krila 11 1986
DESCRIPTION
Revija Krila, številka 11, letnik 1986TRANSCRIPT
BOGDAN JUG - SVETOVNI PRVAK
{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA EB KAJ DEL
Novo letalisce v Nisu
S pristanko m boeinga 737druzbeJATsov pocastitev 14. oktobra, dneva osvoboditve mesta, odprli letalisce v Nisu. Ta objekt, v katerega so nisko zdruzeno delo, republika in JATvlozili 1,25 milijarde dinarjev , spada med najvecje gospodarske podvige v jugovzhodni Srbiji. Nisko letalisce bo v letalski promet vkljuceno pred zaee tkom zimskega voznega reda. Od takrat dalje bo Nis povezan z Beogradom trikrat na teden , ze decem bra pa bodo vzpostavili zvezo tudi z Ljubljano .
(Tanjug)
Spremembe V urednistvu KRll
Uredniski odbor Kril je 16. ok to bra razpravljalo izpolnjevanju uredniske politike v letosnjih desetih stevilkah in 0 poslovanju nase revije v devetih mesecih. Ocenil je, da so Krila letos dobro uresnicevala svojo vsebinsko zasnovo. Mocno se je dvignila strokovna in polemicna raven glasila, zadovoljivo je bilo pisanje 0 tekmovanjih in porocanje iz klubov, bolje smobili obveSceni tudi 0 delu ZLOS , LZJ in F AI. Premalo pa je bilo strokovnih prispevkov 0 motornem letenju in padalstvu, o VL in PZO, zlasti pa smo premalo pisali 0
varnosti in kontroli letenja. Nobenega prispevka nismo dobili iz Adrie , JAT, letalisca Brnik , letalske industrije (sportne in vojaske) , geodetskega zavoda, enote milice, kmetijskega letalstva , letalske visoke sole in podobnih ustanov. S stevilko, posveceno stoletnici rojstva E. Rusjana, smo po svojih moznostih zadovoljivo prispevali k proslavi tegajubileja.
Z 10 stevilkami revije na 264 straneh in 5 stevilkami Letalskega vestnika na 36 straneh smo izpolnili nacrtovani obseg. Objavljenihje bilo 18 enobarvnih in 17 vecbarvnih oglasov, kar je bistveno pripomoglo, da nismo imeli denarnih tdav. Seveda bi bilo lahko oglasov se vee, zlasti pa ni bilo nie narejenega za poveeanje stevila naroenikov.
Krila so z rednim mesecnim iZhajanjem postala bolj odmevna med svojimi bralci , kar je razvidno iz velikega stevila sodelavcev vseh profilov in pestrosti njihovih prispevkov: od preprostih pisem, pesmi, ilustracij in fotografij, prek spremljanja razvoja mlajsih letalskih panog do razmeroma zahtevnih izvirnih prispevkov s podrocja raziskav letalske teorije in s podroeja dokumentiranja nase letalske zgodovine.
Zato meni u redniski odbor, naj izhaja revija tudi prihodnje leto v taki obliki in obsegu kot je do zdaj. Zaradi velikih podrazi tev tiskarskih, postnih in drugih storitev, naj izdajateljski svet vztraja pri letosnj em sklepu da je narocnina za Krila del elanarine, kar pomeni , da
Nas prirocnik in ucbenik za jadralne pilote
JADRALNO LET ALSTVO je v omejenem stevilu naprodaj v vseh vecjih knjigarnah v Sioveniji po 12.000 din .
Letalske organizacije lahko za svoje clane kupijo knjigo poB.OOO din, ce posljejo narocilnico. Zaloga ni ravno velika, pohitite!
Lepo novoletno darilo za Ijubitelje letalstva:
JADRALNO LETALSTVO!
je vsak Clan ZLOS tudi naroenik revije. Z letno narocnine okrog 3.600 din in primerno druzbeno pomocjo bi bilo pot em mozno obdrzati Krila tudi prihodnje leto pri zivljenju.
Uredniski odbor se strinja z predlogom sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca, naj bo glavni in odgovorni urednik od decem bra 1986 dalje Tone Polenec, ki je ze urejal Krila, tehnieni urednik pa Drago Drmota, grafik v tiskarni Dela. Urednistvo naj se preseli v Ljubljano in naj na podlagi ponudb poisee primerno tiskarno v Ljubljani.
Uredniski odbor bo na sestanku 14. novembra razpravljal 0 vsebinski zasnovi in poslovanju Kril \' naslednjem letniku, ter pripravil dokoneni predlog za decembrsko sejo izdajateljskega sveta - predsedstva ZLOS.
M.MOSKON
Jadralskega prirocnika bo kmalu zmanjkalo
Najveeji enkratni za lozniski podvig v zgodovini slovenskega letalstva je uspesno za nami - so si 16. oktobra na seji odbora za izdajo jadralskega prirocnika koncno zadovoljno oddahnili sodelavci, njihov predsednik Rok Golob in krusni oce sekretar Mirko Bitenc. Predzadnji se je ze bal , da grad iva ne bode nikoli priromala v tiskarno, slednji pa, da ga bo ta nasa megalomanska negospodarska investicija zanesljivo spravila na boben. Pa se je vse sreeno koncalo in v manj kot 12 tednih po oddaji zadnjih rokopisov in slik v graficno pripravo v Novem mestu smo zajet no in zahtevno knjigo lahko 12. sept em bra ob otvoritvi razstave na Brniku predstav ili gostom in javnosti.
Uredniski odbor, ki ga je za jadralski prirocnik 26. avgusta 1983 postav ilo predsedstvo ZLOS, se je prvic sestal 19. novembra istega leta in o kvirno dolocil vsebino knjige . Ker bi bilo tdko najti avtorja , ki bi v doglcdncm casu napisa l toliko raz licnih in tako poglobljenih poglavij , kotje zahteval vsebinski nacrt,je odbor izbral II piscev in ilustratorja, ki naj bi do marca 1984 pripravili grad iva za ti sk. Delo je spocetka kar dobro steklo, potem pa se je zaradi razlicnih objektivnih in subjektivn ih vzrokov zavleklo do jeseni 1984 ter decem bra popolnoma za mrlo. Do marca 1986 so pisci odda li lektorici priblizno dYe tretjini rokopisov, risar pa je pripravil vec kot polovico risb in diagramov. Odbor se je ll a sestanku 28. februarja letos odlocil pohiteti in izdati prirocnik do Rusja nove proslave na Brniku. Za pogiavja, ki ni so bila se napisana, so dolocili druge sodelavce, nareje)1 je bi! nov nacrt rokov in dokoncno dolocena vsebina in obl ika knjige. Aprila je predsedstvo ZLOS do loci lo nak lado in prednarocnisko ceno, ki je temeljila na dogovoru s tiskarno , ce bo knjiga pripravljena za ti sk v doloeenem roku. Tako ni preostalo drugega, kot da knjiga res izide do 12. sep tembra. Premalo izkusenj pri nasem prvem zalozn iskem poi zkusu je povzroeilo tu-
(Nadaljevanje na 23. strani)
str. 4
str. 14
str.28
revija letalcev in Ijubiteljev letalstva
* KelL,4 LETO XVI * NOVEMBER 86 * ST. 11
Letosnja predzadnja stevilka Kril pravzaprav lovi, kar so prejsnje zamudile pri poroeanju z najveejih mednarodnih tekmovanj. Tako se bomo najprej seznanili z izerpnim in poglobljenim poroeilom 0 nastopu nase reprezentance na svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari. Kakor je ie slabo kazalo, smo na koncu po dramatienih " jump-offih« vendarle izpulili dragoceno zlato medaljo - drugo iz svetovne arene v vsej nasi pestri padalski zgodovini. Ce hoeemo, da bi eez stiri leta tudi na Bledu lahko vsaj enkrat zasvirali naso himno, bo treba se marsikaj postoriti, tako pri glavi, kot pri repu tele nase rib ice: glava namree malce zaudarja, repu pa bi tudi koristilo se vee otepanja v eedalje bolj deroeem curku ... 1< Na malem svetovnem jadralskem prvenstvu (od ta pravih sta manjkali samo Avstralija in ZOA) v Mengnu smo sami od sebe vee prieakovali pa se sreea nas je izdala . Morda bi (po bitki je vsak lahko generalf) iztriili vee (izkusenj), ee bi posadki zamenjali? Morda pa bi nas generali potem spet ueili: boljsi vrabec v roki kot golob na strehi. Kakorkoli ie, fantje so dali vse od sebe, in ee pomislimo na razemere, v kakrsnih delajo, vulgo prosjaeijo denar, zasluiijo vsak po vrsti en ve/ik kristalni pokal ... 1< Tujci bogati k nam so navalili - bi lahko zaeeli predelovati naso staro partizansko pesem, ee prebiramo 0 navdusenju svicarskih letalcev nad gostoljubnostjo v Sioveniji, nasi deieli. Tokrat povzemamo prispevek 0 pristanku balona pri Vnajnarjih blizu Ljubljane. 1< Tudi motornjaski strokovnjaki skusajo ujeti zamujeno, v zaeetku s praktienimi nasveti za sportne pilote, kot so na primer "pravila palca« in podobni 1< Neznani leteei predmeti ie dobrih 32 let burijo domisljijo znalcev in neznalcev, pa tudi pilotov, meteorologov in letalskih kontrolorjev. Teiko je dokazati, da so, se teije, da jih ni. NLP, namree! Tako nastaja nekaksna nova religija, mimo katere ateistienemu preprieanju navkreber, ne moremo kar tako. te zaradi sredstva, v katerem se pojavljajo, spadajo takorekoe v nas resor, se pravi, da so zanimivi. 5e zlasti, ee bi nam bilo, bognasvaruj, dano kaksnega sreeati med tretjim in eetrtim zavojem nad domaeim travnikom. Zmerno uiivanje znanstvene fantastike bojda ne skodi, preberite zadnje strani prieujoeega zvezka! 1< Naslovnica je tokrat padalska, v celoti in zasluieno, prispevala pa sta jo Miran Ferlan (eetvorka) in Leon Mesarie (portret B.Juga).
Po dolgih letih spet nasa himna Letalska posta Skoraj svetovno prvenstvo ...
UREONIK
Ivov drugi evropski pokal 18 4 Za balonarje ni mejal 21
12 0 Jadralnem letalstvu 22 Rules of thumb 24
14 Kaj je letelo nad Evropo? 28
"~'L4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Siovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -(;[ Revija Izhaja vsak mesee, razen julija in avgusta u Gradivo za objavQ v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brez placno. Oenarno nagrado 4000 din prejme sarno avtor barvnega posnetka . uporabljenega za naslovno strano Za toe nost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodelu je v reviji s porceili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kat : mode larstvo, jadral stvD. padalstvo , matorna letenje , raketarstvo. prosto letenje. balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredni~tvo si pridruzu je pravieo skrajsati , dopolniti ali pril agoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i :Ar Uredniski odbor: Gustav Ajd ic. Mirko Sitene. Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Joze Cuden, Rok Golob, Domin ik Greg l. Belizar Kersic. Ivan Konavee, Taras Krivenko, Leo n Mesaric, Jure Meinars ic, Francek Mordej. Marjan Moskon (glavni in odgovorni urednik). joie Per have, Jure Pestotnik, Sreco Petrie in Ciril Trcek -tr Naslov uredn istva: Marjan Moskon, postni predal33, 68001 Novo mesto ... -r Prispevki za o bjavo v KR ILIH morajo biti v urednistvu najpozn eje do 10. dne v meseeu , pred meseeem , v katerem izide naslednja stev ilka -tr Aokopisov in silk ne vracamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knj ig, ce je prilozena ovojn iea s povratnim naslovom in potrebni mi znamkami -t< Naslov uprave: Zveza letalskih organizac ij Siovenije. Lep i pot6. postni predal496. 6100 1 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504, tekoei rae un pn ZLOS, stev . 50101-678-51077. Spremembo naslova sporoeite upravi rev ije ter obvez no napisite stari in novi naslov, upravi revije sporocite tudi, ce revije ne prejemate redno 1:r Letna narocnina 1500 din , eena posam ez ne stev ilke 150 din -tI Graficna priprava Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk : Ti skarn a. Novo mesto.
Po dolgih letih spet nasa himna Bogdan Jug, svetovni mladinski prvak v skokih na cilj na 18. svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari
Letosnje 18. Svetovno padalsko prvenstvo v klasicnih disciplinah je bilo v organizaciji NAK Turcije. Prvenstvo je bilo od 1. do 14. septembra 1986 na sportnem letaliscu Turkesi pri Ankari . Reprezentanco Jugoslavije, ki jo je imenovalo PK LZJ, so sestavljali tekmovalci: Roman Bozic , Dusan Intihar , Bogdan Jug, Branko Mirt in Darko Svetina, vsi cIani ALe Lesce in tekmovalki Svetlana Simic, clanica Ak »Nasa krila« iz Paracina in Mirjana Grcic, clanica AK Zadar. Trener reprezentance je bil Drago Buncic , v reprezentanci pa sta bila tudi dva mednarodna sodnika: Sreco Medven in Omer Kulic. Reprezentanco je vodil France Primozic. Zadnji teden prvenstva se je reprezentanci prikljucil se Rajko Dolinsek, novinar RTV Ljubljana , ki se je nato vsak dan direktno oglasal iz Ankare za Radio Ljubljana.
V Ankaro smo odpotovali 31. 8. z jutranjim letalom do Beograda, odtod pa z leta 10m TURKISH AIRLINES prek Istambula v Ankara, kamor smo prispeli
pozno ponoci. V Ankari so nas nastanili v dveh hotelih v centru mesta. Tekmovalci so stanovali v hotelu Bulevar Palas , vodstva reprezentanc pa v nekolik o boljsem hotelu Ankara Dedeman . To, da so locili vodstva reprezentanc od tekmovalcev , nam ni bilo po godu, saj bi bilo mnogo bolj pray, ce bi kompletna reprezentanca prebivala v enem hotelu. Toda v tem pogledu se ni dalo nic storiti in je pri tem ostalo.
Pred uradno otvoritvijo prvenstva so vsi tekmovalci opravili po en figurativni in en skok na cilj za trening. Slavnostna otvoritev je bila 3. septembra na izredno lepo in estetsko urejenem tekmovalnem prostoru na letaliscu Turkesi. Za otvoritev, ki je bila sicer na normalni delovni dan se je zbrala velika mnozica gledalcev, ki so do zadnjega napolnili tribune. Otvoritveni ceremonial se je pricel tocno ob predvidenem casu, :lal pa se je hkra ti pricelo tudi hudo neurje , ki je otvoritev skrajsalo na najnujnejse in pokvarilo in iznicilo yes trud organizatorjev. Vsa ure-
SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI JeefL.4 5
Na sllkllevo - moiki del naiega moitva pred odhodom v Ankaro: Bogdan Jug, Ouian Intihar, Roman Bozi~, Branko Mirt in Oarko Svetina, na sllkah desno pa Svetlana Simic in Miroslava Gr~ic
ditev tekm ova lnega prostora in prostoroy za tekmova1ce je bila ta ko pripravljena in urejena kot, da tu sploh ne poznajo padavin. Tu mislim zlasti na paviljone, ki so bili pripravljeni za posa mezne reprezenta nee za dnevni pocitek med tekmovanjem . Izdela ni so bili iz materialov, ki jih unici sleherna vlaga in brez trdne strehe. Po izjava h domacinov namrec ne po mnijo, da bi v tern letnem casu pri njih sploh ddevalo. Tako kot daljna okolica Ankare, je tudi na letaliscu sarno pesek . Le na samem prireditvenem prostoru , to je v okoliei kroga so z veliko truda uredili lepo in kot miza gladko in ravno travnato povrsino.
Tekmova nja v posameznih diseiplinah so se pricela naslednji dan po otvoritvi . Pricela so se hkrati v figurativnih skokih za dekleta in skokih na cilj za moske. Zaradi velikega stevila nastopajocih in velikega stevila skokov, kijih morajo opraviti skoraj vsi tekmova1ci , ze nekaj casa svetovna prvenstva izvajajo tako, da se tekmovanje odvija hkrati za dYe diseiplini . Na enem delu letalisca izvajajo figurativne sko ke, na osrednjem prireditvenem prostoru pa skoke na eilj. Torej nada ljnji potek tekmovanj prvenstva je organiza tor sproti prilagajal meteoroloskim
razmeram, ki so bile dokaj zahtevne, sa i niti ena diseiplina ni bila izvedena nepre: kinjeno , zato je tudi najbolje , da potek tekmovanj o pisem Ie po diseiplinah in m kronolosk o, ka kor so tekmovanja potekala.
S tekmovanji je moski del nase reprezentanee pricel v disei plini skokov na eilj z 800 metrov posamezno. Ze v prvi seriji sta cisti nicli imela Ie BoZic in Mirt. ostali pa skupaj 4 em, v drugi seriji ni od nasih imel nihce nicie , oz. stirje skupaj j em, Mirt pa eelo 14, kar je bil prvi znak. da smo storili veliko napa ko , ko smo stara pad ala KLUZ-I zamenjali z novim i KLUZ-3 _ V naslednjih serijah predtekmovanja so nasi tekmovali dokaj solidno. vendar kljub temu premalo natancno, da bi se v polfinale plasiral se kdo drug razen Juga in BoZica. Zal Bozic z 10 em i2 predtekmovanja (8 skokov) ze vnaprej ni imel nikakih moznosti za uvrstitev v finale, zato je od nasih v igri za najboljsa mesta po 9. seriji ostal sarno se Jug, kije v 10. seriji doskocil v strogi center in se je" tej konkurenei s petim najboljsim rezultatom 00.07 plasiral na 9. mesto.
V tej diseiplini je skupaj nastopilo 135 tekmovaleev , rang lista najboljsih in nasih pa je naslednja:
1.Viacbeeela. VALYUNAB SSSR 2.Jo •• r PAVLATA ~SSR
00.01 00.00 00.00 00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 oo.o~
00.0000.0000.00 00.0000~200.0000.0000.MOO~000.0000.01 oo.o~
~.J.Cbarlee HARSAL 9.Bogdan JUG ~.Rollan BO~I~
42.Dulan INTIHAR
5O.Darko SVETINA
76. BrllDko HINT
Francija 00.00 00.00 00.01 00.00 00.00 00.01 00.02 00.00 00.00 00.00
Jugod. 00.01 00.01 00.00 00.00 00.02 00.00 00.00 oo.o~ 00.00 00.00
Jugo.l. 00.00 00.01 00.01 00.00 oo.o~ 00.00 00.04 00.01 00.01
Jugod. 00.01 00.02 00.01 00.06 00.02 00.00 00.00 00.01
Jugosl. 00.02 OO.O~ 00.00 00.01 00.01 00.01 00.06 00.00
Jugod. 00.00 00.14 00.00 00.00 00.05 00.02 00.00 00.00
00.04
00.0'/ 00.11
00.1~
00.14
00.21
SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI
V zenski konkurenci skokov na ci lj posamezno je bila nasa Svetlana Simic do zakljucene sed me serij e vee kot od licna. Z rezultatom 00.07 je s Soko lovo iz CSS R delila 3. mesto . V osmem skoku , ki je sledil sele tretji dan (!) po opravljenem sedmem skoku, je v d oletu k cilju napravila hudo na pako in pristala na robu petmetrskega kroga. Druga nasa tekmo-
va lka Mira GrCic je dosegala rezulta te, ki so pod nj en imi moznostmi in so nenazadnje tudi opravicljivi, ker je zlasti kot tekmovalka se ze lo mlada in premalo izk usena.
V tej disciplini je tekmovalo skupaj 85 deklet in je rang lista najbo ljsi h ter nas ih nas lednja :
1.Chery1 STEARNS 2.M81 YU
ZllJ. 00.00 00.02 00.00 00.00 00.03 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 00.05 00.06 00.10 01.71 05.07
3.Terry V!.IIES 68.Miroa1aYa OReI6 63.SYetlana SIMI6
Kitajaka 00.01 00.01 00.01 00.00 00.00 00.02 00.00 00.01 00.00 00.02 ZDA 00.00 00.02 00.06 00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 Jugos1. 00.14 00.15 00.47 00.06 00.09 00.06 00.03 00.69 Jugoal. 00.00 00.01 00.02 00.00 00.00 00.02 00.02 05.00
V figurativnih skokih z visine 2000 metrov ob nas ih moznostih za trening in omejeni h spoznanj tehnike izvajanja teh skokov, smo vnaprej vedeli, d a nasi h ne bo med najbo ljsimi , oz. fin a listi . Vsekakor pa je prijetno spoznanje, da so ob minim alnem treningu te discipline in ob primerjavi z rezulta ti z zad nj ega svetovnega prve nstva istih tekmovalcev kljub
1.akok 2.akok nGUIIE - .01k1. penal result penal reaul t
1.Ronald EILEIISTKDI DR He.Hja 0,0 6,67 0,2 6,93 2.Jo.er PJ.VLl.TJ. eSSR 0,4 6,97 0,6 6,97 3.Pranok BEllBJ.CBOT Prenoija 0,6 7,30 0,6 7,17
67.Darko SVETIHJ. Jugoa1arlja 1,6 9,47 0,6 6,67 77.Roaan B~Ie Jugoslarlja 1,6 9,97 1,0 9,10 76.Bogdan JUG Jugoelarlja 0,6 6,70 2,4 10.83 86.Branko MIRr Jugoalarlja 1,0 9,07 1,5 10,57
103.DuAan 1HTIB.lR Jugoalavija 2,0 10,47 1,4 10,50
nGUI!E - lenake.
1. Terry V!.IIES ZllJ. 1,0 7,60 0,2 6,80 2.Bar~ .BARZBECKER DR He.(!ija 1,2 7,77 0,2 6,80 3.Beike GLAV DR .e.(!ija 0,4 7,30 0,6 7,70
56.Miros1aYa 011016 Jugo81arlja 0,0 10,73 0,2 10,43 66.8vatlana S1MI6 Jugoalavija 2,0 11,87 0,6 10,93
V disciplini skupinski h skokov na cilj z visine 1000 metrov smo na tern prve nstvu branili srebrno medalio s prejsnjega prvenstva v Franciji . Ze dejstvo, da je osvajati laze kot braniti je bil a velika obremenitev za nase, ki so tu skakali v isti posta vi , kot pred dvema letoma v Franciji. Kljub temu so presenetljivo od lieno zaceli in v prvi seriji kot edina ekipa vsi skoei li v strogi center. Mogoee je bil tud i to eden izmed od razlogov, d a so v nada lj evanju popustili in ze v nas lednji seriji pridel ali rezultat 00.04 in zdrknili na 2. mesto . Zal je Mirtovi h 20 cm v tretj i seriji pokopalo vse upe , da bi se iz predtekmoval nega dela plasirali v polfinale, oz. fi-
temu nayredova li v poprecju za I sekundo . Zal je to za vidnejso uvrstit ev se veliko premalo inje zato bil nas najboljs i med 135 tek mova lci uvrscen na 67. mesto , med 85. dekleti pa G reiceva na 58. mesto.
Ra ng lista najboljsih in nasi h v figu rati vn ih skok ih:
3.skok 4.&kok penal result penal rezult SKUPAJ
0,4 7,47 0,2 6,97 26,0. 0,6 7,20 1,0 7,07 26,21 0,4 6,90 0,6 7,00 26,37 1,0 9,03 27,17 0,6 9,30 26,37 0,4 8,90 28,43 0,8 9,53 29,17 0,6 10,37 31,34
0,4 6,87 0,4 7,00 26,27 1,6 8,10 0,0 6,90 29,57 0,6 7,33 0,4 7,80 30,13 0,4 11,50 32,66 1,6 11,83 34,63
nale. V tej disciplini se je najslabse god il o ekipi ZR Nemeije, ki je bi la do polfina la v igri za enD od medalj, a je v peti seriji z rezultatom 01 , 15 zaprav ila vse moznost i za uvrstitev v fina le. V sk upinsk ih skokih na cilj je v moski konkurenci nas topilo 27 ekip, v zenski pa 16. V vseh s tirih serijah skupinski h skokov na ci lj je trener Drago BunCie zadrZal isto postavo ekipe, v kateri so bili: Bozic , Int ihar, Mirt in Svetina.
Rang lista in rezultati najboljsih ek ip in nasih v skupinski h skoki h na ci lj -moski:
V zen sk i konkurenci Jugoslavija ni imela kompletne ekipe in za to v tej disciplini ni nastopila .
SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI
SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VISlNE 1000 1. FRANCIJA 0,04 0,03 0,02 0,04 2. SSSR 0,03 0,02 0,04 0,06 3. KITAJSKA 0,08 O,C? 0,05 0,06 4. JUGOSLAVIJA 0,00 0,04 0,31 0,06
.etrov
0,09 0,06 0,06
- mo~ld,
0,02 0,24 0,05 0,26 0,02 0,34
0,41
fCe'L.4 7
~enske,
1. DR NEM~IJA 0,28 0,39 0,42
2. KITAJSKA 3. CSSR
Na temelju d oseZc nih rezultat ov v posa mezn ih disciplinah se racu nsk o ugotavlja in doloca rang lista v ko mbinaciji ,
oz. ge nera lni plasma posamezno in eki-
50 Aibrusov za Irsko
Evropsk i letalski konzorcij Airbus sedogova rja z zasebno irsko letalsko druibo Gui nness - Pea t Aviation 0
prodaji 50 ai rbusov A-320. Kot pricakujejo, bodo pogodbo sk lenili v zacc tku decem bra.
Prisilni pristanek na Surcinu
Pot ni sko letal o libanonske druibe MEA boeing 707, ki je letelo na redni liniji Bejrut-Zurich, se je 22. o ktobra spustil o na beograjsko letali scc zavoljo obvestil a, da je v letalu eksploziv. Obvestilo 0 podtaknjenem eksplozivu je pilot Ictala prejel ob preletu bo lgarskega ozem lj a. Takoj po pristanku so letalo odpeljali na poseben del beograjskega letalisea in ga pod robno prcgledali. To delo so opravili organi sekretariata za notranje zadevc in de lavci letalisea Beograd . I zkazalo se je, da je bilo obvestilo laino, in vsch 74 potnikov je eez tri urc nadaljevalo po let pro ti Zurichu . (Telefoto: Tanjug)
Generalni pl as ma mos ki
I. Josef PAVL ATA 2. Viacheeslav VA L YUN AS 3. Franck BERNACHOT
38. Bogdan JUG 48 . Ro man BOZIC 51. Da rko SVETINA 71. Dusan INTIHAR 89. Bra nko MIRT
Generalni pl asma ze nske
I. TerryVARES 2. Heik e G LA W 3. C heryl STEARN~
71. Miroslava G RC IC 77. Svetlana SIMIC
Generalni ek ipni plasma - mosk i:
I . SSSR 2. F RANCIJA 3. CSS R
10. JUGOSLAVIJA
Ge nera lni ek ipni pl asma - zenske:
I . SSSR 2. DR. NEMCIJA 3. CSSR
pni za mosk e in dek leta, ki je nas lednji:
posa mezno: Ci lj F igure Skupaj
CSSR 2 2 4 SSSR I 6 7 Francija 5 3 8 Jugoslavija 9 78 87 Jugoslav ija 33 77 107 Jugoslavija 50 67 11 7 Jugoslavij a 42 103 145 Jugoslavija 76 86 162
posamezno:
ZDA 3 I 4 DR Nemcija 9 3 12 ZDA I 12 12 J ugosla vij a 69 58 127 Jugoslavija 84 66 150
Ci lj Figure Grupa Sk upaj
I 2 2 5 3 3 I 7 2 4 8 14 7 17 10 34
2 2 I 5 3 I 3 7 4 5 2 II
Ziasti zvesto smo spremljali razplet prvenstva v skupinskih skokih na cilj . ial ie brez upanja na ponovitev uspeha iz Francije
Na letosnjem svetovnem prve nstvu so letos prvie posebej rangira li in proglasili svetovne prvake v mladinski kon kurenci. Od nasi h tekmovalcev sta v tej konkurenci lahko nastopala Ie Bogdan Ju g in Mirjana Grei c. Ko se je prvenstvo prevesilo v drugo polovico , smo na temelju do sezenih rezulta tov Bogdana Juga zaeeli upa ti in kalkulira ti , d a se bo verjetno lahko potegoval za eno izmed medalj v ko mbinaciji in sko kih na cilj posa mezno . Moznosti za meda lj o v kombinaciji, se je v nadaljevanju tekmovanj a pokazalo, da jih je zapravil ze v prvem figurirativnem skoku , ko je pridelal ob sicer solidnem easu izvajanja programa figur 2,4 ka ze nskih sekund . Zato smobili toliko bolj na ,. trnih", ko je po konea nem tekmovanju in finalu disc ipline skoki na cilj posa mezn o z rezultato m 00,07 delil I . mesto z Avstrijcem Nagelo m. Srebrna kolajna m u je bila sicede zagotovoljena, toda elovek ne bi bil elovek , ee ne bi zelel se vee. V enajstem dodatnem sko ku, ki sta ga izvedl a o ba favorita , ko sta doskoeila oba v strogi ce nter in seje le- ta izvaja l takoj po ko neanem regul a rn em delu tekmovanja, je bilo jasno, d a boj lahko se potraja nekaj serij. Ker pa se je ta da n ze noe ilo, je glavni sodnik od loe il, da se tekmovanje z d oda tnimi skok i za nas lov sve tovnega ml adinskega prvaka nada ljuje nas lednji da n ob 12., to je 13 . se ptembra ko je bila na programu sa rn o se zakljuena prireditev in proglas itev najboljsih . Menim celo, da je bil a 12. ura namerno izb ra na za nadaljevanje, da bi ob za htevnih meteoro los kih pogojih (veter in te rmika) prislo do e imprejsne odloeit ve. Toda kljub temu sta v 12. in 13. skoku spet oba doskocila v strogi ce nter in treba je hil a takoj za tern seS tirinajstie v zrak. Kot prvi je skocil Bogda n Jug in imel rezultat 00.01 , za njim pa njegov tekmec Nagele , kije cilj zgres il za 6cm in imel rezulta t 00.06. Ta ko je bil konean dokaj dra ma ticen boj za nas lov prvega svetovnega mladinskega prva ka v disciplini skokov na cilj . Nase veselje je bilo nepopisno in sele takrat , ko je Raj ko Dolinsek od nekje pri vlekel stek lenico domaeega penecega vina, sem ugotovil, da je bil on verjetno edini med nami , kije od vsega zacetka verjel in upa l, da se iz Ankare ne bomo vrnili brez meda lje. Na zakljueni slavnosti prvenstva, ki je bila Ie nekaj za tern smo bili ponos ni in veseli,
Trener Drago Buneie je z video kamero (naA porDeevalec pa kar z navadno!) posnel mnogo koristnih zadev." (zgoraj)
Tarea za fotografe je bila tudi naAa Mira Greic, mlada in zelo obetavna tekmovalka (Ievo)
MoAka reprezentanca Jugoslavije po doskoku v Ankari: Mirt, Intihar, Bozlf, Svetina In Jug
Kitajska: 140 milijonov dolarjevza letalisca
Kitajska bo letos vlozil a vee kot 500 milijo nov juanov (okrog 140 milijonovdolarjev) v gradnjo in razsiritev 12 leta lise po vsej drzavi,je izjavil funkci onar kitajske administracije za potniski pro mel. V prihodnjem letu bodo prieeli graditi 16 letalise v pristaniskih mestih , pomembnih industrijskih in politienih srediscih, pa tudi v oddaljenejsih krajih. Po besedah omenjenega funkcioarja je to del kitajskih prizadevanj , da bi z odpiranjem novih letalskih prog o mogocili hitrejsi razvoj turizma in gospodarstva.
(KUNA)
ko je Bogdan stal na najvisji stopnicki in sprejemal medaljo svetovnega prvaka. Po 4. sve tovnem padalskem prvenstvu v Bratislavi leta 1958 , ko je osvojil zlato medaljo v skokih na ci lj sedaj ze pokojni Petar Dedic iz Titograda, so tokrat drugic v zgodovini padalskih prvenstev dvignili na drogjugoslovansko zastavo in igrali naso himno. Bil je to lep obcutek in ponosni ter zadovoljni smo odsli s prvenstva, ki se je koncalo zvecer v hotelu Ankara Dedeman z banketom, ki gaje priredil organizator za vse sodelujoce.
Dober konec - vse dobro , bi marsikdo deja!. Menim, da je pray, da kljub temu na pise m tudi nekaj 0 prvenstvu na splosno in nekaterih kriticnih ugotovitvah . NAK Turcije je to prvenstvo organizira l izredno vzorno. V pripravo in sarno izvedbo prvenstva so morali vloziti ogromno truda in denarja, s katerim je videti, da na splosno nimajo tezav. To sklepam zlasti po tern , da je v posameznih sluzbah delovalo veliko stevilo oseb, po mojem mnenju celo mnogo pre vee in je pray zaradi tega vcasih prihajalo do nerazumljivih in nepotrebnih zastojev v poteku tekmovanja, kar se je posebej mascevalo zadnje dni tekmovanja, ko smo morali zaradi casovne stiske prihajati na letalisce se pred soncnim vzhodom. Za ocenjevanje figurativnih skokov so imeli na volj o video sistem z racunalnikom, ki gaje dal organizatorju na razpolago z vsemi potrebnimi strokovnj aki NAK CSSR. Meritve skokov
na cilj so opravljali z Weckbeckerjevo ..elektronsko niclo«, ki je pray gotovo najzanesljivejsi sistem na svet u. Tudi hitrost in jakost vetra so ugotavljali z elektronskim anemografom, ki ga je skonstruiral in izdelal Weckbecker. Mimo grede povedano, Wec kbecker je tudi ze izdelal kompletni video sistem sestavljen iz profesionalnih komponent in so ga letos prvic uporabili na svetovnem armijskem prvenstvu v Maroku ter se je odlicno obnese!.
Sarno letalisce Turkesi , oz. letalski center na njem je prvenstveno namenjen padalstvu in motornemu letenju . V treh velikih hangarjih , v katerih je §.kupna povrsina pray gotovo 4-5000 m2 imajo veliko stevilo enomotornih letal , od CESSNA-ISO do CESSNA-207, akrobatska letala P JTZ, sarno padalski dejavnosti paje na voljo devet letal AN-2. V samem centru je baje zaposlenih okoli 200 delavcev (uciteljev letenja , padalstva , letalskih mehanikov in drugega osebja), ima moderno opremljene ucilnice, kabinete, prostore za bivanje tecajnikov , lastno telovadnico, last no ambulanto, velik vozni park z mnogimi avtobusi za prevoz zaposlenih na delo. Je pa seveda precej bolj zaprtega tipa in ni tako dostopen slehernemu obiskovalcu , a li turistu, kot so to nasi centri . Posebej zanimivo je tudi to, da v vsem casu prvenstva na podrocjuletalisca nikjer ni bilo moe dobiti nic drugega kot mineralno vodo , caj, kayo, coca colo in taksen rdim baje
vlada stalno. Skratka nad opremljenostjo in urejenostjo smo bili povecini vsi preseneceni.
Med prvenstvom smo za vodje in trenerje vseh sodelujocih reprezenta nc priredili v hotelu Ankara Dedeman predstav itev nasega globalnega projekta o nasi nameri za organ izacijojubilejnega 20. svetovnega padalskega prvenstva leta 1990 v Lescah. V ta namen smo pripravili posebno ti skano informacijo, ki smo jo z nek aj turisticnega propagandnega gradiva razdelili med prisotne. V tej informaciji smo poleg drugega v uvodu zapisa li ,. da pray zdaj duma vodimo postopek za pridobitev potrebnih soglasij, da bomo lahko na naslednjem zasedanju elP, ki bo janua rja 1987 v Dublinu , oddali uradno kandidaturo . Venda r so nas nekateri prisotni opozorili, da je bila ura dna ka ndid atura Jugoslavije za 20. svetovno padalsko prvenstvo leta 1990 v Lescah na zad nj em zasedanju elP letos februarja v Ank ari ze dokoncno potrjena in je 20. svetovno prvenstvo sarno se vpras anje organizatorja. To je bilo za nas veliko prese necenje in se vecja neprijetnost, ko se je izkazalo, da kot predstav niki organizatorja za ta sklep elP sploh se ne verno. Tu gre pray gotovo spet za neko naso posebnost, ko levica ne ve kaj del a desnica in je nas tala nekje na relaciji : ALe Lesce , ki je pobudnik ide ie o organiziranju prvenstva , Predsednistyom konference LZJ in delegatom LZJ v eiP. Vsekakor bo potrebno zdaj storiti vse , da si poleg ze pridobljenih obcinskih soglasij, pridobimo se soglasja v republiki in nato v federaciji.
Glede nastopa nasih na letosnje m svetovnem prvenstvu se naslednje ugotovitve . Nikakor se ne bi sme lo dogaja ti, da se za dele z reprezentanco in njenimi kandidati skoraj nihce ne briga, razen maticnih klubov , kot je to zdaj primer. Na 17 . svetovnem prvenstvu v Vichiju leta 1984 smo osvojili srebrno medalj o. V urejenih razmera h delovanja neke strokovne zveze bi bilo normalno, da ta ksnemu uspehu sledi se bolj zagnano in z vsemi razpolozljivimi sredstvi podprto dele z reprezentanco, da bi se priprav il a za naslednje nastope. V nasem primeru ni bilo niti pribliznu tako, saj so reprezentanti imeli edine skupne priprave sele letos v juniju in neposredno pred odhodom v
ZastavonoAa naAe reprezentance na zaklju~ni slovesnosti je bll Bogdan Jug (zgoraj)
Novinar Ijubljanske televizije Rajko DolinAek, trener nase reprezentance Drago Bun~i~ in mednarodni sodnik Orner Kulic (Ievo)
SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI
Mednarodni kongreS astronavtike
V Innsbrucku se je zaCeI 37. mednarodni kongres astronavtike. Glavna tema se imenuje vesolje - nove moznosti za vsak ogar. Med sedemdnevnim zasedanjem so prebrali kakih 600 znanstvenih sporocil. Med najzanimivejsimi je bilo porocilo 0 novi sovjetski orbitalni postaji .. Mir« in podrobnosti 0 nedavno objavljenih spremembah ameriskega projekta za orbitalno postajo. Referate 0
vesoljskih postajah so imeli tudi evropski in japonski znanstveniki. Govorili so se 0 rezultatih satelitskega opazovanja Zemlje, novih rakct (evropski ariane .' japonski H 2, kitajski .. dolgi pohod «), 0 telekomunikacijskih satelitih, vesoljski biomedicini, raziskovanju osoncja in varnosti vesoljskih poletov.
(AFP)
Ankaro. V letu 1985 se reprezentanti niso niti enkrat sestali na skupnih pripravah , s cimer je bilo zamujeno in izgubljeno mnogo v pripravljalnem obdobju, kar se je nedvomno tudi odrazilo na rezultatih prvenstva v Ankari. Koliksne podpore in pozornosti je ta panoga deldna od nase osrednje zveze v Beogradu pove tudi podatek , da je bilo v eelotnem obdobju med dvema svetovnima prvenstvoma odobreno padalskemu sportu (vsaj klasicnemu, ki ima tudi edini uspehe) Ie 2 milijona din , s cimer bodo pokrili slabo polovieo vseh neposrednih stroskov za nastop v Ankari. Ostali del sredstev za nastop na svetovnem prvenstvu in stroske dvojnih skupnih priprav letos (Iani jih sploh ni bilo) so za svoje clane, ali kandidate pokrivali klubi, iz katerih so reprezentanti . Tako je vsak klub za vsakega svojega cla na, ki je nastopil v Ankari prispeval k stroskom za pripraye in udeldbe v AIIkari okoli 340.000,-, dinarjev na osebo. Ce pa v nasi osrednji zvezi menijo, da je to skrajni domet njihove pomoci in dela z reprezentaneo , poleg zagQtovitve letala AN-2, ki ga da na razpolago kom a nda VL, je to potrebno povedati , da se v bodoce ne bomo vec zanaSali na sicer neko logicno pomoc in sofinanciranje .
Ob nastevanju neurejenih zadev tudi ne moremo mimo opremljanja reprezentanee s padali . Tokrat se je drugic zapored zgodilo, daje reprezentanea dobila padala tik pred odhodom na svetovno prvenstvo . Leta 1984 so le-ta dobili vsaj na zacetku zadnjih priprav, letos pa prakticno tik pred odhodom. Tako je vsak z novim padalom opraville okoli 30 skokov. Preprosto se nekaterih zadev ne da vec razumeti. Jugoslavija je ena izmed redkih ddav, ki ima last no tovarno padal, a je zato toliko manj mogoce razumeti , da je nova padala
Trener Buneie in avtor tega prispevka France Prlmozie na leskem letaliseu pred odhodom v Tureljo (Foto: Leon Mesarie; njegovi so tudi posnetki tekmovalcev na 4. in 5. strani)
ICleft,4 11
mozno skonstruirati, izdelati, preizkusiti in pripeljati skozi yes zapleteni postopek homologaeije in registraeije do tik pred nastopom na svetovnem prvenstvu, zakaj ne ze nekaj meseeev prej. Normalno reprezentanee menjajo svoja padala po koncanem svetovnem prvenstvu, ali pa vsaj na zacetku leta, v katerem je svetovno prvenstvo. pri na~ pa se ze vseskozi dogaja opisano. Vsega tega ne pisem z namenom, da bi opraviceval rezultate, ki v Ankari niso bili taki kot smo po tihem upali , ampak zato , da bi se v nasem delu nekaj spremenilo. Padala KLUZ-3, s katerimi smo nastopili v Ankari, so odlicna padala inje bilo med drugimi reprezentaneami preeej zanimanja zanje . Venda r pri tej opremi je pac tak o, da se tudi dye padali istega tipa ne obnasata in reagirata ob istem padalcu enako. Pri sedanji stopnji vrhunskega padalskega sporta. oz. konkretno pri skokih na eilj je tako, da mora padalee svoje padalo toliko poznati in obvladati , da z njim krmari proti eilju , ne da bi mislil nanj in se osredotocil izkljucno Ie na to, kako bo »pohodil« niclo.
Na letosnjem svetovnem prvenstvu je bilo za uradno razvrstitev izvedenih skupaj 3369 skokov , od tega 1865 skokov na eilj posamezno, ali skupinsko za moske in zenske in od njih Ie 147, ali 7% izven 15 em oddaljenosti od nicle . Od 1865 skokov na cilj posamezno za moske in zenske pa je bilo skupaj 528, ali 28% cistih nicel (pri moskih od 1146 skokov 454 nicel in pri dekletih od 719 skokov 74 cistih nicel) . Verjetno so bili podobni podatki povod za razmisljanje v crp 0 tern, da bodo na prihodniem svetovnem prvenstvu leta 1988 na Svedskem merili Ie se razdaljo do 15 em. To pomeni, da v bodoce pri skokih na eilj ne bodo vec uporabljali metra. ampak bo rezultat dokoncno registrirala elektronika, ki ze zdaj meri razdalje do 15 em oddaljenosti od nicie. katero predstavlja tocka s premerom 5 em .
Toda ob opiso vanju poteka prvenstva. vtisov s prvenstva in nastevanju tezav. s katerimi se ne otepajo Ie padalci , pac pa vsi letalski sporti . je treba posebej zapisati , da so nastop v Ankari podprle nekatere nase delovne organizaeije, med njimi zl asti: Industrija KLUZ Beograd , GLOBTOUR Ljubljana-poslovalnica Bled, Hotelsko turisticno podjetje Bled, KOMPAS-JUGOSLA VIJA Ljubljana , DROGA Porto roz in Predstavnistvo Iskre Istambul. s potrebnim naletom leta l AN-2 in goriva pa Ko ma nda nasega vo jnega leta lstva. Vsem se se enkrat na tern mestu 7.a ;Jo moc in ra zumeva nje naj'epse za hva ljuj emo '
FRANCE PRIMOZIC
A 0 LETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR MAIL °VIA AE Na Jatovih letalih pozdrav v slovenscini
Ze ta mesec bodo potnike Jatovih letal, ki letijo v Siovenijo, prieakali s pozdravom v slovensCini. Kot je novinarju Dela povedal vodja tozda komercialna dejavnost in storitve Radisav Milanovic, si J at prizadeva, da bi tudi tako zagotovil kakovostnejse storitve na domaCih progah. Podobno prakso bodo uvedli tudi na letalih, ki letijo v Makedonijo. Stevardese so se ze zaeele ueiti slovenseine in makedonseine. Nameravajo posneti tudi video filme, kijih bodo predvajali v novih letalih 737-300. Kot je povedal Milanovic, pozdravljajo potnike v Jatovih letalih na mednarodnih progah v angleseini in srbohrvasCini, pa tudi v slovenSCini, makedonsCini , nemsCini, italijanseini in francosCini. Za prihodnjo sezono, ko bo nasa najveeja letalska druzba praznovala 40. obletnico ustanovitve, pripravljajo svdenj novih storitev. Njihov cilj je predstaviti Jugoslavijo potnikom prek njenih kulturnih, druzbenih in drugih dosezkov. Na mednarodnih progah bodo tako kot na medcelinskih od novega leta stregli potnikom tople obroke. Sedanje hladne obroke bodo nadomestili sspecialitetami slovenske, srbske, makedonske in drugih jugoslovanskih kuhinj . K prizadevanjem, da bi pritegnili Cim vee potnikov, sodi tudi naert, da bodo na letalih DC-1O nadolgih progah zmanjsali stevilo seddev z 282 na 260. Tako naj bi pritegnili potnike z globjim zepom, saj bo v letalih tako vee prostora z uvedbo poslovnega razreda.
(DELO)
BRAJKOTIIN SREKLI- cepijo: Ivan tucek, Milan Kralj, mehanik Viii Tomasic in Majk Lapuh, stojijo pa Tomo Drevensek (AK Ptuj), Borut in Andrej Pelikan, Teodor Mirnik (vsi AK Celje), Robi In Danilo Verbancic (oba AK Maribor), Boris Perse (AK Siovenj Gradec) in Tomai Berlocnlk (AK Velenje) - Foto: Lojze Cajnko
Brajkoti in Srekli v A K Ptuj so uCitelji 9 jadralnih pilotov,
ki nas je komisija v Beogradu spoznala za zdrave, v 30 dneh prelevili v pilote na utvi-75.
Po prihodu veCine v torek, I. julija (kar trije so bili ponovno na pregledu zaradi sluzenja domovini) smo se udobno namestili v prostorni padalski sekciji. Da nas ne hi prevee prevzelo lepo okolje in prestevilne ptujske gostilne, so nam uCitelji Ivan Cucek, Milan Kralj in Majk Lapuh takoj. ko smo se pojavili zaceli polni-li-gflTties preStevilnimi e/~'!1e.n1i lelenja in vsakovrstnimi letalskimi predmeti.
Cas je tekel in tudi leteti smo zaceli. Po nekaj dnevih vztrajnega treniranja zon. solskih krogov in imitacij odpovedi motorja smo okusili slast prvega samostojnega leta in te1kih ptujskih brc tudi. Pa pray takrat je bila najveeja gneea na letaliScu!
In potem je prisel cas, ko smo vsaj v zraku imeli mir pred vsevidnim ocesom uCiteljev. Se dobro, da je nad letaliScem samo ena zona, v tistih bolj oddaljenih pa je na sreeo te1ko oceniti center zone. S prostimi dnevi so sicer skoparili, vodo v Ptujskih toplicah in pivo v gostilnah pa smo Ie okusili.
Zaradi izpitnih letov z barografom v utvi je pretekla prenekatera kapljica potu in na koncu se je izkazalo, da smo namesto barografskih listicev vstavili pivnike. Sreea je zmeraj na nasi strani.
Brajkoti in Srekli: TINA, TEODOR BORUT,
ANDREJ, TOMAt, BORIS, ROBI. DANILO in TOMO
Pridite na nase letaliscel Nekateri nasi klubi In letalskl centri Imajo pravprlvlacne turlsticne prospekte, da privabijo na panoramske polete kar najvec tujih in domaclh gostov. Tak pester barvni prospekt so sl pred kratklm omislili tudl v Alpskem letalskem centru Lesce . Bled. V treh jezikih so na kratko opisane lepote okollce, ponudba letalsklh uslug in restavracije z odlicno kuhinjo, potem pa se podrobno 0 pogojlh za jadralno letenje gostov, kl niso ciani ALC ter 0 pogojih za prlstajanje tujlh motornlh sportnih letal. Novi prospekt ALC je dobra propagandna In obllkovna poteza.
oLETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR MAILoVIA AE' Rusjanu v spomin
V okviru proslavljanja Rusjanovega spomina objavljamo pesem, ki jo je sestavii Branko Blenkus z Jesenic in tudi recitiral na slovesnosti ob odkritju spomenika Edvardu Rusjanu v Novi Gorici 11. . septembra 1960:
EDA
Morje jadransko te rodilo. modrine soske je razum. v srce in silo burje vlilo neustraseni pogum.
Zavidallastovki. sokolu. ki kroiil je v visa vi. ko trte rezal v dolu. poletel rad bi ob Vipavi.
Ob trdem delu vsakodnevno edina misel \' glavi klila, kako po zraku neminovno. letel, dobil bi tudi krila.
Sam s svojo roko. svojo vedo. podobno ptici, novo stvar. izgradil prvo ti si Edo. nevarnost ni bila ti mar.
Ves pogumen in junaski. poletel prvic v zrak in plan. da gledal dom bi kraski. goriski s\'et in vso ravan,
Pogumen in prevzet visave. letel nad vodo si Donave. ko sile megdan kalija kosave. ob bregu zrusi/ te je Save.
Junak si bil. junak ostani, neskoncen si imel pogum. osvoji/ svod si nas prost rani. letalstva pionir. tvoj um!
In ielja se je izpolni/a. kar sonjal si. je zdaj resnica. ko tvoja kri se je prelila. da Clovek zdaj leti kat ptica.
BRALCI KRIL! Z objavljeno narocilnico predstavljamo publikacije. racu
nalniske kasete in pripomocke. ki yam bode popestrili prosti cas, Narocilo lahko posljete na ZOTKS na dopisnici. zeleno boste prejeli po posti. placali pa po povzetju.
NAROCILNICA Pri Zvezi organlzacij za tehnlfno kulturo SlovenlJe, Lepi pot 6, p. p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno narocamo:
KNJIGE 1. Osnove letalskega modelarstva 2. Raketno modelarstvo za mlade 3. Pravo orodje za velike in male mojJtre 4. Radiotehnika in elektronika 5. Uvod v amatersko radiogoniometriranje 6. Zgradimo majhno hidroelektrarnQ (3. del- Turbine
in pomoina oprema 7. Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. del
Gradbena izvedba majhne hidroelektrarne) 8. Prosto letenje (zmajarstvo) 9. Znacilnosti plovbe in izbor sidrisc
10. Navtika 11. Sportni potapljac 12. Knjiga 0 robotih 13. Za ekolosko svetlejsi jutri 14. Racunalnistvo v 45 minutah 15. Prvi koraki v basicu 16. Graficne in zvocne igre 17. Ucenje z racunalnikom 18. Uvod v racunalnistvo 19. Tehnika programiranja 20 . Programiranje M 68000 21. Programski jezik C 22. Mikroprocesorji 23. Basic - jezik i programiranje
(v srbohrv.)
KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban steje 3. Ciciban racuna 4. Anglesko-slovenski slovarcek 5. CW Morse 6. Zemljepisza6 ., 7. in8 . razred 7. Yahtzee. Mastermind 8. Mavricni diagrami 9. Hidroenergetske osnove SFRJ
10. Kontrabant I 11 . Programi za svetlobno pero JOYPEN 12. Igralna palica z vmesnikom
KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-S4 1. Perfect base 2. Svetlobno pero s programom
'SKUPNE EDICIJE Z DMFA 1. Matematika-brosirano 2. Matematika-platno 3. Numericne metode 4. Integralske transformacije, integralske enacbe 5. Funkcije kompleksne spremenljivke, specialne
funkcije 6. Navadne in parcialne diferencialne enacbe in
variacijski racun 7. Fizika-2. del
st . izvodov cena 400.-400 .-
1.500.-800 .-600.-
1.100.-
4.000,-1.500,-1.200,-1.200,-1.500,-5.500,-1.500,-
300,-1.100,-1.100.-1.100.-1.100,-1.100,-1.500,-3000,-
5.000.-
3.900,-
1.300,-1.300,-1.300,-1,300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.200,-1.650,-
22.000,-15.000,-
1.450,(cena bo dolocena po izidu)
3.000,-3.500,-1.600,-1.000,-
1.000,-
2.000,-2.750,-
Preklicujemo cenike. ki so objavljeni v stevilkah januar - maj in oktober 1986.
Miha Thaler
Skoraj svetovno prvenstvo ...
V kraju Mengen, 70 km severna od Bodenskega jezera je bilo letos 3. EP v F.A.I. razredih za jadralne pilote. Sodelovaloje 74 pilotov iz 16driav, med njimi tudi trije nasi, ki so tekmovali v standardnem razredu na letalih DG 300 ELAN, ki je bilo najbolj stevi lno v standardnem razredu (12 letal) . V standardnem razredu je tckmovalo 33 pilotov iz 15 drzav , naso ekipo pa so sestavljali : Miha Tha ler s pomocnikom Alesem Demsarjem, Vojko Starovic s pomocnikom Borisem Blazicem in Miodrag Gatolin s pomocnikom Savinom Dragoljubom. Vodja ekipe je bil Miran Ferlan.
V Mengen smo pripotovali 9. junija in smo ze takoj pri prihodu imeli velike tdave pri organizatorju, saj LZJ ni nakazala start nine in Ie mojim osebnim poznanstvom pri domacinih se imamo zahvaliti, da smo sploh lahko tekmovali . Za informacijo: kljub zagotovi lom referenta Korde , da bodo sredstva nakazana, so jih telegrafsko nakazali sele zadnji dan prvenstva, kar zgovorno prica 0 odnosu in delu nase LZJ.
Izredno slabo vreme nas je spremljalo ze takoj od zacetka, tako da nismo mogli imeti niti enega samega poleta v tednu treninga. Tudi pozneje, med tekmovanjem se vreme ni in ni hotel o izboljsati tako, da je celotno tekmova nje potekalo v dokaj neugodnih razmerah , kar se je
3. EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH
Miodrag Galolin
odrazi lo na rezultatih. ne sa rn o nasih tekmovalcev. temvec tudi drugih. Tek movanje v takih pogojih je postajalo vse boJj podobno loteriji tako. da je bila vrsta odlicn ih tekmovalcev uvrscenih dosti slabse kot smo in so tudi sami pricakovaIi (Leutenegger. Zientek , Blumer. And erso n. Hammerle. Binder itd.).
lCe'l415
Vojko 5tarovic
Slabo vreme ni bilo edino krivo za slabo pocutje in vzdusje tekmovalcev . Krive so bile tudi majhne organiza torjeve napake in vcas ih tezko razumljive odlocitve tekmovalne komisije. Tako so npr. a lterna tivne discipline priceli priprav lj at i sele tedaj, ko je bilo ze zdav naj vsem jasno. da so prvotne predloge itd .
Jrd European Gliding Championships MENGEN 1986
!l!gesaufsabe ORE[ECI( task tzr iangle
mit Geschwindigk.eitswertung with speed task I~ class
VERSION: A DATUM: 20 .6.1986 DAY NO.: 4 STANDARD
l,~ f !'O!n l to
Art des IJendcounktes turnpo int descr i ption
TP ElEV rwi( dist Flu9s i cherunss-[nlormat;onen fl mall 75 ft HSL If [m MSll TN [km) A!S / ATC . INFOS
max. Hoehe ueber ~la:t 1737 m GND max. alt. above alrf1e ld
A HEr.GE N Ai r fi eld 0 560 0.0 - .--.--~- .----- - . -·--1-
1 8laubeurcn gras strip airfld, l'Iangar 33 668 38 51.1 ~.-----.----.- ----
2 leutkircl'l airfield, tower 49 639 166 65.0 .~--~--------~+----t---~-
)
-f-----------/-Z I'IENGEN Airfield
-------.~
-I-~--
560 295 53.0
EO -I! 10 active, no entry! ! eTR leipheim GND • 41 00 HSL; erR laupheim GND . 3500 MSL; eTR Hemn ingen GND . 4600 HSl
lJetterinformationen meteorolog ical IN FO
FRUEHHEBEl, NACH AUFlOESU NG 4 ·6/8 CU IN ZUNAECHSr 800M GND, ANST EICE ND AUF 1200 M GND. ZElTliEISE ABSCHIRI'IUNC OURCH 6/8 AS UNO CS, OERTllCH AUCH CB I'IDEC · LlCH.
_______ _ _____ ____ jG~ES~AMLT~"~LOM~ET:;'''~''___..rT~69~. T~I Morning fog, later 4 . 6/8 Cu, cloud · base ri sing from 800 m GND to 1200 m GND. _ total d i stance [km) Patches of up to 6/8 As and Cs, i solated Cb possible.
O·C IN/at
3500 m MSL ----_._-
leu Co All:!. Cu 4/8 CIJ
Ueberfluohoehe MAX. 300 m 4/8 Cu
at titude abov~ fini sh line MIN. 20 m
Ueberf (ugr ichtung direction t o cross finish line 26
.~;;~~--L--J';~~~~I"~t~~~~1~1~:~O~0t:l~2~:O~O~~1~)~:O~O~~1~4~:~OO~~1:5~:~O~0t:l~6~:~O~0t:l~7~:~O~0t:l~8~:~O~O~ relefon fuer Ausse!llandeme\ dung phone no. fo r out landing report s ( m/s] < 1 > 1 1.5
Landerichtung l and ing~ directi.on"'--_ _ _ _ i __ 08 __ (07572) 484, W 3000 m 090· 30 km/h INVERSION IN/i nversion at
BESONOEREHINIIEISE \.Iertunqsschluss (SS) last time for scoring (SS) 21:29 (485, 486)
2000 m 100· 30 km/h special rmks & warn ings
N 1000 m 120· 25 km/h OERltl CH IIAERMEGE\.I!TTER MOEGLICH
D 090· 10 km/h Possibili ty of isolated thurlderstorms ALL SCORING DONE WITH HEWLETT-PACKARD COMPUTERS
Tekmovalci SO na briefingu dobili poleg ostaJih informacij tudi taksen formular z dnevno nalogo, meteorolosko informacijo in spiskom vseh frekvenc in pomembnih opozoril
Karta prlzorli~a prvenstva. Z ve~barvnlml nltmi so vneiene discipline za vse trl razrede; zastavlce, kl so zabodene v karto pa predstavljajo letalo, klje moralo pred~asno prlstatl. Taklh prlzorov, ko so skorajda vsl pllotl morall pred~asno prlstatl, je bllo v Mengnu precej, zgodllo pa se je celo to, da pray nobenemu Iz standardnega razreda nl uspelo preletetl kvallflkacljske razdalje . In so morali disclpllno razveljavltl. (Za orlentacljo: ve~je mesto v spodnjem desnem kotu karte je MlInchen)
Najsodobnejsa ameriska letala za Pakistan
ZDA bodo Pakistanu dobavile tri letala vrste avacs, ki so opremljena z najsodobnejso elektronsko tehniko. Letala bodo dobavili v prihcdnjih 18. mesecih. V Islamabadu poudarjajo, da je nabava letal v skladu s sklepom pakistanske vlade, ki poudarja, da je treba poskrbeti predvsem zaobrambodrza-ve.
(KUNA)
Zgodilo se je veckrat, da so odlagali in odlagali vzletanje, v zadnjem trenutku pripravili alternativne discipline, ki so jih tekmovalci dobili na startu. in ko so koncno vzleteli, je bil najboljsi del dneva ze mimo, kar se je odrazilo tudi v veli kern stevilu izvenletaliskih pristankov.
Precej slabo je delovala njihova sluzba za javljanje izvenletaliskih pristankov. saj je trajalo precej dolgo, da smo dobili njihovo informacijo, ki jo je bilo treba navadno se naknadno preveriti. Da pa bi pri telefonu imeli se kaksen zemljevid. je bilo ze prevec... Se posebej tdko nalogo so imeli porocevalci s prvenstva. saj so poleg dokaj moderne opreme pozabili na banalno stvar - na navaden telefon. ki ga najvec uporabljajo. Jaz sem se poskusal znajti na vse nacine in mi je nekako Ie uspevalo javljati vsaj osnovne podatke. Z organizacijo torej nismo mogli biti zadovoljni, kar na~ je malo presenetilo, saj smo pricakovali od
Saj nl res, pa je ... Skozi kamping je bila polozena zelezniika proga In pray vsi smo bill prepri~ani, da je zapui~ena. Ko nam je prvic zaplskala lokomotiva komaj tri metre od naiih iotorov smo se preprl~all, da smo se presneto zmotili...
Nemcev dosti vee , pac pa moramo biti zadovoljni z njihovo Ijubeznivostjo. pomocjo in dobro voljo pri resevanju telav, kar je veckrat pomagalo zgladiti vsa nesoglasja. Vseeno se je na prvenstvu zgodil dogodek. ki je zelo redek: svicarski pilot Blatter je zapustil prvenstvo ocitno nezadovoljen s potekom tekmovanja; 0 tern, da si ni bila enotna mednarodna tekmovalna zirija pa prica primer madzarskega tekmovalca Borosnaia, ki je sicer dosegel cilj. a mu kljub temu niso priznali tock za hitrost ter ga tako oskodovali za precej mes!.
Nepricakovane tdave je imel ·organizator z meteorolosko sluzbo. saj je uradno doloceni meteorolog odpovedal sodelovanje in je v zadnjem hipu. ko se je tekmovanje ze zacelo, vskocil Helmut SChOO11 - znani balonar. ki je svoje deja opravil dobro. slabega vremena pa seveda ni mogel popraviti.
Konkurenca na prvenstvu je bila izredno mocna. se posebej v standardnem razredu. kjer je tekmovalo 33 pilotov iz 15 drZav. na 6 tipih Ictal. 00-macini. ki so se na prvenstvo pripravljali yes mesec v juzni Franciji. so opravicili vlogo favoritov. saj so se vsi trije uvrstili med prvih pet tekmovalcev. Odlicno sta letela tudi nekdanji svetovni prvak Selen in poljski tekmovalec Trzeciak. ki sta oba letela na letalu DG 300 Elan in sta se uvrstila na odlicno drugo in cetrto mesto. Vsi ostali so leteli s spremenljivo sreco tako. kot nasi trije. ki so na koncu zasedli mesta. s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Piloti so startali enajstkrat. priznanih pa imajo Ie deset tekmovalnih dni . saj enkrat ni nihce preletel kvalifikacijske razdalje.
Nas najbolje uvrsceni tekmovalec je Mlha Thaler . kije zasedel21. mesto. Startal je zelo slabo. nato svoj polozaj na lestvici popravljal iz dneva v dan. v dnevnih uvrstitvah zasedaI3 .. 5 .. 7. in dvakrat 12. mesto in bil predzadnji dan na odlicnem 12. mestu. z moznostjo za osvojitev se kaksnega mesta navzgor. Izredna tekmovalna smola. ki se ga je drZala zadnji tekmovalni dan in izvenletaliski pristanek pa sta ga uvrstila na 21. mesto. kar je dosti slabse kot smo pricakova li . Klju8 temu pa je Miha zapustil dober vtis . saj je letel vse prvenstvo z izjemo prvega in zadnjega dne odlicno in je dokazal . da sodi med najboljse. ne Ie pri nas. temvec tudi v evropskem prostoru.
Gatolin se je uvrstil . ria 26. mesto . njegove najboljse dnevne uvrstitve so bil e II.. 14. in 15 . mesto. Kljub temu . da tudi sam ni zadovoljen z uvrstitvijo. moramo pohvaliti nj egovo borbenost in vztrajnost . saj se ni predal niti enkra t samkrat pa ceprav je bilo vreme se ta ko slabo .
Sta rovic je bil na koncu 31.. njcgo ve najboljse dnevne uvrstitve so bil e II. in
30 EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH
16. mesto. Njegov napada lni naein letenja v tako slabih vremenskih razmerah ni mogel obroditi sadov tako. da z njegovo uvrst itvijo ne moremo b it i zadovolj nio
Avtor prispevka (levi) z vodjo italijanske ekipe SmiljanomCibicom, ki je najbolj aktivna oseba v ~portnem letalstvu na~ih sosedovo Smiljan je po rodu Siovenec in kljub temu, da je celo f ivljenje prezivel izven maticne domovine, govori brezhibno slovensko
fCe'L4 17
Kljub slabim konenim uvrstitvam sem prepriean. da stanje ni tako slabo kot kaze tabela, ki jo prilagam . Ce pomisli mo , da so fantje odpotovali v Mengen d irektno s kcineanega prvenstva v Bitoli in zaeeli tekmovanje brez enega samega dneva treninga v izrazito neugodnih vremenskih razmerah, potem po mojem mnenju stvari Ie niso videt i tako erne. Veli ka skoda je bi la , da Peperko zaradi sl uzbenih obveznosti ni mogel sodelovati na prvenstvu, saj bi bi la njegova udelezba izredno koristna za celotno ekipo.
Simenc in Kolar ic pa sta b ila do loeena za prvenstvo v klubskem razredu tako, da nista mogla sodelovati se na tej tekmi , kar je bil velik handicap za ekipo.
Pcikaza lo se je tudi to. da bo pOirebno na vseh vecj ih tekmova njih vecj i poudarek dat i ekipnemuletenju- kar so odIicno demonstrira li tekmovalci ZRN -in se na tak naCin letenja tudi pripravljat i. sicer se ne bomo mogli nadejati vecj ih uspehov.
Seveda se bo potrebno pomenit i tudi 0
delu LZJ in njenih strokovnih sluzb. saj se taksna blamaza z nakazovanjem ze tako skromnih sredstev ne sme nikdar vee ponoviti.
Vodja ekipe MIRAN FERLAN
Survey of Daily Results over all Competition Days 3rd European Gliding Championships Mengen
STANDARD CLASS 7 .Competltion Day 8.Competltlon Day 9.Competltlon Day 10.Competltlon Day 439.6 Km 273.9 Km 256.2 Km 241.3 Km
No. C-S PILOT NAT TYPE T. SCORE Speed Oay- Oay- Speed Day- Oay- Speed Oay- Oay- Speed Oay- Oay-*Km Score Rank *Km Score Rank *Km Score Rank *Km Score Rank
- --------- -- ------ - - --------- -- _.--- ---------- --- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - -- -- -. - - -- - -- - - - -.-.- - -- - -- -- - - - - - - -- - - -.- --- - - --
1 48 GANTEN8R1NK B. 0 01 SCUS 7116 88.85 912 1 85.94 841 2 57.66 944 2 72.30 797 8
2 S8 SELEN B. NL OG300 6525 78.72 795 15 82.70 783 3 56.00 907 11 70.69 773 10
3 B 8AUMGARTL S. 0 LS4 6146 73.82 738 17 71.42 584 22 57.90 949 1 75.46 844 1
4 G2 TRZECIAK J. PL OG300 6132 71.97 717 18 78.95 717 9 55.87 904 .13 70.84 775 9 5 Y4 SCilRAMME R. D DISCUS 6076 88.54 908 2 86.63 853 1 57.04 930 4 74 .04 823 4
6 87 FORSTEN J. SF DISCUS 6014 83.83 854 3 70. 17 561 23 55.69 900 15 68.01 733 19
7, 81 POZ NIAK M. PL BRAWO 5985 82.92 843 6 67.00 505 29 56.13 910 9 68.44 739 .7 8 38 PETROCZY G. H PEGASE 5926 79.86 808 13 67.56 515 27 55.40 894 17 68.08 734 18 9 OL PEDERSEN J. S. OK DISCUS 5921 80.61 817 9 74.25 634 19 57.59 942 3 63.79 670 21
10 TR HUY8RECKX E. B LS4 5709 *409.8 531 26 78.44 708 11 55.85 903 14 68.55 741 15 11 LT MATUSEK F. CSR DISCUS B 5706 79.66 806 14 73.61 622 20 55.29 891 18 74.19 825 3 12 SM SOMERS M. B LS4 S692 80.66 817 9 82.29 776 4 56.88 926 5 *169.3 329 28 13 OA PAPP S. H PEGASE 5682 *439 .6 570 21 67.55 515 27 54.67 877 21 68.92 746 13 14 T5 LEUTENEGGER S. CH OG300 5649 *421 546 25 74.76 643 18 54.97 884 19 74 .22 826 2 15 MH HUYBRECKX G. 8 LS4 5633 80.54 816 11 78.50 709 10 54.48 873 22 68.78 744 14 16 30 ZIENTEK S. PL OG300 5528 80.55 816 11 79.06 719 7 56.10 909 10 72.76 804 6 17 8Z JAWORSKI W. PL BRAWO 5482 82.8S 843 6 79.08 719 7 *199 405 27 67.92 732 20 18 03 BALI.Y J. GB PEGASE 5482 81.24 824 8 66.39 494 30 56.17 911 8 *128.4 249 29 19 E BERNARD E. F PEGASE 0 5477 *426.4 553 24 78.01 700 12 56.87 926 5 70.34 768 11 20 BL BLUMER E. CH LS4 5454 67.69 667 20 79.90 734 6 53.50 852 24 72.57 80 1 7 21 MT THALER M. YU OG300 5434 74.75 749 16 82.09 773 5 56.50 918 7 '188.6 366 27 22 IS PANKKA A. SF OG300 5265 *436 565 23 69.75 554 24 55.71 900 15 63.40 664 22 23 V16 DAVISON C. MC LS4 5128 69.64 670 19 67.84 520 26 53.77 858 23 61.94 642 23 24 H5 81NDER H. CH OG300 4948 83.23 847 4 75.75 660 13 "115.6 235 30 '220.9 429 25 25 ZL HiiMMERLE H. A LS4 4817 83.26 847 4 74.83 644 17 *113.8 232 31 *217.7 423 26 26 NS GATOll N M. YU OG300 4792 *437.1 567 22 64.50 46 1 32 *205.1 418 26 68.52 741 15 27 T6 ANDERSON J. OK OG300 4717 *375 486 29 75.32 653 14 *197.6 403 28 73.39 813 5 28 4 KAY W. GB OG300 4575 *141.3 183 32 65.62 481 31 54.84 881 20 69.62 757 12 29 NE THOMSON E. OK LS4 4515 *414.4 487 28 75.10 649 15 55.91 905 12 *119.2 231 30 30 49 SORENSEN K. OK CI RRUS 4102 '405.4 526 27 73.57 622 20 *206. 6 321 29 '39.2 76 31 31 CP STAROV1C V. YU OG300 3845 '263.7 342 31 68.65 534 25 *224.2 457 25 '234 .3 455 24 32 S GR1 TTI A. 1 PEGASE 2968 *398.2 366 30 75.07 648 16 *97.6 199 32 *0 0 32 33 G1 MAENPAEAE J . SF OG300 485 *0 0 33 *0 0 33 *0 0 33 *0 0 32
----- -- - - - - - - -_.- - -- -- - - - - - - -. - - -.- -.- --- - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - - - - - -- - - - - -- - -- - - -- -- - - - - - - - - -- - --
Koneni vrstni red tekmovalcev v standardnem razredu in del dnevnih uvrstitev
Igor Kolari~
Ivotov drugi evropski pokal Leto~njega 4. evropskega prvenstva v
klubskem ra zredu v Rietiju se je udeldila jugo§lovanska reprezenta nca v sestavi: Tvo Simenc, Igor Kolaric, Janez Stariha in Marjan. Medic. Njihovi pomocniki so bili Jana Simenc , Polde Ambrozic, Jure Kavsek in Joze Briski , vodja ek ipe pa je bil Miran Ferlan.
Na prvenstvu je sodelovalo 19 pilotov iz 6 drZav , kar je bilo ma nj ko t smo pricakovali. Vzrok za stevilcno manj~o udeldbo je bilo lansko svetovno prvenstYO , ko je kar 26 pilotov bo lj , ali manj po~kodovalo svoja letala (med njimi 6 docela unicenih) , hkrati pa je bil termin prvenstva precej nerodno izbran, saj .i e pray v tern casu veliko drzav imelo domaca prvenstva .
Tekmovanje .ie potekalo v dobrih vremenskih razmerah in je bil o orga nizirano brez napak, hkrati z ev ropskim prvenstvom v klubskem razredll pa .ie potekalo ~e italijansko prvenstvo v 15-metrskem razredu. To si je organ izator lahko privo~cil, saj letali~ce v Rietijll lahko sprejme brez tdav prek 100 letal, zgrajene pa imajo ze vse objek te in infrastrllkturo, ki jih za velika tekmovan.ia potrebuje. Ra ze n tega ima ta italij a nski center sreco tudi s kadri , saj so Ijlldje, ki se lIkvarj ajo z organizacijo tekmovanj sposobni in izku~eni tako, da je tekm ovanje poteka lo v redll in brez tdav . Njihov najm oc nejsi zavezn ik pa so ugodne vremenske razmere ta ko, da stati sticni poda tki, ki zagotavljajo od 12 kar 10 dni lIgod nih za jadralce , ne lazejo . Ce k temu pristej emo se prija zne domacine , potem moramo biti z Rietijem zelo
4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU rcre'L419
Obeta se kupcija stoletja
Ameriska letalska druzba »North-West Airlines« naj bi kupila v prihodnjih letih sto letal tipa airbus, ki jih izdeluje evropski ko- Janez Stariha nzorcij (Francij;.t, ZR Nemcija, Italija, Span ija so glavni delnicarji) s sedezem v Toulousu. Posel »stoletja« za evropsko letalsko industrijo in posebej za francosko je vreden, tako sosporoCili, blizu tri milijarde dolarjev. Prvih deset letal naj bi druzbi »North-West« dobavili ze v nekaj mesecih. Pogodba, ce bo podpisana, pomeni povracilni udarec Evrope ameriski industriji, konkretno »Boeingu«, kije obtozila »Airbus I ndustries« na pripral(,ljalnem zasedanju v Zenevi letos 20. marca , da zganja nelojalno konkurenco v Marjan Medi~ nasprotju s tako ime-novanim sporazumom »Anticoncorde H , ~) Airbus Industries« je takrat uspesno zavrnila ocitke in dokazala, da je njena produkcija rentabilna (prodanihje ze blizu 450 letal), da ne prejema subvencij in da vraca najeta posojila.
(DELO)
B 747 za Air France
Letalska druzba Air France napoveduje , da bo prihodnje leta sklenil a z Boeingom pogodbo 0 nakupu dese-tih letal B 747-400. YU-dru!ina v Rietiju
zadovoljni. Edina slaba tocka je bila pomanjkanje telefonskih linij, kar je povzrocalo obilo tezav porocevalcem s prvenstva, kar pa je videti , da je postalo na vseh jadralnih prvenstvih ze kar tradicija ...
In se ena stvar nas je malce motila. Tekmovanja v Italiji so preeej draga -precej drazja od tekem v ZRN. ali Avstraliji. Kotizacija 450.000 LIT. aerovleka 40.000 LIT, sot or za dye osebi na noc 9 USA dolarjev itd .. kar predstavlja Rieti trenutno kot najdrazji center na svetu.
Nasi tekmovalci so se v Rietiju dobro znasli in so po dveh dneh treninga tudi odlicno startali. Precej so k temu pripomogle izkusnje iz Rietija lansko Ie to in seveda dobro sodelovanje pilotov v zraku in pomoc zemeljske ekipe . Pomembno je bilo tudi to, da so tekmovalei leteli sprosceni in. da je bilo v celotni ekipi izredno dobro vzdusje. kar se je seveda odrazilo tudi na rezultatih .
Ivo Simenc je postal evropski prvak in tako uspesno ubranil prvo mesto iz Lese pred dvema letoma. Povedel je ze prvi dan in bil v voddstvu vseh deset dni , kolikor je tekmovanje trajalo. Njegove dnevne uvrstitve so bile naslednje: trikrat je bil prvi, dvakrat drugi. dvakrat tretji , dvakrat sesti in enkrat sedmi. Kljub temu, da zadnja dva tekmovalna dneva ni tvegal nicesar, je bila njegova prednost pred drugouvrscenim Ohlmannom se vedno 416 tock, kar nazorno pove vse.
Igor Kolaric je osvojil odlicno tretje mesto. kar je njegov dosedaj najvecji uspeh. Po odlicnih uvrstitvah na republiskem in driavnem prvenstvu je dokazal, da se je razvil v vrhunskega pilota in, da lahko od njega se veliko pricakujemo.
Janez Stariha je bil na koncu enajsti , ceprav je bil do sestega tekmovalnega
"re'LI' 20
Veliko zanimanje za novi tip letala
Evropski letalski koncern »Airbus« je dobil 400 naroCiI za nov tip letala »A-320%, s katerim se niso opravili poskusnega poleta. Kot je povedal direktor »Airbusa« Jean Pierson, bi moralo to novo letalo, ki je namenjeno za kratke in srednje dolge prevoze, poleteti 20. marca prihodnje leto. V tovarni nameravajo do leta 1990 izdelati vsak mesec po osem letal tega tipa. Zahodnonemski politik Franz-Josef Strauss -predsednikupravnega odbora »Airbusa« - je pred kratkim ocital tovarni pretirano previdnost glede novega proizvodnega programa. Koncern »Airbus« obsega francosko druzbo »Aerospatiale«, zahodnonemsko »MesserchmittBoelkon-Blohm«, britansko »Aerospace« in spansko druzbo »Construcciones Aeronauticas.«
4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU
dne se na odlienem eetrtem mestu in eden izmed najresnejsih kandidatov za medalje. Napake . ko je takoj po startu moral pristati, ni mogel vee popraviti tako, da je njegova konena uvrstitev slabsa. kot smo vsi skupaj prieakovali. Kljub temuje popularni »Stari« dokazaL daje vrhunski pilot (ne smemo pozabiti njegovega pristanka na nemogoeem in izredno majhnem prostoru) in, da je izredno koristen v zraku za celotno ekipo.
Marjan Medic je bil na koncu dvanajsti. Ce upostevamo, da je bilo to njegovo prvo veeje mednarodno tekmovanje in se to, da je imel na poti do Rietija se prometno nesreeo, je njegova uvrstitev vee kot solidna in moramo biti z njo zelo zadovoljni.
Poleg tekmovalnih uspehov je ekipa opravila se enD pray tako pomembno nalogo - kot neke vrste predstavniki
Oa so se nasi najboljsi piloti sploh lahko udelezili mednarodnih tekmovanj gre zasluga vrsti delovnih organizacij, ki so reprezentanco podprle tako materialno kot financno. Tudi GORENJE iz Velenja ze dolgo casa pomaga letalstvu, ekipa pa se mu je poiskusila oddolziti z uspesnim reklamiranjem: na sliki vidimo detajl kabine z reklamnim napisom, ki je tako v Nemciji kot v Italiji in Avstralijl zbujal veliko pozornosti
»dobre volje« smo si pridobili prijatelje po vsem svetu, na t.i. »jugoslovanskih dnevih«, ki so postali tradicija mednarodnih tekmovanj pa smo predstavili vsem udelezencem del nase turistiene in gospodarske ponudbe. Velik deld pri tern so opravili tudi prospekti in plakati iz serije »Slovenija moja ddela«, ki smo jih 90bili na Centru za ekonomsko in turistieno propagando Gospodarske'zbornice Siovenije.
Med tujimi letalci vlada veliko zanimanje za naso dezelo in prepriean sem, da se jih bo veliko odzvalo nasemu vabilu in nas obiskalo.
Da smo se tekmovanja v Rietiju in v Mengenu sploh lahko udelezili gre zasluga vrsti delovnih organizacij. ki so nas podprle in se jim je ekipa oddolzila z ueinkovitim naeinom reklamiranja njihovih proizvodov, oz. storitev . To so bili: Gorenje Velenje, Adria Aviopromet, JAT, Aviogenex, Cinkarna Celje, ELAN, Kompas in Kompas Hertz, TOP Portoroz. Droga Portoroz, Emona Globtour in Emona. Mesna industrija Zalog. Fructal, Elma, Siovenija les. Belinka . Labod Novo mesto, Siovenija Spor!' Ljubljanska Banka. Autocommerce. CGP DELO, Tntes. Ziatarna Celje, SCT Ljubljana. Iskra CEO, Autotehna. Iskra Delta. Ona On, ETA Kamnik, RIKO Ribnica, Albrecht Schleicher. Teol. ZG Fersped, Induplati Jarse. Se pray posebna zahvala gre tovarni UNTVERZALE v Domzalah , kjer so za celotno ekipo seSili eudovite uniforme, ki niso sarno zelo lepe. temvee tudi zelo praktiene in se v njih piloti odlicno poeutijo.
Vsem. ki so nam kakorkoli pomagali. da smo se tekmovani lahko udeldili, se v imenu celotne reprezentance Jugoslavije v jadralnem letenju najlepse zahvaljuiem 1.a pomoc z zeljo, da bi tudi v naprej uspesno sodelovali .
MIRAN FER LAN
* CLASSIFICA UFFICIALE CON PUNT.ANALITICI OOPO LA PRoVA N. 10 •
-----------------------------------------------------------------------------------------------------CL. N. CONCORRENTE P.Ol P.02 P.03 P.04 P.05 P.06 P.07 P.OS P.09 P.10 TOT.
~-~;--~::~~~-~~-- - -- - --~~;- ----~~;-----~~~-----~~;-----;~:- - ---;;~-----~;~-----~~;-----;;;-----~~~--Ga~~~ 02 CA2 Ohlmann ••. B69 60S S65 659 645 SOl 791 S64 774 SS2 775S (~09 Kolaric 1. b32 655 S14 S5b S5b 809 79b 776 . ..lJ.~ 52.11 <-m.e ;r.; 64 Verga"i W. 535 655 797 S36 417 7<)S S14 7S2 647 693 6SS4 05 ZM Grittl A. 264 155 707 642 S67 703 B71 SS2 S63 S61 6S15 06 S9 Meriziola S. 576 S41 744 7S3 337 721 429 6S2 747 S57 6717 07 VO Vad::l. 619 515 S04 651 410 BS2 547 S40 530 720 651B OS S9 Colombo V. 617 S32 423 723 455 664 504 7S6 721 692 6417 09 HY Haremza H. 667 84S SS2 171 44B 706 530 690 719 712 6373 10 A4 Stepane> J . 663 105 S4B Sll 364 738 394 S49 BB2 542 6196
·~ . V1 St~rih.::I. 693 655 84S 793 47b 23 111 BSO 721 l~9 .~
-~ ~~ :=~~l:~ E. ~~ !~: ;;~ !~~ !~~ ~H- - .. m- ~~. ~ ~~~ . ~ 14 2S Monti l... 527 60S 7S1 672 356 69B 472 696 693 269 15 R2 Bucht G. 655 606 115 679 473 73S 463 6S3 764 264 16 lOG Weibl e n F. 297 290 201 51S 2S1 S43 779 740 61S 735 17 1 Paolillo U. 473 655 599 629 340 702 24S 71S 614 264 Ie. R7 Johi',n soon L . 7 13 657 201 731 281 786 279 526 58 756 19 G2 Brunol d R. 14 5 0 201 370 372 365 140 0 0 0
5£32 ' ~40
~02 5242 4988 1593
SLOVENIJA, MOJA DEZELA JCre'L421
Za balonarje ni mejal
Pilot balonar Alfred Nater
Kogar kaca pici, .. Delegacija vodilnih
predstavnikov mariborske mestne skupsCine druzbenopoliticnih organizacij je odpotovala na oktobrske svecanosti in na pogovoreo nadaljnjem ,sodelovanju zlasti na gospodarskem podrocju v pobrateno Kraljyo, Glede na slabe izkusnje stirih funkcionarjev obcine MariborPobrclje (tovariska kritika) niso potovali z letalom, temvec z osebnima avtomobiloma, To ne bi bilo tudi nic cudnega, ce ne bi v Kraljevo iz Maribora poletela prazna letala na letalski miting, Pravijo, da so mariborski delegaciji ponudili mesta, vendar ponudbe ni sprejela,
(Pa se to.", DELO)
Pilot Alfred Nater iz Bazenheida, clan balonarske ~portne sku pine Rapperswill, je 10. julija letos letel 10 ur in 17 minut z dvema potnikoma v balonu HB-BAO »Eduard Spelterini« (1260 m2, polnjenje z vodikom iz polnilne postaje) tovarne sode blizu Bad Zurzacha ob Renu do Vnajnarjev, 10 km vzhodno od Ljubljane, glavnega mesta jugoslovanske republike Siovenije . Alpski let od . aargauske polnilne postaJe rapperswIisklh balonarjev do Ljubljane je bil dolg dobrih 550 km z maksimalno visino 4600 metrov. Ta vi~ina je bila nekoliko strmo dosdena enD uro pred mehkim pristankom na prelepem cvetnem travniku .
Iz balonarskega letalskega poroeila povzemamo, da se je let zacel ob s~irih zjutraj in da je pri startu z 27 vreeaml balasta obtdeni aerostat po dveh urah v vi~ini 3800 metrov letel prek Romanshorna in se pojavil nad bodenskim jezerom.
Cez Wettersteinsko pogorje Pilot zazna rahlo juzno komponento
smeri in po radiu izve, da hoee neki drug clan skupine na ta dan preleteti Alpe: Silvan Romer se je s balonom HB-BFO »Murren« (1260 ml) vzdignil s polnilne postaje Attisholz pri Solothurnu. Njegov let se je koneal po sedmih urah jugovzhodno od Verone v severni Italiji in je potekal skoraj vzporedno s potovanjem iz Zurzacha v Jugoslavijo.
Nater zabelezi ob osmih: »Letimo naravnost eez prelepo jezero Plan see v smeri proti Zugspitze. Ta najvi~ja gora Nemeije se sramezljivo zavija v meglo.« Ko~ara se pri tern guglje v visini 3800 metrov nad morjem in kakih 1000 metrov nad Wettersteinskim pogorjem.
Jugoslovanska meja Z devetimi vreeami peska smo ob dese
tih na vi~ini 4400 metrov in s severozahodnim vetrom hitrosti 70 km/h se let nadaljuje eez Zillertalske Alpe ob pogledu na vrhove Venedigerja in ob radijski zvezi z Dunajem. N.ato pa ee.z Finsterkofel, Lien~ke dolomite (ob enaJstih) in eez pol ure nad Lanzenpassom:
»Ker se blizamo jugoslovanski meji, se spu~eam . Nizje se veter obraea proti severu. Poeasi se blizamo severnemu poboeju. Na neki gorski poti bi lahko pristali, kar se mi ne zdi pray dobro. Zato poeaSt zdrknemo preko poboeja nazaj v Avstrijo.«
Mehak prlstanek na gozdnl 'asi J »Spelterini« se je nato eez Rudni~ko goro s pomoejo termike v 80 minutah dvignil od 1950 metrov na 4600 metrov. Nad Bohinjsko Bistrico in kako uro pred pristankom : »Griei postajajo nizji.: v d~Ijavi vidimo ravno plosko pokraJ~no In
tja bi hoteli priti. BliZamo se vehkemu mestu in sopotnica Traudl iz Gradca meni , da ga pozna. Sicer se mi to zdi kar nekam nerazumljivo. Vpra~am kontrolo, mar je to Dunaj, ali je letalisce v G,radcu na severu ali na jugu mesta. Zen ski glas z Dunaja: ,Na jugu!, Na~e letali~ee paje na severu mesta . Torej smo nad Ljubljano. Spet glas z Dunaja: ,Saj to je tudi lepo!, Vzpostavimo radijsko in transpon<;!ersko zvezo z Ljubljano. Kontrolor letenJa pravi, da lahkoprlstanemo na letali~eu--:;
Pilot Alfred Nater se je nato odloeil drugaee in izbral neko gozdno jaso za mehak pristanek vzhodno od glavnega mesta Slovenije. Sicer pa pomanjkanje balasta ne bi vec dovoljevalo nadaljnjega poleta . Pa kaj hoeemo vee kakor prelep cvetni travnik pri Vnajnarjih, 400 metrov nad morjem, blizu starega univerzitetnega mesta in kulturne metropole. Spustili smo pristajalno vrv.
Razumevajoea policija Potem ko se je posadka pozdravila s
policijo, se je na bliznji kmetiji okrepeala s kruhom, peeenim v kru~ni peei , z medom, mostom in vinom in ze je bila pripravljena izpolniti formalnosti, ki so se uradnikom zdele potrebne.
Obisk na policijski postaji pri komandirju je potekel v splosno zadovoljstvo vseh prisotnih: »Posebej je dal poklicati svojo zeno - zdravnico, da je prevajala. Pri veliki mizi z udobnimi stoli nam je postregel s slastno tursko kavo .«
Policijska postaja nam je, nenajavljenim zrakoplovcem, na koncu izdala priporoeilno pismo, da na naporni poti po tleh eez Kranjsko Goro - Beljak -Innsbruck - Arlberg - Romanshorn in Bazenheid na mejah ne bi imeli tdav.
Pred odhodom proti severu si je posadka ogled ala se stari del mesta, da bi Ljubljano uzivala tudi ob dobri jedaei in pijaei. Siovenija se bo morala pripraviti na invazijo ~vicarskih balonarjev , ee se bo izvedelo, kako mirno lahko poteee tako potovanje po zraku v Ljubljano.
Erwin A, Sautter (po krtacnem odtisu prispevka za oktobrsko stevilko svicarske AEROREVUE prevedla MAILA GOLOB)
Za las so usli trcenju
Le malo je manjkalo, da se nista zaletela jumbo jet avstralske letalske druzbeQantas in DC-1O ameriske druzbe Continental. V obeh letalih je bilo skupaj 542 Ijudi. Lcteli sta na isti visini 11.000 metroy, v istem zracnem koridorju med A vstralijo in Novo Zelandijo. Novico je s precejsnjo zamudo objavil Sydney Morning Herald. Boeing 747 je letel iz Aucklanda na Novi Zelandiji proti Sydneyu, iz Sydneya pa je v nasprotni smeri letel DC-10 Continentala. Ni znano, kako se je lahko zgodilo, da sta obe letaIi leteli v istem koridorju in na isti visini, tako da sta se »zgresili« Ie za 300 metrov. Obe sta v tistem casu let eli s 1800 kilometri na uro. Sydney Morning Herald pripisuje krivdo kontrolorjem letenja na sydneyskem letaliscu.
(DELO)
Zveza letalskih organizacij Siovenije je izdala knjigo »1 adralno letalstvo«. V delu, ki ima spostovanja vrednih 471 strani, je II avtorjev, strok'Jvnjakov za posamezna podrocja, razumljivo, gospodarno in prcgledno povedalo vse, kar je treba vedeti letalskemu zacetniku, ki bi se rad povzpel pod nebo. Seveda pa bo knjigo rad in pogosto vzel v roke tudi vrhunski jadralni letalec.
Ena od temeljnih znacilnosti »Jadralnega letalstva« je, da je bilo pisano z veliko zavzetostjo, navdusenjem in Ijubeznijo. Pisci se dela niso lotili, kot je v svetu pri teh zadevah navada, zaradi honorarja, ampak preprosto zato, ker so zeleli, da Siovenci vendarle dobimo sodoben letalski ucbenik. Siovenske letalske literature je namrec razmeroma malo, strokovne literature pa z izjemo Miheliceve »Meteorologije« iz leta 1948 in Koserjeve »Teorije letenja«, kije izsla leta kasneje, sploh ne premoremo. Zadnji podatek je treba rahlo popraviti, strokovne sestavke iz letalstva objavlja redno revija Krila.
Knjiga »ladralno letalstvo« se zacne s poglavjem Dediscina, ki je, kot ga je oznacil avtor M. Moskon, poskus kronologije jadralnega letalstva v svetu in pri nas. Naloga je bila (in je se) nedvomno tezka, vendar ji je bil pisec s pomocjo virov ter se zivecih ustvarjalcev in poznavalcev jugoslovanskega jadralstva suvereno kos o
»ladralno letalstvo« je predvsem ucbenik, zato so bolj kot zgodovina pomembna strokovna poglavja. Med njimi je na prvem mestu teorija letenja, letalcu mora biti v zraku yes cas jasno, kaj se z letalom dogaja, Ie tako tudi v kriticnih trenutkih ne bo presenecen in bo pravilno ukrepal. Zapisemo lahko, da je teorija letenja obdelana razumljivo in zgosceno, s pomocjo srednjeSolske matemat ike in fizike je, letalci so trmasti fantje, sorazmerno lahko premagljivo.
Poglavje 0 gradnji jadralnih letal bi morda kaksen drug uredniski odbor skrajsal, stik jadralcev z gradnjo letal namrec ni vee tako neposreden, kot je bil se v bliznji preteklosti. Nedvomno pa dobro znanje 0 jadralnih letalih, njihovi opremi in gradnji lahko Ie koristi, saj v jadralnem letenju se bolj kot v drugih sportih velja, da ni uspeha brez primernega znanja 0 »kisti«, kot letalci se vedno pravijo en emu najbolj elegantnih izdelkov sodobne tehnike. Pisec poglavja zasluzi posebno pohvalo zlasti zato, ker se ni pustil zapeljati resnicno bogati graditeljski preteklosti, pretezno se je posvetil sodobni gradnji jadralnih letal, ki pri nas doslej v ucbenikih se ni bila obdelana.
Del knjige, ki govori 0 instrumentih in opremi v jadralnem letalu, je vzorno razumljiv in obenem tudi jedrnat. A vtor je pravilno domneval, da mora jadralni
NASA STROKOVNA LlTERATURA
Hitro V Hongkong Potnisko letalo boe
ing 747 britanske letalske druzbe British Airways je preletelo razdaljo 7.283 milj (11.618 kilometrov) med londonskim letaliscem Heathrow in Hongkongom v 12 urah in 25 min ut ah brez vmesnega pristanka in tako postavilo svetovni rekord na tej progi. Doslej so letala te druzbe pristajala v Bombaju, kjer so nacrpala gorivo. Dosedanji rekord na tej progije bil 14 ur in 35 minut. Nova proga iz Londona v Hongkong vodi cez Sovjetsko zvezo
Seja 0 prometu proti Vz hodu
Od 7. do 10. oktobra je bila na Brionih prva seja sedmega neuradnega sestanka 0 organizaciji letalskega prometa proti Vzhodu. Udeldbo je prijavilo 18 (od 20 povabljenih) drzav. dye mednarodni organizaciji - mednarodno zdruzenje letalskih prevoznikov in mednarodno zdruzenj e carterskih prevoznikov, neuradno pa se je prijavila tudi mednarodna federacija zdruzenj kontrolorjev letenja.
V trupu letala je hila luknja
v letalu boeing 737, last nasega lata, kije 9. ok tobra priletelo iz Frankfurta na Brnik , so nasli I uknjo. V blizini vrat prtljaznega prostora, na desnem delu trupa, so letalisk i delavci odkrili odprtino, veliko 7 krat 14 centimetrov. Ne ve se, kje in na kaksen naCin je nastala. Lahko na letaliscu v Frankfurtu , med poletom ali pa na Brniku. Poskodovano letalo je posadka se isti dan odpeljala v Beograd na pregled in popravilo (brez potnikov).
letalec znatl mstrumente in opremo predvsem do konca izrabiti. Kako so vse te vedno bolj natanene in zapletene zadeve narejena, je prej stvar konjiekarstva kot letalstva. Nedvomno pravilen pristop.
Poglavje 0 meteorologiji je, pac glede na pomen, ki ga ima ta veda v letalstvu, kar precej obSirno. Reei pa je treba, da je na 62 straneh, kolikor jih je v omenjeni knjigi posveeenih splosni meteorologiji in meteorologiji zajadralne pilote, povedan ega precej vee in bolje kot v prenekaterem debelejsem in bolj ambicioznem delu . Podobno velja tudi za sicer kratki poglavji 0 navigaciji in sporazumevanju po radiu. Knjiga se nato preko vainega in izcrpnega poglavja 0 padalih loteva tehnike pilotiranja. Avtor se je naloge lotil neposredno, brez »ogrevalnega« filozofiranja, kompaktne in razumljive stavke spremljajo zelo nazorne skice.
Enako ali pa morda se bolj pohvalne besede gredo pomembnima poglavjema o tehniki jadranja in taktiki preleta, s s katerima se knjiga »ladralno letalstvo« konca.
Posebej velja poudariti, da ima vsako poglavje v tej knjigi, ki je nedvomno zelo obogatila tehnisko in sportno knjiinico Slovencev, tudi seznam uporabljene tuje in domace literature. Obzorja, ki jih odpira delo, so lahko torej se sirsa.
Hkrati s knjigo pa smo Slovenci prisli se do ene dragotine. Knjigo je lektorirala Milena Cestnik, ueiteljica jadralnega letenja iz Ptuja. Ob branju gradiva je Cestnikova, ki je studirala slavistiko, prisla na misel, da bi bilo mogoce in potrebno poleg lepe slovensCine storiti se kaj vee. Tako je rokopis knjige postal temelj njene diplomske naloge: Slovenski jezik v jadralnem letalstvu.
Poleg knjige 0 jadralnem letalstvu nam je zdaj pri roki se slovar slovenskih izrazov na tern podrocju. Z nekaterimipredlogi in resitvami se morda ne bomo strinjali, vsekakor pa je ponujeno dobro izhodisce za nadaljnje delo. Predvsem pa za beg od iargona ter hrvaskih in angleskih izrazov, ki so na letaliscih in med vecernimi pogovori zelo uporabni, skoraj povsem brez vrednosti pa postanejo, ko je treba zastaviti slovensko knjigo 0 letenju in letalstvu.
Stavek in filmi za »ladralno letalstvo« so delo Dolenjskega informativnega centra. Tiskala je ljudska pravica. Knjiga je tako rekoc brez napak, ki jih pripisujemo tiskarskim skratom. V casih, ko so se skratje naselili celo v beletristiko veliko bolj znanih grafienih his, je to lep uspeh .
M. BAUER
rcefL423
(Nadaljevanje z 2. strani) di hude porodne krce - otroku se to make pozna. Ce bi ga se kaksno leta lahko spravljali na svet, bi bil morda se lepsi ... Pa vendar smo tudi na takega, kakrsen je, ponosni.
Vsak izvod lADRALNEGA LET ALSTV A je danes med brati vreden 15.000 din. Da so prednarocniki, predvsem nase letalske sole in klubi, lahko dobili prirocnik po tako ugodni ceni , gre zasluga pray nasim osnovnim organizacijam, ki so si razdelile breme zalozniskega tveganja z odkupom skoraj tri cetrtine naklade, in nic manj piscem vseh besedil , ki so se odpovedali avtorskim honorarjem. Rekordni rok za graficno pripravo in tisk knjige ter koncno zaloga potrebnega papirja , ki je bila kupljena po stirikrat nizji ceni, kot je veljala v casu tiska, pa sta se dodatno pripomogla k prihranku.
Ker smobili torej zalozniki takorekoc vsi slovenski letaki,je pray, da se seznanimo vsaj s povzetkom s sestanka sodelavcev prirocnika. Vse gradivo in tiskarske plosce za lADRALNO LETALSTVO bodo shranjeni pri ZLOS za morebiten ponatis ali prevod. Avtorji si v primeru ponatisa priddujejo avtorske pravice, kar seveda velja tudi za ponatis posameznih poglavij. V pisarni ZLOS se bodo zbirale pripombe in predlogi uporabnikov prirocnika v zvezi z vsebino in napakami , ki se jim ni bilo mogoce popolnoma izogniti. Morebitne vecje popravke bomo objavili tudi v Krilih.
Za prednarocila sta bili v majski in junij-julij ski snopic Kril prilozeni narocilnici za posameznike, letalske organizacije, sole in knjiznice. Poleg tega smo vsem slovenskim os novnim in srednjim solam poslali vabilo za prednarocilo s priporocilom republiskega zavoda za solstvo. Tako je bilo ze v prednaroCilu prodanih 1779 knjig. Vsak avtor je dobil 2 izvoda, 12 sodelavcev po I izvod , 21 izvodov je slo za propagandne namene, 10 pa jih bo dobila jadralska reprezentanca lugoslavije za izmenjavo daril na mednarodnih tekmovanjih. Od 2190 izvodov dobavljene naklade je osta lo torej se 340 izvodov za drobno prodajo na zvezi in v kniiga rnah. Yes dobicek so avtorji namenili za lozniski dejavnosti ZLOS - to pa pomeni, da je gmotna podlaga za, recimo, prirocnik za motorne pilote ze tu! Se zlasti, ce bomo denar med tem pametno obracali ...
M. MOSKON
PONUDBA & POVPHASEVANJf
Motor DAF 40 HP, preurejen ~a ui:. ali zmaja, ugodno prodam . Edvard Lorencon, 065-67-221.
Ugodno prodam RC napravo Varioprop FM 14 S z dvema sprejemnikorna (27 in 35 MHz) in priborom, motorja Webra Speed 60 RC in 40 RC, letalo Maxi in nekaj drobnega materiala. Pisite za spisek. Marjal) Gujt , Vegova 13, 69000 MURSKA SOBOTA.
Prezivela je Ietalsko nesreco
Mati TEREZA, sestinsedemdesetletna Nobelova nagrajenka za mir, je prdivela letalsko nesreco v osrednji Tanzaniji. Majhno potnisko letalo, v katerem sta bila poleg nje se dva potnika,jetakoj po vzletu strmoglavilo na sku pi no ljudi, kijestala blizu letaliske steze v mestu Humboli. Pet ljudi je umrlo, dva pa sta bila ranjena. Mati Tereza je v Tanzanijo, kjer je obiskala misijonarske postaje, pripotovala iz Sudana.
RULES OF THUMB pri sportnem motornem letenju
Rutno letenje je za sportnega pilota potrditev znanja, pridobljenega v solskih krogih in zonah. Uspesno izveden prelet z enega kontroliranega letalisca na drugo pomeni, da obvladamo vescino vodenja letala od ene tocke do druge , kar je navsezadnje namen letenja.
Ne glede na to, da je vodenje navigaeije, se posebej tiste s pomocjo radijskih naprav in pa pogovor s kontrolo letenja brez dvoma najtrsi oreh za mladega pilota pa ne smemo pozabiti, da je vedno najbolj pomembno varno in ekonomicno leteti z zaupanim nam letalom. Pri tern igra najvecjo vlogo temeljita meteoroloska in navigaeijska priprava, znanje oletalu in njegovih sistemih, znanje standardnih in izrednih postopkov in uporaba prirocnika za letenje z zadevnim letalom.
Kljub temu, da nam je na voljo veliko racunarjev, klasicnih in dragih elektronskih pa moramo poznati nekaj pravil za hitro oeeno in pribliino racunanje, ki se
nanasajo na doloceno letalo , vecina pa jih ima splosno veljavo.
Napotke iz tega sestavka velja znati na pamet, saj so izredno koristni, ce se v zraku znajdemo v casovni stiski in je treba hitro nekaj izracunati, racunar pa namje kot nalasc ravno maloprej padel na tla kabine in se izmuznil pod sedeie, kjer ga ne moremo doseci ... in verjetno je se veliko primerov, kjer sta s pilotiranjem zaposleni obe roki in dokajsen del glave, sopilota pa ravno na tern letu nimamo v kabini.
Ravnilo, ki se ga ne da zaloziti Koristno je vedeti sirino palca in
doliino kazalca v merilu ICAO karte 1:500000.
Na letalskih kartah pa obstaja se drugi prakticen pripomocek za merjenje razdalj. To je skala na poldnevnikih. Kot verno, so poldnevniki veliki krogi, ki jih na omenjenih kartah sekajo vzporedniki
MOTORNO LETENJE
Lufthansa obnovila polete v Teheran
Zahodnonemska letalska druzba Lufthansaje sporoCila, da bopo 18-mesecni prekinitvi zaradi vojne v Perzijskem zalivu obnovila polete v Teheran. Njen predstavnik je izjavil, da je k temu prispevalo dovoljenje Moskve, da lahko letala Lufthanse letijo eez sovjetsko ozemlje, tako da se izognejo obmocjem, kjer divja vojna. Letala na progi Frankfurt-Teheran
(prek Istanbula) bode letela dvakrat na teden.
(DPA)
na vsako sestino locne stopi~je, to je na vsakih 10 locnih minut. oziroma na vsakih 10 navticnih milj (NM). Na kratko povedano: razdalja med dvema vrisanirna vzporednikoma na letalski ICAO karti je tocno 10 NM.
Tako nam pri merjenju poljubne razdalje ni treba razgrinjati nase skrbno zlozene karte po vsej kabini in iskati merila na njenem robu. ampak jo preprosto s papirckom prenesemo na prvi poldnevnik pred sabo in izmerimo.
Pri uporabi Jeppesen radionavigaeijske karte pa moramo upostevati, da so vzporedniki vrisani na vsako locno stopinjo, to je na vsakih 60 NM. Torej je v tern primeru razdalja med dvema crtiearna skale na odseku poldnevnika 10 NM.
V nobenem primeru pa ne moremo meriti razdalj v vodoravni smeri, to je med poldnevniki, saj nam ze beien pogled na karto pove , da je merilo v tej smeri drugacno in zato ne bi dobili pravih rezultatov. Izjema bi bilo sarno merjenje po ekvatorju, ki je tudi veliki krog.
Vpliv vetra na pristajalno pot Pri lahkem letalu zmanjsa 10 vozlov
eelnega vetra pristajalno pot za 19 odstotkov.
Obratno pa 10 vozlov vetra v hrbet poveea pristajalno pot na 150 odstotkov pristajalne poti v brezveterju .
I z tega pra vila sledi, da za 10 vozlov prevelika pristajalna hitrost tudi poveea pristajalno pot na 150 odstotkov tiste, ki velja za brezveterje.
"~'LIJ25
Kaj vpliva na vzletne performanse? Vsakih 10° C nad standardno tempe
raturo pomeni 25 odstotno povecanje vzletne steze prek . ovire visine 15 m.
Suha steza z nizko travo pomeni s primerjavo s trdo stezo 10 odstotno povecanje vzletne steze prekovire 15 m.
Mokra steza z nizko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno povecanje vzletne steze prek ovire 15 m .
Suha steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno povecanje vzletne steze prek ovire 15 m.
Mokra steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 30 odstotno poveeanje vzletne steze prek ovire 15 m.
Nizka trava je tista, ki ni visja od 12 em. Nikoli pa ne poskusajmo vzleteti, ce je trava visja od 24 em!
ETA (PVD) na prvi kontrolni tofki Cas do prve tocke na ruti izracunamo
tako, da pristejemo teoreticnemu casu za vodoravni let na tej razdalji 112 minute za vsakih 1000 eevljev visine v vzpenjanju.
Primer: Za vzpenjanje z letalisca na nadmorski visini 500 cevljev na nivo leta FL 65 porabimo 3 minute vee casa, kot bi ga potrebovali za to razdaljo v krizarjenju.
Pomnimo pa . da se ni ekonomicno vzpenjati vee kot 10 minut na vsako predvideno uro trajanja marsrute . Prihranek zaradi boljsega izkoristka goriva batnega letala na veeji visini bi namrec pokvarili z vecjo porabo med vzpenj a njem, razen v primerih. ko traja marsruta vee easa.
~e'l.426
Najboljse, najlepse
Britanska letalska druzba Bri tish Airways ni nie vee najboljsa letalska druzba, pravijo bralci meseenika Executive Travel, ki vsako leta glasujejo za najboljsega letalskega prevoznika. Tokrat je najboljsa Singapore Airlines. Ta dela veliko reklamo za svoje lepe stevardese in je dobila tudi priznanje za najbolj privlaeno posadko. Druga najboljsa letalska druzba je letos Swissair, tretja pa britanska druzba Cathay Pacific, medtem ko je lanskoletna zmagovalka British Airways letos padla na eetrto mesto.
Najboljsi svetovni prevoznik je Swissair
Britanska revija Business Traveller, ki je anketirala poslovnefe, ki najvec potujejo z letali, je razglasila svicarsko letalsko druzbo Swissair za najboljso, ziirisko letalisce pa za drugo n~bolj urejeno v Evropi. Svicarski prevozniki so najboljsi od leta 1980, let os je na drugem mestu British Airways, tretja je Singapore Airlines. Poslovnefi so odgovarjali na vprasanja v zvezi s toenostjo, udobnostjo in kakovostjo storitev. Najmodernejse letalisee v Evropi je Amsterdam. - - -
Vmesno polnjenje .. pozrecc goriva za pol ure letenja
Za standardno batno enomotorno letalo, ki leti na visinah med 3500 in 6500 cevljev, velja, da porabi za spuscanje na visino solskega kroga, pristajanje , voznjo po tleh , vzig motorja, ponovno voznjo po tleh, vzletanje in vzpenjanje nazaj na visino krizarjenja toliko goriva , kot bi ga porabilo za 30 minut krizarjenja.
Polnjenje z gorivom poveca cas potovanja za 45 minut do ene ure
Na velikih letaliscih nam vzame postanek za dopolnitev rezervoarjev, morebit no kavico v letaliski restavraciji, obvezni ohisk FlO in METEO, plus voznjo ~o tleh, vzletanje in vZjJen}anje na nivo kri2.arjenja, dosti casa . Ce vse poteka gladko, pomeni to tricetrt ure, lahko pa tudi celo uro in vee.
Pravilo za dolocanje goriva, potrebnega za vzpenjanje
Za primer standardnega batnega letala s klasienim vplinjacem dolocamo porabo goriva v vzpenjanju tako, da porabo goriva v krizarjenju povecamo za 2 litra na vsak valj motorja.
Ce ima nase letalo n. pr. stirivaljni motor in v krizarjenju porabi 30 litrov goriva na uro letenja , potem je njegova poraba v vzpenjanju 38 I;trov goriva na uro letenja.
Pravilo za dolocanje goriva, potrebnega za krizarjenje
Za lahka batna letala velja pravilo, da se pri 50-75 odstotni moei motorja za vsak odstotek poveeanja hitrosti po vee a poraba goriva za priblizno 2 odstotka.
Tipieno letalo porabi pri 75 odstotni moei motorja 14 odstotkov vee goriva kot pri 65 odstotni moCi, pri tem pa je hitrost vecja samo za 6 odstotkov. Razlika v porabi goriva med 75 in 55 odstotno moejo motorja je ze priblizno 25 odstotkov, razlika v hitrosti pa samo 12 odstotkov.
Pravilo za izbiro visine krizarjenja Pri dolocanju visine krizarjenja je naj
bolj odlocilen visinski veter, drugotnega pomena pa je poveeanje dejanskc zraene hitrosti z visino (I odstotek za vsakih 1000 eevljev visine) in povecanje izkoristka motorja.
Iz navedenega sledi, da nikoli ne tratimo goriva za vzpenjanje na visine, veeje od 4000 eevljev, da bi pridobili 5 vozlov na raeun povecanja dejanske zracne hitrosti, ee je na tch visina n. pr. 10 vozlov vetra v eelo.
MOTORNO LETENJE
Pravilo za dolocanje najvecjega trajanja leta
Letalo ima najboljsi kot vzpenjanja pri tisti hitrosti, ki ustreza vpadnemu kotu najmanjsega padanja. V vodoravnem letu zahteva ta hitrost, imenovana tudi hitrost najvecjega trajanja leta , najmanjso mozno moe motorja in stem seveda tudi najmanjso mozno porabo goriva v easovni enoti.
Na zalost pa v praksi s to hitrostjo in s to moejo v vodoravnem letu ne moremo leteti, ker priene letalo pri vsaki najmanjsi spremembi vpadnega kota izgubljati visino. Zato v taksnih primerih letimo s hitrostjo, ki je veeja od navedene za 10 vozlov, kar priblizno ustreza hitrosti najboljsega doleta (ki je enaka hitrosti najboljsega vzpenjanja).
Ce smo torej kratki zgorivom in potrebujemo za resitev nekega problema dolocen cas, moramo leteti vodoravno z moejo, ki ustreza hitrosti najboljsega doleta. Tako pridobimo z ostankom goriva nekaj minut letenja vee, ki pa so lahko v danem trenutku odloeilne.
Pri tem opazujmo instrumente, kajti ee letimo z majhno hitrostjo dalj easa, se lahko motor pregreje.
Pravilo instrumentalnega letenja Ce se nam primeri, da nam nasa cutila
govorijo en~ , instrumenti pa drugo, je bolje verjeti instrumentom.
Po reviji PILOT priredil VLADIMIR KOCEVAR,
kapitan DASH-7
Slavko Kos spet najboljsi Dolenjec
Na tradicionalnem letalskem rallyju se je soneno jesensko soboto 18. oktobra potegovalo za naslov najboljsega dolenjskega pilota 12 tekmova1cev iz Aerokluba Novo mesto. Belokranjcev, Trebanjcev in Brdicanov tokrat ni bilo blizu. Na marsruti (92,5 km, 47 minut), ki je vodila z letalisca v Preeni cez Jugorje, Zuzemberk, Mokronog in Otocec, so morali piloti opraviti kar 10 zahtevnih izvidniskih nalog, preleteti tri tocke na tleh na sekundo tocno in pristati v kvadrat s stranico 20 metrov. Tezavnostna stopnja dirke je bila na ravni ddavnega prvenstva.
Pri casovni _ toen.osti so se najbolj izkazali Adolf Sustar (88 odstotkov moznih tock), Iztok Pekolj (82%), Vojko Grobovsek in Slavko Kos (po 73%), najbolje so pristali S. Kos (100%), V. Grobovsek in Miha Kos (po 80%), pri zamotanih izvidniskih nalogah pa so zbrali najvec tock Darko Sinkovec (46%),
I
MOTORNO LETENJ E
Nedovoljeni podvig
Petindvajsetletni A vstralec Nicholas Feteris se je s padalom spustil z bakle newyorskega Kipa Svobode, sreeno pristal na trati za spomenikom na Ellis Islandu, tam pa ga je pricakala policija in ga odpeljala v zapor, sajje naredil hud prekrsek, poleg tega pa sploh nirna dovoljenja za padalca. Feteris, po poklicu kaskader, je pred tern poletel tudi z vrha Svetovnega trgovskega centra v New Yorku, ki je visok 405 metrov.
I. Pekolj (44%) in S. Kos (42%). Koncna uvrsitev: 1. Slavko Kos (392
tock ali 59 odst. moznih tock) , 2. Iztok Pekolj (336 tock, 51 %), 3. Vojko Grobov§ek (323 49%), 4. Miha Kos (290), 5. Darko ~inkovec (273), 6. Peter Slapnicar (261) itd. Da je bil nas rally res teZak, pove tudi podatek, da je zmagovalec leto§njega republi§kega prvenstva v Postojni dosegel kar 90 odstotkov moznih tock, Slavku Kosu pa je tam s 83 odstotki tock Ie za las u§lo tretje mesto, Prvi trije na Dolenjskem so prejeli tudi prakticna darila - srajce tovarne LA BOD. M.MOSKON
XII. pokal Prvih partizanskih pilotov
Na banjaluskem letaliscu Zaluzani seje 20. septembra ob 40-letnici tamosnjega aerok luba Rudi Cajavec odvijalo zvezno tekmovanje motornih pilotov za XII. pokal prvih partizanskih pilotov. Sodelovalo je 50 tekmova lcev iz 22 klubov in iz vseh letalskih zvez razen Kosova, kar je do zdaj najveeja udelezba na tern tekmovanju .
Tekmovalna marsruta je trajala 44 minut , za izvidniske naloge je bilo treba razvozljati 8 fotografij in 4 platnene znake, preleteti dYe znani in dYe neznani easovni tocnosti ter pristati eez zapreko.
Pri casovni tocnosti so se najbolje odrezali Nijaz Delic (Borovo), Josip Klobucar(Osijek) in Vinko Pisek (Ptuj), pri pristajanju Mato Bumbar (Banjaluka ), Mijo Ban (Osijek) in Nijaz Delic, pri izvidniskih nalogah pa Leon Bauer (Celje), Oto Verbancie (Maribor) in Nijaz Delic.
V skupni uvrstitvi so se razporedili: I. Nijaz Delic (34,2 kazenske tocke) , 2. Oto Verbancic (54,6 kaz. te.), 3. Vinko Pisek (59,4), 4. Josip Klobucar~ (66,2), 5. Leon Bauer (68,8), 6. Drasko Bozic (Ba njaluka - 69,2), 20. Darko Madza rac (Maribor - 158,2) , 27. Slavko Lakovic (Celje 23 1) itd. Skupna uvrstitev mostev: l. Banjaluka I ( 155,6 kaz. te.), 2. Osijek (160,8), 3. Mostar (196,6), 4. Borovo (203,2), 5. Maribor (212,8), 6. Banjaluka II (262,0), 7. Tuzla (293,6), 8. Ce lje (299,8) itd.
Republisko prvenstvo motornih pilotov BiH
Na republi skem prvenstvu Bosne in Hercegovine v motornem letenj u 6. in 7. septembra je nastopilo 25 tekmovalcev iz 5 klubov. Pri izvidnistvu je bil najboljsi Zdravko Lukic iz Tuzle, pri casovni tocnosti Mato Bumbar iz Banjaluke, pri pristajanju pa Drasko Bozic pray tako iz Banjaluke, ki so si razdelili tudi prva tri mesta v skupni uvrstitvi: I. Bozic (898 tock), 2. Lukic (890) in 3. Bumbar (850). Klubske posadke: l. Banjaluka, 2. Tuzla, 3. Sarajevo.
M.MOSKON
, 1 inles , ,
t:lefL427
industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : 1061186' .4"
inovak okna kombivak okna okna 5 polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina nata lamelirani profili lamelirane ploi~e
Uradni posnetek radarskega zaslona fotografij NLP pri bermudskih otokih, posneta 3. julija 1954.lzkuseni radist je zatrjeval, da gre dejansko za neugotovljene radarske odmeve. Vldnih je kar sedem NLP.
Zaposlenim V vesoljskih programih grozijo odpusti
Ker bo odlozeno uresnicevanje prograrna vesoljskega letala, bo izgubilo delo okrog 2000 ljudi" zaposlenih v druzbah, ki so v programu sodelovale. Okrog 1000 jih utegnejo odpustiti v firmi Martin Marietta iz New Orleansa, ki izdeluje zunanje rezervoarje za vesoljska plovila. To je ze drugi val odpu~canja v tej tovarni po katastrofi Challengerja 28. januarja letos, zaradi katere so program odloZili.
(AFP)
Kaj je letelo nad Evropo? Konec septembra je Francijo, ZRN.
Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko preletela formacija skupine neznanih letecih predmetov (NLP). Dogodek se je pripetil po vsej verjetnosti 23. septembra, ko so se neznani leteci predmeti pojavili nad Parizom, potem. ko so jih prej opaziIi v ZRN, Belgiji na Nizozemskem in v Luksemburgu. Ocividci so zatrjevali. da je 10 do 15 bleSceCih tock letelo z veliko hitrostjo na visini okrog 1000 metrov nad pariskim nebom v smeri proti jugozahoduo Neki pilot je trdil, da so bili NLP turkizno modre barye in, da so bile tri blescece tocke vecje kot druge.
V 8ruslju in Luksemburgu so opazovalci podrobno opisali letece predmete. policija pa trdi, da ne morejo biti rakete ali letala . Dve uri pred tern so se NLP pojavili tudi nad Einddhovnom. Tamkajsnja meteoroloska postaja in letalisce ne znata pojasniti tega pojava. Po izjavah nekaterih ocividcev so bili NLP trikrat vecji kot letala. NLP je naredil polkrog okrog belgijske prestolnice in odletel v smeri Luksemburga. Ocividci trdijo, da je leteci predmet obcasno ustvarjal okoli sebe zelo bleScece »zarece« zoge.
Lokalne radijske postaje v Luksemburgu in Belgiji. na katere se sklicujejo
zahodne agencije, so porocale. daje N L P povzrocal motnje v njihovih oddajah. medtem. ko so z luksemburskega letalisca porocali. da radarji niso zabeleZili tega pojava. ceprav ga je bilo mozno videti s prostim ocesom s kontrolnega stolpa. Kontrolor Mark Miten trdi. da je pet neznanih objektov v strnjeni formaciji letelo priblizno 200 metrov nad zemljo veliko hitreje kot letala.
NLP je videlo tudi osebje v kontrolnem stolpu letalisca Zaventem pri 8rusIju. Zasledovali so njegovo izredno hitro gibanje, ki pa na veliki visini ni pustilo sledi . Reakcija ocividcev je bila izjemna - stevilni so klicali v urednistva casopisov, televizije in radijske postaje . Nekateri ocividci so celo zatrjevali, da se je leteci predmet od casa do casa obdal s svetlimi »zareCimi« kroglami.
Razlage V svojih prvih porocilih so belgijske
meteoroloske sluzbe zatrjevale. da ne gre za nikakrsen »meteoroloski pojav« . Nekatere radijske postaje so nato razsirile vest, da gre za ekskadrilje »nevidnih letal«, ki sodelujejo na manevrih N A TO v ZRN Nemciji. Nekoliko kasneje naj bi
(Nadaljevanje na 30. strani)
a::e'L430
Vse blize pristanek na Marsu
Kongres 0 letalski in ~esoljski medicini -Zelje postaj ajo stvarnos t
Sovjetski in ameriski strokovnjaki predvidevajo, da bo ze leta 2015 na Marsu mogoce zgraditi oporisca, leta 2035 bode vesolj ci ze pristali na Titanu (najvecjem Saturnovem satelitu) , leta 2045 lahko pricakujemo polet na Neptun . Da vse to vendarle niso sa rno zelje , pricajo dosezki svetovnih strokovnj akov, ki so na kongresu 0 letalski in vesoljski medicini v centru Sava spregovorili 0 svojih poskusih in izkusnjah. Najveejo pozornost navzoCih pa je prit egnilo predavanj e dr. V. I. Mjasnikova 0
psiholoskih problemih pri dolgotrajnih vesoljskih poletih . Ta sovjetski strokovnjak se ukvarja z vesoljsko medicino ze od leta 1960 in sodeluje pri izbiranju oziroma urjenju vesolj-cev.
(Tanjug)
Kaj je letelo_. (Nadaljevanje z 28. strani) pri as tron e m skih e bserva to rij ih v Ni zozemskem mestu Peevnu in pod o bni belgijski in stituciji v Uccleju pri Bruslju menili. d a je sle pri te rn peja vu za meteo rit. ki je za sel v ze meljsko ozracje.
Nadaljnj a razlaga " po znavalcev« se je nanasala na tehn o los ki izvor - tocn eje na umetne sa telite. ki naj bi razpadli na d za hodn o E vro po. Omenj a li so dva so vjetska satelita, ki s ta najb rZ " ko nca la« z za mud o.
T a ko pri uprav i civiln ega ko t pri poveljstvu vojas kega le ta lstva v Franciji nimaj o nobenih pod a tk e v: ra d a rji so tistega 23. se pte mbra o krog po l os mih . ko so se oglas ili prvi od o pazova lce v neznanih letecih predm eto v. osta li "slepi « . Pri te rn so trdili , d a na leta liscih v Belgiji in Lukse mburgu te r na Ni zozemskem niso za znali nicesa r.
Fra ncos ki ec ividci e pisujej o neznane predmete ko t d ese t a li petnajst bleScecih se tock . To d a ede n e d speci a list ov pri CNES (frances ka veseljsk a agencij a po do bna NASA) o menja . d a je mo ra l biti predm et , ce je to seved a bi\. najma nj 80-120 kil o metro v visoko. da so ga lahk o videli e d Am ste rd a ma d o Pa ri za - in za to tudi na d co no. ki jo zajemajo in dosegajo ra d a rske o pazovalnice. Amaterski pil o t J ea n Luc Durand pravi : " Ko sem sel prek enega od mestov na Chateletu (parisk a cetrt) proti jugoza hoduo sem opazil ze lene in turki zno svetlece tocke , od teh so. bil e neka tere vecje in za njimi zel en pia men ko t iz va rilskega gorilnika. Velik e bi la hk e bile ko t trup Beeinga 747, ce leti priblizno 1000 metrev vi so ko , ve nd a r nise bile v vrsti .
Posnetek, kl j~ bil narejen deset mlnut za prvim: skuplna NLP se otltno hltro premika ...
NEZNANI LETECI PREDMETI
ce prav so le tele priblizno 300 kil o metrov na uro v urejeni v skupini .«
Sluzba za ti sk fra ncoskega vojnega leta lstva je spo rocil a. da nad Pa ri zo rn ni so bili predvideni nikakrsni ma nevri . celo v ce nt ru za kont rolo zra cnega pro meta ni so o pazili nikakrsnih po letov. Najvec razlag je. d a gre verj etn o za kose sovj etskih nes ilnih ra ket. Zdaj je v kroznici o krog Z emlje kakih 6000 raz lic nih predmeto v. ki s lej a li prej pa d ejo na Ze mlj o. V a tm osfero pridejo z ve lika ns ko hit ros tj o (sko raj 28.000 kil e metreY na uro o p. av t.) . spe to ma se raz letijo in zge rij o ko t met eoriti .
"T a ki predme ti pa d aj o sko raj vsa k d a n«. pra vij o v skupini za pro uceva nj e neide ntifi cira nih vese lj skih pojavov v T e ul o usu . ki je v bi stvu ura d na fra nc oska age ncij a za prouceva nje NLP. V drustvll . ki se ukva rja s prouce va nje m letec ih kroz nik o v in NLP v Aix-e n-Pro ve nce pa pra vij o podobno.
Po mnenju neim enova nih fra nces kih . belgijs kih in fra ncoskih izved encev na j bi 51 0 za veso lj ske ra zbitine . Po rac unih te h izvcde ncev bi se me ra la v teh dn eh iztec i zivlje njska d e ba dveh sovjetskih sa teI it ov . vrste rn o/nia (blisk) . k i so ga izs t reliIi 19. junija in bi mo ra l zgoreti 10. se pte mbra. in k ozl11 osa , ki so ga izs trelili 20. ma rca in bi me ra l pre neha l d eleva ti 19. se pte mbra.
Opazanje z vseh koncev in krajev Istega 23 . septembra so se nckaj prcd
7.25 v Bruslju in o b 7.45 v N a murj u in Arla ml vzne mirile d o mace ziva li . po te m pa se je na nebu peja vil bl escec nezna !l le tec p redmet. ki ga je vidc lo na tisoce pric. R azpo leze n,i e med ti stimi . ki so. ga videli . j e e me nja l ta kra tni belg ij ski . luk se mburski in ni zoze mski ti sk . jc bil e se naj be lj pod e bne zacetku pa nik e . Belgijci so v metd u telefo nskih kli ce v. s ka ter imi so. zas uli e bse rvat e rij v Bruslj u . menili . da je bil N LP se na jbe lj pod o hen " ra keti . trikra t vecji od leta la in zeg nj cnim repe m«. ne kd o ga je primcrj a l 5
" kregle ge recega mag nezija«. dru g pa e pi sa l ke t " predmet velik os ti g renivk e iz ka terega so. sviga li ze le ni pl a me ni .« Ena od pric za trj uje, da je bil b o lj pod e be n " Ietece mll bez ic ne mu dreves u«. Ke r j ih je neka j d eja lo . d a se je NLP pred njih evimi oc mi razpo levi\. je bil o treba cr ta ti meznos ti metee rj ev in drugih as tre ne mskih pojavov. Kaj je po te m preletele Belgij e. Luk se mburg in Ni zoze msko. in s ice r v visini ne kaj ste kil e metrov ko t 50.
izracuna li neime neva ni stre kov nj a ki? Prva m ez nost. ki so je najhitre.le za vr
gli , j e bil e mn enj e. d a je sl e za pes recene rekl a mo za film " Inva zij a z Ma rsa«.
NEZNANI LETECI PREDMETI
SPOROCITE HAM! Edina aktivna in najstarejsa jugoslovanska organizacija.
ki se ukvarja s tematiko neznanih leteCih predmetov (NLP) ali tudi drugace imenovanih »leteCi kroiniki« ter podobnimi pojavi. se zanima za morebitna vasa opazovanja teh pojavov. ki so tako nam kot sidi javnosti ·neznana. Poudariti moramo. da nas zanimajo samo resna in pristna opazovanja.
Kot osnovno in(ormacijo bi ieleli imeti sledeee podatke: I. urn. dan. mesec. in leta opazovanja pojava. 2. opis dogodka s kolikor je moino natancno risbo pojava. 3. vas natancni naslov.
Posebno pa nas zanimajo sledeee vrste opazovanj: - primerov. ko je vee oCividcev hkrati opazovalo nenavadni
pojav. - primerov. ko je predmet pristal. - primerov. ko so bili vidni potniki NLP. - primerov !otogra(ij (Ie morajo biti pristne - avtenticne)
in - ostalih primerov. ki so vezani na opazovanja NLP. Podatke sporocite na naslov:
UFO (NLP) druhvo. ZVEZA SOLT. Studentsko naselje. blok VII. 61000 Ljubljana. Drustvo ocividcem zagotavlja. da bodo ti podatki ostali samo v nasem arhivu in niso na voljo sidi javnosti. predvsem zaradi tega. ker so ocividci se vedno izpostavljeni posmehu.
• Ce vas tematlka NLP Ae nadalje zanlma pa vas obveA~amo, da druAtvo izdaja tudl svoje 9lasilo. Ce se za publikacljo zanlmate plAite na naA naslov.
Najvecje zaklonisce
Neka hrilanska drui ba je dobila dovoljenje za 1.ida vo najveejega jedrskcga za klonisea za civilno prebivalslvo v ddavi. Zgradili ga bode v Cambridgeshiru. priblizno 120 kil ome lrov severno od Londona. imelo pa bo proslor 1.a lisoe Ijudi. V lej g rofiji je vee a meriskih vojaskih oporise. jedrsko zak lonisee pa bode poslavili blizu Moleswortha. kjer bode do lela 1989 na meslili 64 manevrirnih rake!. Prebiva lslyo. je povedal predslavnik druzbe. zelo povprasuje po prosloru v za kl oniseu .eepra v je Ireba za enD osebo plaeali 4470 dolarjev.
vesoljsko srhljivko rezlserja Tobeja Hooperja. ki jt ze prisla na bruseljska platna. Ker kontro lorji na tamkajsnjih letaliseih civilnega letalstva niso zaznali nie sumljivega. s~ je med pronicijivejsimi »poznavalci « okrepilo preprieanje . da je slo za nov tip vojaskega izs trelka ali letala . ki se lahko izmuzne rad arjem .
Kaj izhaja iz opazovanj Kot prvo je dejstvo. da je formacija
NLP taksnega a li drugaenega obsega preletela vee evropskih ddav. Nadalje so predmeti na dol oee ni toeki ali stopnji preletov in opazovanj leteli zelo nizko (200 metrov do 1000 metrov). Predmdi naj bi na taksen naein tudi vplivali na radijske zveze, ee omenimo samo poroeila 0
motnj a h pri nekaterih radijskih postajah. Se vee. predmeti so s svojo ·prisotllostjo vplivali tudi zelo motece na domaee zivali in jih vznemirili. Omembe je vredna tudi informac ija. da je NLP naredil polkrog okrog belgijske prestolnice, torej je lahko manevriral.
Stevilo oe ividcev je izjemno visoko. kar daje temu primerll se dodatno tdo in tudi vrednost. posebno ker so bili med njimi tudi piloti. meteorologi in kontro-
lc:~tL,4 31
lorji poletov leta lise. Ne smemo pa pozabiti tudi poroeila , ki omenja, da se je predmet deli I.
Vse moine razlage Takoj ko se je 0 opazanju zaeelo por
oeati. so bili izvedenci oeitno preseneeeni in ni bilo nobenih ustreznih razlag. nato pa je sledila prava poplava razlag taksne ali drugaene vrednosti. Vsekakor ni ustrezna razlaga. ki zadeva nevidno letalo (stealth ali F-19). ki naj bi bilo elektronsko nevidno. toda se vedno na klasieni reaktivni pogon. Bistvo tega letala je pray v »nevidnosti« - sicer bolj radarski kot optieni. vendar gre za zelo tajen program in vsekakor tudi razkazovanje ni logieno ter ni vskladu s podatki, ki obstajajo 0 F-19 .
Meteorit je pogosta razlaga za primere opazovanj NLP, veasih je tudi ustrezna. toda v tem primeru je prevec dejstev, ki govore proti njej.
Podobna je razlaga. ki zadeva razpad dveh sovjetskih umetnih satelitov. Prvije komunikacijski vrste strela. ki ni ravno velik in s svojim razpadom ne bi mogel povzrociti taksnih svetlobnih uCinkov, se posebno na tako velikem ozemlju. od koder so poroeali oeividci, ne. Mimo tega imamo poroeila 0 motnjah radijskih 0ddaj. reakcij zivali ter izkusene oe ividce. Podobno bi veljalo tudi za drugi satelit tipa 'kozmos" ki j:: verjetno znatno veeji. 0 njem se manj ve in verjetno spada med tisti 2/3 sovjetskih satelitov. ki opravljajo taksno ali drugaeno vojasko obveseevalno dej avnost. _
Ra zlaga. da naf bi nad Evropo preizkusali nov tip izstrelka ali letala, ki se la hko izmuzne rada rjem . je iz trte zvita . Take naprave preiskusajo na oddaljenih in osa mljenih preizkusevaliseih. kj er ni nepo klica nih obiskovalcev ali radoved~ ndev in kjer tudi v primeru nesrece, a lt ponesreeenega leta ne pride do kaksne skode ali celo htev.
To. da radar ne zaznava NLP. ni nie novega. saj imajo te zadeve veasih oei tno sposobnost ali lastnost . da rad ar nekako onemogoeijo ali nevtralizirajo.
Torej bi na koncu lahko rekli. da je v tem primeru na voljo vee infor macij. ki govore za pri stne nezna ne leteee predmete, kot pa za nekaj astronomskega, tehn olos kega ali celo reklamnega .
Seveda so to prvi \·tisi, nata nenejsa preverjanja in zbiranja poda tk ov in obvestil bodo eez cas tudi to zadevo v celoti pojasnila ali pa jo . kot je to tudi pogosto, pustila nepojasnjeno in od prto .
MILOS KRMELJ
Lepe tapete - lepo stanovanje
vea tapete vevce
PAPIRNICA VEVCE 61260 LJUBLJANA-POLJE