveniaEmployment with another employer (by dr. B. K.)

Jurisprudence of the European Court of Human RightsViolations of the right to impartial trial also in Slovenia (by dr. B. K.)

Jurisprudence of the European Court of JusticeLiberalization of attorneys’ services? (by dr. Karlo Primožič)

International meetingsAlenka Košorok Humar: Scottish impressions – Edinburgh Tanja Sedušak: Meeting of the leaders of the Slovene and Croatian BarAssociations

From foreign BarsAttorney and a web page (by dr. B.K.)

ReviersPrivacy and protection of personal data at the workplace (by JernejPodlipnik, LL.M)dr. Bojan Kukec: Management and collective labour disputes (Igor Šetinc)Mario Kos: Life of attorneys (dr. Bojan Kukec)

Media and attorneysAttorneys punished one of their own (by dr. B. K.)

RecreationAndrej Razdrih: Cuba libre in the ayes of an attorney the biker

From the Courts hallsIgor Karlovšek: The murder of Sonja Lipec (Chapter 7)

Historydr. Peter Čeferin: From the archives of the Bar Association of Slovenia –The Bar in 1982

News The new President of the District Court in Ljubljana

Jokes about attorneys

S prispevki sodelujejo: dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. dr. Janez Drnovšek, predsednik Republike Slovenije. Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani - specialist civilnega materialnega inprocesnega prava. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Staša Ana Kanduč, strokovna sodelavka na Vrhovnnem sodišču RS. Boštjan Koritnik, novinar urednik Pravneprakse. Peter Kos, odvetnik iz Kopra. Alenka Košorok Humar, odvetnica iz Ljubljane. dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. doc. dr.Konrad Plauštajner, odvetnik v Ljubljani – specialist za gospodarsko in civilno pravo. mag. Jernej Podlipnik. dr. Karlo Primožič, odvetnik v Gorici (Italija). AndrejRazdrih, odvetnik v Ljubljani. Tanja Sedušak, glavna tajnica OZS. mag. Žiga Stupica, preizkušeni davčnik, pisarna odvetnika Marka Stupice. Igor Šetinc, odvetniškipripravnik na Vrhniki. mag. Boštjan J. Turk, direktora Inštituta za civilno in gospodarko pravo v Ljubljani. Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse.

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 36/2007!

3

4

16

18

25

26

27

30

31

32

34

35

36

40

43

45

46

24

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, spec. univ. dipl. prav., sodni tolmač za angleški jezik

odvetnik st-35-prelom:odvetnik st/31-prelom 7/9/07 2:29 PM Page II

3Odvetnik 35/junij 2007

Spoštovani gospe in gospodje, lepo vaspozdravljam ob vašem dnevu.

Odvetništvo ima bogato tradicijo tudi vSloveniji. Vaše stanovsko združenje je enostarejših, kot sem obveščen; ustanovljeno je bilože leta 1868 in ima torej za seboj že kar lepotradicijo, kar pomeni tudi veliko izkušenj vrazličnih obdobjih, sistemih, v različnihpreizkušnjah.

Tudi odvetništvo je moralo iti skozi raznepreizkušnje, iskati najboljše poti in tudiohranjati, zagotavljati svoj položaj v družbi, vdržavi. Pri tem je bilo vedno pomembno, da siodvetništvo zagotovi svojo neodvisnost, saj jeneodvisno odvetništvo ena izmed temeljnihkategorij človekovih pravic v širšem smislu. Damora imeti vsak človek pravico in možnostneodvisne, strokovne in dobre obrambe, kadar seznajde v sodnih postopkih.

Zato lahko tudi po položaju odvetništvaocenjujemo, kakšno je dejansko stanje človekovihpravic v posamezni državi, in vaša prizadevanja,da takšno neodvisnost ohranite tudi naprej, soveč kot legitimna. So nujna, nujno potrebna.Celo v času socializma prejšnje države je imeloodvetništvo pri nas sorazmerno dober položaj,sorazmerno visoko samostojnost in seveda vsiupravičeno pričakujemo, da bo takšnosamostojnost najmanj ohranilo tudi v sedanjihčasih.

Zato je tudi vaša razprava, namenjena temuvprašanju, več kot upravičena.

Učinkovitost pravosodnega sistema moramoizboljševati. To je dejstvo. Vendar ne na taknačin, da bi zmanjšali možnost ali pravicoobrambe vsakega posameznika v sodnihpostopkih. Ta mora ostati resnična inneokrnjena.

Kot predsednik države seveda zagovarjamneodvisnost različnih državnih institucij, takotudi neodvisnost odvetništva. To bi bilo danes obvašem srečanju tudi moje glavno sporočilo.

Želim, da bi tudi naprej uspešno delovali, dabi ohranili svoj neodvisni položaj, ki ga novazakonodaja ne sme okrniti, in da bi svojedelovanje – poleg ustrezne zakonodaje – sevedautemeljevali tudi na moralnih vrednotah, kimorajo biti prisotne, posebej v delovanju vsehdejavnosti ljudi, kjerkoli v svetu. Seveda si želim,da bi bilo to čim bolj prisotno v naši državi, vSloveniji.

Veliko uspeha torej in tudi uspešen današnjidan, današnji posvet. Hvala lepa.

dr. Janez Drnovšek

Samostojnost in neodvisnost, temelj odvetništva

Uvodnik

Predsednik države na 21. Dnevih slovenskih odvetnikov v Termah Zreče, 8. 11. 2007

foto

: B

. K.

odvetnik st-35-prelom:odvetnik st/31-prelom 7/9/07 2:29 PM

I. Člen 34 KonvencijeStatus pritožnika

Člen 34 Konvencije določa: Sodiščelahko sprejme zahteve za obravnavo odkatere koli osebe, nevladne organiza-cije ali skupine posameznikov, ki zatr-jujejo, da so žrtve kršitev pravic, priz-nanih s Konvencijo in njenimi proto-koli s strani katere koli visoke pogod-benice.

Sodišče glede kriterijev za pridobi-tev statusa stranke v primerih, ko vložieno pritožbo več oseb, ni preveč restrik-tivno, kljub temu pa je vprašanje sta-tusa stranke povezano z zahtevo, da mora-jo vsi vložniki trditi, da so žrtev krši -tev ene ali več pravic po Konvenciji.Sodišče pri tem ne upošteva nacio -nalnih pravil in kriterijev glede statusastranke (locus standi).3

V zadevi Kovačič in drugi zoperRepubliko Slovenijo4 je sodišče najprej

proti Švedski8 je pritožbo vložila šved-ska vas Saami, ker država ni zavaro-vala in obravnavala njihove zahteve zarejo severnih jelenov.

Gospodarske družbe in družbe-niki so v zadevi Pressos CompaniaNaviera SA9 in ostali proti Belgiji pri-dobili status stranke. Navedena gospo-darska družba se ukvarja z ladjarstvomin pomorskim zavarovalništvom in je vpritožbi zatrjevala kršitev Konvencijepo 1. členu 1. Protokola in člena 6(1)Konvencije proti Belgiji, ker slednja nisprejela ustreznih sprememb zakonodajeglede zavarovanja ladijske odgovorno-sti v primeru malomarnosti.

V zadevi Sunday Times zoper Veli-ko Britanijo so status stranke pridobi-li založnik, urednik in skupina novina-rjev iz podjetja Sunday Times, ki sozatrjevali kršitev 10. člena zaradi pre-povedi objave nekega članka.

Švedski sindikat prevoznikov je vpritožbi zoper Švedsko10 zatrjeval kršitev11., 13. in 14. člena Konvencije zaradisistema kolektivnega pogajanja, ki gaje država dovolila le sindikatom zapo-slenih v državni upravi.

V zadevi Katoliška cerkev iz Caneezoper Grčijo11 je cerkev kot verskaskupnost uveljavljala kršitev po členih6(1), 9, 14 Konvencije in 1. člena Pro-tokola 1 h Konvenciji, ker ji domačacivilna sodišča niso priznavala statusapravne osebe. Holy Monasteries zoperGrčijo12 so vložili pritožbo zaradi kršitveKonvencije po 1. členu 1. Protokola inčlena 6(1) Konvencije, ker jim je državaodvzela lastnino in niso imeli možno-sti uveljavljanja sodnega varstva zara-di vračila lastnine pred domicilnimisodišči. Evropsko sodišče je ugotovilo,da so bile odločitve ruskih oblasti, skaterimi so zavrnile registracijo moskov-ske enote verske organizacije Salvationarmy, samovoljne in v nasprotju z načelispoštovanja svobode veroizpovedi inzdruževanja – 9. in 11. člen Konvenci-je.13

Nevladna organizacija Kristjanizoper rasizem in fašizem je zoper Veli-ko Britanijo14 sprožila pritožbo po 5.,10., 11. in 14. členu Konvencije, ker jimje policija prepovedala organizirati vsejavne demonstracije v Londonu.

ugotavljalo locus standi dedičev origi-narnega pritožnika, saj je pritožnik medpostopkom umrl in so v postopek vsto-pili njegovi dediči. Sodišče je odločilo,da so glede na dejstvo, da so dediči vpostopek vstopili v skladu s sodnoodločbo, ti pridobili pravni interes zavstop na mesto pritožnika. Sodišče jepri tem štelo nacionalno dedno pravokot veljavno pravo glede pravil o dedo-vanju.

Skupina posameznikov lahko vložipritožbo po Konvenciji, če so gledeprav nega položaja in pravic v enakempoložaju in če zatrjujejo kršitev Kon-vencije.

V zadevi Guerra in ostali proti Ita-liji5 so prebivalci mesta v Italiji vložilipritožbo po 2., 8. in 10. členu s trdit-vijo, da s kemično tovarno v bližiniobstaja tveganje onesnaževanja. V pri-meru Balmer-Schafroht proti Švici6 je10 pritožnikov, ki živijo v bližini nuklear-ne elektrarne, vložilo pritožbo zaradikršitev členov 2, 6(1), 8 in 13 Kon-vencije zaradi izdaje dovoljenja za delo-vanje elektrarni. Prebivalci naselja sov judikaturi Sodišča tudi že pridobilistatus stranke.7 V zadevi Muonio Saami

Kriteriji dopustnosti naEvropskem sodišču za

človekove pravicePeter Kos

Člena 34 in 35 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temelj-nih svoboščin (Konvencija) določata kriterije za dopustnost (admissibilitycriteria) pritožbe za vsebinsko odločanje. Pravila za sprejemljivost so zelokritizirana, saj je velik odstotek zadev razglašenih za nesprejemljive. Leta2003 je Evropsko sodišče za človekove pravice (Sodišče) v obravnavo spre-jelo le štiri odstotke zadev, ostale pa je vrnilo kot nesprejemljive zaradineizpolnjenih kriterijev dopustnosti.1 Člen 34 Konvencije določa kriterijeglede strank, ki smejo vložiti pritožbo, medtem ko 35. člen določa krite-rije za sprejemljivost.

Namen prispevka je podrobneje analizirati kriterije dopustnosti pritož-be na ESČP, ki jih določata 34. in 35. člen Konvencije. Ostri kriteriji gledesprejemljivosti evropske pritožbe in ureditev, po kateri lahko dokončno osprejemljivosti odloča sodnik posameznik (14. protokol k Konvenciji), stabila tudi poglavitna razloga za rusko zavrnitev 14. protokola h Konvenci-ji.2

1 Leach Philip, Taking the case to the Europeancourt of human rights, Oxford university press,2005.2 Ribičič Ciril, Črn dan za človekove pravice,Pravna praksa, 11. 1. 2007.3 In the common law, and under many statutes,standing or locus standi is the ability of a partyto demonstrate to the court sufficient connectionto and harm from the law or action challenged tosupport that party’s participation in the case. WIKI-PEDIA. 4 Številka sodbe 44574/98, 45133/98 in 48316/99z dne 6. 11. 2006.

5 Številka sodbe 14967/89, 19. 2. 1998.6 Številka sodbe 22110/93, 26. 8. 1997.7 Leach Philip, Taking the case to the Europeancourt of human rights, Oxford university press,2005.

8 Številka sodbe 28222/95 z dne 9. 1. 2001.9 Številka sodbe 17849/91 z dne 20. 11. 1995.10 Številka sodbe 20 z dne 6. 2. 1976.11 Številka sodbe 25528/94 z dne 16. 9. 1997.12 Številka sodbe 13092/87 z dne 9. 12. 1994.13 Katarina Zidar, Registracija verske organiza-cije, Pravna praksa, 12. 12. 2006.14 21 DR 138.

Čla

nki



log, ki se zagotovi z izplačilom dena-rne odškodnine, s pisno izjavo državne-ga pravobranilstva, da je bila kršenapravica do sojenja brez nepotrebnegaodlašanja, in z objavo sodbe, da je bilastranki kršena navedena konvencijskapravica.

II. Člen 35 KonvencijeČlen 35 Konvencije določa: Sodiš -

če sme obravnavati zadeve šele potem,ko so bila izčrpana vsa notranja pra-vna sredstva v skladu s splošno priz-nanimi pravili mednarodnega prava inv šestih mesecih od dne, ko je bila spre-jeta dokončna odločitev po notranjempravu.

Sodišče ne bo obravnavalo nobeneposamezne zahteve, predložene na podla-gi 34. člena, ki je: anonimna; v bistvuista kot zadeva, ki jo je Sodišče že obra-vnavalo, ali ki je že v drugem postop-ku mednarodne preiskave ali reševanjain ne vsebuje nobenih novih dejstev.

Sodišče bo razglasilo za nespre-jemljivo vsako zadevo, predloženo vskladu 34. členom, za katero meni, dani v skladu z določili Konvencije alinjenih protokolov, da je očitno neute-meljena ali pa da pomeni zlorabo pra-vice. Sodišče v skladu s tem členom vkateri koli fazi postopka zavrne vsakozahtevo za obravnavo, za katero meni,da je nesprejemljiva.

Izčrpanje pravnih sredstev

Pravilo 6-mesečnega roka za vlo-žitev pritožbe se vedno nanaša na zadnjoodločbo po izčrpanju vseh pravnih sred-stev. Dokazno breme glede izčrpanjadomačih pravnih sredstev je na pritož-niku. Če država pogodbenica v postop-ku dokaže, da pritožnik ni izčrpal vsehpravnih sredstev in da je v času vloži-tve pritožbe obstajalo posamezno pra-vno sredstvo, ki bi lahko učinkovitoslužilo za uveljavljanje kršitve Kon-vencije, bo pritožba zavrnjena kot nespre-jemljiva. Vlada mora dokazati, da jebilo v relevantnem obdobju pravnosredstvo na voljo pritožniku v teoriji inpraksi. Sodišče v takšnem primerupogosto naloži državi pogodbenici, najdokaže, kako so glede zatrjevane krši-tve drugi upravičenci uveljavljali krši-tev v podobnih primerih. Če državapogodbenica dokaže, da obstaja mož-nost uveljavljanja kršitve, mora vlož-nik dokazati, da je to pravno sredstvoizkoristil, ali da možnost uveljavljanjakršitve ni zadostno ali ni učinkovito,ali da so obstajale posebne okoliščine,ki so preprečevale izčrpanje pravnega

ličnimi pravnimi akti protipravno vpli-vale na poslovanje družbe, vendar jeSodišče pritožbo zavrnilo, saj ukrepiniso bili uperjeni zoper družbenike,ampak zoper družbo (pritožbo bi lahkovložila pivovarna).

Sodišče zagotavlja varstvo tudi poten-cialnim žrtvam. Potencialne žrtve mora-jo sodišču dokazati, da obstaja realnoosebno tveganje, da so lahko neposred -no prizadete zaradi kršitve Konvencije.Potencialna žrtev so lahko določeneosebe ali skupine, ki jih lahko prizade-ne posamezen ukrep ali opustitev. V pri-meru Balmer Schafroth proti Švici jevlada Švice trdila, da prebivalci, ki živi-jo blizu nuklearne elektrarne, ne more-jo pridobiti statusa stranke, ker kršitevKonvencije nanje ne more vplivati, sajso preveč oddaljeni, vendar je Sodiščeta argument zavrnilo. Pritožnik, na kate-rega kršitev Konvencije vpliva posredno,je lahko posredna žrtev kršitev Konvencijezaradi kršitev Konvencije druge osebe.To se lahko zgodi v primeru ožjegadružinskega sorodstvenega razmerja alitudi do tretjih oseb. V zadevi Chahalzoper VB17 so bili zaradi nameravaneizročitve g. Chacala vložniki ne samoChacal, ampak tudi njegova žena in otro-ci, saj je kršitev Konvencije posrednovplivala tudi na njihovo pravico dospoštovanja družinskega življenja po 8.členu Konvencije.

Oškodovanje ni pogoj za status žrtvein je stranka lahko tudi pritožnik, ki neizpolnjuje pogojev za pravično zadoščenjepo 41. členu Konvencije. Pritožnik lahkoizgubi status žrtve med postopkom, česklene z državo pogodbenico poravna-vo za vse medsebojne zahtevke. Vtakšnem primeru Sodišče med postop-kom zavrne pritožbo z obrazložitvijo,da pritožnik nima več statusa žrtve.18

Vendar civilnopravna satisfakcija nepovzroči praviloma tudi izgube statusažrtve, saj morajo biti izpolnjeni nasle-dnji pogoji:19 da državne oblasti priz-najo kršitev Konvencije, pridobitevodškodnine in postopkovno obravnava-nje tako, da je bilo mogoče oceniticeloten obseg kršitve. Šele v primeruizpolnitve vseh treh pogojev Sodiščestatusa žrtve več ne prizna.

Podobno ureditev določa slovenskizakon o varstvu pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlašanja, saj lahkostranka zahteva pravično zadoščenje,če je vložila nadzorstveno pritožbo, kiji je bilo ugodeno, ali rokovni pred-

Politična stranka iz Turčije Refahpartisi je pridobila status stranke zara-di izpodbijanja odločitve Ustavnegasodišča o razpustitvi stranke in suspen-diranja pravic te politične stranke po10., 11., 14., 17. in 18. členu konvenci-je.

Državljanstvo in stalno prebivališ -če nista relevantna glede statusa stran-ke pred Sodiščem, saj je v 1. členuKon vencije zapisano, da države pod-pisnice varujejo varstvo pravic po Kon-venciji vsakomur znotraj njihove juris-dikcije.15 Pomanjkanje materialnopra-vne subjektivitete na splošno ne vpli-va na aktivno legitimacijo za varstvopravic pred Sodiščem. Opravilno nespo-sobne lahko zastopajo opravilno spo-sobne osebe. Sodišče je sprejelo sta-lišče, da bližnji sorodnik lahko vložipritožbo v imenu žrtve, ki je slabšegazdravja. V imenu mladoletnih oseb, kiso tudi lahko vložniki pritožb, pa lahkovlagajo pritožbe starši in odvetniki. Vimenu pokojne osebe ne morejo vložitipritožbe dediči ali sorodniki. Če pavložnik umre med postopkom, lahkopostopek nadaljujejo sorodniki ali dediči,če ima pokojni pravni interes ali čeSodišče meni, da je rešitev zadevekoristna v splošnem interesu. Javne pra-vne osebe, kot na primer občina, nemorejo vložiti pritožbe pred Sodiščem,saj 34. člen Konvencije določa, da soto lahko le nevladne organizacije aliskupina posameznikov.

Žrtev kršitev konvencije

Sodišče pri presojanju okoliščin po34. členu Konvencije upošteva samo kon-kretne okoliščine posameznega prime-ra in ne dopusti abstraktnih preverjanj(actio popularis) hipotetičnih kršitev.Sodišče opravi test, po katerem se moraizkazati, da je vložnik osebno ali nepo-sredno prizadet zaradi kršitev pravic poKonvenciji. V judikaturi Sodišča so šte-vilne zavrnilne sodbe, po katerih vložni-ki niso izpolnili tega kriterija – ratio-ne personae. Skupnost jehovih pričFrancije proti Franciji je v pritožbi zatr-jevala, da parlamentarno poročilo izzi-va represivno politiko ter posledičnotudi zakonodajo proti vložniku, vendarje bila pritožba zavrnjena kot nedo pust -na z obrazložitvijo, da sporno poročiloni imelo neposrednega vpliva na pri-tožnike. V zadevi Agrotemix zoperGrčijo16 so družbeniki pivovarne vložilipritožbo, ker so lokalne oblasti z raz-

15 Leach Philip, Taking the case to the Europeancourt of human rights, 2005.16 Številka sodbe 14807/89 z dne 12. 9. 1995.

17 Številka sodbe 22414/93 z dne 15. 11. 1996.18 Peter Kempees, A systematic guide to the Caselaw of European court of human rights. 19 Številka sodbe 8130/78 z dne 15. 7. 1982.

Čla

nki



sredstva. Vložnik mora v pritožbi nave-sti okoliščine, ki izkazujejo izčrpanjedomačih pravnih sredstev in pravočas-nost. Vložnik mora predhodno v postop-ku pred domačim sodiščem vložiti zah-tevo, ki v sami substanci vsebuje enakozahtevo pritožba.

Zakon o varstvu pravice do sojenjabrez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO– Ur. l. RS, št. 49/06), ki se začel upo-rabljati 1. 1. 2007, je v skladu z napo-tili Sodišča uredil možnost uveljavlja-nja kršitve pravice do sojenja brez nepo-trebnega odlašanja na nacionalni ravniz nadzorstveno pritožbo, predlogom zadoločitev roka in zahtevo za pravičnozadoščenje.

Člen 15 ZVPSBNO je omogočiluveljavitev pravice po 41. členu Kon-vencije, kar pomeni, da je RepublikaSlovenija pravico do sojenja uredilapopolnoma enako, kot to omogoča Kon-vencija. Evropsko sodišče bo tudi do -datno razbremenjeno slovenskih pritožb,ki so bile vložene pred začetkom upo-rabe ZVPSBNO (1. 1. 2007), saj jedoločen predhodni postopek za zadeve,ki so bile vložene pred veljavnostjoZVPSBNO zaradi kršitve pravice do soje-nja v razumnem roku pred državnimpravobranilstvom oz. pristojnim okraj-nim sodiščem po stalnem prebivališčuoz. sedežu pritožnika. (Če je pristojnoOkrajno sodišče v Kopru, Mariboru aliLjubljani, pritožnik vloži tožbo predOkrajnim sodiščem v Celju.) Pritožnikbo moral izkazati, da je izčrpal pravnasredstva tudi v primerih, ko je vložilpritožbo pred 1. 1. 2007, saj bo moralv primeru nedosežene poravnave z dr -žavnim pravobranilstvom vložiti tožbopred slovenskim sodiščem.

Podobno ureditev je uvedla Italijaz zakonom PINTO leta 2001, ki je pravtako retroaktivno uvedel dolžnost uved-be postopka pred domačim sodiščemza pritožbe, ki so bile vložene na Sodiš-če pred sprejetjem zakona. Evropskosodišče torej pritožbo zavrne kot nedo-pustno, če se takšen postopek ne spro-ži pred domačim sodiščem. Poljska jepodoben zakon uvedla leta 2004.

V zadevi Grzinič zoper RepublikoSlovenijo20 je Republika Slovenija ugo-varjala, da je učinkovito pravno sred-stvo glede pravice do sojenja v razum-nem roku obstajalo že pred sprejetjemZVPSBNO, in sicer zaradi 23. in 26.člena Ustave RS ter zaradi možnostivložitve zahteve pri Državnem pravo-branilstvu RS in tožbe pred Upravnimsodiščem RS. Takšen ugovor neizčrpa-

log ali kot avtomatični razlog za nedo-pustnost pritožbe, ampak Sodišče preiz-kusi tudi okoliščine posameznega pri-mera ter splošni kontekst postopka for-malnega zadoščenja v domačem pravuin osebne okoliščine posameznika, pred-vsem če je posameznik storil vse, karbi se od njega razumno pričakovalo, dabi izčrpal domača pravna sredstva.Domače pravno sredstvo je na voljo, čelahko posameznik sproži varstvo pra-vic po Konvenciji neposredno. Sodiš-če ne upošteva ugovorov vlad državpogodbenic, ki le teoretično trdijo, daje mogoče na nacionalni ravni uvelja-viti ustrezno pravno sredstvo. Zado-ščenje bo učinkovito in zadostno, čeomogoča pridobitev odškodnine za krši-tev pravic po Konvenciji. Če je pravi-ca nacionalnega sodišča pri odločanjuo zadoščenju zelo diskrecijska, se takšenpostopek ne šteje za zadosten predho-den postopek.

Izjemoma Sodišče prizna tudi obstojposebnih okoliščin glede izčrpanja doma-čih pravnih sredstev, vendar pod teposebne okoliščine ne spadajo pravnaneukost strank, malomarnost odvetni-kov ali depresija pritožnika.24 Sodiščeje v primeru Akdivar proti Turčiji25 ugo-tovilo, da obstajajo posebne okolišči-ne, saj so administrativne ovire v nacio-nalnem postopku povzročile, da je pred-hoden nacionalni postopek popolnomaneučinkovit in sprožitev takšnega postop-ka ne bi imelo učinkovitih posledic.

V skladu s sodno prakso ESČP moraposameznik glede pritožb, ki se nana-šajo na poštenost civilnega postopka alina domnevno kršitev drugih človeko-vih pravic, ki so predmet takega postop-ka, v Sloveniji pravilno uporabiti vsapravna sredstva, vključno z ustavno pri-tožbo.26

Rok: 6 mesecev

Šestmesečni rok začne teči od zadnjepravnomočne odločitve v nacionalnempostopku. Rok začne teči od vročitve prav -nomočne odločitve stranki ali njenemupooblaščencu. Če se pravnomočna sodbarazglasi ustno, začne teči rok za vloži-tev pritožbe od razglasitve sodbe dalje.Če sodišče izda primarno neobrazlože-no odločbo, začne teči rok od prejemaobrazložene pravnomočne odločbe.27 Če

nja pravnega sredstva je sodišče zavr-nilo z obrazložitvijo, da pred 1. 1. 2007v Republiki Sloveniji ni bilo učinkovi-tega pravnega sredstva, in je navedenopritožbo spoznalo kot dopustno (dec-lared admissible).21

Vendar je kljub temu, da je v tejzadevi sodišče ugotovilo kršitev pravi-ce do sojenja v razumnem roku in pri-sodilo odškodnino v znesku 3.700 evrov,prvič ugotovilo (testna sodba), da Repu-blika Slovenija ima zagotovljeno učin-kovito varstvo z uveljavitvijo ZVPSBNOpo 1. 1. 2007, kar se je kasneje tudipotrdilo v zadevi Korenjak proti RS, kijo navajam v nadaljevanju.

V zadevi Šubinski zoper Republi-ko Slovenijo22 se je sodišče glede ugo-vora RS, da je obstajalo učinkovito pra-vno sredstvo v RS pred 1. 1. 2007, skli-cevalo na zadevi Belinger/Slovenija,številka 42320/98, z dne 2. 10. 2001,in Lukenda/Slovenija, 23032/02, z dne6. 10. 2005, ter poudarilo, da je bil tosistemski problem, ki je nastal zaradineustrezne zakonodaje ter neučinkovi-tosti sodstva. Sodišče je tudi ugotovi-lo, da vlada ni ponudila nobenega argu-menta, ki bi sodišče vodil k spremem-bi lastno ustvarjene sodne prakse.

V zadevi Korenjak zoper RS23

pa je Sodišče 1. 6. 2007 razglasi-lo sodbo, s katero je zavrglo pri-tožbo pritožnika kot nedopustno zargumentom, da ima RS od 1. 1.2007 dalje učinkovita pravna sred-stva za varstvo pravice do sojenjav razumnem roku, kar vključujetudi vprašanje zadoščenja, in sicerna podlagi ZVPSND, po kateremmorajo vse fizične in pravne osebe,ki so stranke v sodnih postopkihv RS, najprej izčrpati vsa pravnasredstva iz ZVPSND, in sicer pospe-šitvena pravna sredstva (nadzor-stvena pritožba, rokovni predlog),ter sredstvo za zadoščenje in obja-vo sodbe, in šele nato lahko vloži-jo pritožbo na ESČP.

Sodišče uporablja 35. člen z dolo-čeno stopnjo fleksibilnosti brez preti-ranega formalizma. Fleksibilnost jeposledica dejstva, da se pravilo upora-blja za varstvo človekovih pravic, zara-di česar se izčrpanje domačih pravnihsredstev ne uporablja kot absolutni raz-


Čla

nki

20 Številka sodbe 26867/02 z dne 3. 5. 2007.

24 Leach Philip, Taking teh case to the Europeancourt of human rights, Oxfor university press, 2006.25 Številka sodbe 21893/93 z dne 16. 9. 1996.26 Katarina Zidar in Ana Vilfan, Kdaj in kakopodati pritožbo na Evropsko sodišče za človeko-ve pravice, Pravna praksa, 24. 5. 2007.27 Številka sodbe 22714/93 z dne 29. 8. 1997.

21 Enako stališče je Sodišče sprejelo v sodbiMamič zoper Republiko Slovenijo, številka75778/01, z dne 27. 6. 2006.22 Sodba številka 19611/04 z dne 18. 1. 2007.23 Sodba z dne 15. 5. 2007, razglašena 1. 6. 2007.


ni na voljo domačega pravnega sredstva,mora pritožnik vložiti pritožbo v 6 mese-cih od dogodka ali odločitve, ki se uve-ljavlja kot kršitev v pritožbi, v 6 mese-cih, odkar je izvedel za dogodek ali odlo-čitev. Kadar se vloži pritožba zaradi večponavljajočih kršitev, je najbolj varno vlo-žiti pritožbo v roku 6 mesecev po prvikršitvi, vendar če so zadeve povezane,se lahko vloži pritožba tudi v 6 mese-cih od zadnje kršitve (ratione temporis).Rok je prekluziven, kajti če se izteče nadan, ko je v državi pogodbenici dela prostdan (nedelja/praznik), se rok ne preložina naslednji dan.

Kot dan vložitve pritožbe se štejedatum, ko pritožnik na ESČP pošlje prvopismo, v katerem izkaže namen vloži-ti pritožbo ter navede bistveno pravnoin dejansko podlago. Če takega pismane pošlje, se šteje datum, ko je poslalizpolnjen obrazec pritožbe, odločilen jedatum oddaje na pošto oz. ko je poslanfaks.28

V zadevi Švarc in Kavnik zoperRepubliko Slovenijo29 je Vlada RS ugo-varjala, da je pritožnik zamudil šest-mesečni rok, saj se je postopek, ki seje izpodbijal, pravnomočno končal20. 3. 1997, ko je bila odločba Vrho-vnega sodišča RS vročena pritožniku.Vlada RS je trdila, da je bil postopekpred vrhovnim sodiščem zadnje razpo-ložljivo pravno sredstvo, ki je bilo navoljo pritožniku, ne pa ustavna prito-žba, ki jo je po prejemu odločbe vrho-vnega sodišča vložil pritožnik na Usta-vno sodišče RS. Pri tem se je vladasklicevala na stališča Sodišča, da je bilaustav na pritožba na ustavnem sodiščuglede varstva pravice do sojenja v razum-nem roku neučinkovita. Sodišče tegaargumenta ni upoštevalo in je sprejelopritožbo kot pravočasno, ker je bila vlo-žena v roku 6 mesecev po sprejemusklepa ustavnega sodišča, da se ustav -na pritožba zoper odločbo vrhovnegasodišča zavrže kot nedopustna.

Neskladnost pritožbe z določilikonvencije

Tretja točka 35. člena Konvencijedoloča, da Sodišče za nesprejemljivorazglasi vsako zadevo, ki ni v skladu sKonvencijo ali je očitno neutemeljenaali pomeni zlorabo pravice. Konceptneskladnosti s Konvencijo ima štirividike.

a) Jurisdikcija države – ratione loci

Zatrjevana kršitev Konvencije se jemorala zgoditi na območju jurisdikci-je posamezne države pogodbenice. Toje sicer primarno teritorialno vpraša-nje, vendar bo sodišče ponudilo var-stvo zaradi kršitev na območju, kjer drža-va izvaja dejanski nadzor. Nekolikoposplošeno se pojem oblast v medna-rodnem javnem pravu nanaša na vplivdržave na ljudi, ki so na njenem suve-renem ozemlju, ter na oblast, ki jo imanad svojimi državljani ter tudi diplo-matskim osebjem, policijo in vojsko, kideluje v tujini.

Najpomembnejše je torej načelo oze-meljske vezi. To načelo v svoji zrcalnipodobi pomeni, da če država nimadejanskega učinkovitega nadzora nadnekim ozemljem, za tamkajšnje dogod-ke ne more biti odgovorna.30 Od teganačela obstajajo izjeme, če država izva-ja učinkovit nadzor nad ozemljem drugepodpisnice, če država izvaja učinkovitnadzor na območju meja držav podpi-snic Konvencije in če država izvajaoblast nad določeno osebo.

b) Ratione materiae

Pritožbe glede kršitve pravic, ki jihKonvencija ne vsebuje, so zavrnjene kotnedopustnosti. Ob tem se upošteva, daje Konvencija živ mehanizem in Sodiš-če je dolžno upoštevati in interpretira-ti Konvencijo v luči sedanjih okoliščin,in ne namena piscev Konvencije v časunastanka.

Zaradi tega se morajo vlagateljizavedati možnosti posameznih določil,ki so se skozi čas tako razvila, da pade-jo na področje Konvencije.

c) Ratione temporis

Pritožbe zoper države, ki niso rati-ficirale Konvencije ali sprejele pravicedo individualne pritožbe na relevantendatum, bodo razglašene za nesprejem-ljive (pomembna tabela o sprejetju/rati-fikaciji Konvencije posamezne države).Če so se posamezne okoliščine pojavi-le pred veljavnostjo Konvencije in sose nadaljevale še po Konvenciji, je lahkopredmet pritožbe le tisti del, ki zadevakršitev po ratifikaciji Konvencije.31, 32

Zaradi navedenega je treba v pri-meru, ko se je kršitev zgodila pred rati-fikacijo Konvencije, temeljito preučiti,ali gre morda za nadaljevano kršitevKonvencije.

d) Ratione personae

Ta izključitev na splošno velja zapritožbe, ki so vložene zoper zasebni-ke ali druge pravne osebe,33 saj je pri-tožba na Sodišče dopustna le zoperdržavo. V primeru, ko država preneseopravljanje določenih nalog na drugepravne osebe, je Sodišče vzpostavilosodno prakso, da se država ne morerešiti odgovornosti,34,35 in je pritožbav takšnem primeru dopustna.

Odgovornost države je tudi podana,če država ne zagotovi zagotavljanja pra-vic iz 1. in 3. točke Konvencije, torejče ne zagotovi ustreznega varstva ose-bam, s katerimi se ravna ponižujoče aliso mučene. Odgovornost države v temprimeru velja tudi za primere, ko sostorilci fizične osebe. Sodišče je namrečvzpostavilo sodno prakso, da je drža-


Čla

nki

28 Katarina Zidar in Ana Vilfan, Kdaj in kakopodati pritožbo na Evropsko sodišče za človeko-ve pravice, Pravna praksa, 24. 5. 2007.29 Številka sodbe 75617/2001 z dne 8. 5. 2007.

30 Matija Longar, Odgovornost držav za kršitveEKČP, nastale zunaj njihovih meja, Pravna pra-ksa, 25. 1. 2007.31 Številka sodbe 48553/99 z dne 25. 7. 2002. Ruskotransportno podjetje Sovtransavto je zoperUkrajino vložilo pritožilo zaradi ukrepov za zmanj-šanje njenega deleža v ukrajinskem javnem podje-tju, zaradi česar je vložnik izgubil nadzor nad druž-bo. Vlada Ukrajine je ugovarjala, da se je dogo-

dek zgodil, preden je Ukrajina ratificiralaKonvencijo 11. 9. 1997. Vendar je Sodišče razso-dilo, da so se ukrepi izvajali tristopenjsko in dase je zadnja stopnja odvijala že v obdobju velja-vnosti Konvencije. Sekvenca dogodkov je torejustvarila nadaljevano posledico ukrepa, zato pri-tožba ni bila zavrnjena zaradi ratione temporis.32 Številka sodbe 61237/00 z dne 7. 11. 2002. V zade-vi Ačimović proti Hrvaški je pritožnik uveljavljalkršitev, ker je Hrvaška vojska uničila njegovo hišo.Vendar ker je bil to enkraten dogodek, ki se je zgo-dil pred ratifikacijo Konvencije s strani Hrvaške(5. 11. 1997), je Sodišče pritožbo zavrnilo kotnesprejemljivo iz razloga ratione temporis. 33 Philip Leach, prav tam, stran 157. 34 Številka sodbe 13134/87 7 dne 25. 3. 1993. Vzadevi Costello Roberts zoper Veliko BritanijoSodišče ni sledilo ugovorom države, da ni izvaja-la telesnega kaznovanja v zasebnih šolah. Sodiščeje odločilo, da ima država obveznost zagotoviti otro-kom njihovo pravico do izobraževanja vključno zodgovornostjo države za sistem discipline v šolahne glede na to, ali so šole javne ali zasebne. Pravtako je lahko država odgovorna, ker ne zagotoviustreznih ukrepov zaradi zaščite posameznikovzoper dejanja drugih posameznikov. Odgovornostdržave zaradi napačnih ravnanj posameznikov jelahko obravnavana po Konvenciji po 1. in 3.členu, saj 1. člen zahteva od države spoštovanječlovekovih pravic po Konvenciji, 3. člen pa dolo-ča prepoved mučenja. Država mora zaradi tegasprejeti določene ukrepe (korake) zaradi zaščiteposameznikov pred nehumanim mučenjem ali dru-gim nehumanim ravnanjem tretjih, drugačeSodišče ugotovi kršitev Konvencije.35 Države morajo zagotoviti ustrezen pravni okvir,ki bo javne in zasebne bolnišnice zavezoval k delo-vanju, ki bo varovalo posameznikovo pravico doživljenja, ter sodne postopke, v katerih bodo lahkosvojci uveljavljali odškodnino in omogočili ugo-toviti okoliščine smrti ter morebitno odgovornostzdravstvenega osebja. Postopki morajo biti učin-koviti, Katarina Zidar, Smrt zaradi malomarne-ga zdravljenja, Pravna praksa, 12. 1. 2006.


va odgovorna v primeru, ko ne vzpo-stavi ustrezne zakonodaje, ki ima pre-vencijski namen zoper potencialne sto-rilce kaznivih dejanj mučenja ali poni-ževalnega ravnanja.

V zadevi X in Y zoper Nizozem-sko je pritožnik za hčer uveljavljal krši-tev Konvencije, ker pred nacionalnimisodišči ni bilo mogoče sprožiti kazen-skega postopka zoper storilca kazni-vega dejanja spolnega nasilja. Sodiščeje odločilo, da država ni vzpostavilaučinkovitega sodnega varstva za pri-tožnikovo hčerko, za katero so rednanacionalna sodišča predhodno ugoto-vila, da storilec ni mogel ugotoviti nje-nih želja zaradi njene duševne bolezni.Sodišče je v tem primeru pritožbi ugo-dilo in ugotovilo kršitev 8. člena Kon-vencije.36

Z ratione personae bodo zavrnjenetudi pritožbe zoper države, ki niso rati-ficirale Konvencije ali posameznih pro-tokolov. Prav tako spadajo pod to izklju-čitev tudi pritožbe, ko pritožniki nisodokazali statusa žrtve.

Očitno neutemeljene pritožbe inzloraba pravic

Anonimne pritožbe in pritožbe, vkaterih je Sodišče že vsebinsko odlo-čalo ter ni navedenih novih navedb,Sodišče zavrže. Postopek pri drugemmednarodnem organu prav tako pov-zroči nedopustnost pritožbe (npr. posto-pek pri Komiteju ZN za človekove pra-vice).

Pritožba je razglašena za nespre-jemljivo kot očitno neutemeljena, če pred-hoden preizkus prima facie ne razkri-je nobenih kršitev Konvencije. Zato jeveliko pritožb zavrnjenih in je ta raz-log velik filter za obravnavo pritožb.Takšen primer je tudi, kadar pritožnikle navaja iste pritožbene razloge, kotjih je navedel že v postopku, in štejeEvropsko sodišče za nadaljnjo instan-co.

Zloraba pravic je po 3. točki 35.člena konvencije prav tako razlog zazavrnitev pritožbe. Takšne so na pri-mer nadležne pritožbe ali pritožbe v napa-dalnem jeziku, ki so lahko zaradi tegazavrnjene kot nesprejemljive. Prav takoso to lahko pritožbe, ki temeljijo na fal-sificiranih dokumentih ali ki prikriva-jo pomembne informacije. Prav tako selahko pritožba zavrne, če namenomatemelji na neresničnih dejstvih ali name-noma izpušča pomembna dejstva. Po3. točki 35. člena Konvencije bodo zavr-njene politične pritožbe ali tiste, ki so

namenoma vložene zaradi pridobitvepublicitete.37

Zaključek

Sodišče lahko razglasi pritožbo zanedopustno ves čas postopka, vendar jevladam dovoljeno podajati ugovore zvidika nedopustnosti, samo dokler sesodišče ne spusti v vsebinsko reševa-nje zadev. Vendar lahko vlade držav tudinaknadno podajo ugovor nedopustno-sti, če se med postopkom pokažejo novadejstva ali če pritožnik vloži novo pri-tožbo. Pogosti razlog za nedopustnostpritožbe je izčrpanje domačih pravnihsredstev in 6-mesečni rok za vložitevpritožbe. Ratio Konvencije glede izčr-panja domačih pravnih sredstev je, dalahko država predhodno vsako kršitevKonvencije ustrezno obravnava in omo-goča pravno zaščito v nacionalni zako-nodaji.

V zadevi Korenjak proti Sloveni-ji, ki jo je Sodišče razglasilo 1. 6. 2007,je Sodišče vzpostavilo testno sodbo,s katero je poudarilo, da ima Repu-blika Slovenija s 1. 1. 2007 sprejetoučinkovito zakonodajo, ki omogočavarstvo pravice do sojenja v razum-nem roku, in pritožbo zaradi tega kotnedopustno zavrnilo.

Sodišče se zaveda tudi kritik, ki jihje deležno zaradi ostrih kriterijev glededopustnosti pritožbe, saj se prevelikodstotek pritožb zaradi tega ne obra-vnava. Člen 7 14. protokola pri temtudi določa, da o nedopustnosti lahkodokončno odloči sodnik posameznik,kar je bil še dodaten razlog za zavrni-tev ratifikacije 14. protokola (npr. Rusi-je). Zavrnitev ratifikacije 14. protoko-la pa posledično zavira razvoj delova-nja in ugleda Sodišča v državah pod-pisnicah Konvencije, zaradi česar sokriteriji dopustnosti tudi zelo pomem-bna tema na sporedu zasedanj, kjer seodloča o vizijah Sodišča v prihodno-sti. 14. protokol ima namreč namen omo-gočiti hitrejše reševanje zadev, saj seSodišče utaplja v številnih pritožbah inne more opravljati svojih osnovnih funk-cij.

Seminar UIA Strasbourg, 8.–9.marec 2007: Zastopanje predEvropskim sodiščem za človekovepravice

Spletno okoSlovenija se je z nedavnim odprtjemspletne prijavne točke <www.splet-no-oko.si> pridružila državam, kiomogočajo prijavo otroške por -nografije ali sovražnega govora nainternetu. Anonimno prijavo lahkopoda vsak uporabnik interneta, kadarmeni, da je na internetu naletel naotroško pornografijo ali sovražni govor.Prijavitelj najprej izpolni kratek pri-javni obrazec. Ključna informacija vobrazcu je naslov spletne strani, nakateri je domnevno nezakonita vse-bina. Prijavna točka Spletno oko pri-javo pregleda in jo, če oceni, da greza domnevno nezakonito vsebino,posreduje policiji. V celotnem postop-ku – od prijave nezakonitih spletnihvsebin do ustreznega ukrepanja – seprijavna točka in policija ukvarjataizključno z vsebino, podatki o pri-javitelju pa se ne hranijo.

Sicer pa deluje Spletno-oko.si vokviru komunitarnega programaVarnejši internet plus in organizaci-je INHOPE, koordinator je Center zametodologijo in informatiko FDVUniverze v Ljubljani, pri projektu pasodelujejo tudi Zveza potrošnikovSlovenije in sekcija slovenskih ponud-nikov internetnih storitev pri GZS oz.,kot člani svetovalnega telesa, tudiVrhovno državno tožilstvo Slovenijein Policija.

Sicer pa INHOPE, krovna orga-nizacija spletnih prijavnih točk zanezakonite vsebine na internetu, skrbiza povezovanje in sodelovanje medveč kot dvajsetimi tovrstnimi točka-mi v EU, glavna cilja organizacije pasta odstranitev otroške pornografijes spleta in zaščita mladih pred škodlji-vo in nezakonito uporabo interneta.

(So)delovanje teh točk se je izkaza-lo za učinkovit ukrep v boju za zman-jšanje nezakonitih vsebin na interne-tu, pri slovenski prijavni točki pavodijo tudi evidenco števila prijav injo objavljajo na vsakih šest mesecev.»Od 1. marca, tj. odkar prijave pre-gledujemo, smo prejeli več prijavsovražnega govora kot otroš kepornografije,« je za PP pojasnila koor-dinatorka projekta mag. KatarinaKrapež in pozvala uporabnike, najse na Spletno oko obrnejo le v primer-ih, ko naletijo na sovražni govor inotroško pornografijo, ne pa denimov primeru razžalitev in obrekovanj.

Pri prav il: Boštjan Koritnik


Čla

nki

36 Številka sodbe 8978/80 z dne 26. 3. 1985.

37 Vir prispevka so referati v okviru seminarjaPLEADINGS AT ECHR, ki ga je organiziraloSvetovno združenje odvetnikov UIA marca 2007na Evropskem sodišču za človekove pravice vStrasbourgu, ki sem se ga udeležil.


Samozaposleni

Med samozaposlene po 15. členuZPIZ-1 štejejo osebe, ki kot svoj ediniali glavni poklic v RS:– kot samostojni podjetniki posamez-

niki po zakonu o gospodarskihdružbah opravljajo pridobitno dejav-nost, vključno s fizičnimi osebami,ki se štejejo za obrtnike ali zasebnetrgovce v skladu z zakonodajo, velja-vno pred uveljavitvijo zakona ogospodarskih družbah;

– z osebnim delom samostojno oprav-ljajo umetniško ali kakšno drugo kul-turno dejavnost ali dejavnost napodročju medijev in so skladno zzakonom vpisane v register samo-stojnih dejavnosti, če je tak registerpredpisan;

– opravljajo samostojno dejavnost spodročja zdravstva ali socialne var-nosti: zdravstveno, klinično ali spe-cialistično psihološko dejavnost,zasebno veterinarsko dejavnost alidrugo zasebno dejavnost s področjazdravstva, socialne varnosti ali far-macije v skladu z zakonom;

– opravljajo duhovniško oziroma drugoversko službo;

– opravljajo odvetniško ali notarskodejavnost v skladu z zakonom;

– samostojno opravljajo drugo dovo-ljeno dejavnost.Poleg navedenih se med samoza-

poslene štejejo tudi družbeniki zaseb-nih družb in zavodov v RS, ki so poslo-vodne osebe in niso zavarovane na drugipodlagi.

Samozaposlenih je bilo v Slovenijipo podatkih in metodologiji Statističnegaurada RS decembra 2006 več kot 80.000,3v drugem četrtletju leta 2006 pa je bilo203.000 delovno aktivnih prebivalcev,starih od 50 do 69 let, med katerimijih je 29.000 že izpolnjevalo pogoje zaprejemanje starostne pokojnine.4 Popodatkih zavoda je bilo konec leta 2005prek 530.000 upokojencev.5

Ustavna odločba

Na podlagi plačila prispevkov zaobvezno pokojninsko in invalidsko zava-rovanje6 je uvodoma navedeni samo-zaposleni ob dopolnitvi določene sta-rosti in pokojninske dobe izpolnil pogo-

je za pridobitev pravice do pokojnine.Po izpolnitvi navedenih pogojev mu jebila pravica do pokojnine priznana, ven-dar potem ko je izkazal tudi preneha-nje opravljanja svojega poklica.7 Natoje spet začel opravljati svoj poklic inje ob tem vložil zahtevo na zavod zapriznanje pravice do delne pokojnine.Slednje mu je zavod zavrnil z odločbo,zaradi česar je bil v nadaljevanju sproženspor na Delovnem in socialnem sodiščuv Ljubljani. Sodišče je postopek preki-nilo, ker je uvodoma navedeni tožnikhkrati s tožbo na Delovno in socialnosodišče vložil tudi ustavno pobudo naUstavno sodišče RS za presojo usta-vnosti nekaterih določil ZPIZ-1.

Z ustavno pobudo so bili ustavnipresoji podvrženi nekateri problemiveljavnega pokojninskega sistema, insicer:– možnost za zaposlene v delovnem

razmerju, da uživajo delno pokojni-no, kar za samozaposlene ni mogoče– prvi odstavek 58. člena8 v zveziz drugim odstavkom9 ZPIZ-1; kršitevnačela enakosti pred zakonom,10

– neizplačevanje pokojnine upokojeniosebi zaradi njene ponovne zaposli-tve – pravica do plače in hkrati dopokojnine; kršitev načela posebnegavarstva starejših oseb (člen 23 – Pra-vica starejših do socialnega varstvaEvropske socialne listine11) in kršitev


Čla

nkiUveljavljanje zahtevkov

samozaposlenih (odvetnikov)za delno pokojnino

mag. Žiga Stupica

Samozaposleni zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja –odvetnik je v postopku pred Ustavnim sodiščem RS dokazal, da je nedo-pustno in neustavno zagotavljanje različnih pravic pokojninskega zavaro-vanja glede na okoliščino, ali je zavarovanec v delovnem razmerju ali pakot samozaposleni (neustavnost zakona o pokojninskem in invalidskemzavarovanju – ZPIZ-11).

V nadaljevanju mu je – v sporu zoper Zavod za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje Slovenije (zavod) – Delovno in socialno sodišče v Ljub-ljani ob neposredni uporabi določil ustave (15. člen2) dosodilo delno pokoj-nino in zakonske zamudne obresti. Kljub navedenemu zavod vztraja prisvojem odklonilnem stališču, češ da neustavno besedilo ZPIZ-1 še velja,je zoper sodbo vložil pritožbo.

7 Drugi odstavek 156. čelna ZPIZ-1 se glasi:»Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je pre-nehanje obveznega zavarovanja, razen za vajen-ce in osebe iz drugega odstavka 34. člena tegazakona.«8 Prvi odstavek 58. člena ZPIZ-1 se glasi:»Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitevpravice do starostne pokojnine, lahko pridobipravico do delne pokojnine, če je v delovnem raz-merju z največ polovico polnega delovnega časa.«9 Drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1 se glasi: »Neglede na določbo prejšnjega odstavka se upravi-čencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlenz največ polovico polnega delovnega časa.«10 Člen 14 Ustave RS se glasi: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake člo-vekove pravice in temeljne svoboščine, ne gledena narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično alidrugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izo-brazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katero-koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.«11 Člen 23, alineja 1, Evropske socialne listine(Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine(spremenjene), Ur. l. RS – MP, št. 7/99) se glasi:»Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pra-vice starejših oseb do socialnega varstva, sepogodbenice zavezujejo, da neposredno ali v sode-lovanju z javnimi ali zasebnimi organizacijamisprejmejo ali spodbujajo ustrezne ukrepe, katerihnamen je zlasti, da: – omogočijo starejšim osebam, da ostanejo pol-nopravni člani družbe tako dolgo, kot je to mogo-če, s pomočjo:a) ustreznih sredstev, ki jim omogočajo spodobno

3 Aktivno prebivalstvo po administrativnih virih.V: Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji,Ljubljana, Statistični urad RS, l. II, št. 2/2007, str.19.4 Irena Svetin: Prehod z dela v upokojitev,Slovenija, 2. četrtletje 2006, Ljubljana, Statističniurad RS, 29. 3. 2007.5 Upokojenci. V: Zavarovanci pokojninskega ininvalidskega zavarovanja, Ljubljana, Zavod zapokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,dostopno na http://www.zpiz.si/src/zavarovanci.6 Peti odstavek 7. člena ZPIZ-1 se glasi: »Praviceiz obveznega zavarovanja pridobi zavarovanecizključno na podlagi plačila prispevkov, če za posa-mezne primere zakon ne določa drugače.«

1 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju(uradno prečiščeno besedilo) – ZPIZ-1-UPB4(Ur. l. RS, št. 109/06).2 Prvi odstavek 15. čelna Ustave RS (Ur. l. RS, št.33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06) se glasi:»Človekove pravice in temeljne svoboščine se ure-sničujejo neposredno na podlagi ustave.«


ustavne pravice do pokojnine.12 Zvidika načela posebnega varstva sta-rejših oseb je bila v pobudi poudar-jena pravica upokojencev do prosteizbire življenjskega sloga. V kon-kretnem primeru je pobudnik pou-daril pravico upokojenca do življenj-skega sloga nadaljevanja opravljanjasvojega poklica po upokojitvi. Obvez-nost za pridobitev pravic pa je pobud-nik tudi že izpolnil s plačilom pri-spevkov za pokojninsko in invalidskozavarovanje med delovno dobo.

– ugodnejša sistemska obravnava zgoljnekaterih samostojnih dejavnosti,denimo samostojne umetniške alidruge kulturne dejavnosti, dejavno-sti ustvarjalcev izumov, novih oblikteles, slik in risb.13

Vladno stališče do stališč pobudeje bilo odklonilno.14

V zvezi s tem je bila 19. 10. 2006izdana odločba Ustavnega sodišča RS,št. U-I-358/04-13, o neskladju prve-ga odstavka 58. člena in drugegaodstavka 178. člena zakona o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanjuz ustavo.15

Iz obrazložitve odločbe je med dru-gim razvidno, da je navedena zakon-ska ureditev neskladna z vidika načelaenakosti pred zakonom glede ureditveza zaposlene v primerjavi s samoza-poslenimi. Razlikovanje v zakonu o

pokojninskem in invalidskem zavarovanjumed pravico delavcev v delovnem raz-merju do zaposlitve s polovico polne-ga delovnega časa po upokojitvi inzaposlitvijo samozaposlenih, ki se jimtakšna pravica odreka, je nedopustnoin v nasprotju z načelom enakosti predzakonom. Ustavno načelo svobode delapa zagotavlja vsakomur enake pravicedo dela, kar pomeni, da imajo tudisamozaposleni pravico do dela bodisis polnim delovnim časom bodisi do delas polovico delovnega časa. 16

Izplačevanje delne pokojnine je veza-no na drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1;možnost je uveljavljena za osebe v delo-vnem razmerju, ne velja pa za vse zapo-slene, na primer ne velja za samoza-poslene osebe. Nedopustno in neustav -no je zagotavljanje različnih pravicpokojninskega zavarovanja glede naokoliščino, ali je zavarovanec zaposlenv delovnem razmerju ali pa kot samo-zaposleni.

Ustavno sodišče pa se s tistim sta-liščem pobude, po katerem naj imajovsi zaposleni upokojenci na podlagiplačanih prispevkov pokojninskega zava-rovanja pravico do plače in hkrati dopokojnine, ni strinjalo. Pobuda je bilaneutemeljena tudi v delu glede ugod-nejše sistemske obravnave le določenihsamostojnih dejavnosti, na primer samo-stojne umetniške ali druge kulturnedejavnosti, dejavnosti ustvarjalcev izu-mov, novih oblik teles, slik in risb.17

Ugotovljeno neskladje moradržavni zbor odpraviti v roku deve-tih mesecev od objave ustavne odločbev Uradnem listu RS18 (odločba je bilaobjavljena v Uradnem listu RS,št. 112/06, z dne 3. 11. 2006). Nesklad-nost lahko odpravi s spremembo pre-sojanih določb, lahko pa tudi s spre-jemom povsem novih določb, ki bodo


Čla

nki

poslenih pri uveljavitvi navedenih pravic.Vprašanje, na katero je treba pri presoji izpodbi-jane ureditve odgovoriti, namreč ni, ali sta si dejan-sko in pravno položaja zaposlenih in samozapo-slenih enaka v smislu njihove organizacije dela,za kar je mogoče ugotoviti, da si nista, temveč alije njihov položaj enak s trenutkom plačila pri-spevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, kis tem zagotavlja z zakonom določen obseg pra-vic. Na to vprašanje pa je odgovor lahko le pri-trdilen. Zavarovanci so, ne glede na to, ali so zava-rovani na podlagi delovnega razmerja ali kotsamozaposleni, na podlagi plačila prispevkov zavse primere zavarovanja v enakem položaju. Njihovenak položaj zato zahteva njihovo enako obra-vnavanje. Kot je bilo že pojasnjeno, dejstvo, da jezakonodajalec za potrebe določitve upravičencevdo pravic iz drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1in prvega odstavka 58. člena ZPIZ-1 manjši obsegdela opredelil le s pomočjo kriterija, ki ga je mogo-če uporabiti samo pri osebah v delovnem razmerju,ne more biti razumen, iz narave stvari izhajajočrazlog za različno ureditev položaja zaposlenih insamozaposlenih, ki samozaposlenim ne daje tehpravic. Ker razumni razlog za takšno ureditev tudine izhaja iz zakonodajnega gradiva niti ga ni poja-snil zakonodajalec, saj na pobudo ni odgovoril,sta drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1 in prviodstavek 58. člena ZPIZ-1, ker ne dajeta v tehdoločbah zagotovljenih pravic tudi samozaposle-nim, v neskladju z drugim odstavkom 14. členaUstave.«17 Tč. B.-II., 13. odločbe Ustavnega sodišča RS,št. U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 se glasi: »Člen179 ZPIZ-1 (opravljanje dejavnosti, ki ne vplivana uživanje pokojnine) ureja možnost, da se uži-valcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samo-stojno umetniško ali drugo kulturno dejavnostjo,dejavnostjo ustvarjalca izumov, novih oblik teles,slik in risb ali v primerih iz 18. in 19. člena tegazakona, na njegovo željo pokojnina izplačuje, tačas pa se mu ne upošteva za odstotno povečanježe uveljavljene pokojnine oziroma za novo odme-ro pokojnine. Člen 18 ZPIZ-1 pa ureja situacije,v katerih zavarovanje samozaposlenih ni obvezno,tj. določa pogoje, ob izpolnjevanju katerih sešteje, da samozaposleni ne opravlja samostojnedejavnosti kot edini ali glavni poklic.«18 Tč. 2 izreka odločbe Ustavnega sodišča RS, št.U-I-358/04-13, z dne 19. 10. 2006 se glasi:»Državni zbor je ugotovljeno neskladje dolžanodpraviti v roku devetih mesecev od objave te odloč-be v Uradnem listu RS.«

16 Tč. B.-I., 11. odločbe Ustavnega sodišča RS,št. U-I-358/04-13, z dne 19. 10. 2006 se glasi:»Načelo enakosti pred zakonom pomeni, da pred-pis ne sme samovoljno (arbitrarno) različno ure-jati enakih dejanskih položajev subjektov. Zadopustnost razlikovanja mora obstajati razumen,iz narave stvari izhajajoč razlog. Zato je treba pripresoji skladnosti izpodbijane zakonske ureditvez drugim odstavkom 14. člena Ustave najprejodgovoriti na vprašanje, ali so z vidika plačila pri-spevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje teriz tega naslova izhajajočih pravic samozaposleniin zaposleni v enakem položaju, ki zahteva enakoobravnavanje. Po oceni Ustavnega sodišča jeodgovor pritrdilen. Vlada in ministrstvo v svojemmnenju trditev pobudnika, da gre v primeru delav-ca, ki je v delovnem razmerju, in v primeru samo-zaposlenega za enako pravno razmerje, ki zato zah-teva enako obravnavo in s tem enake pravice izobveznega pokojninskega zavarovanja, zavrača-ta kot nemogočo in pravno neutemeljeno. Pri temizhajata namreč izključno iz delovnopravne ure-ditve, ki kot pomemben del pravnega in dejanskegapoložaja delavca ureja tudi delovni čas ter v zvezis tem omogoča tudi sklenitev pogodbe o zaposli-tvi s krajšim delovnim časom od polnega. Vendardejstvo, da izpodbijana ureditev iz drugega odstav-ka 178. člena ter prvega odstavka 58. členaZPIZ-1 pridobitev pravic iz obveznega pokojnin-skega zavarovanja veže (le) na čas opravljanja delaoziroma natančneje na zaposlitev za največ polo-vico polnega delovnega časa, samo po sebi ne morebiti razlog, ki bi utemeljeval razlikovanje pri pode-ljevanju navedenih pravic iz obveznega pokojnin-skega zavarovanja. Delovni čas v opisanih ure-ditvah je le kriterij za pridobitev navedenih pra-vic. Opisani ureditvi namreč zavarovancu, ki želipo izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev nada-ljevati delo v okviru delovnega razmerja oziromase želi po upokojitvi ponovno zaposliti, omogočata,da ostane še naprej aktiven, vendar v omejenemobsegu. Ta obseg pa je opredeljen s pomočjo koli-čine delovnega časa, ki ga lahko zaposleni opra-vi. Zato dejstvo, da ureditev, ki jo pobudnik izpod-bija, pri urejanju pravic iz obveznega pokojnin-skega zavarovanja izhaja izključno iz navedenihinstitutov delovnopravne zakonodaje, ki se nenanaša na pravni položaj oseb, ki niso zavarova-ne na podlagi delovnega razmerja, nikakor ne morebiti razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog zarazlično ureditev položaja zaposlenih in samoza-

življenje in aktivno vlogo v javnem, družbenem inkulturnem življenju;b) informacij o službah in možnostih, dosegljivihstarejšim osebam, ter o priložnostih, da jih upo-rabijo.«12 Prvi odstavek 50. člena Ustave RS se glasi:»Državljani imajo pod pogoji, določenimi z zako-nom, pravico do socialne varnosti, vključno spravico do pokojnine.«13 Člen 179 ZPIZ-1 se glasi: »Uživalcu pokojni-ne, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniškoali drugo kulturno dejavnostjo, dejavnostjo ustvar-jalca izumov, novih oblik teles, slik in risb ali v pri-merih iz 18. in 19. člena tega zakona, se na nje-govo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu neupošteva za odstotno povečanje že uveljavljenepokojnine oziroma za novo odmero pokojnine.«14 V času pred opravljenim postopkom preizkusaustavne pobude na Ustavnem sodišču RS je bilov reviji v Odvetniku predstavljeno odklonilno mne-nje Vlade RS k pobudi (Irena Vovk: Ustavljenoizplačilo starostne pokojnine zaradi ponovnegavstopa v OZS. V: Odvetnik, Ljubljana, Odvetniškazbornica Slovenije, l. VIII, št. 10 (31) – julij 2006,str. 20).15 Odločba o ugotovitvi neustavnosti prvegaodstavka 58. člena in drugega odstavka 178.člena zakona o pokojninskem in invalidskem zava-rovanju ter sklep o zavrnitvi pobude za začetekpostopka za oceno ustavnosti druge alineje dru-gega odstavka 18. člena in 179. člena zakona opokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l.RS, št. 112/06).


na celovit način uredile položaj pri-zadetih zavarovancev, ki jim praviceiz presojanih določb navedenega zako-na ZPIZ-1 do odprave ugotovljenihneustavnosti niso dane. Ob tem usta-vno sodišče posebej opozarja, da dej-stvo, da je v obravnavani zadevi svojopresojo omejilo na primerjavo medpoložajem zaposlenih in samozapo-slenih, ne pomeni, da zakonodajalecpri odpravi ugotovljene neustavnostini dolžan navedenih pravic zagotovi-ti tudi drugim kategorijam zavaro-vancev, kolikor so z vidika obsega pra-vic, ki jim je s plačilom zakonskodoločenih prispevkov zagotovljen, v ena-kem položaju kot tu obravnavani kate-goriji zavarovancev.19

Uveljavljanje zahtevka zadelno pokojnino

V nadaljevanju je na podlagi nave-dene ustavne odločbe Delovno in social-no sodišče v Ljubljani v socialnemsporu samozaposlenega tožnika, ki poupokojitvi dela naprej, zoper toženostranko Zavod za pokojninsko in inva-lidsko zavarovanje Slovenije razsodilo,da se odpravita zavrnilni odločbi toženestranke za priznanje pravice do delnestarostne pokojnine ter se tožeči stran-ki prizna pravica do delne starostne pokoj-nine od dneva izpolnitve pogojev za pri-dobitev pokojnine dalje z zakonskimizamudnimi obrestmi od zapadlosti vsa-kokratne pripadajoče delne starostnepokojnine do plačila, v osmih dneh podizvršbo; o odmeri delne starostne pokoj-nine in izplačevanju je dolžna odločititožena stranka s posebno odločbo v roku30 dni od pravnomočnosti sodbe. Sodbaše ni pravnomočna.

Iz obrazložitve navedene sodbe jerazvidno, da je senat sodišča sledil

navedbam tožnika, da je treba protiu-stavno določilo zakona ZPIZ-1 v pri-hodnje uporabljati na z ustavo skladennačin; navedeno odločitev sta nareko-vala neposredno upoštevanje določilustave in dejstvo, da je bila tožnikovapravica do enakosti pred zakonom nepo-sredno kršena. Iz 15. člena ustave namrečmed drugim izhaja, da se človekove pra-vice in temeljne svoboščine uresničujejoneposredno na podlagi ustave.20

Kljub navedenemu zavod še naprejvztraja pri svojem odklonilnem sta-lišču, češ da zakon kot tak zanje ševelja.21 Torej mimo ustave kot temelj-nega pravnega akta v Sloveniji, vskladu s katerim morajo biti zakoni,podzakonski predpisi in drugi splošniakti.22 To za tožnika ni bilo spre-jemljivo, zato je na pritožbo odgo-voril.23

SklepZaradi odklonilnega stališča Zavo-

da za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje Slovenije je priporočljivo, dasamozaposleni, ki po upokojitvi dela-jo naprej, uveljavitev svoje pravicedo delne pokojnine zagotovijo s čim-prejšnjo vložitvijo zahtevka za delnopokojnino. S tem bodo namreč naj-bolje zavarovane njihove zadeve (vteku) po določilih obstoječega zako-na ZPIZ-1 iz leta 1999, glede kate-rih je na podlagi ustavne odločbe žeugotovljena neustavnost.


Čla

nki

19 Tč. B.-I, 13. odločbe Ustavnega sodišča RS, št.U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 se glasi: »Kergre za položaj iz prvega odstavka 48. člena ZUstS,je Ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločboin določilo zakonodajalcu rok devetih mesecev zaodpravo ugotovljene neskladnosti (1. in 2. točkaizreka). Za odpravo ugotovljene neustavnosti imazakonodajalec različne možnosti. Odpravi jo lahkos spremembo presojanih določb, lahko pa tudi ssprejemom povsem novih določb, ki bodo na celo-vit način uredile položaj prizadetih zavarovancev,ki jim pravice iz presojanih določb ZPIZ-1 doodprave ugotovljene neustavnosti niso dane. Obtem Ustavno sodišče posebej opozarja, da dejstvo,da je v obravnavani zadevi svojo presojo omejilona primerjavo med položajem zaposlenih in samo-zaposlenih, ne pomeni, da zakonodajalec priodpravi ugotovljene neustavnosti ni dolžan nave-denih pravic zagotoviti tudi drugim kategorijamzavarovancem, kolikor so z vidika obsega pravic,ki jim je s plačilom zakonsko določenih prispev-kov zagotovljen, v enakem položaju kot tu obra-vnavani kategoriji zavarovancev.«

20 V obrazložitvi sodbe Delovnega in socialnegasodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 3043/2004, z dne30. 11. 2006 je med drugim navedeno: »Glede navse navedeno je sodišče odločilo, da določbi prve-ga odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. členaZPIZ-1 ni moč uporabiti mimo ustave, saj je usta-va po hierarhiji pravnih aktov najvišji pravni akt inneposredno uporabljiva, saj se človekove temeljnepravice in svoboščine uresničujejo neposredno napodlagi ustave, ne glede na to, da navedeni določ-bi ZPIZ-1 nista bili razveljavljeni ali odpravljeni.Tožbenemu zahtevku je v celoti sledilo, odpraviloodločbi tožene stranke in tožniku priznalo pravicodo delne pokojnine od 1. 1. 2004 dalje, toženi stran-ki pa skladno z določbo 82. člena zakona o delo-vnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04)naložilo, da odloči o odmeri in izplačevanju delnestarostne pokojnine s posebno odločbo.«21 V predmetni zadevi je v pritožbi tožene strankez dne 7. 3. 2007 na Delovno in socialno sodišče vLjubljani pod opr. št. Ps 3043/2004 v obrazložitvimed drugim navedeno: »Iz navedenega je razvi-dno, da je Ustavno sodišče odločbo izdalo na podla-gi prvega odstavka 48. člena ZUstS, po kateri jepresodilo, da sta določbi prvega odstavka 58. členain drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1 v neskladju zUstavo, nista pa bili navedeni določbi odpravlje-ni ali razveljavljeni, torej pravne posledice ugo-tovljene neskladnosti še niso urejene, ker je odpra-va ugotovljene neskladnosti v pristojnosti zakono-dajalca, pri čemer pa rok devetih mesecev zaodpravo ugotovljene neskladnosti še ni potekel. Zatoje po mnenju tožene stranke takšni protiustavnidoločbi do odprave ugotovljenega nesoglasja zUstavo potrebno uporabljati še naprej, kar pome-ni, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pra-vilni in zakoniti, saj sta določbi prvega odstavka58. člena in drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1do izteka roka za odpravo neskladja z Ustavo šenaprej v uporabi. Tako sodišče ni imelo nobenezakonite podlage, ko se je v razlogih sodbe oprloneposredno na Ustavo, in še pred iztekom roka zaodpravo nesoglasja z Ustavo preskočilo zakono-dajalca ter določilo pravne učinke, ki jih ugoto-vitvena odločba Ustavnega sodišča ni določila.Sodišče torej ni postopalo po pravilih postopka, kijih je določilo Ustavno sodišče, saj se je postavi-lo v vlogo zakonodajalca že pred iztekom roka zaopravo neskladja z Ustavo in s tem ravnanjem krši-lo določbo 125. člena Ustave, ki določa, da so sod-niki vezani na Ustavo in zakon, kar pomeni, damorajo sodišča spoštovati zakon, dokler ni razve-ljavljen oziroma spremenjen, in ne smejo odloča-ti mimo zakona ali v nasprotju z njim. Čeprav je

Ustava neposredno uporaben pravni vir, je veči-na njenih določb nadgrajena z zakonsko ureditvi-jo. Tako se tudi posebne človekove pravice na podro-čju socialne varnosti iz prvega odstavka 50. členaUstave uresničujejo pod pogoji, določenimi z zako-ni, pri čemer je v drugem odstavku 50. člena meddrugimi določen tudi predpis o pokojninskem zava-rovanju. Posamični akti in dejanja državnih orga-nov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnihpooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zako-nitem predpisu, kot je to določeno v četrtem odstav-ku 153. člena Ustave. Iz citiranih določb Ustaveje torej razvidno, da toženo stranko zavezuje priodločanju zakon, in ne Ustava. S takšno razsodboje sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo,ker izpodbijani odločbi tožene stranke še vednotemeljita na še veljavnih določbah ZPIZ-1, sajUstavno sodišče protiustavni določbi ni izločilo izpravnega reda do sprejema novih določb oziromaspremembe teh določb (novele ZPIZ-1).«22 Prvi odstavek 153. člena Ustave RS se glasi:»Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni aktimorajo biti v skladu z ustavo.«23 V predmetni zadevi je v odgovoru z dne 14. 3.2007 na pritožbo tožene stranke v obrazložitvi meddrugim navedeno: »Ustavno sodišče je sprejelo tougotovitveno odločbo na podlagi člena 48 ZUstS,ker je presodilo, da so navedena določila ZPIZ-1protiustavna, ker določenega vprašanja, ki bi gamoral urediti, zakon ne ureja ali ga ureja na način,da ga ni mogoče razveljaviti ali odpraviti. Vprvem odstavku 58. člena in drugem odstavku 178.člena ZPIZ-1 gre za ureditev pridobitve pravicedo delne pokojnine, ki ne omogoča razveljavitve,saj bi razveljavitev navedenih določil pomenila,da delna pokojnina ne bi pripadala niti tistim zava-rovancem, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pra-vice do starostne pokojnine, so pa v delovnem raz-merju z največ polovico delovnega časa. Z raz-veljavitvijo bi se navedenim upravičencem vzelaže pridobljena pravica do delne pokojnine. Gre torejza zakonsko ureditev, ki ne omogoča razveljavi-tve. Razveljavitev bi pomenila tudi, da delne pokoj-nine ne bi mogli uveljaviti upokojenci, ki nada-ljujejo delo z največ polovičnim delovnim časomv delovnem razmerju, z razveljavitvijo bi odpadlapravna podlaga tudi za te upravičence. Navedenidoločbi ZPIZ-1 nista v neskladju z Ustavo gledeupokojencev, ki so v delovnem razmerju z največpolovico polnega delovnega časa; določbi prve-ga odstavka 58. člena in drugega odstavka 178.člena ZPIZ-1 sta v neskladju z Ustavo, ker ne daje-ta pravice do delne pokojnine samozaposlenim upo-kojencem, medtem ko upokojencem v delovnem raz-merju ta pravica pripada. Razveljavitev navede-nih določil pa bi pravico odvzela tudi upokojen-cem v delovnem razmerju. Ustavno sodišče ne morerazveljaviti izpodbijanih določb, ker bi s tem pre-prečilo uresničevanje pravice do delne pokojninevsem upokojencem.«


konec leta 2000 oziroma v začetkuleta 2001. Po podatkih sodišča so tovsi tisti kandidati, ki imajo poprečjeocen izpitov nižje od 8,6. Kandida-ti s tolikšnim poprečjem, ki se bodov tem trenutku prijavili za nastopsodniškega pripravništva, bodo, poocenah sodišča, morali na opravlja-nje sodniškega pripravništva čakatiskoraj 20 let.

Da povpraševanje daleč presegaponudbo, velja za tiste pripravnike,ki želijo opravljati pripravništvo ssklenitvijo pogodbe o zaposlitvi nasodišču, in tudi za tiste, ki želijo pri-pravništvo opravljati v okviru izo-braževanja, ki ga zagotavlja deloda-jalec, oziroma volontersko. S to teža-vo se je predlagatelj spoprijel na dvanačina: – z odpravo sodniškega pripravni-

štva za osebe z najmanj 32-mese-čno delovno prakso in

– s skrajšanjem trajanja sodniškegapripravništva na 8 mesecev. Prvi ukrep na tem področju zade-

va tudi odvetniške pripravnike in stem tudi odvetnike, saj predlog zako-na o spremembah ZPDI odpravlja pri-ljubljene prednostne vrstne rede zaodvetniške in notarske pripravnike izdrugega odstavka 5. člena ZPDI.Namesto tega ukrepa predlog v 19.ačlenu uvaja rešitev, po kateri bodoposamezniki po 32-mesečni delovnipraksi s polnim delovnim časom priodvetniku ali notarju (pa tudi sod-nem svetu, sodišču, državnem tožil-stvu, državnem pravobranilstvu, odvet-niku, notarju ali ministrstvu za pra-vosodje) na pravnih delih po pri-dobljenem strokovnem nazivu uni-verzitetni diplomirani pravnik oziro-ma magister prava lahko pristopili kopravljanju pravniškega državnegaizpita.

Ne glede na to pa bodo osebe, kiso opravile navedeno prakso, moraleopraviti določene obvezne oblike izo-braževanja (zlasti prisostvovanje naobravnavah, udeležba seminarjev indrugih primerljivih oblik izobraže-vanj), ki bodo predpisane v podza-konskem aktu. Na ta način predlaga-telj (tudi) odvetnikom5 ukinja pred-nostne vrstne rede. To velja vsaj vprimerjavi s tožilci in pravobranilci,pri katerih je ta oblika prednostnihvrstnih redov ohranjena, poleg tegapa se delo v teh vrstah šteje kot oprav-

– ukrepi za zmanjšanje čakalnih vrstza opravljane pripravništva nasodiščih,

– plačilo stroškov izpita in – odprava drugih pomanjkljivosti

ZPDI.4

Pripombe so se nanašale na ukre-pe za zmanjšanje čakalnih vrst inuvedbe plačila stroškov izpita.

Skrajšanje čakalnih dob zavstop v sodniškopripravništvo

Predlagatelj ugotavlja, da številoprijavljenih kandidatov za opravlja-nje sodniškega pripravništva močnopresega število predvidenih mest. Tre-nutno na Višjem sodišču v Ljublja-ni sodniško pripravništvo po pred-nostnem vrstnem redu, oblikovanemglede na čas prijave, nastopajo kan-didati, ki so se za nastop prijavili

Vmedijih so nestrinjanje polegpripravnikov izrazili tudi Sodnisvet in vrhovni državni toži-

lec Hinko Jenull, sicer tudi izpraše-valec na pravniških državnih izpitih.Predlagatelj – ministrstvo za pravo-sodje – je nekatere od teh pomisle-kov na neki način upoštevalo in pri-pravilo nov predlog zakona o spre-membah in dopolnitvah ZPDI (z dne10. 5. 2007)2 ter ga že poslalo vmedresorsko usklajevanje.

Namen tega prispevka ni opisativseh predlaganih sprememb, ampakopozoriti na tiste, ki so zanimive zaodvetništvo, konkretneje odvetniškepripravnike, in podati svoj pogled nanekatere novosti.

Spremembe v prvotnempredlogu

Ministrstvo za pravosodje je vprvotnem predlogu naštelo štiri sku-pine glavnih sprememb: – redakcijske spremembe zaradi nove-

le E zakona o visokem šolstvu(Ur. l. RS, št. 94/06) in uvedbebolonjskih študijskih programov,3

5 Enako velja tudi za notarje in notarske pripra-vnike.

o visokem šolstvu, ki v prehodnih določbah dolo-ča, da v RS raven izobrazbe, pridobljena po dose-danjih študijskih programih za pridobitev uni-verzitetne izobrazbe, ustreza ravni izobrazbe, pri-dobljeni po študijskih programih druge bolonjskestopnje.4 Gre predvsem za prilaganje dokazil za oprav-ljanje sodniškega pripravništva, pomanjkljivoureditev obveznosti pripravnika, ki je opravilsodniško pripravništvo kot oseba v delovnemrazmerju pri sodišču oziroma je opravil sodni-ško pripravništvo v okviru usposabljanja, ki gazagotavlja kot delodajalec državno tožilstvo indržavno pravobranilstvo, neustrezno ureditevglede možnosti podaljšanja roka za vložitev zah-teve za opravljanje pravniškega državnega izpi-ta za pripravnike, nejasno razmejitev nalog pred-sednika izpitne komisije od nalog predsednikaizpitne komisije, določene za posameznega kan-didata. Poleg navedenega je treba odpraviti tudiposamezne redakcijske pomanjkljivosti veljavne-ga ZPDI.

1 Besedilo predloga je dostopno na:http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageu-ploads/2005/PDF/zakonodaja/2007_03_23_pred-log_spremembe_PDI.pdf. 2 Http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/2005/PDF/zakonodaja/2007_05_15_predlog_spremembe_PDI.pdf.3 Po predlagateljevem mnenju bo sedanjemu stro-kovnemu nazivu univerzitetni diplomirani prav-nik primerljiv strokovni naslov magister prava, kise bo pridobil bodisi kot dvostopenjski študijprava ali kot enovit petletni študij prava. Takšnarešitev je v skladu z ureditvijo v noveli E zakona

Čla

nki

12

Predvidene spremembezakona o pravniškem

državnem izpitu mag. Jernej Podlipnik

Prav gotovo se vsakdo, ki dela v pravosodju in pozna probleme, pove-zane s sodniškim pripravništvom, strinja, da sedanji sistem potrebujespremembe. Glede čakanja na opravljanje sodniškega pripravništva gaje (na neki način) moč primerjati s predolgim trajanjem sodnih postop-kov.

Ministrstvo za pravosodje je 23. marca na svojih spletnih straneh1 obja-vilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškemdržavnem izpitu (ZPDI), ki je v pravniških krogih, predvsem pri pripra-vnikih, povzročil precejšnje nezadovoljstvo.

Odvetnik 35/junij 2007


Oblika izpita

Predvidena je sprememba pisne-ga dela izpita, in sicer naj bi se šte-vilo pisnih nalog povečalo z dveh(po ena kazenska in civilna) na pet.V prvotnem predlogu ministrstva zapravosodje je bilo predvideno, da najbi po novem kandidati pisali po dvekazenski, dve civilni in eno upravnoodločbo.9 Novi predlog je v tem deluspremenjen. Ohranja sicer pet pisnihnalog, le da je bila namesto upravneodločbe dodana še ena pisna nalogas kazenskega področja (pisanje obtož-nega akta).10 Pisni izpiti se bodoopravljali pet dni, po 8 ur na dan,kar je pretirano in kaže bolj na potre-bo po hitrem pridobivanju novih, inne toliko kakovostnih kadrov.

V predlogu zakona o spremem-bah in dopolnitvah ZPDI ni predvi-dena novost, ki bi se nanašala natehnično izvedbo pisnega dela izpi-ta. V mislih imam problem, na kate-rega pripravniki opozarjajo že daljčasa, in sicer, da morajo pisne izpi-te še vedno pisati na roke.11 Stanjese bo z uvedbo petih pisnih izpitov,za katere je predvideno, da trajajopo 8 ur, samo še poslabšalo. Tehni-čna izvedba izpita verjetno ni mate-rija, ki bi jo bilo treba vnašati vzakon. To je stvar pravilnika. Res je,da sodnih vlog in odločb nihče večne piše na roke, in temu bi moraloslediti tudi ministrstvo za pravoso-dje. Zagotoviti bi bilo treba zadostnoštevilo računalnikov, ki imajo tudidostop do predpisov ter ustreznih bazsodnih odločb (npr. www.sodnapra-ksa.si).12 Uporaba računalniške teh-nologije je danes tudi v pravu nujna.To se vidi že iz sprememb zakona o

vilnikom o programu sodniškega pri-pravništva in pravniškem državnemizpitu.

Skrajšanje sodniškega pripravni-štva na osem mesecev ne pomeni, dase bo skrajšalo celotno (izbirno insodniško) pripravništvo na manj kotdve leti, saj predlagatelj spreminja13. člen veljavnega ZPDI in podalj-šuje izbirno pripravništvo na 16 mese-cev, tako da bo skupna pripravniškadoba še naprej ostala dveletna.

Priznavanje izpitov

Ena od zanimivih sprememb senanaša na zdaj priljubljeno prizna-vanje izpita s področja upravnega(procesnega in materialnega) pravater ustavne ureditve, organizacije pra-vosodja in državne uprave ter teme-ljev pravne ureditve Evropske unije.Kandidati pri ministrstvu za javnoupravo pogosto opravljajo izpit izjavne uprave (za imenovanje v naziv),da bi se jim ta izpit kasneje priznaltudi na pravniškem državnem izpitu.To priznanje ni samodejno, ampakmorajo kandidati vložiti prošnjo zapriznanje teh dveh delov izpita. Mini-strstvo za pravosodje običajno tej pro-šnji ugodi. V prvotnem predlogu zako-na o spremembah in dopolnitvah ZPDIo tej materiji ni bilo ničesar zapisa-nega.

V novem predlogu pa je predvi-deno, da se bodo ti izpiti sicer samo-dejno priznavali, vendar tako, da sebo sedanji izpit za imenovanje v nazivpriznaval zgolj za področja ustavneureditve, organizacije pravosodja indržavne uprave ter temeljev pravneureditve Evropske unije, če pa bodoželeli imeti kandidati priznan tudiizpit iz upravnega prava, bodo mora-li opraviti še državni izpit iz uprav -nega postopka.

Oba izpita se opravljata v okvi-ru Upravne akademije pri Ministr-stvu za javno upravo RS in sta plač-ljiva. Cena obeh izpitov za kandida-te, ki jim stroškov izpita ne plačadelodajalec (oziroma ki ni neposred -ni proračunski uporabnik), trenutnoznaša 304,62 EUR (72.999,14 SIT).8

ljeno pripravništvo v okviru 32-meseč-nega usposabljanja.6

Zakaj je predlagatelj odvetnikom(in notarjem) to možnost odvzel, ohra-nil pa jo je za tožilce in pravobra-nilce, v predlogu ni pojasnjeno. Nave-deni ukrep bi bil lahko tudi ustavnosporen, saj tudi odvetništvo in nota-riat, enako kot tožilstvo, pravobra-nilstvo in sodstvo, sodita v okvir pra-vosodja.7 Najmanj, kar bi moral pred-lagatelj narediti, je, da bi pojasnil,zakaj takšno razlikovanje med sub-jekti, saj vsi sodijo v pravosodje.

Skrajšanje trajanja sodniškega pripravništva na 8 mesecev

Glavni ukrep ministrstva za pra-vosodje za zmanjšanje vrst je skraj-šanje trajanja sodniškega pripravni-štva z 12 na 8 mesecev. Zaradi tegaskrajšanja predlagatelj spreminja pro-gram pripravništva s tem, da delomaukinja 4-mesečno usposabljanje vgospodarskem ali delovnem sodstvu.V predlogu je predvideno, da bodomorali sodniški pripravniki še vednoopraviti določene obvezne oblike izo-braževanja, tako na delovnem kot nagospodarskem področju, ki so po sedajveljavni ureditvi predvidene s pra-

6 V prehodnih in končnih določbah je predlaga-telj predvidel tudi določeno prehodno obdobje,v katerem zaradi prevelikega števila kandidatovza nastop sodniškega pripravništva omogoča vobdobju treh let po začetku uporabe tega zako-na opravljanje pravniškega državnega izpita tudiosebam, ki v času čakanja na izpraznjeno pri-pravniško mesto že več let pridobivajo delovneizkušnje na pravnih delih v službah in organih,kjer je že po veljavnem zakonu možno opravlja-ti izbirno usposabljanje (na sodišču, na ustavnemsodišču, pri državnem tožilstvu, pri zakonodaj-nem organu, v državni upravi, pri notarju, priodvetniku, pri državnem pravobranilstvu, pripravni fakulteti ali visoki pravni šoli, na pravnihdelih v pravni osebi, pri upravnem sodišču). Tako se tistim, ki zaradi prevelikega števila kan-didatov v razumnem času pravice do usposabljanjane bodo dobili, omogoča, da bodo k pravniške-mu državnemu izpitu pristopili tudi brez uspo-sabljanja v okviru sodniškega pripravništva, čebodo najkasneje v treh letih po začetku uporabepredlaganega zakona pridobili petletne delovneizkušnje na pravnih delih v okviru delovnegarazmerja s polnim delovnim časom pri zgorajnaštetih službah in organih (prvi odstavek 15. členaZPDI) po pridobljenem strokovnem naslovu uni-verzitetni diplomirani pravnik oziroma magisterprava. S predlagano ureditvijo se v prehodnemobdobju, dokler ne bo vzpostavljena tudi predla-gana ureditev 32-mesečnega usposabljanja, vokviru organov in služb po novem 19.a členu ZPDIrazširja možnost »neposrednega« pristopa naizpit, z upoštevanjem prakse tudi pri drugih orga-nih iz prvega odstavka 15. člena ZPDI.7 Lojze Ude (2002): Civilno procesno pravo,Ljubljana, Uradni list RS, str. 40.

8 Za t. i. delitev izpita se odloči precej kandida-tov. Ti ponavadi sami financirajo stroške izpita.Do zdaj so morali financirati zgolj en izpit, ponovem pa bodo morali kar dva. Trenutna cena izpi-ta iz javne uprave znaša 176,38 EUR za neposre-dne proračunske uporabnike in 191,95 EUR za osta-le, strokovni izpit iz upravnega postopka je za nepo-sredne proračunske uporabnike brezplačen, zaostale pa znaša 112,67 EUR.

9 Predvidena ureditev, ki se je nanašala na uved-bo upravnega pisnega izpita, je bila utemeljenopodvržena kritiki (Jenull, Sodni svet), saj se zara-di kratkega prehodnega obdobja nekateri kandi-dati za pisanje upravne odločbe sploh ne bi uspo-sabljali. 10 Nenavadno je, da bo treba pisati več kazenskihpisnih izdelkov kot civilnih, upoštevaje, da civil-ni del pripravništva traja pet mesecev, kazenski patri.Podpiram še pripombo Hinka Jenulla, ki je opo-zoril, da je pravniški državni izpit naravnan pre-več sodniško. Kandidatom bi bilo lahko na pri-mer, po izbiri, omogočeno, da v določeni zadevinapišejo tudi civilno tožbo, pritožbo ali revizijo (op. p.). Samo Trtnik (2007): Jenull podprl pri-pravnike, Ljubljana, Dnevnik, 12. 4. 2007, str. 3.11 Samo Trtnik (2007): Jenull podprl pripravni-ke, Ljubljana, Dnevnik, 12. 4. 2007, str. 3.12 Ti dostopi bi seveda morali biti tako zaščiteni,da kandidati ne bi mogli iskati »pomoči« od zunajali od drugih kandidatov, ki sočasno opravljajoizpit.

Čla

nki



Prehodno obdobje(uveljavitev in začetekuporabe sprememb)

Prvotni predlog je bil deležen kri-tik tudi zaradi kratkega prehodnegaobdobja. Vakacijski rok je bil splo-šni 15-dnevni, začetek uporabe zako-na pa tri mesece po preteku tegaroka. Med prehodnimi in končnimidoločbami pa je bilo predvideno še,da po starem sistemu končajo pri-pravništvo vsi, ki so ga že nastopi-li. Glede izpita bi star sistem veljalza tiste, ki so se po poteku vakacij-skega roka že prijavili na izpit in soga tudi že začeli opravljati. Vsi osta-li pa bi izpit opravljali po novih pra-vilih.

Ti roki in prehodne določbeso se kritikom (Jenull, Sodni svet)zdeli prekratki oziroma se jim jezdelo neprimerno, da se kandi-dati usposabljajo po starem siste-mu, izpit pa opravljajo po novem.Kritike so bile povsem uteme-ljene.

V novem predlogu sta vaka-cijski in uveljavitveni rok ostalanespremenjena. Ravno tako pra-vilo o tem, kdo dokonča pripra-vništvo po starih predpisih. Gledeopravljanja izpita pa je zdaj pred-videno, da naj bi ga po staremsistemu opravljali vsi tisti kan-didati, ki se na izpit prijavijo do31. 12. 2008, s tem da določbeo založitvi stroškov veljajo že zatiste kandidate, ki se na izpit pri-javijo po začetku uporabe zako-na.19

bo treba vrniti. Določeno je zgolj to,da ministrstvo za pravosodje v odloč-bi, s katero se posameznemu kandi-datu dovoli pristop k izpitu, določivišino stroškov izpita. Sicer višinostroškov izpita predpiše minister, pri-stojen za pravosodje, upoštevajoč obsegpriznanega dela izpita.14 Med pre-hodnimi in končnimi določbami pred-loga je zapisano, da se ta določbazakona uporablja za vse kandidate,ki vložijo zahtevo za opravljanje izpi-ta po začetku uporabe tega zakona(3-mesečno prehodno obdobje).

Predlagatelj je le delno ugodilpobudam,15 da morajo pravniški drža-vni izpiti še naprej za kandidate osta-ti brezplačni. Ne glede na utemelje-ne pomisleke Hinka Jenulla16 se miideja, da bi bili pravniški državniizpiti plačljivi, ne zdi napačna. Posa-meznik z opravljenim izpitom prido-bi neke vrste monopol,17 saj lahko(včasih) kandidira ter opravlja dolo-čene poklice (npr. sodnik, notar, odvet-nik, pravobranilec, tožilec) le, če imata izpit opravljen. Za opravo tegaizpita posamezniki ne vlagajo vsegapotrebnega truda zaradi drugih, ampakzase in imajo sami od tega korist(npr. lažji dostop do zaposlitve alisamostojnega dela, boljši zaslužek).Še pomembneje od tega je, da je,kolikor vem, brezplačen zgolj pra-vniški državni izpit med vsemi izpi-ti, ki jih za opravljanje določenih delpredpisuje država.18 Gre torej za nekevrste privilegij, za katerega praveosnove ne vidim.

izvršbi in zavarovanju ter predvide-nih sprememb zakona o pravdnempostopku, ki uvajata elektronski načinposlovanja.

Tudi glede števila članov komisijza ustni del izpita se obetajo spre-membe, saj je predvideno, da najkomisije ne bi bile več nujno šest -članske, ampak bi bile sestavljene iztoliko izpraševalcev (članov), kolikorje področij, ki jih mora kandidat opra-viti (od 4 do 6). Ta določba je smi-selna in bo pripomogla k prihranku.

Plačilo stroškov izpitaPo trenutni ureditvi sredstva za

delo izpitnih komisij za pravniškidržavni izpit, plačilo za delo članovizpitnih komisij in povračilo njiho-vih potnih stroškov zagotavlja mini-strstvo za pravosodje.

V prvotnem predlogu je predla-gatelj zapisal, da so ti stroški zara-di močno povečanega števila kandi-datov, ki opravljajo pravniški drža-vni izpit, in drugih sprememb posta-li izredno visoki, zaradi česar v tempredlogu zakona predlaga, da stroškeza delo izpitnih komisij nosijo kan-didati. Ta rešitev je predvsem medsodniškimi pripravniki povzročila neza-dovoljstvo. Sodni svet se z uvedboplačljivosti ni strinjal in je opozoril,da bi se moralo upoštevati socialnistatus kandidatov.13

Ministrstvo za pravosodje je vpredlogu z dne 10. 5. 2007 našlonovo rešitev (predlagani novi 19.bčlen ZPDI), po kateri sredstva za kri-tje stroškov izpita za kandidate mini-strstvo za pravosodje zgolj založi,posameznik pa mora v dveh letih poopravljenem izpitu skleniti pogodboo zaposlitvi pri sodišču, državnemtožilstvu, državnem pravobranilstvuali ministrstvu za pravosodje, sicerje dolžan vrniti sredstva za kritje stro-škov izpita, ki jih je predhodno zalo-žilo ministrstvo za pravosodje. Posa-meznikom se omogoča, da se prinavedenih organih zaposlijo najka-sneje v roku dveh let po opravlje-nem izpitu. S to rešitvijo predlaga-telj sili kandidate k sklepanju pogodbo zaposlitvi z državo.

Ta določba ima še to pomanj-kljivost, da ne določa, za koliko časabo dolžan posameznik, za kateregaje ministrstvo založilo stroške, skle-niti pogodbo o zaposlitvi oziromaostati zaposlen, da mu stroškov ne

13 S. T. (2007): Tudi sodni svet proti spremembampravniškega državnega izpita, Ljubljana, Dnevnik,19. 4. 2007, str. 4.

14 Razmisliti bi veljalo, ali ne bi to določbo zače-li uporabljati že z uveljavitvijo zakona, še zlastiče upoštevamo, da naj bi se določba glede zalo-žitve sredstev za plačilo izpita začela uporabljatiz uveljavitvijo zakona. 15 Sodni svet ni podprl ideje o plačljivosti izpita,saj bi pripravnikom lahko pravniški državni izpitzaračunali zgolj, če bi zakon vseboval tudi varo-valke, povezane s socialnim statusom kandida-tov. 16 Poudaril je, da je določba glede plačljivostinedorečena, ker ni navedeno, kdo določa cenoizpita. To nejasnost je sedaj predlagatelj popra-vil. Sicer pa Hinko Jenull mneni, da bi plače-vanje izpita pomenilo zgolj skromen prihranekza proračun. Samo Trtnik (2007): Jenull pod-prl pripravnike, Ljubljana, Dnevnik, 12. 4. 2007,str. 3.17 Iz kandidature za določeno delo so avtomati-čno izključeni vsi, ki tega izpita niso opravili.18 Izpiti, kot so denimo državni izpit iz javneuprave, izpit iz upravnega postopka, strokovni izpi-ti po zakonu o graditvi objektov, izpit za izvršite-lja, izpit za stečajnega upravitelja, izpit za sod-nega izvedenca, sodnega cenilca in sodnega tol-mača. Vsi ti izpiti so samoplačniški, kar sevedane pomeni, da stroške v vseh primerih nosi oseba,ki izpit opravlja. Pogosto jih namesto nje plača njendelodajalec, saj je zainteresiran, da ima zaposle-no osebo s tovrstnim izpitom.

19 Pričakovati je dva navala prijav. Prvi se boverjetno zgodil pred potekom uveljavitve zakona,saj bo do tega datuma izpit še brezplačen, drugipa pred 31. 12. 2008, zato se bo izpit po seda-njih predpisih opravljalo verjetno še vsaj do sre-dine leta 2009. V četrtem odstavku 19. člena ZPDIse namreč ohranja določba, da se z odločbo, skatero se dovoli pristop k izpitu, določi tudi časin kraj opravljanja izpita ter izpitno komisijo. Oddneva vložitve zahteve iz prvega odstavka tegačlena do dneva opravljanja izpita ne sme prete-či več kot dva meseca. Ta rok ne velja v prime-ru, ko kandidat v zahtevi za opravljanje izpita izre-cno navede, da bi želel izpit opravljati kasneje.Pričakovati je, da bo pred 31. 12. 2008 precej kan-didatov v svojo zahtevo zapisalo, da želijo izpitopravljati kasneje.

Čla

nki



Pole

mik

a


le politične skupine ter posameznikiin ki služijo zadostitvi parcialnih poli-tičnih interesov na račun pomembnihinteresov državljanov, nimajo prav ničskupnega z načelom pravne države inže nevarno ogrožajo čast ter dobroime naše države, ki (po besedah eneod slovenskih parlamentarnih strank)kandidira za visoka mesta in spoš-tljivo podobo v družbi evropskih naro-dov. V tej luči bi nas moral skrbetipodatek, da je Slovenija v samemsvetovnem vrhu glede pogostnosti spre-memb zakonodaje.

Jedro problema leži predvsem vpremajhnem spoštovanju avtoriteteUstavnega sodišča RS, ki ne bi smelobiti samo najvišji organ, pristojen zaspoštovanje človekovih pravic v drža-vi, ampak tudi nesporna moralna avto-riteta na področjih svojega odločanja.S tem ko državni zbor ne spoštujeodločb tega organa ali pa nekaj ted-nov za tem, ko ustavno sodišče sprej-me odločitev, ki oblastni garnituri nipo volji, sprejme nov, diametralnonasproten predpis odločbi ustavnegasodišča, jasno dokazuje, kaj si mislio avtoriteti tega sodnega organa.

Bistvo parlamentarne demokraci-je namreč ni v tem, da lahko parla-mentarna večina sprejme kakršnoko-li odločitev, ne da bi se pri tem ozi-rala na mnenja drugih institucij. Sistemzavor in ravnotežij, predvsem pa spo-štovanje pristojnosti drugih organovodločanja (konkretno ustavnega sodiš-ča) nas učita, da bi moral državnizbor sprejeti odločitev ustavnega sodiš-ča tako, da bi ob spremembi kon-kretnega pravnega akta upošteval vsajtista opozorila, ki jih je ustavno sodiš-če izreklo v mejah svojega odloča-nja, o potencialnih kršitvah človeko-vih pravic in temeljnih svoboščin. Kobi državni zbor torej sprejemal novpredpis o obratovalnem času trgovin,

Na področju obligacijskega pravaso se »večni« ustavni pobud-niki podobno lotili 376. člena

obligacijskega zakonika (OZ), ki urejatek zamudnih obresti. Določilu nisouspeli dokazati neustavnosti, zato sose odločili, da poskušajo z lobistič-nimi prijemi spremembo tega členadoseči po zakonodajni poti. Vlada jezato pripravila novo različico zako-na, ki bi spremenil 376. člen OZ1

tako, kot so si to zamislili razni usta-vni pobudniki. Osnutek zakona je zdajv parlamentarni proceduri. Tudi čebo sprejet, lahko brez posebnih težavnapovemo, da bo tudi ta predmetnovih ustavnih pobud – in prav ver-jetno kmalu znova razveljavljen.

Ti nekoliko tragikomični primeriodsevajo žal realno sliko pravne var-nosti v Sloveniji, ki je v ustavi mednosilna ustavna načela napisala, daje Slovenija pravna država. Kaj paje ustavnopravno bistvo načela pra-vne države? Predvsem dolžnost, dase posameznika – in mutatis mutan-dis seveda tudi pravnih oseb – nesme postavljati v pravno negotov polo-žaj.2 Čeprav je vsebinska rešitev zgor-njih, pa še mnogih drugih primerovseveda nezanemarljivega pomena, sajod sodnikov terja poseben talent –sposobnost uravnotežene presoje argu-mentov vseh naslovnikov zakona. Patudi ob usklajenem delovanju stro-kovno kompetentnih in predvsem eti-čno zrelih pravnih strokovnjakov jebistveno predvsem to, da državljanuponudimo dostojno pravno varnost.

Različne pravne akrobacije, ki sijih v naši državi zelo rade privošči-jo različne prevzetne in pogosto nezre-

Od pravnih akrobacij do pravne etike

mag. Boštjan J. Turk

Začnimo z zanimivim primerom iz naše ustavnosodne prakse, ki zadevaobratovalni čas trgovin. V zadnjih treh do štirih letih je bilo vprašanje obra-tovalnega časa trgovin predmet tako rekoč nenehnih ustavnih pobud in pri-tožb, dokler ni ustavno sodišče dokončno odločilo, da pretirano omejeva-nje obratovalnega časa trgovin ni v skladu z ustavnim načelom svobodnegospodarske pobude.

1 V času oddaje članka OZ še ni bil spremenjen.Glej Ur. l. RS, št. 40/07. 2 Med drugim glej odločbo Ustavnega sodišča RS,št. U-I-57/06.

bi moral upoštevati vsaj tiste pri-pombe, ki jih je ustavno sodišče izre-klo v obravnavanju tega področja inki so pomembna z vidika zaščite člo-vekovih pravic.

Strokovna (in etična) drža US

Drugi problem, ki zadeva ustavnosodno odločanje, pa se nanaša na stro-kovno (pa tudi etično) držo ustavne-ga sodišča ob odločanju. Glede nato, da je v naši državi (kljub nedav -nim spremembam, ki nekoliko ome-jujejo dostopnost vlog na ustavnosodišče, predvsem po kriteriju pomemb-nosti zadeve) še vedno omogočenomnožično vlaganje ustavnih pobud inustavnih pritožb številnim posamez-nikom in skupinam, bi moralo ustav -no sodišče ob sprejemanju odločitevv konkretni stvari upoštevati, ali želiustavni pobudnik z ustavno vlogodejansko doseči pomembno spremembona področju varovanja ustavno rele-vantnih človekovih pravic (denimoenakost pred zakonom, pravica dopravnega sredstva ipd.) ali pa je nje-gov pravi namen zgolj v doseganjuparcialnega interesa za ozko skupinointeresentov, pod krinko varovanjaširokega spektra človekovih pravic, into na račun dejansko pomembnih ustav -nopravnih vrednot.

Ustavno sodišče ne sme postatiorodje v rokah različnih lobijev, sajbi se na ta način začeli podirati teme-lji demokracije in delitve oblasti vdržavi. Ustavno sodišče ima sicer žezdaj dovolj dobrih pravnih mehaniz-mov, ki mu omogočajo dovolj kvali-tetno odločitev v posameznih prime-rih (eden takih je denimo test soraz-mernosti), a mu uporaba dodatnih kri-terijev, ki smo jih nakazali v tem pri-spevku, verjetno ne bi škodila.

Še zlasti moramo pravniki prev-zeti vodilno vlogo v opozarjanjuna pomen pravne etike v družbi.V obdobju, ko se še vedno sre-čujemo z anomalijami tranzicije,moramo še posebno paziti, da nebomo postali nekakšni evropskiprvaki v pravni akrobatiki, za karnas mnogi ugledni evropski prav -niki že imajo.

Čas je torej, da z novimi jadrizaplujemo v smer zrele in civilizi-rane Evrope. Prvi obrat pa morajonedvomno opraviti poslanci držav -nega zbora.


Pred sprejetjem načelnega pra-vnega mnenja sodna praksa gledeprisojanja zakonskih zamudnih

obresti od stroškov postopka ni bilaenotna. Od »stare prakse«, po kateriso se zakonske zamudne obresti odstroškov postopka prisojale od dnevaizdaje odločbe o stroških dalje, so sepojavile tri vrste odmikov.

Nekatera sodišča so zamudne obre-sti od stroškov pravdnega postopkaprisojala od prvega dne po potekuparicijskega roka dalje.2 Druga so obre-sti od izvedenine prisojala od plačilapredujma dalje.3 S sklepom Višjegasodišča v Ljubljani I Cpg 696/2006 zdne 5. 10. 2006 pa je bil zahtevek zapovrnitev zamudnih obresti od pravd-nih stroškov zavrnjen, ker v trenutkuodločanja o stroških zamuda z njiho-vim plačilom še ni nastopila.

Vrhovno sodišče RS, ki mora skr-beti za enotno sodno prakso,4 se jena problem odzvalo in sprejelo načel-no pravno mnenje, ki se nanaša navse postopke pred sodišči in na vsevrste stroškov postopka.

Sodišče ob naložitvi plačila stro-škov postopka določi rok, v kate-rem se morajo stroški povrniti (pari-cijski rok).5 Bistvo načelnega pra-vnega mnenja je, da se ta rok hkra-ti šteje tudi kot rok, ki določa zapa-dlost obveznosti povrnitve stroškovpostopka. Če zavezanec v tem rokustroškov ne povrne, pride v zamu-do (prvi odstavek 299. člena OZ)6

in poleg stroškov dolguje tudi zakon-ske zamudne obresti (prvi odstavek378. člena OZ).

Do sprejete rešitve pripeljeta odgo-vora na vprašanji, kdaj obveznost povr-nitve stroškov postopka nastane in kdajnastopi zamuda z njeno izpolnitvijo.Šele ko nastopi slednja, lahko začne-jo teči zakonske zamudne obresti (prviodstavek 378. člena OZ). Zaradi sta-bilnih ekonomskih razmer7 ni več potre-be po pravilu, po katerem začnejozakonske zamudne obresti teči z dnemizdaje odločbe o stroških, čeprav dolž-nik takrat še ni v zamudi z njihovimplačilom.

Obveznost povrnitve vseh stroškovpostopka (tudi separatnih) nastane z

odločbo sodišča.8 Predhodno moravsaka stranka sama kriti stroške, kijih povzroči s svojimi dejanji (152.člen ZPP),9 smiselno enako prvi odsta-vek 38. člena ZIZ, o njihovi povrni-tvi pa sodišče odloča le, če strankato pravočasno zahteva (drugi odstavek163. člena ZPP, sedmi odstavek 38. členaZIZ).

Z nastankom obveznosti povrnitvestroškov postopka pa zavezanec še niv zamudi z njeno izpolnitvijo.10 Naj-pogosteje zanjo niti ne ve. Naravaobveznosti (nastanek z odločbo sodiš-ča) nedvomno terja določen čas (rok)za izpolnitev.11 Kolikšen je ta rok,noben zakon ne določa.12 Če se tudirok, ki ga sodišče določi na podlagi313. člena ZPP ali drugega odstavka21. člena ZIZ, ne bi hkrati štel za rokizpolnitve iz prvega odstavka 299.člena OZ, bi zavezanec za plačilo stro-škov prišel v zamudo takrat, ko bi gaupravičenec opomnil k plačilu (drugiodstavek 299. člena OZ). Šele od tedajbi upravičenec lahko zahteval zakon-ske zamudne obresti. Ker bi moral zapridobitev izvršilnega naslova za zamu-dne obresti od stroškov postopka vpravdnem postopku vložiti novo tožbo,13

bi bila takšna rešitev predvsem neprak-tična.

Po sprejetem načelnem pravnemmnenju je roku, določenemu po 313.


Čla

nki

–O

dmev

i Začetek teka zakonskihzamudnih obresti od

stroškov sodnihpostopkov

Staša Ana Kanduč

V reviji Odvetnik, št. 34 – marec 2007 (str. 3), je odvetnik Jože Ilc v uvod-niku predstavil stališča, na podlagi katerih meni, da je načelno pravnomnenje glede zakonskih zamudnih obresti od stroškov sodnih postopkov,sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča RS 13. 12. 2006,1 neutemeljeno.

V odgovor predstavljam bistvo sprejetega pravila in argumente, ki potr-jujejo njegovo pravilnost.

1 Pravna mnenja I/2006, Vrhovno sodišče RS,Ljubljana, 2007.2 Glej npr.: Sklep Višjega sodišča v Ljubljani IIICp 2794/2005 z dne 28. 9. 2005, sodba in sklepVišjega sodišča v Ljubljani I Cpg 890/2004 z dne8. 12. 2005, sodba Višjega sodišča v Ljubljani ICpg 1101/2004 z dne 15. 12. 2005, sodba Višjegasodišča v Ljubljani II Cp 2322/2005 z dne 25. 1.2006, sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp6331/2005 z dne 2. 3. 2006.3 Glej npr.: sodba Višjega sodišča v Celju Cp226/2005 z dne 23. 3. 2006, sodba Višjega sodiš-ča v Celju Cp 793/2005 z dne 29. 3. 2006.4 Prvi odstavek 109. člena Zakona o sodiščih (ura-dno prečiščeno besedilo, objavljeno v Ur. l. RS,št. 27/07).

5 Če tega ne stori, bo rok za prostovoljno izpol-nitev obveznosti povrnitve stroškov postopka dolo-čilo izvršilno sodišče (drugi odstavek 21. členaZakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, uradno pre-čiščeno besedilo objavljeno v Ur. l. RS, št. 3/07).6 Ur. l. RS, št. 83/01, 32/04 – avtentična razlaga,28/06 – odločba US RS. 7 V obdobjih visoke inflacije so imele zamudneobresti močno valorizacijsko funkcijo. Več o tem:Vladimir Balažic, Ureditev zamudnih obresti odZOR do ZPOMZO-1, Zbornik inštituta za pri-merjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, III.Dnevi civilnega prava 31. marec–1. april 2005,Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakultetiv Ljubljani, Ljubljana, 2005, str. 9–19.

8 Odločanje o stroških je ena od izjem, kosodišče odloča o nezapadli obveznosti. Takoje še v primeru preživninskih zahtevkov(drugi odstavek 311. člena ZPP), zahtevkovza izročitev ali prevzem stvari, ki so biledane v najem ali zakup, še preden prenehato razmerje (tretji odstavek 311. člena ZPP),prisoje odškodninske rente (167. člen OZ) innaložitve plačila zamudnih obresti (od kate-rekoli dajatve) za čas po izdaji sodbe.9 Uradno prečiščeno besedilo objavljeno v Ur. l.RS, št. 36/04, nato še Odločbe Ustavnega sodiš-ča RS, objavljene v Ur. l. RS, št. 69/05, 90/05,43/06.10 Če je rok za izpolnitev obveznosti določen, dolž-nik pride v zamudo, če obveznosti ne izpolni v dolo-čenem roku (prvi odstavek 299. člena OZ). Če rokza izpolnitev obveznosti ni določen, pa zamudadolžnika nastopi šele takrat, ko ga upnik opomni(drugi odstavek 299. člena OZ).11 Primerjaj komentar Vesne Kranjc vObligacijskem zakoniku s komentarjem, 2. knjiga,GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 338.12 Npr. ob vročitvi odločbe, po preteku določene-ga roka ali kaj podobnega.13 ZIZ namreč ne vsebuje več določbe, ki joje vseboval 20.a člen Zakona o izvršilnempostopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78, 6/82, 74/87,57/89, 20/90, 27/90, RS, št. 1/94 – odločbaUS RS), na podlagi katere je lahko izvršilnosodišče v izvršilnem postopku na predlog upni-ka s sklepom določilo plačilo zamudnih obre-sti od (v izvršilnem naslovu) prisojenih stro-škov postopka.


členu ZPP (oziroma drugemu odstav-ku 21. člena ZIZ), narava roka, kidoloča zapadlost, zgolj dodana. Nara-va paricijskega roka14 v celoti osta-ja, kar pomeni, da z njegovim pote-kom ne nastopi le dolžnikova zamu-da (in začnejo teči zakonske zamu-dne obresti), temveč lahko ob prav -nomočnosti (prvi odstavek 19. členaZIZ) odločba o stroških postane tudiizvršljiva.

Glede na pomisleke, izraženev uvodoma navedenem članku, najna koncu poudarim, da je »dvoj-na narava« pripisana le paricij-skemu roku za izpolnitev obvez-nosti povrnitve stroškov postopka.Ker ta ne deli usode ostalih ter-jatev iz tožbenega zahtevka nitinanje ne vpliva. Načelno pravnomnenje v ničemer ne spreminjapravil o nastanku zamude in zamud-nih obrestih za ostale terjatve. Čebo upnik upravičen do zamudnihobresti od ostalih terjatev, bodo teše naprej (nepretrgano) tekle tudimed paricijskim rokom.

Osnovno pravilo za povrnitevstroškov je uspeh v pravdi.Izjema je 156. člen ZPP, po

katerem mora stranka, ne glede na izidpravde, povrniti nasprotni stranki stro-ške, ki jih je povzročila po svoji kriv-di ali po naključju, ki se je njej pri-merilo. Tukaj ne gre za uspeh v prav-di, ampak za ravnanje stranke. Obsta-jati mora krivdno ravnanje stranke, karpomeni, da je stranka s svojim deja-njem povzročila drugi stranki nepo-trebne stroške. Nepotrebni stroški sovsebinsko odškodnina, saj jih je drugastranka povzročila po svoji krivdi. Po165. členu OZ odškodninska obvez-nost zapade s trenutkom nastanka škode.

Kakšni so stroški, mora biti sodiš-ču znano in sodišče mora takoj izda-ti sklep. To je utemeljeno s šestimodstavkom 163. člena ZPP. Popolno-ma nedopustno je, da sodišče odločio separatnih stroških šele s sodbo, inod takrat dalje določi paricijski rokin bi zamudne obresti tekle šele potem.Separatni stroški so škoda, ki se moraporavnati po pravilih OZ.

Omenjeni prispevek zatrjuje, da znastankom obveznosti postopka zave-zanec še ni v zamudi z njeno izpol-nitvijo. Najpogosteje zanjo niti ne ve.

Stranka vsekakor mora vedeti zaobstoj postopka, in kakšen zahtevek seuveljavlja zoper njo. Ob vložitvi tožbese mora plačati sodna taksa. Višinatakse je predpisana z zakonom o sod-nih taksah in s tarifo, zato je vsake-mu znana. V postopku se izvajajo doka-zi z izvedenci, cenilci, prevodi in tol-mači. Honorarji in stroški izvedencem,cenilcem in tolmačem se odmerijo ssodnim sklepom, ki upošteva obsegstoritve in merila za honorarje, stro-ške in prispevke. Takšen sklep morapostati pravnomočen in je takrat osno-va za izplačilo. Vsi ti sklepi so znani,zato višina pravdnih stroškov, ki izvi-rajo iz teh naslovov, ni vprašljiva.

Stranka, ki plačuje takse in izved-bo posameznih dokazov, mora te zne-ske poravnavati med postopkom. Taplačila poravnava zgolj zato, ker tože-nec ni spoštoval svoje obveznosti.Odvetniški stroški so tudi znani žemed postopkom. Njihova višina sedoloča v skladu z odvetniško tarifoglede na posamezno storitev.

Stranka zato dobro ve, kolikšni sostroški, ki so nastali med postopkom.Resnično se stroški odmerijo šele ssodbo, vendar je to le seštevek priz-nanih stroškov. Pri upoštevanju uspe-ha v pravdi pa se priznani stroški samoznižajo. Če je tožnik v pravdi propa-del, mora povrniti stroške. Tudi v temprimeru jih mora povrniti z zakon-skimi zamudnimi obrestmi od dnevaizdaje sodbe, saj sam najbolje ve, koli-ko je njegova terjatev upravičena.

Oceniti je treba, kaj je paricijskirok.

Paricijski rok je po 313. členu ZPPtista časovna doba, v kateri mora dolž-nik izpolniti dajatev. Kakšna je nje-gova pravna narava? Zapadlost dolž-nikove obveze določa OZ. Kdaj je ter-jatev zapadla v plačilo, urejajo pred-pisi materialnega prava. Paricijski rokje rok procesnega prava. Ne odloča ozamudi ali zapadlosti terjatev. Njegovedini pomen je, da se za čas njego-vega trajanja ne more vložiti izvršba.

Paricijski rok je tako pogoj zaizvršljivost sodne odločbe in nika-kor ne določa zamude toženca pomaterialnem pravu.

Ker je paricijski rok rok zaizpolnitev obveznosti, velja tako zaglavno terjatev kot tudi za stran-ske obveznosti. Zaradi tega pari-cijski rok ne more kot pogoj zamu-de veljati samo za pravdne stroške,ampak tudi za glavnico.


Čla

nki

–O

dmev

iZamudne obresti instroški postopka

(dodatek) Jože Ilc

Strokovna sodelavka Staša Ana Kanduč je podala svoje pojasnilo o načel-nem pravnem mnenju začetka teka zamudnih obresti od stroškov postop-ka, ki teče pred sodiščem.

Trdim, da problem še vedno ostaja.

Razrešitev inimenovanje dveh novih članov uredniškegaodbora revije Odvetnik

Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije je na seji 29. marca 2007 obravnaval predlog odgovornega urednikadr. Bojana Kukca in skladno s27. točko 28. člena statuta OZSsprejel ta sklep.Namesto odvetnikov MitjeStupana in Borisa Grosmana sev uredniški odbor revijeOdvetnik imenujeta:• mag. Rudi Vouk, odvetnik

iz Celovca, Odvetniškadružba Grilc & partner, in

• Tanja Sedušak, glavna tajni-ca OZS.

14 Rok, ki odlaga izvršbo (Jože Juhart, Civilno pro-cesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna zalo-žba v Ljubljani, Ljubljana, 1961, str. 415).


konec maja posredovala pripombe mini-strstvu za pravosodje (novi predlog jedostopen na www.odv-zb.si pod rubri-ko novice; seveda z uporabniškim ime-nom in geslom). Zaradi tega je razum-ljivo, da je predsednik OZS predlagaluredništvu revije, naj njegovega refera-ta ne objavi, saj je tako postal delnoneaktualen.

Vodstvo OZS namreč ne želi zao-strovati problematike, temveč spodbu-diti ustvarjalni dialog.1

Pripravil: dr. B. K.

1 Po koncu redakcije je bila v medijih objavlje-na vest: »Potem ko je pravosodni minister predštirinajstimi dnevi dodobra razburil slovenskeodvetnike z napovedjo, da naj bi po eni od mož-nosti o odvetniški tarifi odločal pravosodni mini-ster v soglasju z odvetniško zbornico, če pa nebi bilo soglasja, bi tarifo določila vlada, je zdajv medresorsko usklajevanje vložen predlog spre-memb zakona o odvetništvu. Vendar pa ta pri-naša bistveno drugačne rešitve od tistih, ki jih jeminister prvotno napovedal. Na pravosodnemministrstvu načrtujejo, da bo predlog spremembzakona šel v postopek v prvi polovici julija. Bistvena sprememba zadeva postopek sprejema-nja odvetniške tarife – do zdaj je odvetniško tari-fo sprejemala odvetniška zbornica v soglasju s

pravosodnim ministrom. Da bo postopek zago-tovo spremenjen, je minister doslej že večkrat ome-nil, v igri so bile različne možnosti. Zdaj naj biimeli dve vrsti tarife: prvo bi z zakonom določildržavni zbor in naj bi veljala za odmero odvet-niških storitev v sodnih postopkih, vključno zzastopanjem strank po uradni dolžnosti ter koodvetniki dajejo brezplačno pravno pomoč; drugobi sprejela odvetniška zbornica v soglasju s pra-vosodnim ministrom in bi veljala za vse drugeodvetniške storitve. V utemeljitvi je pravosodnoministrstvo navedlo, da ima takšna rešitev podla-go v dveh sodbah sodišča evropskih skupnosti inprimerjalnopravni analizi. Luksemburško sodiš-če je v dveh primerih razsodilo, da pogodbaevropske skupnosti ne nasprotuje temu, da drža-va članica EU sprejme normativni ukrep (zakon,uredbo), s katerim na podlagi predloga, ki ga pri-pravi odvetniška zbornica, določi minimalnenagrade za opravljene odvetniške storitve.Zakonsko ureditev odvetniške tarife ima Nemčija,ureditev, ki jo predlaga naše pravosodno mini-strstvo, torej dve vrsti tarif, pa je takšna, kot jopozna Avstrija.

Predsednik OZS je dejal, da zbornica nasprotujetakšni ureditvi postopka sprejemanja odvetnišketarife, kot jo predlaga pravosodno ministrstvo. Ponjihovi presoji je nesistemska in ne velja za nobe-no drugo službo. Odvetnik Kozinc še pravi, da soodvetniki edini, ki po vstopu Slovenije v EU in uved-bi evra niso podražili svojih storitev, saj je tarifaže nekaj let enaka.« Vir: M. Vukelič, Delo, 22. 6.2007, str. 2, v članku: Bodo plačilo odvetnikomdoločali poslanci?


Izob

raže

vanj

e

Uvodnemu nagovoru je sledil pro-tokolarni del dnevov, kasneje paše prijetno druženje. Letošnjih

dnevov odvetnikov so se udeležili pred-stavniki ministrstva za pravosodje, drža-vnega tožilstva, državnega pravobra-nilstva, dekan mariborske pravne fakul-tete, župan Zreč, predstavnica Okraj-nega sodišča v Slovenskih Konjicah, patudi gostje iz Hrvaške, Srbije, Vojvo-dine, Bosne in Hercegovine, Makedo-nije, Črne gore.

Sledili so trije referenti – dr. PeterČeferin, doc. dr. Konrad Plauštajnerin Miha Kozinc – ki jih ne bi moglibolj posrečeno izbrati, rdeča nit njiho-vih referatov pa je bila neodvisnostodvetništva in predvidene spremembezakona o odvetništvu. Očitno delujesamozaščitni mehanizem slovenskegaodvetništva, kadar začuti, da mu kdor-koli želi streči po njegovi samostojno-sti in neodvisnosti. Zato lahko zapišem,da so bili, vsaj po moji oceni, to naj-bolj kvalitetni dnevi zadnjih 20 let.

Dr. Peter Čeferin je podal zgodo-vinski prikaz razvoja slovenskega odvet-ništva od leta 1868, ki ga štejemo kotzačetek samostojnosti slovenskega odvet-ništva (delno skrajšan in prirejen refe-rat je objavljen na str. 19). Doc. dr.Konrad Plauštajner je zadevo osvet-lil iz druge perspektive – evropske (refe-rat je objavljen na str. 21).

Predsednik OZS Miha Kozinc paje bil tako temeljit, da so ga med ust-nim podajanjem referata poslušalci karnekajkrat prekinili z aplavzom.

Referata Mihe Kozinca pa v tej šte-vilki Odvetnika ne objavljamo iz dvehrazlogov, in sicer, ker je 14. junija 2007ministrstvo za javno upravo posredo-valo predlog zakona o spremembah indopolnitvah zakona o odvetništvu, ki jepovsem drugačen od predloga delo-vnega besedila, na katerega je OZS

Dnevi slovenskih odvetnikov – Zreče 2007

Že tradicionalni 21. dnevi slovenskih odvetnikov v Termah Zreče so pote-kali v posebnem ozračju, saj nas je obiskal tudi predsednik RS dr. Janez

Drnovšek in v uvodnem nagovoru (glej uvodnik, str. 3) podprl neodvis-nost in samostojnost slovenskega odvetništva, ki je tudi nova zakonodajane sme okrniti.

»Zato je pomembno, da si odvetništvo zagotovi neodvisnost, ker je pra-vica vsakega posameznika do obrambe ena temeljnih človekovih pravic.Potrebno je povečati učinkovitost pravosodnega sistema, vendar ne tako,da bi omejevali pravico vsakega posameznika do obrambe, ki mora osta-ti neokrnjena,« je dejal predsednik države.

foto

: B

. K.

foto

: B

. K.

Trije odlični referati: dr. P. Čeferin,predsednik OZS M. Kozinc in

doc. dr. K. Plauštajner

Protokolarno fotografiranje udeležencev.


Na podlagi paragrafa 7 je o vpisuv imenik odvetnikov odločalodbor odvetniške zbornice. Že

izvršeni vpis pa je moral odbor le spo-ročiti višjemu deželnemu sodišču, vrho-vnemu sodišču in ministrstvu za pra-vosodje ter ga objaviti v dunajskem indeželnem uradnem časopisju.

Paragraf 23 je določal, da ima zbor-nica nalogo, »da varuje čast, ugled inpravice odvetništva, kot tudi da samanadzira dolžnosti odvetniškega stanu«.

Na podlagi paragrafa 28 je bilo vpristojnosti odbora odvetniške zborni-ce tudi dajanje mnenj o primernosti hono-rarja in povračila za storitve odvetnikakot tudi o zaprošeni prijateljski rešitvispora o teh vprašanjih.Ta paragraf jeobravnaval spor glede plačila med stran-ko in odvetnikom, kot je to predvide-val paragraf 19.

V Kraljevini Jugoslaviji je od leta1929 veljal zakon o advokatih za Kra-ljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Ta zakon je imel glede odvetniškezbornice popolnoma enake določbe kotpred tem veljavni Odvetniški red, vosmem poglavju pa je določal disci-plinski postopek zoper odvetnike, ki jebil na prvi stopnji v rokah odvetniškezbornice, to je odvetnikov.

Tako je paragraf 60 tega zakona dolo-čal, da disciplinsko sodišče odvetniškezbornice sestavljajo na skupščini zbor-nice za tri leta izvoljeni odvetniki.

Po paragrafu 93 tega zakona, ki gaje leta 1929, to je v času šestojanuar-ske diktature, razglasil kralj Aleksan-der, pa o pritožbah zoper odločbe dis-ciplinskega sodišča prve stopnje ni odlo-čala nekakšna disciplinska komisijadruge stopnje, večinsko sestavljena izčlanov, imenovanih s strani vsakokrat-ne izvršilne oblasti, ampak je o teh pri-tožbah odločalo kasacijsko sodišče!

Tako kot zdaj na drugi stopnji poveljavnem zakonu o odvetništvu odlo-ča senat, sestavljen iz petih sodnikovslovenskega vrhovnega sodišča.

V zvezi z najnovejšo idejo, da najbi v prihodnje odvetniško tarifo spreje-mal kar pravosodni minister, pa kažeopozoriti na paragrafa 27 in 28 zakonao advokatih iz leta 1929, ki sta dolo-čala, da višino nagrade za odvetnikovodelo določita odvetnik in stranka sama.Samo če odvetnik in stranka nista vna-prej dogovorila plačila nagrade za odvet-niške storitve, je prišel v poštev mini-strov pravilnik, vendar samo v zadevah,ki so zaradi svoje enostavnosti in nara-ve dopuščale tako povprečno oceno. Paše ta pravilnik je lahko pravosodni mini-ster v Kraljevini Jugoslaviji sprejel šelepo zaslišanju predstavnikov odvetniškihzbornic in apelacijskih sodišč.

Nagrajevanje odvetnikov je bilo torejže leta 1929 v popolni avtonomiji voljestranke in odvetnika.

Niti med drugo svetovno vojno, toje v času okupacije, odvetniška zbor-nica ni izgubila svoje samostojnosti, nitini o izbrisu odvetnikov iz imenika odlo-čala takratna oblast. Od Odvetniške

zbornice so sicer zahtevali, da uvededisciplinski postopek in iz zborniceizključi tiste odvetnike, ki so bili članiOF in ki so odšli iz Ljubljane nezna-no kam, vendar pa lahko v poročiluzborničnega predsednika 9. novembra1943 preberemo:

»So pa tudi zbornični člani, ki sose podali s svojega službenega kraja,poskrbeli za tekoče posle svoje pisar-ne in odšli na znane kraje, pa se nisovrnili na kraj svoje zaposlitve… O udej-stvovanju teh članov zbornica nimanobenih dokazov, temveč se le po časo-pisih raznašajo vesti, ki jih ni mogočetočno preveriti ali pa krožijo po mestuustna sporočila, ki pa so še bolj neza-nesljiva, tako da ne morejo dati zado-stne podlage za kak uradni postopek.«

Zato je Disciplinsko sodišče Advo-katske komore iz Ljubljane s sklepom14. februarja 1944 odločilo:

»Zoper odvetnike, člane OF, ki soodšli na znane kraje, pa se dosedaj šeniso vrnili, ni mogoče disciplinsko posto-pati. Zakon o advokatih ima za disci-plinsko postopanje določbe strogo mate-rialnega značaja, ki veljajo za normal-ne čase in normalne razmere. Preko tehdoločb disciplinsko sodišče v lastnostirazsojajoče oblasti ne more iti. Sose-bno ne more uvesti rednega postopanja,ako poprej ni moglo pozvati osumljen-cev, da podajo svojo opravičevalno izja-vo. Nikogar ni moči in smeti soditi, šemanje obsoditi, ako mu ni dana prilikain možnost zagovora. To je najvažnejšazahteva vsakega kazenskega in torej tudidisciplinskega postopanja. Sodišče pase mora držati zakona in v izrednih nenor-malnih razmerah ne sme prehajati prekoosnovnih načel neinkvizitorne pravde.Vsled tega disciplinsko sodišče ni moglostoriti ukrepov.«

V času po drugi svetovni vojni sonaši kolegi odvetniško samoupravljanjeiz leta 1868 spretno preimenovali v»socialistično in demokratično samou-pravo« in že leta 1952 zahtevali, »daje treba raztegniti pravice odvetniškihzbornic v smeri socialistične in demo-kratične samouprave«.

Postavili so zahtevo po odvetniškiimuniteti, da »lahko odvetnik brez pri-držka pove in iznese vse, kar smatra zapotrebno za ostvaritev pravice strankein njenega z zakonom zaščitenega inte-resa in da se odvetnik ne more klicatina odgovornost za besede in dejanja,katere smatra za potrebne v okviru tegazakonskega predpisa«.

Izvršilni odbor takratne zbornice jezavzel negativno stališče do predvide-ne komisije za odvetniške posle, »ker


Izob

raže

vanj

eZgodovinski pogled nasvobodo in neodvisnost

odvetniškega poklica v Sloveniji

dr. Peter Čeferin

Avstrijski cesar je že leta 1868 doumel, da odvetnik ne more braniti svojestranke proti državi, če mu ta ista država reže kruh in če je od te državetudi sicer kakorkoli odvisen, kot denimo, če mu neki organ z večinskosestavo državnih uradnikov lahko odvzame licenco. Avstrijski cesar je tudidoumel, da je odvetništvo lahko samostojno in neodvisno le, če odvetnikio svojih poklicnih zadevah odločajo sami v okviru svoje zbornice.

Tako je paragraf 1 Odvetniškega reda iz leta 1868 določal, da »za izvr-ševanje odvetništva ni potrebno nikakršno oblastveno imenovanje, temvečpraviloma le dokaz o izpolnitvi v zakonu določenih pogojev«.

* Avtor je z objavljenim referatom sodeloval naDnevih slovenskih odvetnikov 8. junija 2007 vZrečah.


pomeni ta komisija ukinitev avtonomi-je odvetniških zbornic«. Izvršilni odborje vztrajal pri zahtevi, »da o vpisuodvetnika v odvetniško zbornico odlo-ča odvetniška zbornica sama«.

Organizacijsko-politični zbor Skup-ščine SR Slovenije je 24. marca 1964sprejel stališče, »naj bo osnova siste-ma pravne pomoči kot družbene služ-be neodvisno in samostojno odvetni-štvo, organizirano v odvetniški pisarnikot delovni organizaciji, bodisi v indi-vidualni odvetniški pisarni ali v delo-vni skupnosti«.

Takratni predsednik Zvezne skup-ščine Edvard Kardelj je 26. februarja1966 v pozdravnem govoru na prviKonferenci odvetnikov Jugoslavije meddrugim dejal:

»Pri nas je odvetništvo izgrajevano odsamega začetka kot samostojna služba insamo na teh osnovah se lahko še nadaljeuspešno razvija. Istočasno smo vednotežili k temu, da bo samoupravljanje vpoklicnih odvetniških organizacijah garan-cija za neodvisen položaj odvetnikov, kerje v tem pogoj, da lahko uspešno izvr-šujejo svoj odgovorni poklic…«

Sklep

Prvi slovenski odvetniški zakon nibil sprejet v neodvisni Sloveniji, ampak

Zoper odločbe disciplinskih orga-nov prve stopnje je dopustna pritožbana višji disciplinski organ odvetniškezbornice.

Zoper odločbe prve stopnje, s kate-ro se izreče disciplinski ukrep izbrisaiz imenika odvetnikov in imenika odvet-niških pripravnikov, je dopustna prito-žba na poseben senat vrhovnega sodiš-ča SR Slovenije.

Ta senat sestavljajo trije sodnikivrhovnega sodišča SR Slovenije in dvaodvetnika, ki ju izvoli odvetniška zbor-nica.«

Slavna zgodovina naše zbornicenaj nam bo vodilo za naprej in ravnozaradi te zgodovine smo dolžni toli-ko bolj, predvsem pa zaradi intere-sov naših strank, ki jih ne smejo zasto-pati prestrašeni in od izvršilne obla-sti kakorkoli odvisni zagovorniki,braniti in ubraniti avtonomijo odvet-niške zbornice in avtonomijo naše-ga poklica.

Pa se zdaj vprašujem: kako jemogoče, da se je do zdaj svobodniin neodvisni odvetniški stan ravno vletu 2007 tako spridil, da je treba zzakonom urediti tisto, kar je bilo 139let v samoupravni pristojnosti odvet-nikov?


Izob

raže

vanj

e leta 1972 v Socialistični Republiki Slo-veniji. Ta, lahko bi rekli »v odvisni drža-vi« sprejeti zakon je imel glede disci-plinske odgovornosti slovenskih odvet-nikov v členih 31 do 34 zelo enosta-vne in jasne določbe, in sicer:

»Odvetniki in odvetniški pripravni-ki so za hujše in lažje kršitve odvetni-ških oziroma pripravniških dolžnostiodgovorni pred disciplinskimi organi, kijih določa statut odvetniške zbornice.

Hujša kršitev je vsaka kršitev dolž-nosti, ugleda ali etike odvetništva, kiima težji značaj glede na pomembnostogrožene dobrine, naravo prekršenedolžnosti, večje materialne ali druga-čne posledice ali glede na okoliščine,v katerih je bilo dejanje storjeno aliopuščeno.

Statut odvetniške zbornice oprede-li hujše kršitve.

Druge kršitve dolžnosti, ugleda alietike odvetništva so lažje kršitve.

V disciplinskih postopkih proti odvet-nikom in odvetniškim pripravnikom seuporabljajo določbe zakona o kazen-skem postopku in določbe splošnegadela kazenskega zakonika, če ni dru-gače določeno s statutom odvetniškezbornice in pravilnikom o disciplin-skem postopku, ki ga sprejema odvet-niška zbornica v skladu s tem zakonomin svojim statutom.


je zato za slovenske odvetnike pred-vsem velika zaveza in hkrati ščit predneupravičenimi posegi v naš poklic.

Govorimo predvsem o neodvisno-sti odvetnikov od aktualne oblasti,čeprav nam prav domače izkušnje kaže-jo, da ni dosti manj pomembno tudivprašanje neodvisnosti od posameznihfinančno močnih interesnih skupin.Prve lahko vplivajo na neodvisnostodvetnikov z regulativo, druge s kapi-talom.

Ko govorim o neodvisnosti odvet-ništva, želim najprej pojasniti, da nisemodvetnik odvetnikov ter da v odnosuoblast – odvetništvo ne moremo govo-riti o absolutni neodvisnosti. Odvet-ništvo, če hoče izpolnjevati svojo usta-vno vlogo kot del slovenskega pravo-sodja, na kar smo zelo ponosni, semora pravočasno odzivati na odprtedružbene izzive in naloge, biti moratudi odprto za sprejemljive reformneposege. Sodišče ES je v zadevi Ardu-no povedalo, da ima država članicaEU pravico regulirati to področje. Avto-nomije odvetništva zato ne moremoenačiti z cehovstvom in v Evropi nidržave, ki bi dopuščala popolno samou-pravo odvetništva. Kontrola naše avto-nomije, kolikor se kaže skozi upravi-čeni javni interes, ki se danes vse boljpredstavlja kot interes potrošnika pra-vnih storitev, zato ni vprašljiva, doklerostaja v okviru zakonitosti oz. doklerse ne sprevrže v namen podrejanja alizahteve o odločanju o tistem, kar jepo naravi stvari in poklica domenaodvetnikov.

Neodvisnost odvetništva je zato zelokonkretno vprašanje v konkretnih druž-benih situacijah in v bistvu pomeni samonedopustnost čezmernega poseganjaoblasti – v dokumentih EU se to ime-nuje »undue interference« na to podro-čje. Upoštevajoč naše razmere, mora bitivsak oblastni poseg v delo odvetnikovdopusten tudi z ustavnega vidika ponačelu »sorazmernosti«, torej da je kon-kreten ukrep po učinkih ustrezen in pri-meren glede na opredeljeni cilj.

Številni uradni dokumenti, na sve-tovni ravni so denimo Temeljna nače-la o vlogi odvetnikov, ki jih je že leta1990 sprejela GS Združenih narodov,na evropski ravni pa:– resolucija parlamenta EU o svo-

bodnih poklicih – 2001,– resolucija o odvetništvu,– Svet Evrope: Priporočila 2000 o svo-

bodi opravljanja odvetniškega pokli-ca, nalagajo vladam, zakonodajal-cu, sodiščem ter mednarodnim orga-nizacijam, da spoštujejo in hkratinadzirajo, vsak v obsegu svoje pri-stojnosti, temeljna načela našegapoklica, brez katerih ta tudi ne moreobstajati, pri čemer se zlasti ome-njajo:

– neodvisnost in svoboda,– profesionalna tajnost in zaupnost

razmerja med odvetnikom in stran-ko,

– čast in spoštovanje pravniškega pokli-ca ter sodstva,

– lojalnost do strank,– pošten odnos do strank,– spoštovanje vladavine prava, – spoštovanje t. i. samoomejevanja

odvetništva.Zlasti parlament EU je pri tem

jasen, saj zahteva, da v našem pokli-cu vladajo

(a) visoki moralni in strokovni stan-dardi,

(b) da se povečajo zahteve gledevstopa v odvetništvo,

(c) da se spoštuje standard pošte-nega svetovanja – tudi glede stroškov,

(d) da so odvetniške tarife kon-trolirane, in ne oblastno predpisane,

(e) dosledno se mora uveljavitiodškodninska odgovornost za stroko-vne napake,

(f) zbornice pa naj izvajajo učin-kovit nadzor nad odvetniki.

Ali lahko ob vsem tem sploh šegovorimo, da je vprašanje neodvisno-sti odvetništva vedno aktualna tema zenim ali stotimi obrazi, ali mordaodvetniki glede tega vprašanja preti-ravamo, ker razmišljamo preveč cehov-sko?


Izob

raže

vanj

e

Slovenija ima prek 1000 odvetni-kov, kar je na prvi pogled šte-vilčno malo, dejansko pa glede

na našo majhnost že presega kritičnomaso, ko se začne pojavljati močnoin neustavljivo socialno razlikovanjemed odvetniki. To se konča, ko se for-mira tanek in zelo bogat sloj odvet-nikov, ki pa niso nujno tudi najbolj-ši, vsi ostali pa »poberejo« nepo-memben drobiž.

Tisoč slovenskih odvetnikov, prek700.000 evropskih, ki jih pokriva CCBE,in prek 4 milijone odvetnikov na svetu.V čem je moč tega poklica? Je togospodarska moč ali morda cehovskamoč, povezana s politiko, ali je pritem tudi kaj strokovne in moralnemoči, kot najbolj cenjeni lastnosti vsa-kega poklica?

Odvetništvo temelji predvsem namorali, in ne na zakonu. Samo stro-kovna in moralna moč odvetništva statista atributa, ki mu zagotavljata pre-živetje in preprečujeta, da se tudi vrazmerah globalizacije ne spremeni vnavadni pravni servis, ko bi bila odvet-niška storitev zgolj blago, kar pome-ni, da je z družbenega vidika pravvseeno, kdo to delo opravlja. Prvipogoj, ki ob izpolnitvi drugih, kot staobstoj poklicne tajnosti, zaupnost raz-merja, vodi do obstoja strokovno močnein na visoko etičnih načelih temelje-če poklicne organizacije, je prav neodvis-nost odvetništva. Člen 137 Ustave RS

Evropske razsežnostiodvetniške neodvisnosti

dr. Konrad Plauštajner

Slovenija je vedno bila del evropske odvetniške tradicije, zgodovine inkulture. Tako je bilo tudi v času prejšnjega sistema, ki si odvetništva niupal ukiniti, čeprav je to načrtoval. Kar nekaj nas je še, ki smo bilipred več kot 30 leti na občnem zboru zbornice priče govoru visokegafunkcionarja, ki je napovedal našo ukinitev. Tisto, kar je dajalo pečattakratnemu odvetništvu na naših tleh in česar ni imela nobena drugasocialistična država, sta bili prav samostojnost in neodvisnost našegaodvetništva. To je bila tudi vstopnica za sprejem v članstvom MOO ssedežem v Parizu.

Slovensko odvetništvo zato nikoli ni prekinilo te evropske tradicije, kinam je v različnih obdobjih znova in znova dokazovala, da ta poklic lahkoobstoji in preživi le, če so izpolnjena nekatera temeljna načela in pogoji,ali pa ga preprosto ne bo več.

* Avtor je z objavljenim referatom sodeloval naDnevih slovenskih odvetnikov, 8. junija 2007 vZrečah.


Izob

raže

vanj

e22

modernizacijo predvsem glede pove-čanja zahtev o izobraževanju odvetni-kov, poostritve vstopnih pogojev in dis-cipline, vprašanje lastništva odvetni-ških firm in v tem, da bi se odvetni-ška zbornica obravnavala kot javno-pravna institucija.

Ta kratek sprehod skozi nekatereevropske države dokazuje, da se nekjelotevajo reform na silo in pod očit-nim pritiskom kapitala, drugje pa boljpremišljeno in z zavestjo, da je trebapredvsem slediti interesu državljanov,pri čemer vprašanje neodvisnosti odvet-ništva ni vprašljivo, kot tudi ne drugipostulati tega poklica, zlasti zaupnostin profesionalna tajnost.

Več škode kot koristi V zvezi z omenjenimi temeljnimi

načeli odvetništva ni nobenega dvoma,da je EU s prisilnim vključevanjemodvetnikov kot zavezancev posredova-nja določenih podatkov na področjupranja denarja v zvezi z EU direkti-vami naredila več škode kot koristi.Gre predvsem za pravico stranke, inne odvetnika, da vsaka informacija, kijo posreduje odvetniku, ostane zaupna.

Naivni predlagatelji direktiv, ki vsicer upravičenem boju proti tej neza-koniti dejavnosti ostajajo brez večjihuspehov, predvsem zaradi korupcije, soverjeli, da se bodo odvetniki spreme-nili v ponižne ovaduhe, kar se ni zgo-dilo in se tudi nikoli ne bo, pri čemermora biti tudi jasno, da so evropskiodvetniki za strogo kaznovanje kole-gov, če bi zavestno sodelovali v takšnihposlih. Toda od mene pričakovati, dabom o stranki, ki je podedovala denarv tujini in želi mojo pomoč pri trans-ferju v Slovenijo, ki poteka seveda prekbanke, in ne s kovčkom denarja v roki,poročal naši nadvse uspešni Komisijiza preprečevanje pranja denarja, je naiv-nost brez primere ali zaverovanost vlastno moč in pomembnost. Zato tudini čudno, da Evropska komisija, ko jez muko spravila skupaj obvezno poro-čilo o učinkih direktiv, ni imela kajpovedati.

Spodbudno je, da je Odvetniškazbornica Belgije napadla ustavnostdruge direktive pred nacionalnim sodiš-čem, ki je poslalo predhodno vpraša-nje Sodišču ES. Generalni pravobra-nilec je sodišču že posredoval svojemnenje, namreč da odvetnik ni dol-žan poročati oblastem o informacijah,ki jih pridobil kjerkoli pred, med alipo pravnem postopku ali med daja-njem pravnega nasveta. Če pa odvet-nik v imenu stranke izvaja finančne

tno za preveliko vladno vmešavanje vodvetništvo z uvedbo več nadzornihorganov, ki bi prevzeli glavne funkci-je zbornic, pri čemer je tudi ideja omožnem združevanju odvetnikov indrugih poklicev zelo problematična.

Tudi na Irskem se irska komisijaza konkurenco zavzema za sprostitevkonkurenčnosti na področju pravnihstoritev. Ta trg zahteva po njeni pre-soji temeljite reforme, ker obstaja pre-več nepotrebnih in prestrogih omeji-tev konkurence.

V Nemčiji je t. i. Deutsche Mono-polkommision, neodvisen svetovalniorgan na področju konkurence, pri-pravilo študijo o bodočem delovanjuodvetništva – seveda mimo njega. Pred-laga spremembe glede pravnega sve-tovanja, prosto tarifo, možnost upo-rabe pactum de quota litis, za ogla-ševanje odvetniškega dela bi veljalasamo pravila konkurenčnega prava,in ne odvetniški kodeks, uvedle bi senove korporacijske strukture, odvet-niške firme bi lahko ustanavljale tuditretje osebe. Nemška vlada je zaen-krat izjavila, da je to poročilo ne zave-zuje, vendar tudi nemški primer kaže,da hoče kapital prevzeti prevlado tudina področju odvetniških storitev.

Dokaj burno je bilo lani v Italiji,ko so imeli odvetniki 10-dnevno stav-ko. Brez analiz in razprav je Svet mini-strov sprejel dekret o liberalizaciji raz-ličnih sektorjev storitev, tudi gledeodvetništva, zlasti glede tarife in hono-rarjev, oglaševanja ter multidiscipli -narnih povezav. Šlo je očitno za pose-ge v pristojnosti odvetniške zbornice.V zvezi z Italijo in uporabo odvetni-ške tarife je pomembna tudi sodbaSES v zadevi Cipola, namreč, da abso-lutna prepoved dogovora o možnostiodstopa od najnižjih honorarjev poodvetniški tarifi v Italiji ni skladna z49. členom PES, ker pomeni omeje-vanje svobode opravljanja storitev, inje v vsakem konkretnem primeru trebaugotoviti, ali se z vidika zaščite potro-šnikov sploh lahko uporabi.

Na Poljskem je ustavno sodiščerazveljavilo precej določb njihovegaodvetniškega zakona, ker so protiu-stavne zaradi prevelikega posega vneodvisnost odvetništva, med drugimtudi glede pogojev sprejema v odvet-niške vrste.

Dosti bolj premišljeno so se reformodvetniškega poklica lotili na Nizo-zemskem in Danskem. Vladi teh državsta se lotili določenih sprememb sku-paj z odvetniškima zbornicama, kiimata glavno vlogo. Danska vlada vidi

Sprehod skozi nekatereevropske države

V današnji Evropi ogroženost neodvi-snosti odvetništva žal ni akademskovprašanje, ampak trpka realnost, ki jelahko dokazljiva. Skoraj ni evropskedržave, ki se ne bi vsaj občasno soo-čila s tem problemom.

Najprej bi omenil težnje Evropskekomisije, ki želi na področju notra-njih storitev v EU doseči popolno libe-ralizacijo in se pri tem ne odziva naspecifičnosti posameznega poklica.Stvari gredo tako daleč, da je ogro-žen celo poklic nogometašev. Pri pri-pravi direktive o storitvah je bil močnoizpostavljen že bivši komisar Monti,ki je izhajal iz tega, da pomenijo sto-ritve v EU 70 odstotkov njenega brutodružbenega prihodka, a žal od tega le20 odstotkov kot čezmejne. Torej jepo njegovem treba tudi na področjuodvetniških storitev nekaj narediti intorej razširiti obseg ponudnikov tehstoritev. Rekel je, da je za EU popol-noma dovolj, če se zagotovi »primer-na kvaliteta pravnih storitev«, saj veči-na potrošnikov ne potrebuje »vrhun-ske kakovosti«. Če bi bilo po njego-vem, bi bile odpravljene ovire, ki ose-bam, ki niso odvetniki, ne dopuščajoopravljanja določenih pravnih storitev,dopuščeno bi bilo polno reklamiranje,odvetniško družbo bi lahko ustanovilkdorkoli, vladala bi prosta cenovnakonkurenca, banke in zavarovalnice bilahko v okviru svoje dejavnosti oprav-ljale tudi plačljive pravne storitve. Nitreba posebej dokazovati, da bi obtakšni ureditvi imeli največ škode pred-vsem državljani. Res je, da nekateredržave ne poznajo strokovnih standar-dov za opravljanje pravnih storitev, karvelja predvsem za skandinavske drža-ve, vendar je tam to posledica dru-gačne kulture in družbenih razmer,npr. da vas lahko učiteljica zastopapred ustavnim sodiščem ali da vaspred kazenskim sodiščem brani upo-kojeni policaj. Ne moremo pa nekajpodobnega prenesti na vso Evropo.

Monti je imel velikega posnemo-valca v angleškem uradniku Clemen-tiju, ki je v zvezi s pripravo noveodvetniške zakonodaje hotel odvetni-kom odvzeti njihovo avtonomijo, češda je nepotrebna. Zavzemal se je zaprenos klasičnih načel konkurenčnegaprava na področje pravnih storitev, zauvedbo t. i. legal services industry,kjer bi vladala samo kapital in trg.Del teh idej je prodrl tudi v vladniosnutek, ki ga je parlamentarna komi-sija zelo kritično sprejela, saj gre oči-



Izob

raže

vanj

e

23

E-vpisi, e-vročanje …Vlada RS je 24. maja sprejela Ure-dbo o sodnem registru, ki se začneuporabljati 1. novembra 2007, razendoločb, ki se nanašajo na vsebinoobrazcev, ki so sestavni del uredbe;te se začnejo uporabljati z začetkomveljavnosti uredbe.

Uredba – pripravljena je bila napodlagi 45. člena Zakona o sodnem reg-istru (ZSReg) – podrobneje urejaposamezne segmente vodenja in upravl-janja ter vzdrževanja sodnega registra,in sicer:• v zvezi s predlogi za vpis v sodni

register: način vlaganja predlogovza vpis v elektronski obliki in uporaboobrazcev predlogov za posameznevrste vpisov v sodni register;

• v zvezi z listinami, ki se predloži-jo v elektronski obliki: način pred-ložitve listin v elektronski obliki innačin pretvorbe listin iz pisne oblikev elektronsko in overitve tako pretvor-jenih listin;

• način opravljanja vpisov in vročan-ja v elektronski obliki; vročanje seopravi z uporabo varnega elek-tronskega predala in v skladu s 35.ačlenom ZSReg;

• način objave vpisov oz. objave pred-ložitve listin, ki jih je potrebnopriložiti predlogu za vpis; vsak vpisv sodni register in predložitev listinse mora objaviti na spletnih stranehAJPES-a, ki so namenjene objavivpisov v sodni register;

• vodenje informatizirane glavne knjigein informatizirane zbirke listin;

• način objave prevodov podatkov inlistin, v primeru ko subjekt vpisazahteva, da se podatki, ki so pri temsubjektu vpisani v sodni register,prevedejo v jezik, ki je v uradni rabiv katerikoli članici EU;

• način zagotavljanja javnosti podatkov,vpisanih v informatizirano glavnoknjigo, kar se, seveda po predhod-ni zahtevi, kot redni ali zgodovins-ki izpis zagotavlja tako z izpisomna papir kot tudi v elektronski obli-ki (zgodovinski samo glede podatkov,ki so bili vpisani po 1. januarju1997);

• način zagotavljanja javnosti vsebinezbirke listin; elektronska listina, kije bila podlaga za vpis podatkov vsodni register se vključi v informa-tizirano zbirko listin;

• opredelitev načina vložitve zahteveza izpise bodisi v pisni bodisi elek-tronski obliki (oblika se nanaša nazahtevo).

Boštjan Koritnik

transakcije, pa glede na okoliščine pri-mera njegova obveznost poročanja lahkoobstoji. Ni treba posebej opozoriti, daje slovenski zakon daleč od teh, pomoji oceni sprejemljivih kriterijev.

Tudi francoski odvetniki so podo-ben spor sprožili pred svojim conseild´ etat, CCBE pa se je postopku pri-družila kot intervenient.

EU pripravlja direktivo o shranje-vanju podatkov (Directive data reten-tion), predvsem zaradi boja proti tero -rizmu in organiziranemu kriminalu.Vse lepo in prav, če se ne bi znovaposegalo v odvetnikovo profesionalnotajnost. Če bo ostalo pri dosedanjempredlogu, bomo morali shranjevati poda-tke fiksnih in mobilnih telefonov karštiri leta – CCBE predlaga le eno leto– predvsem pa bi bili kadarkoli dol-žni razkriti identiteto stranke.

Odločitve evropskih sodišč Nekoliko več upanja, da bodo glede

potrebnih reform na področju pravnihstoritev in s tem tudi glede regulaci-je odvetništva vendarle zmagali razum-nost in upravičeni javni interesi, daje-jo odločitve evropskih sodišč.

V zadevi Wouters je generalni pra-vobranilec sodišču povedal, da je odvet-ništvo bistvenega pomena za pravnodržavo. K temu je Sodišče ES v sodbidodalo, da so neodvisnost, samostoj-nost, profesionalna tajnost, zaupnost raz-merja med odvetnikom in stranko bistve-ne vrednote odvetniškega poklica, ki sohkrati tudi v javnem interesu.

Kako široko se lahko pojmuje odvet-nikova neodvisnost, nam pove sodbaESČP v zadevi Sialkovska zoper Polj-sko. Šlo je za odvetniško zastopanje vpostopku brezplačne pravne pomoči.Sodišče je reklo, da je neodvisno odvet-ništvo odločilnega pomena za učinko-vito in pošteno sodstvo, kar mora bitizagotovljeno tudi v postopku brezpla-čne pravne pomoči. Zato država nesme vplivati na to, kakšen postopekali pravno sredstvo bo izbral odvetnik,kar vključuje njegovo pravico odklo-niti vložitev pritožbe, če tako oceni.

To, na prvi pogled nekoliko pre-senetljivo odločitev je po mojem razu-meti le tako, da je odvetnik »servi-ser stranke« in hkrati v funkciji pra-vosodja, zakonitosti in pravne države.V tem dvojnem odnosu mora odvet-nik odkloniti upoštevanje neupraviče-nih zahtev stranke, če bi to ogrožaloneodvisnost njegovega delovanja in nje-govo vlogo »instrumenta zakonitosti«.Neodvisnost odvetnika zato ostaja tudineodvisnost do stranke. Odvetnik ne

sme dovoliti, da stranka z njim mani-pulira, s tem je napaden tudi kot oseba,npr. če se brez razloga zahteva izlo-čitev sodnika. Bolje izgubiti strankokot neodvisnost.

Sklep Ob koncu tega razmišljanja in hkra-

ti ob mislih na 140-letnico organizi-ranega delovanja odvetništva na Slo-venskem, ki jo bomo praznovali pri-hodnje leto, bi rekel, da naj dejanjaz ene in druge strani sledijo tistemu,kar je o neodvisnosti odvetništva kotnesporno definirano na načelni ravni.Ne moremo govoriti o popolni svo-bodi tega poklica, ker nismo izolira-ni del te družbe, kot tudi ne smemopostati njeno slepo črevo. Vendar mora-mo ostati branitelji tistega, kar je temupoklicu dano in nujno za njegov obstoj,da bi s tem ostali pomemben instru-ment demokracije in pravne države.Evropske analize kažejo, da pravza-prav močno in neodvisno sodstvo termočno in neodvisno odvetništvo hodi-ta z roko v roki. Drug drugega močnopotrebujeta in oba močno prispevatak razvoju pravne države, demokracijein tudi k ugledu pravosodja.

Če se povrnem k stališčem Sodiš-če ES v zadevi Wouters, ki demo-kracije ne vidi brez odvetništva in tegane brez neodvisnosti, profesionalne taj-nosti in zaupnosti razmerja med odvet-nikom ter stranko, je po moji oceninapotilo za prihodnost jasno:

Ta načela morajo prevladati nadnačeli konkurenčnosti, ker se z njimiščitijo predvsem interesi strank. Brezspoštovanja teh načel odvetništvo nemore delovati in izpolnjevati svoje usta-vne naloge.

Neodvisnost odvetništva ni nekajstatičnega ali izoliranega, ker se v svojiproblemski obliki stalno spreminja. Tukajne gre samo za pravo, ampak, kot jenekoč v Bruslju lepo povedal naš kole-ga mag. Velkaverh, predvsem za sta-nje družbenega duha in tradicijo. Dodalbi, da gre tudi za družbeni konsenz onečem, kar nam je vsem v korist, sajgre končno tudi za vprašanje delova-nja demokracije in pravne države.

V teh prizadevanjih, ki imajo, kotvidimo, tudi evropske razsežnosti, mora-mo slovenski odvetniki izpolniti svojodolžnost do družbe, strank in svojegapoklica, saj nimamo pravice, da bizapravili bogato zgodovinsko in moral-no dediščino naših predhodnikov. Topomeni, da ne smemo popustiti more-bitnim neupravičenim in neustavnimpritiskom.




Izob

raže

vanj

e

Odvetniška šola Višja sodnica svetnica Marta Klamp-

fer je predavala o odpovedi pogodbe ozaposlitvi in sodni praksi. O problemufunkcionalnih zemljišč in drugih aktual-nih vprašanjih etažne lastnine je govo-ril dr. Miha Juhart. Spremembe pridelu odvetnikov po novem zakonu o upra-vnem sporu je prikazal dr. ErikKerševan. Vrhovni sodnik VladimirBalažic je obdelal morda trenutno naj-aktualnejšo civilnopravno temo – zamu-dne obresti z vidika odločbe Ustavne-ga sodišča RS. Problematika je spod-budila še posebno pozornost, upošte-vajoč uvodnik odvetnika Jožeta Ilca(Odvetnik št. 34 – marec 2007), kjer jepolemični zapis sklenil z ugotovitvijo,da je načelno pravno mnenje Vrhovne-ga sodišča RS neutemeljeno, in sicer napodlagi stališč, ki jih je v prejšnji šte-vilki naše stanovske revije prikazal avtor.1

V popoldanskem delu je vrhovni sod-nik Jernej Potočar obdelal nadzor-stveno pritožbo in rokovni predlog pozakonu o zagotavljanju pravice do soje-nja brez nepotrebnega odlašanja(ZVPSBN). Njegovo predavanje je izzornega kota odvetnikov nadgradil odvet-nik Roman Završek iz Ljubljane, ki jeproblematiko 1. 1. 2007 uveljavljenegaZVPSBNO podal z vidika odvetnikovin pravic strank. Svoja stališča in empi-rične podatke strokovne raziskave je pre-gledno prikazal – tudi s stališča šte-vilčnih aktualnih podatkov (1800 nadzor-stvenih pritožb, 100 pri ministru za pra-vosodje, 350 pritožb pred ESČP – kljubnovemu zakonu itd.).

Aktualna vprašanja sodne prakse izodločb Vrhovnega sodišča RS je orisalvrhovni sodnik Marko Šorli. Odve-tniška šola se je končala s predavanjemmag. Gorana Klemenčiča o vlogi odvet-nika v kazenskem postopku, v kateremso uporabljeni ukrepi zaščite prič.

Referati sodelujočih predavateljevna odvetniški šoli 2007 so objavljeni vpublikacij, ki jo je pripravila OZS.

Skupščina OZS Kot že zapisano, se je letošnja

skupščina OZS končala nenavadno hitro– v dveh urah. Na njej smo izvolili trinove člane disciplinskega sodišča inenako število njihovih namestnikov, spre-jeli poročilo o delu zbornice, disciplin-skih organov, zaključni račun za leto2006 in pregledali finančno poslovanje.

V uvodnem poročilu je predsednikOZS Miha Kozinc omenil bridko dej-stvo, da nas je septembra lani pretreslanovica o smrti dolgoletnega predsedni-ka (zadnja leta je deloval kot glavni taj-nik OZS) Mitje Stupana. Spomin na laniumrle odvetniške kolege in kolegice smopočastili z enominutnim molkom.

Predsednik se je kritično ozrl nadogodke v preteklem letu, ki neposre-dno posegajo v družbeno vlogo terneodvisnost in samostojnost slovenske-ga odvetništva. Zato je neustrezne ovred-notil prehodne in končne določbe ZIZ-E,ki (sicer začasno, pa vendar) predpisu-je višino odvetniške nagrade mimodoločb odvetniške tarife. Ocenil je, dagre za nedopusten poseg v določbezakona o odvetništvu glede pristojno-

Odvetniška šola inskupščina OZS

dr. Bojan Kukec

Že tradicionalna odvetniška šola, ki je bila (kot vedno) dobro obiskana, jebila 30. marca v kongresnem centru Bernardin v Portorožu. Naslednji danpa se je nenavadno hitro odvila skupščina OZS: končana je bila v dvehurah, česar v zadnjih 20 letih ne pomnimo.

sti OZS o določanju tarife, ob soglasjuministra za pravosodje (kot je bil dose-danji usus). Podoben poseg pomeni tudidoločba tretjega odstavka 25. členaZUS-1, ki določa, da se pristojnosti zadoločitev povračila stroškov prenesenena ministra za pravosodje.

Odvetniška zbornica ni bila povab-ljena k sodelovanju pri pripravi nobe-nega od navedenih aktov niti ni bila poz-vana k podaji pripomb in predlogov.Takšen način določanja odvetniške tari-fe je arbitraren, zato bo OZS zaradi pose-gov v ustavno zagotovljene pravice upo-rabila vse dopustne pravne poti. Pred-sednik je še poudaril, da v zadnjem letuni šlo za pravi dialog z ministrstvom zapravosodje, temveč bolj za monologodvetniške zbornice, saj odzivov nanjene pobude, predloge in mnenja (kotizhaja iz poročila o delu za zadnje leto)ni bilo. Na koncu je omenil še proble-matiko pogodbe o zavarovanju poklicneodgovornosti odvetnikov (kjer je prišlodo odpovedi) ter dogovora za začasnonadaljnje sodelovanje z zavarovalnico.

Naj omenim še tehtna stališča odvet-nikov Emila Mozetiča in Jožeta Ilca,ki sta opozorila na družbeno vlogo slo-venskega odvetništva, naše lastne nedo-slednosti in napake, ki lahko znižujejougled slovenskega odvetništva v širšemdružbenem prostoru.

Menim, da bomo morali odvetnikipošteno pretehtati, zakaj je udeležbana odvetniški šoli tako visoka, naskupščini OZS pa nas je bilo manjkot deset odstotkov (kar seveda nujnone pomeni, da obravnavana temati-ka ni bila zanimiva).

Novi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Minister za pravosodje je na podlagi drugega odstavka 62. člena zakona o

sodiščih z dnem 1. 7. 2007 imenoval Andreja Barago za predsednika Okrožne-ga sodišča v Ljubljani za dobo šestih let. Dr. Lovro Šturm je Andreja Barago,okrožnega sodnika na Okrožnem sodišču v Ljubljani, med predlaganima kandi-datoma (kandidat je bil tudi Aleš Zalar) ocenil kot najprimernejšega, ki bo lahkonajbolj kvalitetno opravljal funkcijo predsednika omenjenega sodišča.

Pri primerjanju obeh kandidatov je minister za pravosodje pri svoji odločitviupošteval, da gre pri Andreju Baragi za kandidata, ki ne le izjemno dobro poznavsa različna pravna področja, saj je pravzaprav že doslej opravljal dela na vsehpravnih področjih, temveč gre tudi za dejstvo, da se je prav na vseh dosedanjihdelovnih področjih izkazal z nadpovprečno uspešnostjo.

Iz ocene sodniške službe personalnega sveta Višjega sodišča v Ljubljani z dne19. 6. 2007 izhaja, da ima sodnik Baraga nadpovprečne delovne sposobnosti, nakar kažejo podatki o obsegu dela sodnika. Upoštevati je treba tudi obdobje, ko jepred nastopom sodniške službe dvanajst let opravljal funkcijo okrožnega državne-ga tožilca. Tako je personalni svet na podlagi prikazanih podatkov ocenil, da AndrejBaraga »izkazuje nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposob-nosti in nadpovprečne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj in da je izkazaltudi nadpovprečno uspešnost pri odpravi sodnih zaostankov« in »da sodnik izpol-njuje pogoje za hitrejše napredovanje«. (I. V.)1 Glej tudi članka – odmeva Staše Kanduč in

Jožeta Ilca, str. 16 in 17 v tej številki Odvetnika.


ugotovijo, da za lepimi, čustveno podlo-ženimi besedami stoji zgolj egotrip inmočno nagnjenje k samopromociji.

Naj zadošča za zgled jeremijada okatastrofalnem stanju v odvetništvu.

To tožbo poslušam, odkar sem postalodvetnik, in človek bi si mislil, da se nične premakne. A glej, leta 1981, ko semzaprisegel, nas je bilo v zbornico vpi-sanih 271 odvetnikov! Dobro se spomi-njam, da so imeli na davčni upravi, kjerso nas obravnavali, poseben predal zaduhovnike, svobodne umetnike in odvet-nike. Odvetništvo je bilo na družbeni mar-gini (v 80. letih je imela takratna socia-listična oblast resen namen, da naš poklic»podružbi« oziroma odpravi odvetništvokot samostojen poklic) in je sočasnoveljalo za deficitaren poklic, saj niti vvseh občinskih središčih ni bilo odvet-nikov. O enako slabem stanju v odvet-ništvu poslušam tudi leta 2007, ko nasje prek 1132 (da ne omenjam kandida-tov in pripravnikov), naši člani so posta-li ministri, poslanci, državni in mestnisvetniki, odvetniki so navzoči v medi-jih, njihovo mnenje se spoštuje, skratka,naš vpliv je večji kot kadarkoli.

Ugotavljam tudi, da večni nergačizelo redko kandidirajo za funkcije vodvetniški zbornici, če pa že, samo zanajvišjo funkcijo (kot jim pritiče), nakatero pa praviloma niso izvoljeni. Samito pripisujejo vplivu »starih sil« medodvetniki, bolj res pa bo, da med članiniso priljubljeni oziroma jim kolegi nezaupajo.

Delo v zbornici je seveda za vsa-kega člana sicer čast, vendar tudi veli-ka obveznost, saj gre za žrtvovanje pre-cej prostega časa za dobro vsega odvet-niškega stanu. Zato je prav, da v orga-nih zbornice sodeluje in se izmenjuječim več članov. Kot kaže, večnih nerga-čev to ne zanima, saj rajši objokujejopropad odvetništva, čeprav so sami, povečini, uspešni in dobro preskrbljeniodvetniki.

Da bi zbornica lahko naredila več,kot naredi, je seveda res, sam sem bilo tem še posebno trdno prepričan, dokler

se nisem aktiviral v zbornici (po nače-lu »kaj pa sploh ta zbornica naredi zame,pa toliko ji moram vsak mesec plače-vati!?«). Ko pa sem se vključil v delov zborničnih organih, sem hitro ugo-tovil, da kljub temu, da za delo žrtvu-jem kar nekaj svojega prostega časa (kiga je že tako ali tako zelo malo), hitrihin korenitih sprememb v sistemu odvet-ništva (in še manj v njegovem okolju)ni mogoče doseči, ne glede na želje inprizadevanja. Še zlasti ne v smeri višjihtarif ter manjših davkov in prispevkov.Preveč je odvisnosti od zunanjih deja-vnikov, ki jih odvetniki žal nimamo podnadzorom, kajti tam zunaj so še večji»igralci« od nas.

Naj to svoje razmišljanje sklenemz vabilom vsem sedanjim in priho-dnjim »nergačem«, naj svoje delo insvoje sposobnosti vsaj za kakšen man-dat ponudijo odvetniški skupnosti,naj sodelujejo pri delu zbornice innjenih organov in na ta način ude-janjijo svoje, marsikdaj pomembnezamisli in ideje.


Mne

nje

Poleg bolj ali manj prozaične vse-bine (finančni načrt, poročilo odelu ipd.) je za naše skupščine

značilna skromna udeležba odvetnikovter dokaj rutinski in nevznemirljiv potekdogajanja.

Zgolj izjemoma, kadar so se obra-vnavale teme, kot so odvetniška tarifa,davki ali višina prispevkov odvetnikovzbornici, in vsaka tri leta, kadar so bile»na sporedu« volitve novega predsed-nika zbornice, je prišlo na skupščinoveč odvetnikov in dogajanje je bilo boljzanimivo.

Za vse skupščine brez izjeme pa jeznačilen še en stalen pojav, to je nastop(pod »razno« ali zunaj dnevnega reda)vsaj enega ali pa tudi več razpravljav-cev, ki so sposobni katerokoli temoizrabiti za svoj govorniški nastop. Vsvoji »filipiki« ti govorci ostro grajajoslabo in neučinkovito delo organovzbornice, dramatično opozarjajo na kata-strofalen položaj odvetništva v družbiin državi, podčrtujejo propad etičnostimed odvetniki, grmijo zoper previsokedavke in prenizko tarifo, vse našteto paje – po njihovem – posledica dejstva,da je zbornica nesposobna, ker ne nare-di nobenih pravih korakov, čeprav odvet-ništvu bije plat zvona in čeprav so oniže večkrat z jasno besedo opozorili nate probleme.

Ker še ni bilo skupščine brez nasto-pa enega ali več takih govornikov inker nekateri take svoje nastope so alijih še leta in leta ponavljajo, se jih jemed kolegi prijel naziv »večni nerga-či«. V 30 letih sem takih govornikovspoznal kar nekaj: ko stari omagajo, sepojavijo novi, mlajši, z isto vsebino inprepoznavno podobno obliko.

Kaj je značilnost večnega nergača:da v svojem pledoajeju pove marsikajresničnega in zares perečega, da je pra-viloma dober retorik, poln zanosa, pra-vične jeze in globokih brezkompromi-snih besed, na katere nekateri člani, kojih šele prvič slišijo, celo »primejo«.

Ker pa se ti nastopi ponavljajo odskupščine do skupščine, člani sčasoma

Večni nergači Andrej Razdrih

V svoji 30-letni karieri v odvetniških vrstah sem manjkal le na nekaj let-nih skupščinah OZS, zadnje štiri leta pa sem kot član UO sodeloval tudipri pripravah za organizacijo takih skupščin.

Zato se mi zdi, da sem v teh letih dodobra spoznal zakonitosti potekaskupščine, ki je plenarna seja najvišjega organa slovenskih odvetnikov.

Šale oodvetnikih

1. Zakaj kače ne pikajo odvet-nikov?

Samo poklicna vljudnost!

2. Starejši sodnik ima navado,da vsak petek zvečer obišče javnohišo in zbere vedno isto dekle,Klaro. Neki petek, potem ko jesodnik odpeljal Klaro v separe, sepojavi v javni hiši mladenič, kizahteva isto dekle.

Lastnica mu pravi: »Žal mi jegospod, boste morali počakati,Klara je namreč sub judice!«

3. Odvetnik in inženir lovitaribe na Karibih.

Odvetnik pravi: »To potovanjesem si privoščil, ker je moja hišazgorela, zavarovalnica pa mi jeplačala visoko odškodnino.«

Inženir odgovori: »Kakšnonaključje! Tudi jaz sem tukaj, kersem v poplavi zgubil vse svoje pre-moženje, a sem od zavarovalniceprejel visoko odškodnino.«

Odvetnik nekoliko osuplovpraša: »Kako hudiča ti je uspelopovzročiti poplavo?!«



Inte

rvju

● Spoštovani kolega, vsi poznamovaš prispevek k samostojnosti inneodvisnosti slovenskega odvetništva.Ne le iz podatkov iz »personalne mapeali arhiva OZS«, temveč predvsemprek besed kolegov, ki se vas z vese-ljem spominjajo. Kaj bi lahko pove-dali o svojih prvih odvetniških kora-kih?

N. Belopalovič: Za odvetništvo semprvič slišal še v osnovni šoli, ko smogovorili o Prešernu. Že takrat, se pravi,ko sem bil še majhen, sem si zamislil,da bi bil tudi sam odvetnik. Slišal pasem, ko je oče govoril, da je v našivasi toliko različnih tožba in socialnihprepirov, da bi nekdo moral biti odvet-nik.

● Rojeni ste bili v Hrastu priMetliki?

N. Belopalovič: Da, iz revne baj-tarske hiše sem rasel zelo siromašno inv težavah. Bili smo trije otroci, oče pabrez dela in nas je težko preživljal.

● Iz vašega življenjepisa tudi izha-ja, da ste maturirali leta 1950, predštudijem na Pravni fakulteti vLjubljani pa ste dve leti študirali vBeogradu na novinarsko-diplomatskišoli.

N. Belopalovič: Delo v odvetništvuse mi je zdelo pestro in zanimivo. Kljubtemu sem po diplomi na pravni fakul-teti takoj nastopil delo na sodišču in bilpet let sodnik. Ven-dar v tistem času sobili tudi dohodki nasodišču nizki. Že prvimesec po vstopu vodvetništvo se je mojdohodek zvišal zaveč kot sto odstotkov.Tako sva se s kole-gom Antonom Raz-potnikom, ki je žepokojni, dogovorila,da nastopiva kotodvetnika pri Želez-niškem gospodarstvuv Ljubljani.

V času mojih sodniških delovnihobveznostih (in pozneje odvetniških)sem se veliko ukvarjal z aktivističnimpolitičnim delom na terenu in sem bilodbornik v občinski skupščini, pred-sednik republiškega zbora, član mest-nega sveta v Ljubljani, mestne konfe-rence Zveze komunistov … skratkadosti dela je bilo.

● Ali vam je znano, da na mini-strstvu za pravosodje pripravljajospremembe zakona o odvetništvu, kibi urejal tudi odvetniško tarifo? Kajmenite o tem, glede na to, da ste biliv 60. letih republiški poslanec?Kakšen vpliv bo to imelo na samo-stojnost in neodvisnost odvetništva,če nam bodo tarifo za storitve dolo-čali poslanci v državnem zboru name-sto OZS s soglasjem vlade?

N. Belopalovič: Ves čas (že deset-letja) je vprašanje odvetniške tarife spor-no. Tudi v mojem času predsedovanjasmo se v glavnem morali bojevati zato. Iskali smo pomoč pri vseh najvišjihoblastnih in političnih organih v repu-bliki. Do zdaj smo bili uspešni.

● Kako ocenjujete status upoko-jenega odvetnika?

N. Belopalovič: Upokojil sem se žepred enajstimi leti. Pokojnina ni ne vemkako velika, pa se kljub temu ne pri-tožujem. Samo da bi mi zdravje služi-lo.

Z vsakdanjim življenjem sem karzadovoljen. Bojim se sicer bolečin inzdravstvenih težav. Posebej pa morampohvaliti ženino delo, ki je zelo skrbnain mi je v stalno oporo. Glavno zani-manje mi je vsakodnevno gledanje tele-vizije in branje časopisov, tako da semvedno na tekočem. Dosti se tudi spre-hajam, saj to dobro vpliva na zdravje.Zadržujem se predvsem v Tivoliju, ven-dar bolj po nižinskih predelih.

● Ali redno spremljate našo revi-jo Odvetnik?

N. Belopalovič: To je edina vez zOdvetniško zbornico Slovenije. Pose-bno se zahvaljujem tudi vam, saj semnavdušen nad vašim delom. Rad bičestital tistemu, ki vas je pridobil za todelo. Za probleme v odvetništvu, ki sotrenutno na vrsti, izvem iz Odvetnika.

● Ali vas nekdanji kolegi obisku-jejo?

N. Belopalovič: Ne, kolegi me neobiskujejo. Odkar sem upokojen, me jeuradno obiskal le pokojni predsednikMitja Stupan.

● Kdaj pa je bilo najtežje v vaši40-letni odvetniški praksi?

N. Belopalovič: Težko bi povedal začas, kdaj so bile težave, kajti te so se stal-no ponavljale in smo nenehno iskali pomočin zaščito (očitno do zdaj uspešno).

● Ali se spominjate kakšne šalji-ve anekdote iz svoje prakse?

N. Belopalovič: Trenutno se nespomnim nobene anekdote, čeprav semimel zelo veliko primerov: pestrih kazen-skih zadev, družinskih pravd pri stran-kah ipd.

● Kakšen pa je vaš nasvet mlajšimodvetnikom? Kaj bi jim svetovali? Nakaj naj bodo pozorni na začetkuodvetniške kariere?

N. Belopalovič: Moje edino sporo-čilo bi bilo, da so pošteni.

Hvala vam za pogovor. Dovoli-te mi, da vam v imenu uredniškegaodbora ter vodstva OZS v dar izro-čim knjigo Odvetniška zbornica Slo-venije – odlomki iz zgodovine kole-ga odvetnika dr. Petra Čeferina, insicer s posvetilom »Bivšemu zbor-ničnemu predsedniku, spoštovane-mu kolegu in prijatelju«. V knjigi jevpisano tudi pomembno obdobje zarazvoj slovenskega odvetništva, koste predsedovali OZS (1971–1975),vključno z vašim portretom.

Pomembno je bitipošten

Pogovarjali smo se z Nikom Belopavlovičem, odvetnikom innekdanjim predsednik OZS (1971–1975)

dr. Bojan Kukec

Predsednik OZS, 1971–1975, odvetnik Niko Belopavlovič, prijet-no razpoložen v pogovoru z odgovornim urednikom dr. BojanomKukcem.



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je poravnalne ponudbe, ki jo v primeru, da

imajo stranke pooblaščenca, vročajonjemu, zadostna, jasna in enopomenska.

Člani upravnega odbora se z odgo-vorom zavarovalnice niso strinjali. Opo-zorili so na neenotno prakso, saj neka-tere območne enote te zavarovalnicestrankam pošiljajo točnejša in nedvoum-na obvestila.

Po sklepu upravnega odbora bo zbor-nica preverila, kakšna je praksa posa-meznih območnih enot pri zavaroval-nici Triglav, d. d., in po pridobitvipodatkov zavarovalnico ustrezno poz-vala k poenotenju prakse.

Seja, 6. 3. 2007

3. Zastopanje v stečaju

Odvetnica je upravni odbor zapro-sila za stališče o zastopanju odvetnikav vseh stečajnih zadevah dolžnika, kjerje njegova žena stečajna upraviteljica.

Sklep: Odvetnico se obvesti, daodločanje o vprašanju zastopanja odvet-nika v vseh stečajnih zadevah dolžni-ka, kjer je njegova žena stečajna upra-viteljica, ni v pristojnosti upravnegaodbora. Odvetnici se predlaga, naj vprimeru, da ugotovi napake pri delu ste-čajne upraviteljice, o tem obvesti ste-čajni senat, ki skladno z zakonom oprisilni poravnavi stečaju in likvidaci-ji nadzira delo stečajnega upravitelja.

4. Pismo ministrstva za pravosodjedržavljanu

Odvetniški zbornici je ministrstvoza pravosodje v vednost posredovaloodgovor fizični osebi, ki se je na mini-strstvo obrnila glede plačila odvetniškihstroškov. Ministrstvo je med drugimzapisalo: »Glede vaših pripomb o izklju-čni pristojnosti OZS pri določitvi odvet-niške tarife vam sporočamo, da pravo-sodno ministrstvo pripravlja spremem-be in dopolnitve ZOdv in tudi odvetni-ške tarife. Pripravljavcem sprememb sobile predložene tudi vaše pripombe. Vtej fazi priprave je že mogoče reči, dabo upoštevana tudi vaša pripomba, kise nanaša na postopek oziroma načinsprejemanja odvetniške tarife, ki naj nebi bila več v izključni pristojnosti OZS.«

Glede na to, da dialoga z ministr-stvom za pravosodje ni, kljub številnimpismom in izrazom pripravljenosti odvet-niške zbornice za sodelovanje pri pri-pravi zakonodaje, ter glede na dejstvo,da se ministrstvo na predloge zbornicene odziva, je upravni odbor sprejel

Sklep: Odvetniška zbornica Slove-nije predlaga ministru za pravosodje

da je poizvedba posebna odvetnikovastoritev, saj bi te podatke lahko prido-bila tudi stranka sama.

Člani upravnega odbora so pritrdi-li mnenju odvetnika Josipa Severja, kise z odvetnico strinja, in sprejeli

Sklep: Skladno z 22. členom odvet-niške tarife se sprejme pojasnilo: poiz-vedbe o transakcijskem računu in odavčni številki občana so posebna odvet-nikova storitev in stroški poizvedbe nisozajeti v storitvi za sestavo predloga zaizvršbo.

2. Obveščanje oškodovancev o višinipriznane odškodnine in odvetniškihstroškov zavarovalnice Triglav, d. d.

Odvetnik opozarja na nekorektnoobveščanje zavarovalnice Triglav, d. d.,o tem, kakšna odškodnina je bila stran-ki ponujena, in o zapisu poravnave.Zavarovalnica pošlje oškodovancu vvednost le dopis k poravnalni ponud-bi, iz tega dopisa pa ne izhaja, da so vznesku, ki je naveden, upoštevani šeodvetniški stroški. Tudi poravnava, kije oškodovanec ne dobi, ni glede tegajasna oziroma ni toliko nedvoumna, kotje to potrebno pri reševanju občutljivihdenarnih zadev za stranko.

Sklep: Odvetniška zbornica posredujezavarovalnici Triglav, d. d., dopis, v kate-rem naj izrazi zadovoljstvo nad prakso,da so o zavarovalni ponudbi poleg odvet-nikov – pooblaščencev obveščeni tudi oško-dovanci, s hkratnim predlogom, da priobveščanju oškodovancev natančneje opre-deli, koliko znaša ponujena odškodninain koliko priznani odvetniški stroški.

Opomba: Na seji upravnega odbora29. 3. 2007 se je upravni odbor sezna-nil z odgovorom Zavarovalnice Triglav,d. d., v katerem izraža stališče, da jevsebina spremnega dopisa strankam in

Pretekli meseci sej upravnega odbo-ra odvetniške zbornice so minevali vznamenju sprememb, ki se pripravljajona ministrstvu za pravosodje glede odvet-ništva in delovnega osnutka zakona ospremembah in dopolnitvah zakona oodvetništvu. O osnutku so bili odvetni-ki obveščeni prek elektronske pošte.Pozvani so bili k posredovanju pripomb.

Vse zbrane pripombe in predlogiodvetnikov so objavljeni na spletni stra-ni Odvetniške zbornice Slovenijewww.odv-zb.si. Prav tako je na spletnistrani objavljeno besedilo pripomb Odvet-niške zbornice Slovenije na delovni osnu-tek zakona o spremembah in dopolnit-vah zakona o odvetništvu, ki so bile mini-strstvu za pravosodje posredovane 30.maja 2007. Pripombe so plod pripombodvetnikov in stališč upravnega odboraodvetniške zbornice, s priloženimi pra-vnimi mnenji in analizami uglednih pra-vnih strokovnjakov prof. dr. LojzetaUdeta in mag. Andraža Terška. Pravtako smo ministrstvu posredovali dose-danje predloge odvetniške zbornice.

Vsem odvetnikom, ki so pri-pombe in predloge na delovni osnu-tek posredovali, se zahvaljujemo!

Seja, 13. 2. 2007

1. Prošnja za mnenje o odmeriodvetniške nagrade

Odvetnica prosi za stališče v zvezis priznavanjem nagrade. Sodišče v izvr-šilnem postopku odvetnici ni priznalonagrade za poizvedbo o TRR in o dav-čni številki dolžnika z utemeljitvijo, daso ti stroški zajeti v storitvi za sestavopredloga za izvršbo. Odvetnica meni,

Iz de la UO OZS


Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

28

glede na navedena pravila zastopati druž-bo v razmerju do družbenika (gledeizplačila deleža npr. pri izstopu) neka-tere družbenike proti drugim.

Sklep: Odvetniška družba ne morezastopati družbe v razmerju do druž-benika (glede izplačila deleža npr. priizstopu) in nekaterih družbenikov protidrugim, če je pred tem sestavljala pogod-bo o ustanovitvi te družbe.

10. Posredovanje podatkov iz KDD

Odvetnik je v okviru zastopanja upni-ka pri KDD opravljal poizvedbe gledelastništva vrednostnih papirjev fizičneosebe, ki je bil družbenik izbrisane druž-be. KDD je zahtevo za posredovanjepodatkov zavrnila z utemeljitvijo, da sklepo nadaljevanju zoper družbenika izbri-sane družbe še ni pravnomočen.

Odvetnik meni, da je izkazal pravniinteres s pravnomočnim osnovnim skle-pom o izvršbi zoper družbo, ki je podla-ga sklepa o izvršbi sklepa o nadaljeva-nju izvršbe zoper družbenika izbrisanedružbe. Pri tem se sklicuje na tretji inčetrti odstavek ZIZ, po katerem upni-ku ob poizvedbi ni treba predložiti prav -nomočnega sklepa, temveč listino, ki jeizvršilni naslov in ki je torej šele podla-ga za izdajo sklepa o izvršbi.

Sklep: Odvetnika se obvesti o sta-lišču upravnega odbora, da je odvetnikskladno z 10. členom zakona o odvet-ništvu in 40. členom ZIZ upravičen doposredovanja podatkov, vendar šele, kobo predložil izvršilni naslov. V danemprimeru pravnomočni sklep o nadalje-vanju izvršbe zoper družbenika izbri-sane družbe.

11. Prošnja za stališče

Odvetnik prosi, da upravni odborzavzame stališče do naslednjih vpra-šanj:– Ali sme odvetnik v okviru svetova-

nja stranki pri sklepanju finančnihposlov stranki svetovati tudi gledenepravnih vprašanj (npr. glede nači-na pristopa k pogajanjem, optimal-ne strukture posla, izbire sopogod-benikov)?

– Če je odgovor na prvo vprašanje pozi-tiven, ali sme odvetnik za svetova-nje stranki pri takšnih vprašanjih na -jeti podizvajalca, ki ni niti pravnikniti odvetnik, ima pa ustrezna poslo-vna znanja in izkušnje in se njego-vo delo dopolnjuje z odvetnikovim?Sprejet je bilSklep: Odvetnik v okviru svetova-

nja stranki ne more svetovati tudi gledenepravnih vprašanj. Odvetnik skladno

Prosi za stališče, ali mora polegomenjenega sklepa pridobiti še poo-blastilo stranke. Meni, da to ni potre-bno, saj razmerje nastane na drugi pra-vni podlagi, in ne na pravni podlagipooblastila stranke.

Sklep: Odvetnik, ki ga skladno z32. členom Statuta OZS določi pred-sednik zbornice za zastopanje stranki,ki zaradi posebnosti svojega primera nemore sama dobiti odvetnika, je dolžankljub sklepu predsednika OZS sodiščupredložiti pooblastilo stranke za zasto-panje. Odvetnik je namreč skladno zdoločbo 65. člena Statuta OZSe dolžanpravno zastopati stranko, stranka pa imamožnost odločitve in ni dolžna spreje-ti dodeljenega odvetnika za zastopanje.

Seja, 29. 3. 2007

7. Razrešitev ter imenovanje dvehnovih članov uredniškega odborarevije Odvetnik

Upravni odbor je obravnaval pred-log odgovornega urednika revije Odvet-nik in skladno s 27. točko 28. členaStatuta OZS, sprejel

Sklep: Namesto odvetnika MitjeStupana in odvetnika Borisa Grosma-na se v Uredniški odbor revije Odvet-nik imenujeta: – mag. Rudi Vouk, odvetnik iz Celov-

ca iz odvetniške družbe Grilc & part-ner

– Tanja Sedušak, glavna tajnica OZS

8. Vročanje upravnih pošiljk

Članica upravnega odbora, odvet-nica mag. Nataša Vidovič, je opozori-la na nerešeno vprašanje vročanja upra-vnih pošiljk in izrazila pripravljenostza njegovo reševanje.

Sklep: Odvetnico mag. Vidovič sepooblasti za ponovni poskus ureditvevprašanja vročanja upravnih pošiljk priministrstvu za javno upravo.

Seja, 24. 4. 2007

9. Kodeks odvetniške poklicne etike

Odvetnica je prosila za razlago 16. točke 77. b člena statuta oziroma48. pravila kodeksa.

V letu 1998 so v njeni pisarni sesta-vili pogodbo o ustanovitvi družbe z ome-jeno odgovornostjo. Pogodbo so sestav-ljali po pooblastilu vseh, gre pa (v naspro-tju npr. s pogodbo o prodaji nepremič-nin) za trajno pogodbeno razmerje in jedo nesoglasij prišlo več let po ustanovi-tvi družbe. Zastavlja se vprašanje, ali smejo

dr. Lovru Šturmu sprejem predsedni-ka Odvetniške zbornice Slovenije MiheKozinca s predlaganimi temami tegasrečanja.

5. Izplačevanje delne pokojnineodvetniku

Upravni odbor je vzel na znanje obve-stilo odvetnika Marka Stupice, ki jeposredoval odločbo Ustavnega sodiščaRS, št. U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006,s katero je odločilo, da sta prvi odsta-vek 58. člena in drugi odstavek 178.člena zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju v neskladju z usta-vo. Odločba je pomembna tudi za odvet-nike.

V obrazložiti odločitve je Ustavnosodišče RS zapisalo, da zakon o pokoj-ninskem in invalidskem zavarovanju priurejanju pravic iz prvega odstavka 58.člena in drugega odstavka 178. členaizhaja izključno iz institutov delovno-pravne zakonodaje, ki se za osebe, kiniso zavarovane na podlagi delovnegarazmerja, ne uporabljajo, nikakor ne morebiti razumen, iz narave stvari izhajajočrazlog za različno ureditev položajazaposlenih in samozaposlenih pri uve-ljavitvi teh pravic. Na podlagi plačilaprispevkov za vse primere zavarovanjaso zavarovanci, ne glede na to, ali sozavarovani na podlagi delovnega raz-merja ali kot samozaposleni, v enakempoložaju. Enak položaj zavarovancev zah-teva, da so pri pridobitvi pravic iz obvez-nega pokojninskega in invalidskegazavarovanja enako obravnavani.

Ker razumnega razloga za to, da pra-vice iz navedenih določb zakona lahkouveljavijo le zavarovanci, ki so zavaro-vani na podlagi sklenitve delovnegarazmerja, ne pa samozaposleni, zako-nodajalec ni izkazal, je takšna ureditevv neskladju z drugim odstavkom 14. členaustave.

Sklep: Odločba US RS, št. U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 se obja-vi na spletni strani in posreduje odvet-nikom po elektronski pošti.

6. Pooblastilno razmerje na podlagisklepa predsednika zbornice

Predsednik zbornice je v skladu spooblastili na podlagi statuta s sklepomza zastopanje fizični osebi določil odvet-nika. Odvetnik je sodišče obvestil o nasta-janju pooblastilnega razmerja na podla-gi tega sklepa ter dostavil kopijo tegasklepa. Sodišče pa ga je na naroku poz-valo, da dostavi pooblastilo za zasto-panje.



Odv

etni

ška

zbor

nica

Slo

veni

je

29

ljati za delovne spore (v prejšnji tarifije bila za zastopanje pred delovnimi sodiš-či določena enaka tarifa, kot je zdaj vpravdnem postopku, zaradi posebnostipostopka pred delovnimi in socialnimisodišči pa je bila spremenjena).

Sklep: Skladno z 22. členom OT sesprejme obvezna razlaga:

Ko je v delovnem sporu narokzaključen z zamudno sodbo ali sodbona podlagi pripoznave, se odvetnikupriznajo stroški po 3. točki tar. št.15 OT.

16. Zaposleni odvetniki –izkazovanje pooblastil

V pravdni zadevi, ki se vodi predOkrožnim sodiščem v Ljubljani, jeodvetnika na naroku nadomeščal pri njemzaposleni odvetnik.

Sodišče zahteva, da predloži sub-stitucijsko pooblastilo, vendar odvetniksmatra, da substitucijsko pooblastilo nipotrebno, saj je na naroku toženo stran-ko zastopal odvetnik, ki je zaposlen priodvetniku, je torej delavec pri odvetni-ku, ki zastopa stranko. Odvetnik prosiza stališče upravnega odbora.

Upravni odbor ugotavlja, da to vpra-šanje formalno še ni rešeno in da je smi-selno počakati na spremembe zakona oodvetništvu v tem delu, zato je bil sprejet

Sklep: Zaposleni odvetnik pri odvet-niku oziroma odvetniški družbi se predsodiščem in drugimi organi izkazuje ssubstitucijskim pooblastilom.

17. Problematika brezplačne pravnepomoči

Odvetnik prosi za posredovanje gledeizplačevanj v primerih zagotavljanjabrezplačne pravne pomoči. Odvetnik poveč kot pol leta in dvakratni dostavilistine sodišču še ni prejel sklepa o odme-ri stroškov v zadevi brezplačne pravnepomoči. Odvetnik je ponovno dobilpoziv, naj predloži dokazila o oprav-ljeni storitvi brezplačne pravne pomo-či, kljub temu da je bilo dokazilo (zapis-nik opravljenega sodnega naroka) posla-no že dvakrat. Odvetnik je napotnicoposredoval takoj po opravljeni storitvi(udeležba na sodnem naroku).

Sklep: Predsednika Okrožnega sodiš -ča v Ljubljani se zaprosi, da uredi raz-mere v službi brezplačne pravne pomo-či in poskrbi za njeno organiziranost.

18. Vročanje mnenj centra zasocialno delo

Upravni odbor je na prejšnji seji odlo-čil, da se vprašanje odvetnice gledevročanja mnenj centra za socialno delostrankam v postopku, ki jih po uradnidolžnosti pridobiva sodišče, preloži nanaslednjo sejo.

Sodišče je odvetnico stranke v postop-ku poučilo, da nikoli ne vroča mnenj,ki jih sodišče pridobiva po uradni dolž-nosti, in da stranke vedo, da jih mora-jo pridobiti same z vpogledom v sodnispis pred obravnavo. Po mnenju sodiš-ča ni treba vročati listin, pridobljenihpo uradni dolžnosti, ker v zakonu taobveza ni nikjer zapisana.

Sklep: Vrhovno sodišče RS se zapro-si za načelno pravno mnenje glede vpra-šanja, ali se mnenja centra za socialnodelo, ki jih po uradni dolžnosti prido-biva sodišče v sporu o dodelitvi otroka,stikih in preživnini, vročajo odvetnikomkot pooblaščencem stranke v postopku.

Pripravila: Tanja Sedušak

s prvim odstavkom 2. člena zakona oodvetništvu v okviru opravljanja odvet-niškega poklica pravno svetuje, zasto-pa in zagovarja stranke pred sodišči indrugimi državnimi organi, sestavlja listi-ne in zastopa stranke v njihovih pra-vnih razmerjih. To pa še ne pomeni, daodvetnik stranki ne more svetovati stro-kovnjaka, ki bi stranki svetoval o nepra-vnih vprašanjih.

12. Odvetniška tarifa – št. 15, točka 3

Odvetnik prosi za mnenje gledezastopanja pred delovnimi in socialni-mi sodišči, ki je urejeno v tar. št. 15 tč.3. Nekateri sodniki delovnega sodiščav primeru, ko je v delovnem sporu narokzaključen z zamudno sodbo ali sodbona podlagi pripoznave, priznavajo stro-ške za zastopanje na naroku po tar.št. 20 tč. 3. Meni, da se tar. št. 20 tč.3 v nobenem primeru ne more uporab-

Statistika

Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 31. maj 2007

1132 odvetnikov, 148 kandidatov, 387 pripravnikov, 47 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe

Odvetnice/ki – vpisanih 1132 – med njimi 711 odvetnikov in 421 odvetnic – v razdobju od 1. 3. 2007 do 31. 5. 2007 se jih je vpisalo 22 – 13 odvetnikov

in 9 odvetnic– izbrisali pa so se 4 – 1 odvetnik in 3 odvetnici

Odvetniške/i kandidatke/ti – vpisanih 148 – med njimi 46 kandidatov in 102 kandidatki– v razdobju od 1. 3. 2007 do 31. 5. 2007 se jih je vpisalo 9 – 3 kandidati in 6

kandidatk)– izbrisalo pa se jih je 13 - 6 kandidatov in 7 kandidatk

Odvetniške/i pripravnice/ki – vpisanih 387 – med njimi 131 pripravnikov in 256 pripravnic– v razdobju od 1. 3. 2007 do 31. 5. 2007 se jih je vpisalo 40 – 16 pripravni-

kov in 24 pripravnic– izbrisalo pa se jih je 20 – 7 pripravnikov in 13 pripravnic

Odvetniške družbe – aktivno posluje 47 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe– na seji 24. 4. je upravni odbor podal soglasje k ustanovitvi: – Odvetniška družba Pečanac Krašovec, o.p. d.n.o., Neubergerjeva ulica 3,

Ljubljana– Odvetniška družba Šafar & Rangus, o.p. d.n.o., Resljeva cesta 25, Ljubljana

Imenik tujih odvetnikov– na podlagi 34. b člena zakona o odvetništvu je v imenik tujih odvetnikov vpi-

sanih 6 odvetnikov

Umrla je:Majda Vojka Verdel Grom, odvetnica iz Ljubljane



Revizija je bila utemeljena. Ob presoji pravilnosti uporabe mate-

rialnega prava je revizijsko sodišče veza-no na ugotovitev dejanskega stanja predsodiščem prve in druge stopnje, ki jebilo podlaga za izdajo izpodbijane sodbe,saj zaradi zmotne ali nepopolne ugoto-vitve dejanskega stanja revizije ni mogo-če vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Nižji sodišči sta ugotovili, da je tože-na stranka hkrati z odpovedjo pogodbeo zaposlitvi iz poslovnega razloga dne9. 4. 2004 tožniku ponudila možnost pod-pisa nove pogodbe o zaposlitvi na ustrez-nem delovnem mestu pri drugem delo-dajalcu, to je M., z zagotovitvijo, da sebo pri priznavanju pravic delavca iz delo-vnega razmerja pri novem delodajalcuštelo, kot da delavec ni spremenil zapo-slitve. Hkrati sta ugotovili, da je tožniksprejel ponudbo sklenitve pogodbe ozaposlitvi pri M., po kateri je imel pra-vico takoj po prenehanju delovnega raz-merja pri toženi stranki nadaljevati delopod pogoji nove pogodbe o zaposlitvi,v kateri se je novi delodajalec zavezal,da bo pri priznavanju pravic iz delovnegarazmerja tožniku upošteval tudi delovnodobo pri toženi stranki.

V primeru odpovedi pogodbe o zapo-slitvi zaradi nesposobnosti ali zaradiposlovnega razloga mora delodajalecpreveriti, ali je možno zaposliti delav-ca pod spremenjenimi pogoji ali na dru-gih delih (tretji odstavek 88. člena ZDR).Če delavec sprejme ponudbo delodajalcaza ustrezno zaposlitev za nedoločen čas,nima pravice do odpravnine (tretji odsta-vek 90. člena). V primeru sprejema novezaposlitve na neustreznih delih ima dela-vec pravico do sorazmernega dela odpra-vnine (četrti odstavek 90. člena).

Glede na gornje določbe je mogočesklepati, da gre za ponudbo nove pogod-

tvi pri drugem delodajalcu, z delavcem,ki je v skladu s tretjim odstavkom 88.člena ZDR in tretjim odstavkom 90.člena ZDR novo pogodbo o zaposlitvipodpisal pri dosedanjem delodajalcu. Alidrugače: če bi delavcu, ki mu je delo-dajalec ob odpovedi pogodbe o zaposli-tvi zagotovil možnost sklenitve novepogodbe pri drugem delodajalcu z zago-tovitvijo upoštevanja nepretrgane delo-vne dobe in jo je ta sprejel, priznali pra-vico do plačila odpravnine pri prvem delo-dajalcu, bi bil ob morebitni kasnejšiodpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslo-vnega razloga (ali razloga nesposobno-sti) pri novem delodajalcu upravičen dodvakratne odpravnine glede na delovnodobo pri prvem delodajalcu. To pa oči-tno ni bil namen 88. in 90. člena ZDR.

Glede na povedano sodišče ugotav-lja, da v skladu s tretjim odstavkom 90.člena ZDR delavec, ki mu je pogodbao zaposlitvi odpovedana iz poslovnegarazloga (ali razloga nesposobnosti), nimapravice do odpravnine, tudi če mu jedelodajalec zagotovil možnost skleni-tve nove pogodbe o zaposlitvi na ustrez-nem delovnem mestu za nedoločen časpri drugem delodajalcu, če se je drugidelodajalec v ponujeni pogodbi o zapo-slitvi zavezal delavcu priznavati pravi-ce, ki so odvisne od delovne dobe pridelodajalcu, tudi glede na delovno dobopri prvem delodajalcu oziroma glede naneprekinjeno delovno dobo.

Ker je tožena stranka ob odpove-di pogodbe o zaposlitvi iz poslovne-ga razloga tožniku zagotovila skleni-tev nove pogodbe o zaposlitvi ob zago-tovitvi gornjih pogojev, je sodiščedruge stopnje zmotno uporabilo mate-rialno pravo, ko je (na tožnikovo pri-tožbo) zavrnilno sodbo sodišča prvestopnje spremenilo tako, da je toženistranki naložilo plačilo zahtevane odpra-vnine. Zato je revizijsko sodišče vskladu s prvim odstavkom 380. členaZPP reviziji ugodilo in izpodbijanosodbo spremenilo tako, da je tožni-kovo pritožbo kot neutemeljeno zavr-nilo ter kot pravilno in zakonito potr-dilo sodbo sodišča prve stopnje.

Glede na utemeljenost revizije jetožnik dolžan v skladu s prvim odstav-kom 154. člena ZPP toženi stranki povr-niti stroške za vložitev revizije v zne-sku 114.841 SIT (stroške za sestavo revi-zije po odvetniku, upoštevaje veljavnoodvetniško tarifo in DDV, v znesku80.640 SIT in stroške za takso v zne-sku 34.200 SIT).

Povzel: dr. Bojan Kukec

be o zaposlitvi s strani delavčevega delo-dajalca in da pripada delavcu zaradi odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi iz razloganesposobnosti ali poslovnega razlogaodpravnina, razen če mu je zagotovljenadruga ustrezna zaposlitev, ob zagotovi-tvi in sprejemu neustrezne zaposlitve padelavcu pripada sorazmerni del odpra-vnine. Takšna rešitev dejansko pomeni,da delavec ob sprejemu ustrezne zapo-slitve, za primer morebitne kasnejše odpo-vedi pogodbe o zaposlitvi, obdrži pravi-co do odpravnine tudi glede na obdobjezaposlitve po prvi odpovedani pogodbio zaposlitvi, ob sprejemu neustrezne zapo-slitve pa delno uveljavi pravico do odpra-vnine takoj, za primer kasnejše odpove-di nove pogodbe o zaposlitvi pa obdržipravico do sorazmerno nižje odpravnine(glede na praviloma nižjo plačo naneustreznem delovnem mestu) tudi gledena delovno dobo na podlagi prve odpo-vedane pogodbe o zaposlitvi.

Če delodajalec v primeru odpovedipogodbe o zaposlitvi iz razloga nespo-sobnosti ali poslovnega razloga ponudidelavcu možnost sklenitve nove pogod-be o zaposlitvi na ustreznih delih pri dru-gem delodajalcu, določba pogodbe ozaposlitvi, ki jo delavec sklene z novimdelodajalcem, da bo le-ta glede pravicdelavca, ki so odvisne od delovne dobe,upošteval tudi delovno dobo pri prejšnjemdelodajalcu, ne nasprotuje prisilnim pred-pisom ali morali. Torej je takšna zave-za novega delodajalca iz nove pogodbeo zaposlitvi pravno veljavna. Takšnadoločba delavcu torej zagotavlja, da boob morebitni odpovedi pogodbe o zapo-slitvi s strani novega delodajalca lahkouveljavljal pravico do odpravnine gledena delovno dobo pri novem in pri prej-šnjem delodajalcu. Takšna določba gledepravice do odpravnine torej izenačuje polo-žaj delavca, ki mu je ob odpovedi pogod-be o zaposlitvi iz poslovnega razloga (alirazloga nesposobnosti) delodajalec zago-tovil sklenitev nove pogodbe o zaposli-

Zaposlitev pri drugemdelodajalcu ustrezna?

Morda je v slovenski sodni praksi eden redkih primerov, ko je Vrho-vno sodišče RS – delovnosocialni oddelek1 meritorno odločilo ter odloči-tev drugostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo inpotrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek tožni-ka zaradi plačila odpravnine ter kot posledico tega tudi ponudbo novepogodbe o zaposlitvi. So

dna

prak

sa V

S RS


1 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips88/2006 – delovnosocialni oddelek, z dne 25. 4.2006.


Sodn

a pr

aksa

ESČ

P


oblikovala sodna praksa ESČP)4 za dol-gotrajnost, ki jo je v celoti pripisatipočasnim sodnim postopkom v Sloveni-ji. Vedeti moramo, da je Slovenija 28. 6.1994 ratificirala EKČP, in od tedaj jo nepo-sredno veže (razen izjemoma, če gre zatrajajoče dejanje ali kršitev, ki se žrtviponavlja, ration tempons op. p.). Hkratije potrdilo ugotovitve glede pomanjkanjaučinkovitega pravnega sredstva v Slove-niji v primerih predolgega sodnega postop-ka (kršitev 13. člena EKČP).

Sodišče je ugotovilo, da je šlo v temkonkretnem primeru za predolg sodnipostopek, ki je bil v nasprotju z zahtevopo sojenju v razumnem roku (po 23. členuUstave RS »brez nepotrebnega odlašanja«– op. p.), zaradi česar je pritožnikomadosodilo odškodnino za nematerialnoškodo v višini 1000 evrov.

Bistvena novost, zaradi česar si ta, pomojem mnenju precedenčni primer zaSlovenijo zasluži objavo, pa je ugotovi-tev o (ne)pristranskosti odločanja (to je,kot že omenjeno, kršitev prvega odstav-ka 6. člena EKČP). Zakon o Ustavnemsodišču RS določa, da se ustavni sodni-ki izločijo ob smiselni uporabi izločitve-nih razlogov v postopku pred sodišči (prviodstavek 31. člena ZUS v zvezi s 70. čle-nom ZPP, predvsem še s četrtim odstav-kom, ki določa, da se sodnik izloči, česo podane okoliščine, ki vzbujajo dvomo njegovi nepristranskosti (mutatis mutan-dis oziroma analogija s prvim odstavkom70. člena ZPP – op. p.).5 Že res, da jeSlovenija v konkretnem primeru ugovar-jala pritožnikovima pritožbama, opozar-jajoč na dejstvo, da tožnika nista izpod-bijala nepristranskosti ustavnih sodnikov,vendar (očitno) neuspešno.

Bistveno za presojo ESČP je (bilo)dejstvo, da je sodnik sicer v zadevi dalpredhodno strokovno mnenje, kar po oceniESČP ni neposredni izključitveni razlogpo ZUS. Vendar pa je ESČP prav zaraditega dejstva in potencialnega izpodbijanjaobeh pritožnikov glede nepristranskostisodnikov Slovenijo že vnaprej obsodilo naneuspeh. Čeprav je Slovenija opozarjala,da sámo dejstvo, da je sodnik sodeloval vpredhodni fazi sodnega obravnavanja, šeni zadostni razlog za dvom o njegovi nepri-stranskosti, in hkrati poudarila, da ustavnisodnik ni bil pomembno povezan z naspro-tno stranko v postopku – zavarovalnico,ESČP takšnemu stališču ni sledilo.6

Ni dovolj, da je pravica dosežena,pomembno je tudi, da se vidi, da jebila pravica dosežena!7

ESČP je upoštevalo subjektivno-objek-tivni test o nepristranskosti sodišča in pritem ugotovilo, da osebna prepričanja in ravna-nja sodnika (subjektivni test) niso bila spor-na. Ustavno sodišče je v tem pogledu osta-lo neodvisno od osebnih predsodkov, sajse osebna nepristranskost sodnika domne-va, dokler ni dokazano nasprotno, vendartega v konkretnem primeru ni bilo.8

In zdaj bistvena ugotovitev ESČP:»Ni dovolj, da je pravica dosežena,pomembno je tudi, da se vidi, da jebila pravica dosežena.« Zato je sodiščeugotovilo, da je obveznost izločitve sod-nika, če obstaja utemeljen dvom o nje-govi nepristranskosti, ne glede na to, alije bilo njegovo strokovno mnenje zava-rovalnici v postopku odločujoče ali ne.Pri presoji je ESČP kot bistvena merilanaštelo dvojnost vlog, ki ju sodnik igrav postopku, čas, ki je pretekel med sod-nikovima udejstvovanjema, in obseg oz.stopnjo vpletenosti sodnika v postopek.

Gre za merila, ki jih je ESČP žeuporabilo.9

ESČP je sicer dopustilo možnost, dasodnik pozabi oziroma ne opazi, da je bilz zadevo, o kateri odloča, že prej vple-ten. Vendar je hkrati zavzelo stališče, da

Dejansko stanje

V konkretni zadevi sta bila leta 1989tožnika udeležena v prometni nesreči vAvstriji. Dunajska zavarovalnica, pri kate-ri je bil povzročitelj prometne nesreče zava-rovan, je izpodbijala in nasprotovala kra-jevni pristojnosti velenjskega sodišča, kjersta tožnika v letu 1992 vložila tožbo.Velenjsko sodišče je sprejelo ugovor toženezavarovalnice in zavrglo tožbo, ne da biomenilo priloženo strokovno mnenje, kiga je (pred tem – op. p. – napisal pred-sednik tričlanskega senata Ustavnegasodišča RS), ko sta se pritožnika leta 1997,na koncu sodne poti, obrnila z ustavnopritožbo še na Ustavno sodišče RS. Pred-hodno sta se pritožnika pritožila na višjein na vrhovno sodišče, kjer pa z vloga-mi nista uspela. Da je bila zadeva še boljzapletena, je bila ena od dveh članic sena-ta ustavnega sodišča sodelavka pisca stro-kovnega mnenja (paragraf 7 sodbe).

Zato sta 20. 7. 2000 pritožnika vložilapritožbo pred ESČP zaradi kršitve pravi-ce do nepristranskega sojenja in do učin-kovitega pravnega varstva oziroma sred-stva v primeru kršitve.

Iz obrazložitve

ESČP je najprej ugotovilo, da je posto-pek pred končno odločitvijo ustavnegasodišča, spomladi 2000, trajal skoraj šestlet. Zato je presodilo, da gre (upošteva-joč naravo, zahtevnost in potek postopka– smiselno merila in kriteriji, kot jih je

Tudi v RS kršitev pravicedo nepristranskega sojenja

Švarc in Kavnik proti Sloveniji1

Pred nekaj meseci je ESČP izdalo sodbo, ki odstopa od več kot 200 obso-dilnih zadev (ki se mesečno vrstijo), potem ko se je vsul plaz po primeruLukenda proti Sloveniji.2 V prikazani zadevi ne gre zgolj za sojenje v nera-zumnem roku, zoper katerega ni obstajalo primerno sodno varstvo (čepravje tudi to kršitev v konkretni zadevi ESČP ugotovilo), temveč tudi za krši-tev 6. člena EKČP, ki se nanaša na kršitev pravice do nepristranskega soje-nja, za kar – kolikor je meni znano – do zdaj Slovenija še ni bila obsojenapred tem sodiščem.3 Slovenija je bila v tej zadevi obsojena na 1000 evrovza nepremoženjsko škodo in nadaljnjih 1000 evrov za stroške postopka.

1 Sodba ESČP, opr. št. 75617/01, z dne 8. 2. 2007(v originalu obsega 14 strani). 2 Lukenda proti Sloveniji, sodba št. 23032/02, zdne 5. 10. 2005.3 Prvi odstavek 6. člena EKČP določa: »Vsakdoima pravico, da … odloča neodvisno in nepri-stransko, z zakonom ustanovljeno sodišče.«

4 Nazadnje v primeru Frydlender proti Franciji,veliki senat, sodba št. 30979/96, glej paragraf 43.

5 Pri tem je treba vedeti, da drugi odstavek 31. členaZUS hkrati določa dve izjemi, in sicer, če je sod-nik pred nastopom funkcije ustavnega sodnika sode-loval pri oblikovanju oziroma sprejemanju izpod-bijanih splošnih pravnih aktov ali če je izražal znan-stveno mnenje, ki bi lahko vplivalo na postopek. 6 Glej tudi obstoječo sodno prakso v zadevi Delagein Magistrello proti Franciji, opr. št. 40028/98,in Pestador Valero proti Španiji, opr. št. 62435/00.7 Justice must not only be done; it must also beseen to be done. Paragraf 59 sodbe, op. 6.a – para-graf 39.8 Sodišče navaja primer Padovani proti Italiji izleta 1993 in Morel proti Franciji, opr. št. 34130/96,paragraf 41.9 V zadevi Walston proti Norveški, opr. št. sodbe37372/97, in Wett Stein proti Švici, opr. št.33958/96, ter McGonell proti Veliki Britaniji, opr.št. sodbe 28488/95.



Sodn

a pr

aksa

ESČ

P je bil dvom o nepristranskosti odločitveustavnega sodišča objektivno utemeljen!Vendar pa ta dvom in nezaupanje izvira-ta izključno iz vpletenosti avtorja stro-kovnega mnenja, ne pa tudi za njegovotedanjo (in zdajšnjo) sodelavko.

SklepMorda je v konkretni zadevi proble-

matično (če mi jo je dovoljeno komentira-ti), da ESČP ni zares vsebinsko odločaloo zadevi (na začetku zaradi ugotovljene nepri-stojnosti slovenskih sodišč, pred ustavnimsodiščem se vsebinsko stvar ni presojala,ali je bila stranki kršena pravica do pra-vnega varstva, saj ustavne pritožbe splohni sprejelo v obravnavo). Na koncu pa jetudi ESČP odločilo le o formalni sporno-sti postopka – njegovem predolgem traja-nju, o neobstoju učinkovitega pravnegasredstva (effective remedy po 13. členuESČP) in na koncu o novosti, to je o pri-stranskosti sodišča (pravilneje: sodnika).

Zato novejša pravna teorija10 uteme-ljeno opozarja na problematičnost označitveizjeme od upravičenih razlogov zaizključitev sodnika v ZUS, še zlasti če jihtudi ustavni sodniki razlagajo tako širo-ko kot državni pravobranilci na Sloven-skem.

Kot je avtoritativno pokazalo ESČP,je preširoka razlaga izjem od razlogovza izključitev sodnika v nasprotju z EKČP(in s tem v posledici tudi »pokritje« izločit-venega razloga po prvem odstavku 70.člena ZPP). Ne gre prezreti dejstva, daje bilo v konkretnem primeru pravno mne-nje, sicer nedvomno izjemno strokovno,kot je ugotovilo ESČP, naročeno pose-bej za »zmago stranke« (zavarovalnice– op. p.) v pravdni zadevi.

Spremembe ZUSod so tako ali takože v parlamentarni proceduri. Osnovnepredloge so pripravili sámi slovenski usta-vni sodniki. Zgolj upati je, da ne bo pre-globokih posegov zakonodajnega telesa(ali konkretneje poslancev državnegazbora) v sicer strokovno korektno pri-pravljen predlog, ki si prizadeva predvsemza omejevanje pripada zadev pred usta-vnim sodiščem.11 Vsekakor je za vse sod-nike (ne zgolj ustavne) v Sloveniji pri-kazani judikat dober kazalec sistemanadzora glede predhodne vpletenosti (tudiodvetnikov) v pendentnih postopkih.

Pripravil: dr. Bojan Kukec

10 K. Božič (2007): Videz, da je šlo za pravičnost,Pravna praksa, št. 10/2007, z dne 15. 3. 2007, str.26 in 27.11 Sicer pa je to posebna tema glede Slovenije, kibi presegla obseg tega članka (o relevantni novej-ši judikaturi ESČP).

Dejansko stanje

Zadeva Cipolla

Odvetnik F. Cipolla je po nalogug. R. Portolese, lastnice nekega zem-ljišča, ter še za dve drugi stranki, last-nici sosednjih zemljišč, vložil tožbozoper občino za izplačilo nadomestilaza nujno uporabo zemljišč. Spor je bilrešen s poravnavo neposredno, brezintervencije odv. Cipolle, ki je ob začetkupostopka od stranke prejel 1.850.000LIT, kar je smatral kot predujem za svojestoritve, in potem izdal račun v skup-nem znesku 4.125.000 LIT, stranka paje plačilo tega zneska zavrnila. Odtodtožba odvetnika.

V sporu, ki je nastal zaradi plačila,je Okrožno sodišče v Torinu s sodbonaložilo plačilo zneska 1.850.000 LITin zavrnilo višji zahtevek za plačilo zne-ska 4.125.000 LIT. Zoper sodbo jeodvetnik Cipolla vložil pritožbo na Pri-zivno sodišče v Torinu in zahteval pred-vsem uporabo odvetniške tarife.

Sodišče je odločilo, da prekine posto-pek in da Sodišču ES v predhodnoodločanje predloži vprašanja, ki se vuradnem prevodu glasijo tako:1. Ali se načelo konkurence, ki je

načelo prava Skupnosti iz členov 10,81 in 82 ES, uporablja tudi za ponud-bo pravnih storitev?

2. Ali navedeno načelo dopuščamožnost, da stranki skleneta dogo-vor o plačilu odvetnika z zavezu-jočim učinkom?

3. Ali navedeno načelo v vsakem pri-meru izključuje absolutno prepovedodstopanja od plačil za odvetnike?

4. Ali se načelo svobode opravljanjastoritev iz členov 10 in 49 ES upo-rablja tudi za ponudbo pravnih sto-ritev?

5. Ali je, če je odgovor pritrdilen, znavedenim načelom združljivo načeloabsolutne prepovedi odstopanja odnagrad za odvetnike?Naj ob tem na kratko pojasnim, da

italijanski zakon o odvetništvu sega vleto 1933 (Kraljevi odlok št. 1578/1933,ki je sicer kasneje doživel manjše spre-membe). Člen 57 predvideva, da Državniodvetniški svet (Consiglio nazionaleforense), ki ga sestavljajo odvetniki,izvoljeni na zborih odvetniških zbor-nic, ki so pri vsakem okrožnem sodišču,sprejme odvetniško tarifo, ki jo moranato potrditi minister za pravosodje.Merila se določijo glede na vrednostsporov in stopnjo organa, pred katerimse postopki vodijo, v kazenskih postop-kih pa upoštevajoč stopnjo organa inopravljene storitve. V tem okviru je zavsak akt ali sklop aktov določena naj-višja in najnižja meja nagrade. V tehokvirih sodišče določi višino nagrade,ob upoštevanju zahtevnosti, pomemb-nosti ter rezultata. V izjemnih prime-rih lahko sodišče prekorači najvišjomejo tarife, ne pa najnižje. To pravilovelja tudi za izvensodne odvetniške sto-ritve.

Čeprav zakon predvideva, da se tari-fa sprejema vsaki dve leti, predvsem obupoštevanju inflacije, je bila v Italijizadnjič sprejeta leta 2004.

Zadeva Marconi

V tem primeru je odvetnik Meloni,ob uporabi odvetniške tarife in na podla-gi mnenja odvetniške zbornice, zahte-val in dosegel izdajo plačilnega nalo-ga zoper C. Capodarte in S. Macrino,s katerim jima je bilo naloženo plačilonagrad v zvezi z določenimi izvensod-nimi storitvami, ki jih je zanju opravilin ki se nanašajo na področje avtorskih

Liberalizacijaodvetniških storitev?

C-94/04 in C-202/04, Cipolla in Marconi

dr. Karlo Primožič

Dne 5. decembra 2006 je Sodišče ES izreklo sodbo na predloga za spre-jem predhodne odločbe Prizivnega sodišča v Turinu – Corte d’Appello diTorino (C-94/04) in okrožnega sodišča v Rimu – Tribunale di Roma(C-202/04) v združeni zadevi:

– predpisi Skupnosti na področju konkurence – nacionalni predpisi oodvetniških tarifah – določitev odvetniških tarif – svoboda opravljanjastoritev.


pravic. Šlo je zlasti za ustna mnenja indopise odvetniku nasprotne stranke.

Zoper plačilni nalog sta se odvet-nikova klienta pritožila na Okrožnosodišče v Rimu – Tribunale di Roma,ker naj bi nagrade ne bile sorazmernes pomembnostjo zadeve in z dejanskoopravljenimi storitvami.

Sodišče je bilo mnenja, da je trebapresoditi, ali je tarifa, če se uporabljaza odvetnike, ki opravljajo izvensodnestoritve, v skladu s pravili Pogodbe ES,zlasti ob upoštevanju dejstva, da si zade-vne osebe niso bile dolžne priskrbetiodvetnika za pomoč v okviru izven-sodnih storitev, zato je sodišče preki-nilo postopek in predložilo Sodišču ESnaslednje predhodno vprašanje:

Ali člena 5 in 85 Pogodbe ES (sedajčlena 10 in 81 ES) nasprotujeta temu,da država članica sprejme zakon alipredpis, s katerim na podlagi pred-loga, ki ga je pripravilo poklicnozdruženje odvetnikov, potrdi tarifo,ki določa najnižje in najvišje nagra-de članov združenja za (t. i. izven-sodne) storitve, katerih opravljanjeni omejeno izključno na člane poklic-nega združenja odvetnikov, temvečjih lahko opravlja kdorkoli?

Odločitev

Zadevi Cipolla in Macrino sta biliglede na medsebojno povezanostzdruženi. Sodišče ES je smatralozadevi za dopustni in je razsodilo:

»1) Členi 10, 81 in 82 ES ne naspro-tujejo, da država članica sprejme nor-mativni ukrep, s katerim na podlagi pred-loga, ki ga pripravi poklicno združenjeodvetnikov, kakršno je CNF, potrdi tari-fo, ki določa minimalno nagrado za članepoklicnega združenja odvetnikov, ki jetarifa, od katere načeloma ni mogočeodstopiti tako glede storitev, ki so ome-jene na te člane, kot glede storitev, kotso izvensodne storitve, ki jih lahkoopravljajo tudi vsi drugi gospodarski

subjekti, za katere navedena tarifa nevelja.

2) Ureditev, ki absolutno prepove-duje, da bi se z dogovorom odstopilood najnižjih nagrad, določenih z odve-tniško tarifo, kot je ta v sporu o glavnistvari, za storitve, ki so pravne naravein jih lahko opravljajo le odvetniki,pomeni omejevanje svobode opravlja-nja storitev iz člena 49 ES. Predložit-veno sodišče mora preveriti, ali takaureditev, glede na njeno konkretno upo-rabo, resnično zagotavlja doseganjeciljev varstva potrošnikov in pravilne-ga delovanja pravosodja, ki lahko upra-vičita to ureditev, in ali omejitve, ki jihnalaga, glede na cilja niso nesoraz-merne.«

V bistvu je Sodišče ES s to sodbopotrdilo svoje znano stališče (glej zade-vo Arduino, C-35/99) do te proble-matike, in sicer, da država lahko pred-videva najnižjo stopnjo nagrade za sto-ritve odvetnikov, da se tako zaščiti»dobro upravljanje sodstva«, kar pome-ni sicer omejevanje svobode opravlja-nja storitev, ki jo jamči člen 49 Pogod-be ES, da pa nagrado v končni fazidoloči sodnik, ki mora pri tem preve-riti, ali taka ureditev v konkretnem pri-meru zagotavlja varstvo potrošnikov inpravilno delovanje pravosodja.

Sodba je v bistvu po eni strani potr-dila, da absolutna prepoved odstopanjaod minimalne meje tarife za odvetniškestoritve pomeni omejitev konkurence,z druge strani pa, da lahko država zzakonom ali predpisom potrdi tarifo, kijo pripravi združenje odvetnikov, če jeto v interesu pravosodja in tudi potrošni-ka.

Problematika je seveda širšegaznačaja. Gre za načelna stališča Evrop-ske skupnosti do odvetniškega poklica,ki bi ga nekateri hoteli enačiti s podjet-nikom in ga popolnoma liberalizirati,ne glede na njegovo specifičnost.

Sodba je bila in je predmet disku-sije med italijanskimi odvetniki, ki nisoenotnega mnenja v njeni interpretaciji.

Bila je tudi glavni predmet diskusije naseminarju v Rimu februarja, ki ga jeorganiziral državni odvetniški svet. Pozi-tivno je smatral odločitev, da tarifnisistem ne nasprotuje evropskemu pravuin da je bil zato neutemeljen zakonskiodlok italijanske vlade z dne 4. 7. 2006(znan kot odlok Bersani), ki se je skli-cevala na evropsko normativo ter pre-klicala predpise, ki predvidevajo mini-malne tarife.

Prav tako je bila pozitivno ocenje-na ugotovitev v sodbi:1

– da tarife pripravi združenje odvet-nikov in jih državni organ odo-bri;

– da tarifni sistem velja brez razlikeza sodne in izvensodne storitve;

– da je tak sistem načeloma obvezu-joč;

– da se tarife aplicirajo, ko ni dogo-vora med odvetnikom in stranko ovišini nagrade.Naj pri tem povem tudi, da se že

leta v Italiji pripravlja nov zakon oodvetništvu. Tudi odvetniki smo mne-nja, da je treba to normativo posodo-biti, pri čemer pa bo treba upoštevatiže znana načela, kot so: specifičnostfunkcije in vloge odvetnika, neodvis-nost odvetništva, družbe samo medodvetniki, ureditev dostopa do poklica,začenši že s študijem na pravni fakul-teti in potem s stalnim izobraževanjemmed pripravniško dobo ter kasneje medpoklicem, uvedba in ureditev speciali-zacij, priznanje izključne pristojnostiodvetnikov na področju pravnega sve-tovanja in pravne pomoči, nagrajevanjepo tarifah z obvezno vsaj spodnjo mejoter potrditev osrednje vloge odvetniškihzbornic.

»Bitka« se torej nadaljuje, obbudni pozornosti odvetništva.


Sodn

a pr

aksa

Sod

išča

ES

1 Se ne zdi nekam znano v nasprotju z zatrjeva-njem slovenskega pravosodnega ministra, daodvetniki ne morejo (po evropskih merilih)(sami) določati tarife?


34M

edna

rodn

a sr

ečan

ja Odlični gostitelji

Škoti so se izkazali kot odlični inprisrčni gostitelji, saj so ob našem obi-sku aktivirali tako parlament kot vrho-vno sodišče in univerzo (Law school),kjer so potekale spremljajoče priredi-tve.

Večer pred uradnim začetkom sre-čanj so pripravili sprejem, ki je potekalna univerzi v starem delu mesta, s pogle-dom na najstarejši grad s trdnjavo dopalače Holyrood, so čudovite srednje-veške palače, hiše, trgovinice in gostil-nice. Nacionalna junakinja, škotska kra-ljica Mary (vladala od 1542 do 1567),se je poročila v starem gradu – trdnja-vi, živela pa je v svoji rezidenci na drugostrani že takrat kilometrske ulice v pala-či Holyrood, kjer je sedaj uradna škot-ska kraljevska rezidenca kraljice Eliza-bete II.

Zanimiva je tudi moderna zgrad-ba, škotskega parlamenta, saj je načr-te zanj prispeval španski arhitekt (greza nekakšno mešanico škotske ter špan-ske tradicije in kulture). Zgradba sezliva s prostorom, staro z novim, sajse linije stavbe stekajo in dotikajobazenov, jezera ter negovane trave. Nateh mestih so predstavniki najpo-membnejše veje oblasti povezani s svo-jim ljudstvom, saj je vse odprto, takoda nič ni skrito kritičnemu očesu javno-sti. Veliko je igral, nasadov, povsod sesliši otroški vrvež in smeh. Zares velikspomenik človeškim dosežkom in svo-bodnemu duhu!

Naslednji večer smo dobili odprtovabilo na švicarski aperitiv (Švicarji sobili edini nečlani EU, ki so bili lanisprejeti v CCBE) v znani pub, sledilapa je večerja z glasbo univerzitetne ple-sne in glasbene skupine.

Večer kasneje smo se udeležili galavečerje v prostorih vrhovnega sodišča,kjer smo se družili v prastarih prosto-rih s stenami prekritimi s čudovitimitapiserijami in mogočnimi oljnimi sli-kami. Obvezna je bila večerna oblekaali kilt. Večina gostov si je sposodilaslavnostne kilte in se ponosno podalana ples. Sledil je uvod v večerjo, ki seje začel s himno krvavici (haggis, ki ješkotska nacionalna jed), katere avtor jeznani škotski pesnik Robert Burns. Napladnju so prinesli veliko krvavico, joopevali, zborček pa je zapel in glasbi-la so na kratko zaigrala. Nato smo jedli– seveda krvavice. Škotske krvavice sozelo podobne slovenskim, vendar jih nezapečejo. So kot velik cmok.

smo si bili, da je poklic lobista, ki seposkuša uniformirati, v osnovi popol-noma drugačen od poklica odvetnika,vendar moramo sodelovati pri pripravipredpisov in pravil za lobiste), direk-tiva o storitvah, velik del zasedanja paje bil posvečen spremembam statutaCCBE.

Poleg sprememb, ki so predvidene,je francoska delegacija predvidela amand-ma glede volitev predsednika CCBE, insicer, da se voli po prvem krogu volitevle še enkrat, izbira pa naj se med prvimin drugim kandidatom na lestvici, ki stadobila največ glasov prvega kroga, zvečino glasov. Poskusno smo glasovaliže v soboto dopoldan in rezultat je bil16 : 9, kar ni zagotovilo potrebne dvo-tretjinske večine za statutarne spremembestanovske organizacije, zato se je glaso-vanje o tej temi in spremembah prelo-žilo na naslednje zasedanje.

Razpravljali smo še o projektu pra-vne pomoči (Legal Aid) in projektu sve-tovanja pro bono. Pravno pomoč daje-jo denimo v Združenem kraljestvu vseodvetniške organizacije, obstaja pa tudipri firmah in fakultetah. Na voljo je tudiavtobus (double decker), ki se vozi poLondonu in drugih krajih, na katerempotniki lahko dobijo brezplačni prvi pra-vni nasvet.

Evropska komisija predlaga med dru-gim tudi brezplačno telefonsko linijo116 po vseh evropskih državah, kjer bilahko vsak dobil brezplačno prvo infor-macijo o tem, kam se obrniti v prime-ru potrebe po pravni pomoči in zasto-panju. To bi bil nekak nacionalni kli-cni center. Izpostavili smo problemati-ko financiranja takšne linije glede nato, da se izhaja iz ideje, da naj bi to šlov breme nacionalnih odvetniških zbor-nic. Dilema je tudi, ali gre pri tem pro-jektu za brezplačni pravni nasvet ali samoza napotitev iskalca na strokovnjaka alislužbo, ki mu bo lahko dala primerenpravni nasvet, ki ga potrebuje.

Škotska – dežela pesnikov in pisa-teljev, domovina velikega roma-nopisca sira Walterja Scotta, veli-

kega pesnika Roberta Burnsa, snoval-ca Sherlocka Holmesa in nenazadnjeigralca sira Seana Conneryja, whisky-ja, veselja in duhov – me je pričakalav dežju in hladu, a le navzven. Če teledeno hladen veter premrazi do kosti,te prijazni nagovor in prisrčni nasmehškotskega sogovornika prepriča, da sikljub pogosto neprijaznemu vremenu vdeželi toplih, srčnih ljudi. In v Edin-burghu se ti zdi, da si nekje v napolpravljičnem svetu, kjer se preteklostdruži s prihodnostjo, v magični seda-njosti. Ne pravijo Edinburghu zamanseverne Atene.

Resen program

Prvi dan sem se udeležila seje PECO,ki je posebna komisija, del CCBE, inje zadolžena za vzhodni ter severni injužni del Evrope ter razvoj odvetništvav tem delu regije. Ker sta bila seja komi-sije in seminar PECO konec junija vLjubljani (28. in 29. junij 2007), sempodala poročilo in zbranim predstavi-la priprave na zasedanje in seminar terjih seveda povabila v Ljubljano, kjer sepoleg uradnega dela obeta bogat pro-gram. Za seminar je bila predvidenatema Avtonomija odvetniškega pokli-ca – da ali ne? Enotni smo si bili, dase bo srečanja v Ljubljani udeležiloveliko članov in gostov in da se že zeloveselijo spoznati Ljubljano.

Sledilo je zasedanje CCBE, na kate-rem so bile prisotne skoraj vse delega-cije (29 z gosti in tudi številne pridru-žene delegacije) sveta odvetniških zbor-nic. Sejo je vodil novi predsednik CCBEColin Tyre, poudarek pa je bil na žedalj časa aktualnih temah – projekt uni-fikacije pogodbenega prava EU,kodeks odvetniške etike, pranje dena-rja, problematika »lobistov« (enotni

Škotske impresije –Edinburgh

Komisija PECO in zasedanje CCBE – 11. in 12. 5. 2007

Alenka Košorok Humar

Kot predstavnica in delegatka OZS sem se udeležila seje komisije PECO(komisija CCBE za evropske države v »razvoju«) in CCBE (Svet evrop-skih zbornic kot ena najštevilčnejših in najpomembnejših stanovskih orga-nizacij) zasedanja v Edinburghu, ki sta potekala 11. in 12. maja.



Med

naro

dna

sreč

anja

35

ne, kadar gre za odprtje internetne stra-ni zaradi obveščanja tretjih oseb v zveziz dodatnimi aktivnostmi, ker tretje osebepristopajo na te internetne strani izključnozaradi obvestil, ki so v njihovem inte-resu (zgodovina). Zato v takšnem pri-meru tretjim osebam ni odločilno, kjeje odvetniška pisarna in s čim se ukvar-ja odvetnik, ker bo obiskovalce te stra-ni očitno zanimala znanstveno-publici-stična dejavnost s področja vlagateljate zahteve.2

Pripravil: dr. B. K.

Vir: Odvjetnik, št. 3/2007.

1 Tolmačenje 18. točke Kodeksa odvetniške etike,Upravni odbor HOK, opr. št. 793/07, z dne 10. 2.2007.

2 Upravni odbor HOK je pooblaščen dati mnenjev zvezi s Kodeksom odvetniške etike v skladu s čle-noma 65.a in 1 Statuta HOK.

Po sledeh de Vincijeve šifre Čas mi je dopuščal, da sem se med

uradnim delom srečanja in slavnostnovečerjo v rahlo deževnem popoldnevusprehodila po mestu.

Na osrednji postaji sem sedla na avto-bus in se popeljala v pol ure oddaljenkraj Rosslyn, kjer je znana kapelazaključnih kadrov filma De Vincijevašifra. Cerkvica, polna templarskih, pro-stozidarskih, staroegipčanskih in pred-krščanskih simbolov, me je presenetilas svojo energijo in velikostjo. Nikogarni motilo vreme, pravzaprav tako malodežnikov in tako veliko dežja še nisemvidela. Veličastno.

SklepNe glede na to, da mi je avstrijska

kolegica, odvetnica iz Gradca, hudo-mušno priznala, da je CCBE ena veli-ka evropska turistična agencija, s čimerbi se lahko strinjala, je jasno, da stadruženje in izmenjavanje izkušenj terpogled izza domače zavese nujna indobrodošla. Le tako se lahko tudi slo-venski odvetniki (ne glede na to, dasmo se že od nekdaj radi in – pred-vsem – morali uveljavljati v tujini) pove-mo, kje smo in kdo smo, opozorimona določene probleme in težave domain tudi drugod.

Položaj odvetništva in samostojnostodvetnika nista ogrožena le pri nas.Tako so se denimo francoski odvetni-ki javno uprli praksi »špecanja« svojihstrank po predpisih o pranju denarja.In sodniki so jih podprli!

Zato se je nujno povezovati, ne lezunaj meja domovine, ampak tudinavznoter, poklici iste veje in smeri,saj smo vsi bolj ali manj prepleteniin seveda v istem čolnu, z odgovor-nostjo do strank, javnosti in samegasebe.

Iz obrazložitve

T. J., odvetnik v Z., je vložil zah-tevo za tolmačenje 18. točke Kodeksaodvetniške etike, ker namerava odpre-ti lastno internetno stran kot avtor dvehknjig iz novejše hrvaške zgodovine inpisec več člankov o podobni tematiki,urednik mesečnika in član uredniške-ga odbora dveh drugih časopisov. Zalastno internetno stran se je odločilzaradi komunikacije s kolegi iz drugihdržav kot tudi zaradi popolnejšega vpo-gleda v njegovo znanstveno in publici-stično dejavnost oziroma zaradi citira-nja knjig, ki so že razprodane, in zara-di člankov, ki so v strokovni javnostivse težje dostopni.

Upravni odbor je, upoštevajoč vse-binske določbe 18. člena Kodeksa odve-tniške etike, mnenja, da je v nasprotjus častjo in ugledom odvetništvaobveščanje tretjih oseb o naslovu pisar-

Odvetnik in internetnastran (Hrvaška)1

Če želi odvetnik odpreti osebno internetno stran, na tej strani ni dovolje-no zapisati naslova odvetniške pisarne niti obvestila o pisarni ali odvetni-ški dejavnosti, temveč mu je v življenjepisu dopuščeno le navesti, da jepo poklicu odvetnik.

Poudarek naše delegacije je bil seve-da na pripravljajočih se spremembahzakona o odvetništvu, na poseganju vustavno zagotovljeni položaj neodvi-snega in samostojnega odvetništva.

Hrvaške kolege pa je zanimala pred-vsem implementacija evropske zako-nodaje v delu, ki se nanaša na čezmej-no opravljanje odvetniških storitev tujihodvetnikov v Sloveniji. Obvestili so nastudi, da se pripravljajo spremembe odvet-niškega zakona glede strožjih pogojev

za vpis v imenik odvetnikov. S podalj-šanjem prakse v odvetniški pisarni aliv pravosodnih organih s treh na pet let,ki je pogoj za vpis v imenik odvetni-kov, želijo izboljšati položaj odvetni-štva v sistemu pravosodja.

Vsi navzoči smo se strinjali, da jetreba izboljšati položaj odvetništva v druž-bi in se še naprej zavzemati za ohra-nitev neodvisnega in samostojnega odvet-ništva z namenom varstva pravic strankin zagotavljanja pravne države.

Srečanje vodstev OZS in HOK

Tanja Sedušak

Predstavniki odvetniških zbornic Slovenije in Hrvaške smo se 25. aprilaznova sestali na prijetnem druženju na slovenski strani meje in izmenjalinekaj besed o trenutnem položaju odvetništva pri nas in na Hrvaškem.


Dopisujte v Vaše glasilo

• o izkušnjah izneposredneodvetniške prakse,

• objavite svoja mnenja o novihpredpisih!



Rece

nzija

Knjiga je izšla decembra lani.Gre za priročnik, izdan v obli-ki, ki smo jo pri tej založbi že

vajeni. Knjiga ni vezana, temveč vobliki nekakšnega fascikla. Ta oblikaomogoča, da ob morebitni spremem-bi zakonodaje ni treba ponovno nati-sniti in kupiti celotnega priročnika,ampak le poglavje, ki se je spremeni-lo. S tem namenom tudi številke stra-ni niso označene od začetka do koncaknjige, ampak zgolj po posamičnihtočkah poglavja. Glede oblike priroč-nika velja omeniti še, da so vsa pogla-vja (ob strani) pregledno označena,tako da ga je mogoče kar najhitrejeodpreti, kjer želimo.

Priročnik ima enajst poglavij, kiso strukturirana od splošnih k spe-cialnim. Prvi dve poglavji še ne obra-vnavata materije, ampak vsebujeta krat-ke življenjepise avtorjev, predstavitevzaložnika, vsebujeta kazalo knjige innaštevata vsebino zgoščenke (prvo pogla-vje) ter navodila za njeno uporabo(drugo poglavje). Vsebinska poglavjaso si avtorji razdelili in je večina deloenega avtorja, le dve poglavji sta napi-sani v soavtorstvu dr. Roka Lampeta inSonje Bien.

Tretje poglavje z naslovom Splo-šno o zakonodaji, ki pri nas urejazasebnost, varovanje osebnih podat-kov in pooblastila delodajalcev je napi-sal urednik knjige dr. Rok Lampe. Vnjem predstavi mednarodne in nacio-nalne pravne vire, ki so pri nas trenu-tno v veljavi. Začne z Evropsko kon-vencijo o varstvu človekovih pravic intemeljnih svoboščin (EKČP), ki v 8. členuvsebuje pravico do spoštovanja zaseb-nega življenja. Ta določba je zelo abstrak-tno formulirana, zato je Svet Evropeleta 1981 sprejel Konvencijo o varstvuposameznikov glede na avtomatskoobdelavo osebnih podatkov. To kon-vencijo je Slovenija ratificirala leta 1995,s čimer je njeno besedilo postalo delnašega pravnega reda (8. člen UstaveRS). Nadalje avtor predstavi temeljnoustavno določbo s tega področja – 35.

člen Ustave RS z naslovom Varstvo pra-vic zasebnosti in osebnostnih pravic;pa tudi ostale (36. člen – Nedotaklji-vost stanovanja, 37. člen – Varstvo taj-nosti pisem in drugih občil, 38. člen –Varstvo osebnih podatkov), zatem pakratko še člene s področja kazenskega,obligacijskega in delovnega prava, kise nanašajo na obravnavano tematiko.Na koncu tretjega poglavja avtor pred-stavi še zakon o varstvu osebnih podat-kov iz leta 2004 (ZVOP-1).

Zgradba in vsebina ZVOP-1 je sicertema četrtega poglavja (Nekateri vidi-ki zakonske ureditve varstva osebnihpodatkov), ki ga je napisal dr. MiroCerar. V uvodu k temu poglavju avtorpovzame pravne podlage ZVOP-1, kotjih je opredelil že urednik priročnika vprejšnjem poglavju, doda pa še eno, insicer Direktivo 95/46/ES Evropskega par-lamenta in Sveta o varstvu posamezni-kov pri obdelavi osebnih podatkov ino prostem pretoku takih podatkov, kije poleg drugih omenjenih pravnih virovtemelj slovenskemu ZVOP-1. Struktu-ra četrtega poglavja vsebinsko sledistrukturi veljavnega ZVOP-1. Treba jeupoštevati, da je zakon o informacij-skem pooblaščencu (ZInfP) derogiralnekatere določbe ZVOP-1. Besediločetrtega poglavja še najbolj spominjana uvodna pojasnila k zakonu, saj nitako obsežno kot komentar, vseeno papregledno in jasno povzemajo njegovovsebino.

Naslednje, peto poglavje je plodsoavtorstva dr. Roka Lampeta in SonjeBien. Obravnavana je problematikainšpekcijskega nadzora nad varstvomosebnih podatkov. V uvodu poglavja soobravnavane določbe, ki se nanašajo nainformacijskega pooblaščenca in drža-vne nadzornike (inšpektorje) za varstvoosebnih podatkov, v nadaljevanju pa jebistveni del posvečen načelom inšpek-cijskega nadzorstva, pooblastilom indolžnostim inšpektorjev, pravicam indolžnostim zavezanca v postopku inšpek-cijskega nadzora (iz zakona o inšpek-cijskem nadzorstvu) ter položaju inšpek-

torja kot prekrškovnega organa (iz zako-na o prekrških).

V šestem poglavju Sonja Bien obra-vnava tematiko posebnih zahtev ZVOP-1za delodajalce. V njem zapiše, da napodlagi Ustave RS v Sloveniji velja t. i.obdelovalni model varstva osebnih podat-kov, kar pomeni, da v našem pravnemredu ni načelne svobode pri obdelaviosebnih podatkov in je zato prepove-dano vse, kar ni z zakonom izrecno dovo-ljeno. Takšna ureditev velja za vse –tudi za osebe zasebnega prava.

Pomembno je ločiti med dvemakategorijama osebnih podatkov: osebnipodatki in t. i. občutljivi osebni poda-tki.

V prvem primeru so to vsi podatki,iz katerih je moč sklepati oziroma pre-poznati določeno fizično osebo, četu-di identifikacija ni neposredna, temvečposredna oziroma je mogoča le prekrazličnih dejavnikov, značilnosti, oko-liščin (npr. ime, naslov bivališča, zapo-slitev) ali s povezavo različnih kriteri-jev.

Občutljive osebne podatke pa sotisti osebni podatki, ki uživajo posebnovarstvo. To so podatki o rasnem, narod-nem ali narodnostnem poreklu, poli-tičnem, verskem ali filozofskem pre-pričanju, članstvu v sindikatu, zdrav-stvenem stanju, spolnem življenju, vpisuali izbrisu v kazenske evidence ali izevidenc, ki se vodijo na podlagi zako-na o prekrških. Občutljivi osebni poda-tki so tudi biometrične značilnosti, čeje z njihovo uporabo mogoče določitiposameznika v zvezi s kakšno od prejnavedenih okoliščin (npr. po obraznih

Zasebnost in varovanjeosebnih podatkov na

delovnem mestuAktualna navodila in obrazci za pravno pravilno ravnanje

delodajalcev v odnosu do zasebnosti delavcev in varovanjeosebnih podatkov – v priročniku in na zgoščenki

mag. Jernej Podlipnik

Urednik: dr. Rok LampeAvtorji: dr. Rok Lampe, dr. MiroCerar, Sonja Bien, mag. GoranKlemenčičZaložba: Forum media, d. o. o.



Rece

nzija

potezah sklepati na rasno poreklo). Zaslednje velja posebno varstvo.

Nadalje avtorica obravnava še pojemobdelave osebnih podatkov, ki zajemavsakršno delovanje, od zbiranja oseb-nih podatkov do njihovega izbrisa, prekurejanja, uporabe, iskanja ali posredo-vanja. V zasebnem sektorju poznamodve pravni podlagi za zbiranje osebnihpodatkov: zakon ali osebna privolitevposameznika. V prvem primeru zakondoloča vrsto osebnih podatkov in namen,zaradi katerega se ti zbirajo; v drugemprimeru pa sta namen in vrsta zbiranjapodatkov odvisna od privolitve posa-meznika (poglavje 6/1, str. 5–7).

Delodajalec bo najpogosteje lahkozbiral podatke o svojih zaposlenih napodlagi zakona o delovnih razmerjih(ZDR), zakona o evidencah na podro-čju dela in socialne varnosti (ZEPDSV)in zakona o varnosti in zdravju pri delu(ZVZD). Pri tem avtorica opozarja naizrecno določbo 46. člena ZDR, po kate-ri je prepovedano vsakršno zbiranje oseb-nih podatkov o delavcih, če ni potrebnoza uresničevanje pravic in obveznosti izdelovnega razmerja ali v zvezi z delo-vnim razmerjem. Gre torej za strožjoureditev od splošne, saj delodajalcemprepoveduje zbiranje osebnih podatkovdelavcev, ki niso povezani z zaposlitvi-jo, čeprav bi ti za to dali svojo privoli-tev. Gre za določbo, ki posebej varujedelavca zaradi njegove podrejenosti.

Omeniti velja še zadnjo točko tegapoglavja, v kateri avtorica opozarja naobveznost delodajalca, da o vsaki zbir-ki osebnih podatkov vzpostavi katalogosebnih podatkov. Določene podatke iztega kataloga je dolžan nato posredo-vati informacijskemu pooblaščencu, kina podlagi prejetih podatkov vzposta-vi register zbirk. Nekatere izjeme velja-jo za delodajalce z manj kot 20 zapo-slenimi. Kot sankcija za neupoštevanjete določbe je predvidena globa.

Mag. Goran Klemenčič je napisalsedmo, po moji oceni najbolj zanimi-vo poglavje z naslovom Dopusten obsegnadzora zaposlenih s strani deloda-jalcev. Gre za znani konflikt dveh pra-vic: pravice do zasebnosti delavca nadelovnem mestu in zunaj njega na enistrani ter pravico delodajalca do nadzo-ra delovnega procesa, ki vključuje tudidoločeno stopnjo nadzora nad službe-nimi sredstvi in ravnanjem zaposlenih(predvsem do nadzora, ali je službenaoprema uporabljena skladno z name-nom, s katerim je bila zaposlenemu danav uporabo).

Avtor se opredeli do štirih poten-cialno konfliktnih situacij: uporabavideonadzora dostopa do poslovnih pro-

storov in na delovnem mestu, nadzoranad uporabo telekomunikacijske opre-me (službeni telefon, internet, elek-tronska pošta) v lasti delodajalca, pre-gled in preiskava delovnega mesta indelavčevih osebnih stvari, ki jih ima tana delovnem mestu (pisarna, predali,računalnik, omarice itd.) ter uporabazasebnih detektivskih in varnostnihagencij za nadzor delavca zunaj delo-vnega mesta (npr. pri preverjanju bol-niškega staleža, ugotavljanja spoštova-nja konkurenčne prepovedi). Zaradipomanjkanja sodne prakse pri nas jecitirana praksa Evropskega sodišča začlovekova pravice (ESČP), npr. Halfordproti Združenemu kraljestvu, v kateremje sodišče izrecno zapisalo, da osebazasebnost upravičeno pričakuje tudi nadelovnem mestu,1 ter praksa francoskegakasacijskega sodišča Nikon proti Onof,v katerem je sodišče v obrazložitvi meddrugim zapisalo, da je popolna prepo-ved uporabe elektronske pošte na delo-vnem mestu v neslužbene namene vinformacijski dobi povsem nerealna inkrši načelo sorazmernosti.2 Po avtorje-vem mnenju bodo takšnemu zgledu sle-dila tudi slovenska sodišča.

Glede nadzora delavcev zunaj delo-vnega mesta avtor zapiše, da je takšennadzor zakonit in dopusten, če detektivzbiranje informacij opravlja v skladu zzakonom o detektivski dejavnosti in imaza zbiranje pisno pooblastilo delodajal-ca. Ta zakon daje zasebnim detektivomrelativno malo pristojnosti za poseg vzasebnost posameznikom. Detektiv smepridobivati informacije neposredno odosebe, na katero se ti podatki nanaša-jo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajopodatke in so jih pripravljene dati pro-stovoljno ter iz sredstev javnega obve-ščanja. Detektiv ima še pravico do vpo-gleda v evidenco registriranih vozil,register prebivalstva, evidenco zavaro-vancev ter slovenski ladijski register inregister zrakoplovov. Pomembno je ševedeti, da zakon o detektivski dejavno-sti zasebnemu detektivu ne daje pravi-ce slikovno ali zvočno nadzorovati delav-cev niti nimajo detektivi pravice prido-biti npr. zdravstvenih osebnih podatkov(poglavje 7/5, str. 1–2).

Osmo poglavje je avtorsko delodr. Roka Lampeta in Sonje Bien, obra-vnava pa problematiko evidenc prisot-

nosti na delovnem mestu na podlagiprstnih odtisov. V njem avtorja nave-deta, da ZVOP-1 vprašanja, povezanas telesnimi osebnimi podatki, obravna-va pod okriljem biometrijskih ukrepov.Ti osebni podatki se imenujejo biome-trične značilnosti, med njih pa sodijo:prstni odtisi, posnetek papilarnih linijprsta, šarenice, očesne mrežnice, obra-za, ušesa, DNK, značilne drže pa tudiglas in oblika dlani. Posebnost biome-trijskih ukrepov je ta, da uvedba tehukrepov ni stvar avtonomne odločitvedelodajalca, ampak informacijskega poo-blaščenca. Delodajalec mora na ta organvložiti zahtevo za izdajo dovoljenja zaizvajanje biometrijskih ukrepov, v kate-ri mora posebej opisati nameravaneukrepe in navesti razloge za njihovo uved-bo. Če bi delodajalec začel izvajatitakšen ukrep, preden bi prejel pozitiv-no odločbo, bi odgovarjal za prekršek.

Na koncu poglavja avtorja še pov-zameta prakso informacijskega poobla-ščenca, ki smatra, da izvajanje biome-trijskih ukrepov nad delavci za nameneevidentiranja delovnega časa ni dopu-stno.

V devetem poglavju je Sonja Bienzbrala in povzela osem mnenj in odločbiz prakse informacijskega pooblaščen-ca, ki se nanašajo na vsebino priročni-ka. Ker se praksa tega organa dopol-njuje, nima smisla povzemati konkret-nih mnenj in odločitev, ki jih je avto-rica izbrala. Napotujem zgolj na inter-netno stran informacijskega poobla-ščenca (http://www.ip-rs.si), kjer so vsav knjigi našteta pa tudi ostala mnenjain odločbe zbrane in jih je mogoče eno-stavno poiskati s pomočjo iskalnika.

Deseto poglavje z naslovom Dis-kriminacija in spolno nadlegovanje nadelovnem mestu je razdeljeno na dvadela. V prvem se dr. Rok Lampe ukvar-ja s problemom diskriminacije (pogla-vja 10/2–10/8), v drugem pa s spolnimnadlegovanjem na delovnem mestu(poglavje 10/9). Nedvomno gre za dvezelo zanimivi in pravno še kako pomem-bni področji, vendar pa vsebinsko neka-ko ne sodita v zasnovo priročnika, zatoju v nadaljevanju ne obravnavam. Edinaizjema je morda točka 10/8.2.1 Varstvopodatkov v zvezi z nosečnostjo, v kate-ri avtor zapiše, da je prepovedano, dadelodajalec že pri zaposlovanju od žen-ske zahteva podatek, ali bo in kdaj zano-sila. Tako dejanje bi po mnenju dr. Lam-peta pomenilo tudi kaznivo dejanje po141. členu KZ RS. Sicer pa menim, dabi bilo ostalo vsebino tega poglavja pri-merneje obravnavati v publikaciji z dru-gačno tematiko.

1 V konkretnem primeru je šlo na nadzorovanjeslužbenega telefona policijske uslužbenke.2 Pri tem je zanimivo to, da je bila elektronska poštadokaz, da se je zaposleni med delom ukvarjal zvzporedno dejavnostjo, ki je bila v nasprotju s kon-kurenčno prepovedjo. Ob tem je sodišče zapisaloše, da navedeno velja ne glede na to, ali je bil dela-vec vnaprej seznanjen, da službenega računalni-ka ne sme uporabljati v neslužbene namene.


je. Poznavanje medsebojnih konfliktovv delovnih okoljih in njihovo hitro terljudem prijazno reševanje mora bitivodilo vsem ravnem managementa, patudi vsakomur med nami.

Publikacija obsega 382 strani, urediljo je mag. Jernej Podlipnik, recen-zent pa je bil prof. dr. Jože Flor-jančič. Ne smemo spregledati tudiduhovite naslovnice akademskega sli-karja in znanega karikaturista Bine-ta Roglja.

Knjiga je razdeljena na tri vsebin-ske sklope:

V uvodnem delu avtor opredeli pro-blem, motive za izbiro teme in njenecilje. Postavi štiri vodilne (hipo)teze teropiše pričakovane rezultate znanstve-noraziskovalnega dela. Sledijo aktual-ne empirične analize kolektivnih delov -nih sporov, ki so v zadnjih desetih letihpotekali pred slovenskimi sodišči (delo-vnimi in socialnim vseh treh ravni tertudi pred Ustavnim sodiščem RS). Neizogne se niti obširni primerjalnopra-

Knjiga je novost v slovenskem pro-storu na področju kadrovskefunkcije managementa ter pra-

vne ureditve problematike. Avtor posta-vi teoretični model organizacijskegaobvladovanja in reševanja KDS medvrhnjim (top), srednjim (middle) in niž-jim – izvajalskim (supervisory) mana-gementom. Tu prikaže pomembnostvloge delovnega prava pri razvoju kadrov-ske funkcije skozi prizmo reševanjakolektivnih delovnih sporov.

Knjiga ima velik teoretičen pomenna omenjenih interdisciplinarnih podro-čjih, hkrati pa pomeni tudi prispevek kpraksi, saj gre za znanstvenoraziskovalnodelo, v katerem avtor po poti analize ksintezi prikaže problematiko reševanjaKDS, vlogo managementa in tudi vlogosindikatov ter sodišč in nenazadnjeodvetnikov, kadar zastopajo udeležen-ce v KDS. Pomemben prispevek knji-ge je natančna opredelitev kolektivnihinteresov in skupin delavcev ter navse-zadnje zadovoljiv odgovor na vpraša-nje, kdaj gre v slovenski kadrov-skoorganizacijski in pravni ureditviza kolektivni delovni spor in kako najv takšnem primeru ravna managementvseh omenjenih ravni. Avtor postaviteoretičen model šestih elementov oz.spoznavnih znakov, ki (skupaj s tremipomožnimi) opredelijo vsebino tovrst-nih konfliktov v delovnih okoljih.

Knjiga zavzame kritično stališče dozakonske (de lege lata) ureditve, pričemer se zavzema za uveljavitev šte-vilnih specifičnosti postopka reševanjatovrstnih konfliktov. Predvsem z več-jim poudarkom na mirnem (alternativ-nem) reševanju tovrstnih sporov, še pre-den pride do sodnega posredovanja, spomočjo konciliacije, mediacije, arbi-traže ali poravnave. Avtor ocenjuje, daje mirno reševanje sporov ključna potdo razvoja uspešne kadrovske funkci-

dr. Bojan Kukec

Management inkolektivni delovni spori

Igor Šetinc

Vrhniški odvetnik dr. Bojan Kukec je maja izdal še eno monografijo (žeosmo po vrsti) z naslovom Management in kolektivni delovni spori. Avtorje na 382 straneh celovito predstavil in (s pomočjo znanstvenih metod)raziskal problematiko reševanja kolektivnih delovnih sporov (KDS). Deloje dopolnjena in aktualizirana knjižna oblika avtorjeve doktorske diserta-cije, ki jo je uspešno ubranil pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Florijanči-ča s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru.


Zadnje, enajsto poglavje je deloSonje Bien in kratko obravnava proble-matiko dostopa do informacij javnega zna-čaja v javnem sektorju. V prvem (splo-šnem) delu tega poglavja avtorica opre-deli zavezance za dostop do informacijjavnega značaja po zakonu o dostopu doinformacij javnega značaja (ZDIJZ), funk-cije pravice za dostop do teh informa-cij, načelo odprtosti, elemente informa-cij. V okviru slednje zapiše, da je»… pogosto zaslediti napačno stališče,da gre pri informacijah javnega znača-ja tudi za dolžnost odgovarjati na vpra-šanja«. Informacija mora biti namrečzajeta v materializirani obliki, zato v pojemsodijo zgolj tiste informacije, s katerimirazpolaga organ takrat, ko zainteresira-na oseba prosi za dostop (poglavje 11/1,str. 5–6). V drugem delu avtorica obra-vnava 11 izjem od 6. člena ZDIJZ, vkaterih lahko organ prosilcu za dostopdo zahtevane informacije zavrne.

Sestavni del priročnika je tudi zgo-ščenka, ki vsebuje vzorce internih aktovdelodajalca, ki se nanašajo na vodenjein upravljanje osebnih podatkov, obraz-ce, namenjene informacijskemu poo-blaščencu, vzorce vlog za pravno var-stvo pred posegi v zasebnost, aktualnozakonodajo s področja varovanja oseb-nih podatkov in primer odločitev drža-vnega nadzornega organa za varstvoosebnih podatkov.

Za konec

Ocenjujem, da je priročnik nače-loma dobro zastavljen in je dobraodskočna deska za tiste odvetniškekolege, ki bodo pri razvoju te sodneprakse (z zastopanjem svojih strank)tudi aktivno sodelovali. Glede struk-ture priročnika se zdita zadnji dvepoglavji »zunaj konteksta«. Ne gledena to je predstavljeni priročnik avtor-sko delo s področja, ki ga morajo poz-nati tudi odvetniki, pa naj gre za pri-mere, ko so sami v položaju ene odstrank pogodbe o zaposlitvi ali pa sve-tujejo svojim strankam oziroma jihzastopajo.

Priročnik je po eni strani dovoljširoko zastavljen, da podaja osnovneinformacije o varstvu osebnih podat-kov, po drugi strani pa na določenihmestih (poglavja 6–9) ponuja tudipraktične rešitve. Sčasoma ga boverjetno treba dopolniti z relevantnosodno prakso, ki se v Sloveniji naobravnavanem področju šele dobrorazvija. Ljudje smo glede temeljnihustavnih pravic vse bolj ozaveščeni,kar je nedvomno pozitivno.



Prik

azivni analizi tovrstnih sporov pred sodiš-

či drugih držav in pred mednarodnimisodišči. Odločitve in obrazložitve pa pri-merja z ustreznimi slovenskimi. Pomem-ben prispevek k teoriji in praksi sta tudiprikaz in analiza relevantnih domačihin mednarodnih pravnih virov. Anali-zira postopke in sodišča, ki odločajo vKDS na univerzalni (OZN, Konvenci-je in Priporočila MOD) in regionalniravni (SE, EU). Izsledke svojih analizavtor prikaže še z osemnajstimi grafiin šestimi tabelami.

Iz monografije lahko hitro ugoto-vimo, da gre pri piscu za praktika, kise že več kot 20 let ukvarja s tovrstnoproblematiko, saj se delo sklicuje (691opomb pod črto) na številne primere,tudi iz avtorjeve odvetniške prakse inprakse kot mediatorja ter predsedni-ka arbitraže.

Osrednji (teoretični) del knjigepodrobno opisuje primerjalnopravneteorije o kolektivnih delovnih sporih,avtor pa tudi razvije svojo teorijo o pojmuin vrstah KDS, kar tudi ustrezno raz-členi in opiše. Posebno pozornost name-ni še stavki, kot »najkonfliktnejšemuKDS« in pa alternativnemu oz. mir-nemu reševanju tovrstnih sporov. Prak-tično uporabno vrednost knjigi dajeprimer Trimo Trebnje, d. d., na kate-rem avtor predvidi, kako naj bi družbav svoji podjetniški kolektivni pogodbiuredila način mirnega reševanja spo-rov, kar bi po avtorjevem mnenju pri-pomoglo k lažjemu reševanju sporov.

V sklepnem delu avtor sistemati-čno poda 33 stališč, pobud in predlo-gov, do katerih je prišel s praktičnimpoznavanjem tematike ter z znanstve-no sintezo obravnavanega vprašanja.

Za konec lahko zapišem, da jeinterdisciplinarni pristop, ki ga je avtoruporabil pri nastanku dela, pomem-bna novost. Vpogled v problemati-ko je razčlenjen z različnih zornihkotov in delo je praktično uporabnotako za managerje na vseh ravneh,kakor tudi za sodnike, odvetnike indruge pravnike ter celo za zakono-dajalca, ki so mu lahko stališča, pred-logi in pobude v resen premislek.Delo je tudi izvrstna teoretična štu-dija, s katero si lahko pomagajo štu-denti (managementa, prava itd.) indrugi raziskovalci na tem področju.

Omeniti pa velja le še to, da jeobravnavana tematika podvrženanenehnemu spreminjanju in dopol-njevanju normativov ter tudi prakse,zato lahko določeni segmenti delapostanejo neažurni, kar pa v pred-govoru ugotavlja tudi avtor.

tku), skupaj 796 strani. Začne jo uvod-nik akademika Vlatka Pavletiča (Dva-krat o razlogih za eno knjigo), ki musledi uvodna beseda (hr. proslov) mag.Dražena Matijevića, nadaljuje pa sez recenzijo omenjenega akademika.

Za slovensko odvetništvo jepomembno denimo, kako visoko jeavtor cenil odvetniškega kolega, zdajže pokojnega nekdanjega predsednikain generalnega tajnika OZS Mitjo Stu-pana (str. 773 – 775), kar je razvi-dno iz vsebine povzetka nagrobnegagovora.

V knjigi je objavljenih veliko foto-grafij iz življenja avtorja v odvetništvu,ki so vezane na dogajanja tako naHrvaškem kot tujini. Več kot 130 foto-

Recenzent knjige akademik prof.dr. Vlatko Pavletič je zapisal:»… to dopolnjeno knjižno delo

ima dva pomembna dodatka, ki nizgolj obširnejša, temveč tudi vsebin-ska pomembnejša dopolnitev skladnos strukturalistično razlago resnice, davsaka sprememba v razmerju mednovim in starim pridobi ali izgubipomen in vrednost. Zato lahko ugo-tovim, da je z novima poglavjemaSpomini in Ustavno sodišče RH tostaro novo knjižno delo pridobiloširino, ki se razteza od zgodovinedavnih dni in let pa do najnovejšegadesetletja udejanjanja hrvaške države.«

Ali, če povzamem v uvodu zapi-sane misli avtorja: »Za nas pravni-ke, predvsem odvetnike, sodnike, drža-vne tožilce, mora veljati trajna zave-za in potreba po delovanju tudi s pisa-no besedo, obnašanjem (spoštujoč pro-fesionalne, etične, intelektualne in osta-le okvirje pravne stroke), kar pome-ni prispevati svoje k stroki, ki je vdemokratičnem svetu bistvena za ure-sničitev ideala vladavine prava in var-stva človekovih pravic. To pomeni, dane glede na to, v kateri pravni insti-tuciji delaš, nimaš pravice do »zati-šja« (hr. zavjetrinu – o. p.), zlasti kerimaš čast opravljati dolžnost sodnikaUstavnega sodišča … V nekatere delebesedila sem vključil spremembe indopolnitve. Knjiga je grafično izpo-polnjena in preglednejša. Vsebuje tuditri na novo napisane dele: Odvetni-ške obletnice, Ustavno sodišča in Spo-mini. Tudi fotodokumentacija je zna-tno dopolnjena in predstavljana pre-glednejše …«

Knjiga ima šest delov, štiri doda-tke, fotografije (v knjigi in na ovi-

Mario Kos

Življenje v odvetništvu

dr. Bojan Kukec

Zagotovo se boste nekateri kolegi in kolegice spominjali, da smo že predsedmimi leti (Odvetnik, št 7, junij 2000, str. 28–30) oznanili dogodek –izid knjige o življenju v odvetništvu, ki jo je izdal dolgoletni prijatelj slo-venskega odvetništva, nekdanji predsednik HOK, današnji ustavni sodnikRepublike Hrvaške, kolega in prijatelj Mario Kos. Ob koncu preteklegaleta je izšla obsežna knjiga (796 strani) izpod peresa hrvaškega ustavne-ga sodnika s prijaznim posvetilom: »Dragim kolegom in prijateljem, slo-venskim odvetnikom – vaš Mario, 1. 12. 2006«.

Avtor: Mario Kos, ustavni sodnikRH in nekdanji odvetnik ter pred-sednik HOKZaložnik: Organizator, d. o. o., Zagreb2006, druga, dopolnjena in razširje-na izdaja, 796 strani



Prik

azi /

Med

iji o

odv

etni

štvu

grafij podkrepljuje avtorjevo domisli-co: »Bolje enkrat videti kot stokratslišati.«

Promocijo knjige na sedežu HOKv Zagrebu 1. 12. 2006 so s pozdra-vnimi govori posredovali predsednikRH Stjepan Mesić, akademik JakšaBarbić, Branko Hrvatin, predsednikVrhovnega sodišča RH, ter odvetniškikolega Arno Vičić. Na promociji jebil tudi predsednik OZS Miha Kozinc.

Morda bi ta kratki prikaz knjigelahko sklenil s citatom akademika Pav-letića, ki ocenjuje, da je knjiga »zgo-dovina, pripoved in izpoved«. Zgo-dovinsko je zagotovo verodostojna. Pri-poved bralca spodbudi k strokovnemupremisleku. Izpoved pa je izrazito ose-bna. Recenzent ugotavlja, da ta knji-ga prinaša (nov) zanimiv in redekpojav: v istem okviru spoznamo namrečintimno osebnost avtorja, pomembnadejstva in v nizu komentarjev in raz-mišljanj vrednostno spoznamo avtor-jevo strokovnost. Vse to nas pripeljev položaj, da radovednost razdelimona tri omenjene glavne vsebinske kako-vostne poudarke knjige.

Avtor knjige je še vedno tesnopo vezan s slovenskim odvetništvom.Nazadnje nas je prisrčno pozdrav-il in nam zaželel uspešno delo naDnevih slovenskih odvetnikov vZrečah (14. 6. 2007).

Gre za branja vredno knjižno delo,ki se dotika tudi slovenske pra-vniške realnosti, zlasti odvetniške,ki ji je avtor naklonjen. V danespregretih (političnih) nesporazumihmed državama zapiše staro resnico:»Narod pravi, da se prijatelji pre-poznajo v stiski.« Zato tudi pošte-no navede, kako smo se slovenskiodvetniki odzvali med vojno protiHrvaški leta 1992, in poudari, dasmo takrat zbrali denarno pomočhrvaškim odvetnikom, ki so bili pri-zadeti na kriznih vojnih območjih.

Knjiga je primerno branje zaljubitelje, ne zgolj memoarske pra-vne literature, temveč tudi za tiste,ki jih zanima etični pristop in odnoskolega, ki je več desetletij delovalkot odvetnik in katerega teoretič-nega ter strokovnega dela ne ceni-mo zgolj slovenski odvetniški kole-gi. Priznanja je deležen v hrvaškempravnem okolju, saj gre (navseza-dnje) za sodnika ustavnega sodiš-ča, ki je bil odlikovan z veliko meda-ljo časti za zasluge republike Avstri-je (že daljnega leta 1993).

1. Kakšno bi bilo pravo plačilnorazmerje med preiskovalnim sodnikomin odvetnikom v dežurni družbi, ki jezdaj 1 proti 10? Sodnik dobi 123 evrovneto, dežurni odvetnik pa je za delo naistem primeru plačan 1272 evrov in DDV.

M. K., predsednik OZS: »Tak zakonje sprejela država in ga tudi plačuje ...«

A. Z., podpredsednik Slovenskegasodniškega društva: »Razlika v plačiluje očitna. Vendar na vprašanje ni mogočenatančno odgovoriti. Najprej je trebaugotoviti, ali je dežurni sodnik plačanpremalo oz. ali je odvetnik plačan pre-več ... Primerjave s plačili odvetnikomlahko zavajajo, saj odvetniški poklic pov-sod zagotavlja več možnosti za zaslužekkot sodniški ...«

M. S., odvetnik: »Ta primerjava jenemogoča, saj ne upošteva neto plačeodvetnika. Ta mora namreč plačati taj-nico, papir, poslovne prostore in še kaj,sodnik pa ničesar. Zato to sploh ni pri-merljivo. Gre za gonjo proti odvetniškimtarifam. Vendar naših cen ni mogočetako kot notarskih omejiti, saj ne oprav-ljamo javne službe, vsak se mora natrgu dokazati ...«

D. S., odvetnik: »Težko rečem, dase to lahko kar tako oblikuje. Odvetnikmora delati po določeni tarifi. Glavnatežava pa ni v plačilu, ampak v tem,da odvetništvo pri nas ni pravilno orga-nizirano. Na eni strani deluje tržno, nadrugi strani pa nam tarifo in materialnepogoje določa vlada. Tako razmerje jeabsurdno ...«

J. R., predsednica Sodniškegadruštva: »Pravo razmerje je enako, čeni sodnik tisti, ki bi moral dobiti celoveč, glede na to, da odloča, odvetnikpa le sodeluje v procesu ...«

Janja Simonič, Finance 12. 3. 2007,z naslovom Dobro obveščeni: primer-jati je treba neto plače; Brina Černe-tič, Finance, 12. 3. 2007, z naslovomDržava bogato plačuje dežurne odvet-nike, sodniki siromaki

2. Osebna izkaznica C. D. P.: roje-na pred šestdesetimi leti v švicarskemLuganu. Na funkciji haaške tožilke, kijo je zasedla pred osmimi leti, bo osta-la do letošnjega septembra. Odvetniškoprakso je opustila leta 1981 in se dobrih25 let ukvarja s pregonom najhujšihzločincev: preganjala je mafijo in vojne

zločince. Mafijci so jo klicali »La Put-tana«.

Ervin Hladnik – Milharčič, v inter-vjuju s Carlo Del Ponte, Objektiv, 17. 3. 2007, str. 11

3. Na kranjskem okrožnem sodiščubi se morala včeraj nadaljevati glavnaobravnava proti nekdanji direktorici B.P. T. Tržič ... Nemalo ogorčena je bilasodnica ob pojasnjevanju obtožene, češda je prepričana, da bi se na obravna-vi lahko branila sama in da je vprašanje,kaj bi sploh lahko počeli na petkoviobravnavi ... Zato se je obtožena z zago-vornikoma kar sama domenila, da bona sodišče prišla sama. Sodnica je odre-dila nekajminutno prekinitev obravna-ve, nato pa ji je sporočila, da senat napodlagi 140. člena KZ kaznuje obaodvetnika M. R. in R. C., vsakega s po100 EUR denarne kazni, plačati pamorata še 450 EUR sodne povprečni-ne zaradi prestavitve glavne obravna-ve.

Marjana Hanc, Delo, 17. 3. 2007,str. 6, v članku: Obema zagovorniko-ma denarna kazen

4. V dveh letih so za pomoč usta-novam, organizacijam in posamezni-kom namenili skoraj 70.000 EUR. OZS,ki ima 1100 članov, deluje že 139 let.V Sloveniji je edina, ki se je odločilaustanoviti stanovski humanitarni sklad.Vanj vsak odvetnik prispeva 100 odve-tniških točk ali 46 EUR. Po besedahL. J. K., predsednice skrbniškega odbo-ra Sklada za humaniratno pomoč, so vdobrih dveh letih delovanja različnimposameznikom, šolam, društvom inorganizacijam podarili 16 milijonovtolarjev ali skoraj 67.000 EUR. Komubodo letos še namenili pomoč, pa sebodo odločili na skorajšnjem sestankuskrbniškega odbora.

P. J., Dnevnik, marec 2007, v član-ku: Odvetniki imajo humanitarni sklad

5. Včerajšnje sojenje zaradi napa-da na paznika, se je končalo že v nekajminutah, saj obtoženec ni bil zadovo-ljen z odvetnikom ... Razvpiti S. C., kije včeraj sedel na zatožno klop zaradiočitanega napada na paznika v ljub-ljanskem zaporu, je poskrbel, da se jeobravnava končala, še preden se je splohdobro začela. C. je namreč hotel zame-njati zagovornika, odv. M. J. pa se jes tem strinjal. Kot je povedal, je zara-

Odvetniki so kaznovalikolega



di C. groženj in žalitev porušeno zau-panje, ki mora vladati med odvetnikomin klientom. O zamenjavi zagovornikabo odločil v. d. predsednika okrožne-ga sodišča ...

Olga Cvetek, Delo, 22. 3. 2007, str.7, v članku: S. C. grozil zagovornikuin ga žalil

6. Saj ste videli ta film: policija sesooča s serijo skrivnostnih umorov –ob mrtvem telesu debelega požeruhadobi npr. sporočilo »nezmernost«, obtruplu brez skropuloznega odvetnikamorilec pusti sporočilo »pohlep« –dokler ne sprevidi, da zločinec režiraumore kot uprizoritve sedmih smrtnihgrehov.

Boris Dežulovič, Dnevnik, Objek-tiv, 7. 4. 2007, str. 9, v kolumni: Sedemsmrtnih grehov

7. Na sodišče, ki je delovno mestookrog 600 zaposlenih, modernizacija pro-dira počasi. Težava je z zagotavljanjemvarnosti za sodnike, katerih kabineti nisoločeni od preostalih delov stavbe ...Sodnica je v strahu skočila skozi okno... Varnostniki so v enem mesecu zase-gli kar 64 nožev, 7 pršil za samovaro-vanje, 4 škarje, 1 sekiro in 1 bokser,piše na spletni strani Okrožnega sodiščav Ljubljani ... V sodnih dvoranah ozi-roma spisih, ki so šli skozi njegove roke,je navdih za svoje kriminalke dobil tudislovenski Michael Crichton, celjskiodvetnik I. K. ...

Agata Tomažič, Delo, 12. 4. 2007,str. 16, v članku: Javnost je geslo zaogled obravnave – sodna palača v Lju -bljani

8. M. Č. je med zagovorom postre-gel še s podatkom, da so denar v Z.vlagali tudi odvetniki in številni državniuslužbenci (npr. zaposleni na sodiščih,davkariji, in nekdanji SDK). Pri tem jeČ. izpostavil, da je davčna inšpekcijaugotovila, da manjka kar 1070 posojil-nih pogodb ... večinoma tistih, ki so jihz Z. sklenili davčni inšpektorji, polici-sti, odvetniki in drugi ugledneži.

Robert Galun in Tomaž Klipšte-ter, Delo, 13. 4. 2007, str. 7, in Dnev-nik, isti dan, str. 32, v člankih: Zdenexspet na sodnem parketu in Nekdanjofinančnico bo pregledal psihiater

9. Novinar: Pred časom ste slo-venske odvetnike opozorili, da se pre-malo zavedajo pomena ESČP. Se je tov zadnjih letih kaj spremenilo?

B. M. Zupančič: Ne bistveno.Množica turških primerov, ki pridejona ESČP, je posledica imperialne in pra-vne tradicije turškega imperija. Turškiodvetniki, ki so organizirani v zelomočne odvetniške zbornice, znajo zara-di te tradicije ustrezno reagirati in pri-

12. Pred kratkim smo imeli, reci-mo na ministrstvu, sestanek glede spre-memb tarif odvetnikov, sodnih taks inpodobno. Gre za dobre spremembe, kijih popolnoma podpiram in na mini-strstvu sem tudi pomagal stopiti v stikz največjim strokovnjakom za to področjev Nemčiji. Potem pa so tega stroko-vnjaka, ki je bil prav tako prisoten nasestanku, vprašali, koliko časa je Nemčijaporabila za pripravo in uvedbo teh spre-memb. Odgovoril jim je, da štiri leta.Na ministrstvu pa so rok za uvedbo spre-memb določili začetek letošnjega pole-tja, začeli pa so lani jeseni!

H. U. Brochert, glavni svetovalecprojekta zmanjšanja sodnih zaostankovpri izvršbi, Mladina, 26. 4. 2007

13. ESČP v Strasbourgu je leta2005 razsodilo, da sojenje A. Öcalanuni bilo pošteno ... Zanj se že od areta-cije leta 1999 neutrudno bori tudi veli-ka skupina pravnikov iz istanbulskeodvetniške pisarne A., v kateri dela tudiodvetnik I. B. ...

Novinar: Kolik odvetnikov ima prav-zaprav A. Öcalan?

I. Bilmezom: Veliko. Pisarna, zakatero delam, se ukvarja z več njego-vimi zadevami. V moji skupni nas jesedem. Toda v celoti se z Ö. zgodboskupaj ukvarja skoraj 200 odvetnikov.So iz vse Turčije, tudi iz Kurdistana. Znami pa seveda sodelujejo še odvetni-ki iz tujine, iz Italije, Iraka, Nemčije,Velike Britanije. Branijo ga na sodiščihv Turčiji in na ESČP v Strasbourgu.

Novinar : Zares številna ekipa!I. Bilmezom: Da. Naša pravna pisar-

na A., ki ima sedež v Istambulu, seukvarja v glavnem samo z Ö. prime-rom.

Novinar: Kolikokrat ste ga videlidoslej?

I. Bilmezom: V tej ekipi sem zdajdve leti. V tem času sem bil dvajset-krat v ječi na otoku. Mi smo njegovaedina zveza z zunanjim svetom, zato sidržava na vse kriplje prizadeva, da nebi prav pogosto prihajali k njemu. Ö. tamživi v popolni izolaciji. Je edini jetnikna otoku. Varuje ga približno 1000 voja-kov.

Novinar: So vam zaradi obrambeÖ. morda kdaj grozili? Ste imeli kakšnetežave?

I. Bilmezom: Leta 1999, ko so gaaretirali, so njegove odvetnike nekate-ri hoteli kar linčati. Bil je primer, koso jih grdo pretepli. Precej strašljiva zgod-ba. Napadi so se potem resda nehali,zato pa je država ubrala drugačno tak-tiko. Sprejela je nove zakone, ki soneusmiljeni. Na podlagi te zakonodajeso dvanajstim odvetnikom, ki so bra-

mere »peglajo« do konca, čez vse instan-ce do ESČP.

Novinar: Od česa je odvisno, koli-ko primerov iz določene države se boznašlo pred ESČP?

B. M. Zupančič: V veliki meri pravod odzivnosti odvetniške profesije. Vveliki meri gre za vprašanje, ali odvet-niki poznajo našo judikaturo. Prepričansem, da je v Sloveniji kršitev človeko-vih pravic več, kot jih pride do nas. Donas prihajajo predvsem problemi, pove-zani s sodnimi zaostanki ...

Novinar: Je to, da odvetniki pre-malo poznajo judikaturo ESČP, ključnirazlog, da problemi iz Slovenije rela-tivno redko pridejo do Strasbourga?

B. M. Zupančič: Drugi problem jevprašanje motivacije. Slovenska odve-tniška mentaliteta je pragmatična infinančno ni dovolj motivirana.

Novinar: Najbrž ne gre zgolj zafinančni motiv. Konec koncev, za odvet-nike bi moral biti tudi profesionalni izziv,da s svojimi pogledi prodrejo na ESČP.Gre, nenazadnje, za neke vrste rado-vednost?

B. M. Zupančič: Se strinjam. Hkra-ti gre za profesijo, ki naj bi funkcioni-rala na etični pogon. Gre torej zavprašanje, ali odvetnike vprašanja, skaterimi se ukvarjajo, angažirajo tudipo etični plati.

Ali H. Žerdin, Objektiv, Dnevnik,28. 4. 2007, str. 10–12, v intervjuju sprof. dr. Boštjam M. Zupančičem, sod-nikom ESČP

10. Odvetnik D. O., ki mu v Celjusodijo za umor, zahteva prekinitev soje-nja, ker naj njen klient ne bi bil spo-soben spremljati sojenja, ki pa si gaobtoženi želi čim prej končati. Direk-tova ocena: Bolje bi bilo, če bi odvet-nica po službeni dolžnosti, ki se ne moredogovoriti s svojo stranko, predlagalazamenjavo.

Direkt, 25. 4. 2007, str. 7, v Trend-meter

11. Čemu najemati in plačevatiodvetniško pisarno, če imajo državniuradi na voljo državno pravobranilstvo?Na DURS so nam povedali: »Državnopravobranilstvo zastopa državne orga-ne v postopkih pred sodišči. V kon-kretnem primeru gre za delovnopravnispor, ki ni pred sodiščem. Storitve bodoplačane v skladu z odvetniško tarifo.Katerikoli organ ima možnost in pra-vico, da za svetovalne storitve najameodvetniško pisarno.«

Aleksandar Mičič, Mladina, 26. 4.2007, str. 10, v članku: S. in prijatelji– povezavam v mali Sloveniji je nemo-goče uiti


Med

iji o

odv

etni

štvu

42

nili Ö., že prepovedali opravljati to delo.Ko gremo na otok Imrali, nas najmanjšestkrat temeljito pregledajo. Ko greodvetnik k stranki, ga v Turčiji pravi-loma nihče ne pregleduje. Niti torbe,ki jo ima s seboj. Tako v Ö. primeruveljajo povsem drugačna pravila. Včasihnas pri pregledu malodane slečejo.

Branko Soban, Delo, 5. 5. 2007,str. 10, 11, v intervjuju s IbrahimomBilmezom, odvetnikom Abdullaha Öca-lana z naslovom: 1000 stražarjev za enegasamega jetnika

14. Na MOL pravijo, da je pravneposle MOL ter javnih podjetij in zavo-dov urejalo več kot 60 različnih odvet-nikov in notarjev ... Župan Z. J. je vsemjavnim zavodom in podjetjem, katerihustanovitelj je občina, poslal dopis, vkaterem vodstvo poziva, da v prihodnjemposlovanju zavoda z odvetniškimi pisar-nami in notarji zaupajo izvedbo le tremodvetniškim (in trem notarskim, op. p.)družbam. ...

Mojca Zorko, Dnevnik, 7. 5. 2007,str. 10, v članku: Poslujte le s 3 odvet-niki in notarji

15. Disciplinska komisija odve-tniške zbornice druge stopnje: Javnipoziv medijem ni bil sporen, sporno jebilo navajanje zdravstvenih podatkovoškodovank ... Disciplinska komisijaOZS druge stopnje je zavrnila pritožbodisciplinskega obtoženca odvetnika M.V. in namestnice disciplinskega tožilcater potrdila prvostopenjsko odločbo, kije tako pravnomočna. Ker je odvetnikz javnim pozivom, v katerem je ome-njal sledi igel na treh žrtvah pred dis-koteko L., tudi po mnenju drugosto-penjske disciplinske komisije kršil svojedolžnosti pri opravljanju odvetniškegapoklica, so mu potrdili denarno kazenv vrednosti 2.500 odvetniških točk, karje 1147,50 EUR in 259 točk povprečnine(114,70 EUR).

Glede očitka, da je častnik Direktpriskrbel fotokopije obdukcijskih zapi-snikov, so ga oprostili. ... Sicer pa očitkine vsebujejo konkretne opredelitve, kakonaj bi odvetnik omogočil Direktu dostopdo fotokopij obdukcijskih zapisnikov, sajje besedo »omogočili«, mogoče imetiza nedoločen pravni pojem.

Iva Ropac, Delo, 9. 5. 2007, str. 3,v članku: M. V. potrdili denarno kazen1147 evrov

16. Odvetniška zbornica je zaradirazličnih kršitev, najpogosteje zaradinevestnega zastopanja stranke, v zadnjihletih kaznovala 16 odvetnikov. V zadnjihletih ni bila odvetniška licenca odvze-ta nikomur, saj sta bila nazadnje naj-strožja ukrepa izrečena v letih 1997 in1998. V prvem primeru F. H., odvet-

niku iz Šentjurja pri Celju, ki svojistranki ni izplačal odškodnine, zato muje sodišče prepovedalo opravljati poklicza dve leti. Enaka kazen je nato dole-tela še koprskega odvetnika Z. F., ki nesme opravljati odvetniških poslov, doklerne bo proti njemu končan sodni posto-pek, zaradi več kaznivih dejanj. Nanovogoriškem sodišču so ga že predčasom obsodili na šestletno zapornokazen, kar bi seveda pomenilo, da večne sme opravljati odvetniškega pokli-ca, vendar po naših podatkih obsodbaše vedno ni pravnomočna ... Večkrat sezgodi, da odvetnika zaradi domnevnekršitve prijavi kar stranka nasprotnegaodvetnika, pravi predsednik OZS M. K.

Sven Berdon, Dnevnik, 4. 5. 2007,str. 29

17. Po drugi strani pa je trebaimeti samo sposobnega odvetnika indovolj denarja pod palcem, pa lahko»piskroveziš« naprej. Kje je moralaodvetnikov? Ah, je to nekaj za na kruh?

Aco Jerant, Dnevnik, Objektiv, 12. 5. 2007, str. 28, v članku: Največjezlo človeku povzroči človek

18. Predvsem pa bi bilo treba zarazumevanje teh problemov usposobitiveč pravnikov, poleg sodnikov tudi tožil-cev in odvetnikov, da bi sodni obra-vnavi pisateljskega dela zagotovili časuprimerno kulturno in civilizacijsko raven.

Vladimir Kavčič, pisatelj in ured-nik, Dnevnik, 12. 5. 2007, str. 28, v članku: Kriminalizacija pisateljskepripovedi

19. Obvestilo! Poravnava, d.o.o.,obvešča svoje zveste bralce in stranke,da je novomeški odvetnik gospod M. Š., ki ga je prav tako zastopal novo-meški odvetnik G. B. Š., izgubil zase-bno tožbo proti podjetju Poravnava, d.o.o.Odvetnik G. Š. je po odvetniku G. Š.tožil podjetje Poravnava, d.o.o., zaradičlanka, objavljenega v tedniku Dobrojutro, dne 20. 5. 2006, v katerem podje-tje Poravnava, d.o.o., komentira nepoz-navanje odvetnika odškodninskih zadev.Odvetnik G. Š. je dolžan plačati direk-torjema družbe Poravnava, d.o.o. (R. Sin N. \.) denarno odškodnino (povrni-tev stroškov in izdatkov) in sodne stroške,ki so v tem sporu nastali. Sodba jepostala pravnomočna 4. 1. 2007, saj joje potrdilo Višje sodišče v Mariboru ...

Novo, novo, novo, prvi v Sloveniji:brezplačen obisk našega pravnega sve-tovalca tudi na vašem domu po vsejSloveniji.

Dobro jutro, 12. 5. 2007, str. 5, z naslovom Obvestilo

Pripravil: dr. Bojan Kukec

Šale oodvetnikih

1. Kakšna je definicija odvetni-ka?

To je človek, ki ti pomaga dobi-ti tisto, kar bo nazadnje pripadalonjemu.

2. Stranka: »Oprostite, ali imatemorda trenutek časa? Ali mi bosteodgovorili na tri vprašanja, če vamplačam 90.000 SIT?«

Odvetnik: »Seveda. Da. In kakšnoje vaše tretje vprašanje?«

3. Klient zmerja svojega odvet-nika: »Ti si goljuf! Mesece si me vlačilpo sodišču in na moj račun oboga-tel!«

Odvetnik: »In to je hvaležnost!Pa prav zdaj, ko sem po vas poime-noval svojo novo jahto!«

4. Klient se pritožuje prijatelju:»Mislim, da gre mojemu odvetnikusamo za denar!«

Prijatelj: »Zakaj tako misliš?«Klient: »Poglej postavko v njego-

vem zadnjem računu: Ker se ponočizbujam in mislim na vaš primer –200 evrov.«

5. V odvetnikovo pisarno pritečemesar in jezno reče: »Če pes ukradekos mesa iz moje mesnice, ali je nje-gov lastnik dolžan plačati za ta kosmesa?«

Odvetnik mu odgovori: »Seve-da!«

Mesar: »Potem mi pa plačajte10.000 SIT za polovico pleča, ki gaje iz moje mesnice ukradel vaš pes!«

Odvetnik: »Dajte mu še drugopolovico, in to bo ravno dovolj zamoje stroške!«

6. Mladi odvetnik je nagovorsodišča sklenil z besedami: »In spošto-vano sodišče, če se morda v svojihargumentih motim, jih imam še nekajna zalogi in vsi so enako prepričlji-vi!«

7.Dva odvetnika se sprehajata pogozdu in naletita na velikanskeganapadalnega medveda. Prvi odvetnikodpre torbo, izvleče športne copatein si jih začne obuvati.

Drugi odvetnik ga pogleda inpravi: »Ne bodi nor, saj ne boš niko-li mogel teči hitreje kot on!«

»Saj ni potrebno!« mu odvrneprvi odvetnik. »Samo hitreje moramteči kot ti!«



pa so solidne, kajti asfalt ni podvrženvelikim spremembam v temperaturi,snegu, pluženju in soljenju.

Življenje na Kubi je za turista poce-ni, za večino domačinov pa precej drago.Pri hrani ni veliko izbire: piščanec, svi-njina, ribe, nekaj zelenjave, riž ter fižolv skupni črno-beli kombinaciji. Riž sez drobnim črnim kubanskim fižolomna krožniku odlično ujema; Kubanci pra-vijo, da se ujemata tako dobro kot črnain bela rasa na Kubi.

Skoraj zastonj je sadje, kot so bana-ne, mango, kokos in ananas.

Kuba je domovina izvrstnih cocktai-lov, od katerih so svetovno znani – intudi najboljši –mojito, daiquiri, pina-colada in cuba libre.

Najboljše, in na svetu brez konku-rence, pa so njihove cigare, ki jih z lah-koto kadi (beri puha) tudi nekadilec,saj v ustih dajejo sladek in mehak okus.V bistvu gre za »slaščico«.

Žal cigare niso poceni (razen pripreprodajalcih, ki pod havansko znam-ko ponujajo cenene ponaredke ali ukra-deno blago,), a ko vidiš, da je proiz-vodnja dolgotrajna, skrbna in v celotiročna, ti postane jasno, da cena niti nivisoka. Kajenje cigar je povsem nekajdrugega kot kajenje cigaret, čeprav našprotikadilski zakon ne dela nobene raz-like. Na Kubi takega zakona ne poz-najo in kadijo kot Turki, pri čemer semorajo zadovoljiti z manj kvalitetnimicigarami, kot jih prodajajo v tujino.

V zvezi s cigarami je morda zani-mivo izrazoslovje, ki je v našo kadil-sko kulturo prišlo iz indijanščine. Kri-štof Kolumb, ki je oktobra 1492 odkrilKubo (in jo po neki kraljici imenovalJuana), je videl indijanskega vrača kadi-ti listje neke neznane rastline.

Kolumbu je vrač povedal, da se kajireče sikar (kajti od nje »si kar zadet«),zviti listi tobaka so cohiba, pipa, v

kateri se žge rastlina, pa je tobago. Belciso te izraze zamešali, saj niso bili pre-več pozorni do Indijancev in njihovekulture. To je popravil šele Castro, kije novo vrsto cigar, ki so jih začeli izde-lovati zanj in za diplomate v šestdese-tih letih prejšnjega stoletja, pravilnopoimenoval cohiba.

Kuba je dežela nasprotij: na eni stra-ni tiha večina, ki dobiva hrano in obla-čila na karte v posebnih razdeljevalni-cah (2,5 kg riža na osebo na mesec),in na drugi strani glasna manjšina, kidela v turizmu, za tuje firme ali pa dobi-va denarno pomoč od sorodnikov iz ZDA,tako da se lahko oskrbuje v trgovinahza konvertibilne pesose. Te trgovine soopremljene enako kot pri nas in pro-dajajo uvoženo blago iz vsega sveta.Le da v njih lahko kupujejo le redkidomačini. Samo za primerjavo: zdrav-nik zasluži 35 evrov na mesec, naškubanski vodič pa je za 9-dnevno dru-ženje z nami prejel prek 300 evrovnapitnine.

Kubanci ne stradajo, vendar si nemorejo privoščiti priboljškov, kot stajastog (samo za turiste) ali goveji zre-zek (samo ob posebnih priložnostih).Slednji je precejšnja dragocenost, enakokot tudi kravje mleko, ki je deficitar-no blago. Kot so nam povedali doma-čini, so krave sicer lahko v zasebni lasti,vendar kmet živali ne sme prodati inše manj zaklati. Lepo mora skrbeti zanjoin oddajati mleko. Za slabo oskrbokrave ali celo zakol so zagrožene viso-ke, tudi zaporne kazni.

Havana je prekrasno obmorsko mestoz 200 let staro kolonialno arhitekturo.Žal zaradi nevzdrževanja stare hiše pro-padajo. Kot so nam povedali, se vsakdan zruši vsaj ena taka stara stavba.Tudi po revoluciji zgrajeni delavskibloki so v slabem stanju, z odpadajo-čim ometom in zanemarjeno okolico.

Hišice na deželi, ki so bežale mimonaših koles, so bile skromne, a prijaz-nega videza in z urejenimi ohišnicami.

Glavno transportno sredstvo na pode-želju je volovska vprega. Življenje voluni postlano z rožicami, kaj šele s slamo,kajti vpregajo ga v nekakšne sani, kijih mora potem vlačiti po svetu.

Poleg prislovične nerentabilnostisocialističnega gospodarskega sistemaje eden od vzrokov za revščino Kuban-cev tudi mogočna soseda Amerika, kivztraja pri ostrih sankcijah zoper revo-lucionarni otok: katerakoli ladja, ki pri-stane na Kubi, najmanj 6 mesecev nesme pristati v pristaniščih ZDA, podje-tje, ki posluje s Kubo, ne sme poslo-vati v ZDA, državljan ZDA, ki bi obi-skal Kubo, mora plačati visoko dena-rno kazen. Če ga odkrijejo seveda.Kubanske oblasti gredo namreč ameri-


Razv

edri

lo

Največjo napako boste naredili,če boste kolo poskusili najetina Kubi. Za reklamo »odlična

kanadska gorska kolesa«, s kakršnooglašuje izlet agencija, se namreč skri-vajo zanemarjene kripe, podobne tistim,ki jih vsako leto ob čistilni akciji pota-pljači potegnejo iz Ljubljanice: zarja-veli zobniki in verige, prepereli plaščiin preluknjane zračnice.

Probleme s takimi kolesi Kubancirešujejo s sebi lastno iznajdljivostjo insposobnostjo improvizacije, ki so jurazvili v zadnjih 50 letih pomanjkanjarezervnih delov. Pogrezajoči sedež seutrdi z metlinim štilom, ki se zabije vnosilec sedeža, luknja v zračnici pa sezakrpa »po kirurško«, se pravi z liga-turo – luknjice zgoraj in spodaj podve-žemo z vrvico in jo zategnemo. Zraktako uhaja počasneje. Rezervnih delov,zračnic ali kolesarskih zaplat ni močdobiti. Mi smo imeli srečo, da je bilmed udeleženci tudi nekdanji vrhunskikolesarski tekmovalec Primož Čerin, kinam je vsako jutro nesebično servisi-ral kolesa, da smo se sploh lahko odpe-ljali.

Zimske temperature marca znašajood 25 do 30 stopinj C, kar je za kole-sarjenje skoraj idealno. Ceste so lepoasfaltirane, z malo prometa, ki ga sestav-ljajo v glavnem ameriške cestne kri-žarke iz konca petdesetih let (Castro jezavladal na Kubi leta 1958 tako nahitro, da limuzine niso utegnile pobe-gniti) in stari ruski tovornjaki ZIL inVAZ, ki so prišli z rusko pomočjo. Stareameriške »ladje«, ki jim domačini pra-vijo »makine«, so edini avtomobili, kiso lahko v zasebni lastni. Mimogrede:Rusi so med Kubanci skoraj tako nepri-ljubljeni kot Američani.

Na Kubi je izrecno (z znakom) dovo-ljeno kolesariti po avtocesti, kar jerazumljivo, saj je prometa malo, ceste

Cuba libre v očehodvetnika kolesarja

Andrej Razdrih

Letošnje zimske kolesarske priprave smo notar Trato, kolega Emil in jazopravili na Kubi, v (poleg Severne Koreje) zadnji trdnjavi socializma nasvetu. Čeprav smo potovali v socialistično deželo, nam je agencija, ki orga-nizira kolesarjenja po zanimivih deželah sveta, zasolila povsem »kapitali-stično« ceno.

Turistični obisk Kube in kolesarjenje po njej poteka brez težav, zato bivsakemu svetoval, da obisk raje izvede v lastni režiji in kolesari na last-nem kolesu. Ne bo se mu treba prilagajati agencijskim normam in boljebo lahko izkoristil čas, namenjen kolesarjenju.


družbene lestvice je tisti, ki ga ponu-ja. Kubanci kljub skromnemu standar-du niso videti nezadovoljni. Morda jeoptimizem v njihovi naravi, ali je toposledica toplega podnebja, ali pa glas-be, ki odmeva od vsepovsod in je čudo-vita zmes španskih, afriških in ameri-ških črnskih ritmov.

Bistveno je njihovo vztrajanje priuporniški drži zoper ZDA, v zvezi skatero Kubanci gojijo pravi kult nacio-nalnega ponosa, češ David se je uprlGolijatu in ga premagal. Na to kartovseskozi igra tudi Castro, ki državlja-ne uspešno prepričuje, da je boljše, »čejedo travo« pod njegovim vodstvom, kotda bi jim vladali tujci.

Občutek sem imel, da vsi molče čaka-jo, kaj bo po smrti El Jeffeja, kot pra-vijo Castru. Napovedujem, da bo pri-šlo do tranzicije posebnega tipa, ki biji rekel »prehod v turizem«. Ta je lahkozelo uspešna, saj ima Kuba čudovitenaravne danosti: toplo podnebje in čudo-vite plaže, ki obkrožajo skoraj celotniotok. Občasne tornade pa imajo celo vZDA, mar ne?

Z Emilom ugotavljava, da bo pre-hodno obdobje naredilo iz Kube raj pred-vsem za odvetnike, ki se bodo ukvar-jali s privatizacijo in denacionalizaci-

jo. Zaenkrat so pravniki še v »družbe-ni lasti«, kar pomeni, da jim tarifo indisciplinsko odgovornost narekuje drža-va (zveni znano, kaj?).

Prevozili smo severni del Kubeod Havane, prek Soroe (Las Teraz-zas) San Diego de los Banos, LaPalme, Vinalesa, Pinarja del Rio insi sedala odpočili na čudovitem otokuCayo Levisa, ki je pravi raj na zem-lji. Tako menijo tudi polmetrskepodgane in krvosesni komarji, ki sov obilju poselili ta kraj.

Zgodba s podganami je poučna:prvotno so imeli na Kubi male rjavepodgane, pa z njimi niso bili zadovolj-ni, ker so jim jedle sladkorni trs. Zatoso iz ZDA uvozili vélike podgane, kine jedo trsa, da so uničile male ško-dljive podgane. Vendar ko je zmanjka-lo druge hrane, so velike podgane zače-le žreti sladkorni trs …

Kuba in njen boj s sosednjo velesi-lo spominja na znameniti roman Erne-sta Hemingwaya, ki je tu kot pisateljzelo spoštovan. V noveli Starec in morjeje starec sicer zmagal v strašni bitki zribo velikanko, vendar pa mu od ulovaostanejo le oglodane kosti.

škim turistom na roke in jim vstopnevizume žigosajo na list papirja, in nev potni list.

Potovanje po Kubi je svojevrstnopotovanje po času nazaj, kot v časo-vnem stroju, omogoča vpogled v druž-bo, ki je podobna naši zgodnji revolu-cionarni preteklosti, kjer vladajo kultosebnosti, odsotnost komercialnih reklam,ki jih izdatno nadomeščajo propagan-dne politične parole, vseprisotna poli-cija ter družbena uravnilovka.

Resnici na ljubo pa je treba pove-dati tudi, da je umrljivost dojenčkov manj-ša kot v ZDA, da ni nepismenih, da jepričakovana življenjska doba daljša kotv drugih primerljivih državah, videti patudi ni tiste drastične revščine, ki jopozna Južna Amerika. Koliko so tirezultati plod propagande, nismo mogliosebno preverjati, vendar te rezultateKubi priznavajo tudi v svetu.

Tudi ni beračev in kriminala, saj vvsaki vasi ali mestni četrti nad ljud-stvom bdi komite za zaščito pridobitevrevolucije, ki pazi, da se državljanov nebi polastile grešne protirevolucionarnemisli.

Večna temeljna dilema je, kaj je zaljudi boljše: red ali svoboda. Odgovorje odvisen od tega, na katerem klinu

Brez posredovanja avtorja tudi »kirurško« krpanje koles ne bi bilo mogoče.

Razv

edri

lo44


foto

: A

. R.



Iz s

odne

dvo

rane

Dolenc nas je napotil iz razpravnedvorane, in že ko sem odhajal, sem vedel,da ne more odločiti drugače kot meniv prid. Ko je bil mlajši, je včasih pre-stopil tisto tanko mejo, kjer se pričnekršenje pravic obdolženca. To je res sto-ril zgolj tedaj, ko je bilo že z letalajasno, da je obdolženec kriv kot peklen-šček. Zadnja leta si tega ni več privo-ščil, čeprav je zato včasih kakšna obtož-nica tudi padla.

Zunaj je Tomaž komaj pričakal, dasem stopil k njemu. Peruti so se predgrožnjo medicinskega izvedeniškegamnenja, ki bi pregledovale njegovezdravstvene težave na spolnem podro-čju, kar nekako stopile.

– Rekel sem, da mi ne smeš niče-sar prikriti, sem ga opomnil.

Rdečica je ponovno obarvala nje-gov obraz.

– Nisem mislil, da je pomembno,se je izmikal.

Najraje bi se kot deževnik zavlekelv temo.

– Seveda ne, sem zasikal skozi zobe,da me tožilec ni slišal.

Novaku res nisem privoščil zma-goslavja.

– Koliko možnosti je, da nadaljujespraševanje v to smer?

– Sodnik bo verjetno odredil, da kar-toteke ne sme uporabljati, vendar to na -jinega prijatelja Novaka ne bo ustavilo.

– Kako pa naj potem…– Ne priznaj nobenih anomalij, nobe-

nih težav. Tožilstvo išče motiv in galahko obesi tudi na neuspešno zadovo-ljitev partnerke in posledična nesogla-sja med vama, iskanje drugega partne-rja in morebitno ljubosumnost.

– Prekleti vohljači hudičevi, kam vsevtikujejo svoje parklje!

Bes v dotlej prestrašenih očeh meje dregnil naravnost v srce. Začutil semhlad, ki ga dotlej pri obdolžencu še niko-li dotlej nisem.

– Umiri se! Nihče ne more doka-zati, kar je bilo med vama med štirimistenami, zato se ne izdaj sam! me jerazjezilo.

– Ampak, kartoteka…Mencal je in skrivaj pogledoval proti

tožilcu, da sem se moral prestopiti inmu zakriti pogled nanj.

– Kaj je v njej?– Zdravil sem se zaradi impotence,

je komaj slišno priznal.

– Ne morem. Nisva bila mož in ženaz urejenim stanovanjskim problemom.Prav tako Sonja ni vedno prespala primeni, imela je tudi druge obveznosti,včasih sva morala tudi precej trdo štu-dirati.

Novak je postajal vse bolj oster.– Je Sonja Lipec iskala druge moške?– Ne.– Ste kdaj opazili, da bi imela raz-

merje tudi z drugim moškim?– Ne.– Ste vedeli za vsak njen korak?– Ja.Odgovori in vprašanja so padali kot

sodra, a vedel sem, da za takšno krat-ko ploho Novak ponavadi nastavi zanko.

– Potem ste vedeli, da dela tudi kothostesa in spremljevalka poslovnežev vdvomljivi družbi?

Moral sem poseči vmes.– Gospod predsednik senata, ali

lahko kolega tožilec vpraša jasneje? Napostavljeno vprašanje ni mogoč preprostodgovor, ker hkrati vsebuje podmeno,da je obdolženec že seznanjen s tem,da naj bi bila neka družba, o kateri šenič ne vemo, dvomljiva.

– Gospod državni tožilec...– Vidim, da ima zagovornica v

sodišču resnega zaveznika.Dolenc je mirno sprejel tožilčevo

pripombo.– Postavite jasno vprašanje.Novak je za trenutek zastal, globo-

ko vdihnil in se spet pripravil, da piči. – Ali veste, za katero družbo je vaša

partnerka delala?– Ne.– Ne? se je teatralno začudil Novak.– Gospod kolega, vam ne zadošča

en odgovor?Dolenc me je nemudoma ustavil.– Zagovornik, prosim, prepustite

vodenje glavne obravnave sodišču.– Kako pričakujete, da vam bomo

to verjeli, če pa ste trdili, da sta se sSonjo Lipec o vsem pogovorila?

– Moja partnerka je poslovno sode-lovala z najmanj dvajsetimi družbami,od katerih so nekatere menjale imenakakor srajce. Ni se mi zdelo pomem-bno, da bi si zapomnil vsa njihovaimena.

– Ampak vedeli pa ste, kakšno vrstostoritev je opravljala?

– Ja.– Niste bili nič ljubosumni? Vsaj

glede na vaše težave s potenco in...Presneti Novak ni hotel izpustiti

kosti iz zob.– Ničesar ne vemo o kakšnih teža-

vah s potenco ali pa uporablja gospodtožilec podatke iz medicinske doku-mentacije?!

Strojepiska je nepričakovano hitroodprla vrata in morali smo nazaj.

– Sodni senat je sprejel sklep, dadržavno tožilstvo ne sme uporabljatipodatkov iz medicinske kartoteke obdol-ženca neposredno na glavni obravnavi.Gre za dokaz, ki ni dovoljen, ker ni bilpridobljen v okviru preiskave in zako-nito, vendar lahko državno tožilstvo vskladu z zakonom o kazenskem postop-ku predlaga ustrezno izvedbo dokazov,o čemur bo odločalo sodišče.

Novak si ni mogel kaj, da bi ne napo-vedal svojih nadaljnjih korakov.

– Tožilstvo bo svojo pravico vse-kakor izkoristilo in predlagalo izvedbodokaza s sodnim izvedencem ustreznemedicinske stroke.

Potem se je obrnil proti obdolžen-cu in ga nekaj trenutkov strmo opazo-val skozi priprte oči in postavil odlo-čilno vprašanje.

– Ali ste bili fizično in psihično spo-sobni zadovoljiti svojo partnerko SonjoLipec?

Tomaž je ustrelil kot iz topa. – Ja.Spet je bil zbran, hladen, pred moji-

mi očmi se je prelevil iz malega togot-nega nasilneža v skrušeno, zlomljenožrtev.

– Ko sem vas vprašal prvič, ste poka-zali...

Planil sem pokonci, ker nisem hotel,da bi Novak v na novo postavljenoobrambo zavrtal novo luknjo.

– Gospod tožilec, obdolženec vamje odgovoril.

– Zagovornik je inštruiral obdolženca!Dolenc je hitro in učinkovito umi-

ril žogo, predvsem pa Novaka.– To je njegova pravica. Obdolže-

nec se lahko brani, kakor ve in zna.Imate še kakšno vprašanje?

Novak je takoj videl, da ne more zglavo skozi zid. Mirno je nadaljeval.

– Kako pogoste spolne odnose staimela s Sonjo Lipec?

– Dovolj pogosto.– Lahko kvantificirate? Večkrat dne-

vno, enkrat dnevno, na dva dni, tri, nateden?

– Nisva štela, ampak to je bilo odvi-sno od najine želje.

Tokrat je sodnik dvignil pogled spapirja, na katerega si je zapisoval odgo-vore.

– Odgovorite na vprašanje.

7. poglavje

Umor Sonje LipecIgor Karlovšek


– Zagotovo bo enako razumevajo-ča tudi Lili. Priporočam vam jo.

Kosmač je še nekaj časa listal pokatalogu in pokimal.

– Prav, naj bo torej Lili. Cena zaspremstvo je napisana. Koliko pa zaposebne storitve gospodične?

– Nič nimamo s tem.– Kako da ne? Ne jemljete odstot-

kov od deklet? Vse druge agencije jih.Od petdeset pa tudi do osemdeset. TudiSonja je govorila o tem, da ji jemljeteodstotke.

– Tega zagotovo ni povedala!– No, mogoče sem tudi zamešal.

V katalogu je našel slike deklet vvečernih oblekah in bikiniju.

– O, to pa poznam, je Kosmač poka-zal sliko uslužbenki.

– Res?– Enkrat, dvakrat sem že delal z

njo. Nisem vedel, da je imela umetni-ško ime. Magdalena. Hm. Poznal semjo pod imenom Sonja. Sonja Lipec.

– Ja, res je delala za našo agenci-jo, vendar ne dolgo. Za nas je pokri-vala Bled in delno Portorož. Ampak sene bi raje pogovorila o vašem naroči-lu?

– Seveda, seveda, ampak zanimalome je, če bi... saj veste, Lipčeva je znalarazumeti osamljenega poslovneža...

Dolenc je tokrat dopustil, da se muje na obraz prikradla senca jeze.

– Spoštujte sklep sodišča, gospoddržavni tožilec, sicer bom o vašemvedenju prisiljen obvestiti državno tožil-stvo. Vi pa ne upadajte v besede kotdesperados, zagovornik, ker me ima, dabi vam izrekel denarno kazen za mote-nje postopka.

Poniknil sem na svoj stol, Novak paje na videz jezno treščil pisalo, ki gaje vrtel v roki ob mizo. Sovražno jepogledal obdolženca, a sem vedel, dase Novak ne bo spozabil s čustvi. Pre-več rad je zmagoval, da bi si dopustilrazkošje, kot so jeza, maščevalnost aliprepričanje v svoj prav.

– Trdite, da na svojo partnerko nistebili ljubosumni, čeprav se je veliko dru-žila z drugimi moškimi?

– Sonja je bila čudovita ženska inne verjamem, da obstaja moški, ki nebi čutil vsaj malce ljubosumja, če jepogledala ali se pogovarjala z drugimmoškim, ampak jaz sem ji stoodstotnozaupal in vem, da zanjo ni bilo drugih.

Novak je spoznal, da nima smislanadaljevati brez podlage. V duhu si jezagotovo že predstavljal, kako bo obdol-ženca sesekljal z izvedeniškim mnenjem.Že zdaj je dobro vedel, kakšne težaveima obdolženec, čeprav tega ni smelpovedati. Veselil se je prvega pravegamotiva, ki mu ga je uspelo izbrskati.

– Prav. Zaenkrat nimam več vpra-šanj.

Medtem je Kosmač na parkirnemprostoru pred poslovno stavbo za Beži-gradom iz svojega avtomobila poklicaldružbo Larion, d.o.o.

– Halo, Larion?... Ja. Milan Dev.Prejle sva govorila... Kje imate prosto-re?

Ženska na drugi strani mu je raz-lagala, Kosmač pa jo je prekinjal s pri-pombami.

– Prav. Ja... Za ves vikend... Tip-kanje, stenografija, mora znati uporab-ljati računalnik...

Gospodična... Gospa, oprostite, delo-vali ste mi nekako... Moj gost je Japo-nec in Japonci so znani... Ne... Vem,da niste... Ampak, če bi vseeno sveto-vali gospodični, da bi morda eventual-no... Potem pa najdite takšno!... Dobro.Se ne bova po telefonu... Čez pet minutbom tam...

Kosmač je izstopil, si popravil metulj-čka na srajci in vzel v desnico črn poslo-vni kovček. Preveril je svoj videz nazunanjem ogledalu in se podal v pro-store družbe Larion.

Le-ti so ga presenetili po urejeno-sti in diskretnosti, še bolj uslužbenka,ki mu je ponudila katalog, da bi pre-gledal ponudbo.

Iz ar hi vaOdve tni ške zbor ni ce Slo ve ni jePre bi ra in iz bi ra: dr. Pe ter Če fe rin

Odvetniška zbornica v letu 1982 V obravnavanem obdobju je bilo izbrisanih 21 odvetnikov, in sicer 8

zaradi smrti, 6 zaradi upokojitve, 6 zaradi sklenitve delovnega razmerja ineden zaradi odreka opravljanja odvetniške dejavnosti. Vpisanih je bilo 27odvetnikov, od tega 8 iz vrst odvetniških pripravnikov in 19 iz delovnegarazmerja. Dne 15. aprila 1982 je bilo tako v obeh zborničnih imenikih vpi-sanih 242 odvetnikov in 20 odvetniških pripravnikov. Od slednjih jih je nasto-pilo pripravništvo 5 takoj po diplomi, 15 pa jih je prišlo iz delovnega raz-merja.

V obravnavanem obdobju so delovale odvetniške pisarne na sedežih vsehtemeljnih sodišč v Sloveniji, od 43 enot temeljnih sodišč pa ni bilo odvet-nikov v Idriji, Ilirski Bistrici, Ormožu in Šentjurju pri Celju.

V skladu z določbami novega statuta so se odvetniki z območij temelj-nih sodišč združili v območne zbore odvetnikov v Celju, Kopru, Kranju,Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Iz zbor-ničnega poročila za obravnavano obdobje izhaja, »da se vsi zbori rednosestajajo in tekoče rešujejo vse strokovne in krajevne probleme, pri čemerodvetniki sodelujejo tudi s krajevnimi društvi pravnikov. Zbornica obveščaobmočne zbore odvetnikov o predavanjih, seminarjih, simpozijih in študiju,območni zbori pa pomagajo zbornici z odgovori, mnenji in predlogi gledeposameznih vprašanj, v katerih zbornica potrebuje pomoč in podatke vsehsvojih članov«.

Ljubljanski območni odvetniški zbor je ob dobri udeležbi priredil tudiizlet v Slovenj Gradec s počastitvijo spomina pokojne zbornične članice dr. Ljube Prenner ob njenem grobu ter z ogledom znamenitosti Slovenj Grad-ca in v Kotljah z ogledom domačije Prežihovega Voranca.

V letu 1982 so se naši odvetniki v svojem Glasilu spomnili tudi premi-nulih kolegov, in sicer: Franceta Goričana, Rajka Sikoška, dr. Josipine Gro-sman, dr. Janka Vovka, Jožeta Frangeža, Ivana Vode, Rika Mihelčiča, Andre-ja Levstka, dr. Egona Stareta, Rajka Poberžnika in Maksa Menharta. V nji-hov spomin so zapisali:

»Spomnimo se naših mrtvih kolegov. Ni še minilo leto dni, ko je smrtnakosa globoko posegla v naše že tako redke vrste in nam iztrgala enajst kole-gov odvetnikov. Za naš slovenski kolektiv je to hud udarec, saj je bila večinaodvetnikov še v polni življenjski aktivnosti. Za njimi je ostala težka prazni-na. Ne žalujemo samo zaradi tega, žalujemo tudi zato, ker so nam bili odličnitovariši in iskreni kolegi.«

Iz s

odne

dvo

rane



Aut

hori

al S

ynop

sesPeter Kos

KRITERIJI DOPUSTNOSTI NA EVROPSKEMSODIŠČU ZA ČLOVEKOVE PRAVICEEvropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temelj-nih svoboščin je subsidiaren sistem k nacionalnemu zakono-dajnemu sistemu za varovanje človekovih pravic in svo-boščin. Prispevek ima namen predstaviti osnovna pravila pre-verjanja pritožbe na ESČP zaradi ugotovitve dopustnosti, kiga opravi Sodišče pred vsebinskim odločanjem. V prispevkuso navedeni razlogi za nedopustnost, ki so močan mehani-zem selekcije pritožb, preden se jim Sodišče vsebinskoposveti. Najbolj pogost razlog za nedopustnost pritožbe jeizčrpanje domačih pravnih sredstev in 6-mesečni rok zavložitev pritožbe. Pritožniki iz Slovenije so bili do sedajuspešni iz naslova uveljavljanja kršitve pravice do sojenja vrazumnem roku. Vendar je Sodišče 1. 6. 2007 spremenilocase law in v zadevi Korenjak proti Sloveniji (1. 6. 2007)ugotovilo, da je Republika Slovenija s 1. 1. 2007 sprejelaustrezno zakonodajo, ki na nacionalni ravni omogoča učin-kovito pravno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku.

mag. Žiga Stupica

UVELJAVLJANJE ZAHTEVKOV SAMOZA-POSLENIH (ODVETNIKOV) ZA DELNO POKOJNINO

Samozaposleni odvetnik je v postopku pred Ustavnimsodiščem RS dokazal, da je nedopustno in neustavnozagotavljati različne pravice iz pokojninskega zavarovanjaglede na to, ali je zavarovanec zaposlen v delovnemrazmerju ali je samozaposlen. V sporu zoper Zavod zapokojninsko in invalidsko zavarovanje RS mu je Delovno insocialno sodišče na osnovi določil ustave dosodilo delnopokojnino in zakonske zamudne obresti. Kljub navedenemuzavod še vztraja pri svojem odklonilnem stališču, češ dabesedilo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanjuiz leta 1999 še velja, samozaposleni pa meni, da je besediloneustavno.

Zaradi navedenega odklonilnega stališča je priporočljivo,da si samozaposleni, ki po upokojitvi delajo še naprej,uveljavitev svoje pravice do delne pokojnine zagotovijo sčimprejšnjo vložitvijo zahtevka za delno pokojnino.

Peter Kos

THE CRITERIA FOR ADMISSIBILITY AT THEEUROPEAN COURT OF HUMAN RIGHTS

European Conventions for the protection of Humanrights and Fundamental Freedoms is applied subsidiary tonational legal system for protection of human rights andfreedoms. Author has the intention to present basic rules ofchallenging the admissibility of applications, which areperformed prior to taking merits. Reasons for inadmissibilitypresent strong filter mechanism for rejecting applications.The far most frequent reasons for inadmissibility ofapplications are effective national remedies and 6 monthtime limit. Applicants from Slovenia has so far been quitesuccessful on the basis of the violation of Article 6/1 inrespect of length of proceedings, however Court changed itscase law since it found in test judgment Korenjak vs.Slovenia that Slovenia has established effective nationalremedy in respect of length of proceeding.

Žiga Stupica, LL.M.

EXERCISING CLAIMS OF SELF-EMPLOYED PERSONS FOR PARTIAL PENSION

The self-employed person – lawyer has succeeded toprove in procedure at The Constitutional Court, that theassuring of different rights which originates from pensioninsurance should be considered intolerable andunconstitutional, regardless of the fact whether an insuredperson is engaged in an employment relationship or is self-employed. Subsequently, in the dispute of the abovementioned self-employed vs. The Pension and DisabilityInsurance Institute of the Republic of Slovenia, The Labourand Social Court published court decision with the directapplication of The Constitution of the Republic of Sloveniaand awarded him partial pension with default interest. Inspite of the decision, The Institute insists on its adverseposition, as if this disputable unconstitutional text of thePension and Disability Insurance Act of 1999 is still in force.

Taking this into account, it is advisable, that self-employed who are continuing to work after retirement,should enforce their right to partial pension by making theirrequests as soon as possible.

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086

Uredniški odbor: Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Tanja Sedušak, mag. Rudi Vouk Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana

Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-pošta: [email protected]

Naročnina za leto 2007: 33,38 EUR oz. 8.000 SIT (posamezna številka: 8,34 EUR oz. 2.000 SIT; za študente: 2,08 EUR oz. 500 SIT). Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 2000 izvodov

Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

Avt

orsk

i sin

opsi

s

SodelavcemSvoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom– najbo lje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst)– ali seveda tudi po elektron ski pošti na naslov uredništva.• Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja,recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani(60 vrstic ali 5.000 znakov)

odvetnik st-35-prelom:odvetnik st/31-prelom 7/9/07 2:29 PM Page III

odvetnik st-35-prelom:odvetnik st/31-prelom 7/9/07 2:29 PM Page IV

kriterij dopustnosti na esČp uveljavljanje zahtevkov ...odv-zb.si/upload/revija/odvetnik-35.pdf ·...

Documents