18. junij 2009 | OKo | 1

18. junij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 10 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Srečanje Šempetrov Devetošolci so se poslovi l i 30 let športa v Podsredi

2 | OKo | 18. junij 2009

Jagodič Edo s.p.Grliče 10, 3241 Podplat

tel.: 03 58 24 298

Nova FordFiesta

www.novafordfiesta.si

Poraba: 4,2–6,5 l/100 km; emisija CO2: 110–154 g/km. www.ford.si

Sledite novemu trendu

Nova Ford Fiesta z motorjem 1.25 60 kW (82 KM) poleg klimatske naprave, ABS, električnih stekel in električno nastavljivih zunanjih ogledal, ponuja tudi CD/MP3 radio s priključkom za zunanjo avdio napravo in se ponaša z inovativnim sistemom EasyFuel za preprečevanje dolivanja napačnega goriva. Nova Fiesta je trend.

Ford Fiesta že od 10.710 €

AVTO EDO

18. junij 2009 | OKo | 3

Zapuščajo varno zavetjeMinuli dnevi so bili najbolj prelomni za tiste učence, ki so letos zapustili osnovnošolske klopi. Vsak pravi, da je po no-vem devet let minilo, kot bi trenil. Pa vendarle so bila to leta enega izmed najlepših obdobij v življenju. Čeprav se veliko-krat otroci ne zavedajo topline in objema osnovne šole, se besed, kako jim je lepo, spominjajo potem, ko je osnovna šola že daleč za njimi.

Nekaj učencev sem letos imela priložnost videti na njihov zadnji šolski dan. Vsi urejeni, resni, prave mlade dame in gospodiči, so ponosno stali pred učitelji in svojimi starši. Ganljivo so se spominjali skupnih let in ob teh spominih se je na marsikaterem očesu utrnila solza. Pa ne le očesu učencev, tudi učitelji so se ganjeno spominjali otrok, ki so kar naenkrat odrasli, še veliko prehitro pa so to odraslost doživeli njihovi straši. Vsak iz-med njih je z zanimanjem gledal fotografije minulih devetih let in se kar ni in ni mogel prav spomniti, kdaj so minila. So pa bili vsi, tako starši in učitelji kot tudi učenci, tega dne ponosni sami nase. Upravičeno pono-sni, ker jim je uspelo osvojiti prvo stopnico na poti izobraževanja, saj so uspešno za-ključili osnovno šolo. Vsak si je izbral svojo pot v upanju, da bo ta pot zanj najboljša in da bo dosegel cilj, ki si ga je zastavil. Žal pa potem, ko zapustijo varno zavetje osnovne šole, ni vedno tako, kot so si zami-slili in želeli. Predvsem prijazne vaške osnov-ne šole, kjer se vsi med sabo poznajo in so učitelji pravzaprav »veliki« prijatelji otrok, ki jih učijo, ostanejo le še spomin. Velike šole v mestih in večjih krajih so prav zaradi svoje

velikosti veliko bolj brezosebne in marsikomu se takrat mal-ce »stoži« po tisti majhni prijazni šoli. Nikjer ni nikogar, ki bi jih varoval, morda potolažil ali rekel vsaj kakšno vzpodbudno besedo. Vendar tudi to je del življenja. In prav na prestopu iz osnovne v srednjo šolo se zgodi zelo velik korak v življenju vsakega posameznika in če se marsikomu takrat zdi, da je ta korak zelo težak in prevelik, bodo zagotovo v življenju naleteli še na kakšnega težjega in večjega. Tako pač je. Če bi bilo morda drugače, bi bili vsi mi še vedno v varnem zavetju maminega naročja in se vse življenje učili le osnov-nošolskih modrosti. Pa je le treba pokukati še malce ven, tudi v druga obzorja, čeprav kdaj pa kdaj ne izgledajo prav nič prijazna.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 MIMICA PLEVNIK PRI PREDSEDNIKU DRŽAVE 8 NAJBOLJŠE UČENCE SPREJELI ŽUPANI 9 20 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA V PODSREDI14 DRUGA KNJIGA AFORIZMOV TONČIJA BABIČA 16 USPEŠNI RIBIČI25 ZLATI MATEMATIKI

Na naslovnici so: ANJA JUGFotografija: BARBARA JAVORNIK

4 | OKo | 18. junij 2009

AKTUALNO OKO

Dobrote slovenskih kmetijV okviru ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij so visoke uvrstitve prejeli tudi pridelo-valci iz naših krajev.

Ocenjevanja v okviru Dobrot slovenskih kmetij so pokazala, da se kakovost izdelkov s kmetij lahko kosa s kakovostjo dru-gje pripravljenih izdelkov. Gotovo je tudi to pripomoglo, da smo v naši državi spoznali, da zna kmet tudi predelati in ne le pridelati. Priznanja za kruh, potico, sokove, marmelade, sire, vino ... so priznanja ljudem. So nagrada za vsakdanje delo in spodbuda pri ohranjanju značilnih slovenskih izdel-kov in njihove raznolikosti.Na ocenjevanju so s svojimi izdelki sodelovale tudi kmetije z našega območja in prejele visoka priznanja za kakovost.Ekološka kmetija Veronike Zakošek iz Lesičnega je za bio-grozdni sok letos že tretjič zapovrstjo prejela zlato priznanje in s tem postala dobitnica znaka kakovosti. Zlato priznanje je prejela tudi za drnulovo marmelado. Prav tako je zlato priznanje za vino traminec prejela Suzana Pečnik iz Sedlar-jevega – Vinogradništvo in vinarstvo Pečnik.

Srebrno priznanje za mlečni kruh je prejela Irena Pečnik iz Sedlarjevega, bronasto priznanje za jabolčni sok pa Lucija Čačkovič – Ekološka kmetija Van Cauteren iz Vrenske Gor-ce. Priznanja pomenijo zahvalo za nazaj in vzpodbudo za naprej. (Irena Kos, KSS Šmarje pri Jelšah)

Tudi Irena Pečnik je bila med nagrajenci. Irena je z dobrotami s kmetije Pečnik večkratna obiskovalka raznih prireditev.

Bo Podčetrtek ponov-no med najlepšimi?Ocenjevalci TZS v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna so že na terenu. Med prvimi so obiskali Podčetrtek, ki jih je s svojo urejeno-stjo ponovno zelo navdušil, zato se mu zago-tovo obeta kakšno od najvišjih priznanj.

Za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in tu-ristov, prispevek k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdra-vem okolju, večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, učinkovitejšo promocijo države in turizma ter prispevek k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi Turistična zveza Slovenije (TZS) v letu 2009 organizira že 18. tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev pod geslom Moja dežela - lepa in gostoljubna. V tej akciji sodelujejo tudi naši kraji in ne le to. Podčetrtek je lani že drugo leto zapored osvojil prvo me-

Mimica Plevnik pri predsedniku državeMimica Plevnik je ena izmed »Naj prostovoljk« leta 2008, za kar ji je minuli teden čestital tudi predsednik države dr. Danilo Türk.

Pred tednom dni je predsednik države Danilo Türk sprejel naj prostovoljce leta 2008. Med temi prostovoljci je bila tudi Mimica Plevnik, ki je prostovoljka Rdečega križa in jo je za »Naj prostovoljko« predlagalo šmarsko območno združenje. Plevnikova je bila gonilna sila Rdečega križa na Virštanju od vsega začetka, torej več kot 50 let. Na sprejemu je bila skupaj z Angelo Mlaker, ki je bila s strani iste organizacije predlagana in prav tako prejela prestižni naziv, ker je že 20 let uspešna predsednica krajevne organizacije Rdečega križa Šentvid pri Grobelnem. (OKo)

sto v kategoriji izrazito turističnih krajev ter zaključno priredi-tev Moja dežela - lepa in gostoljubna tudi gostil. Morda ni naključje, da so se letos ocenjevalci TZS najprej ustavili prav v Podčetrtku. Ponovno so bili več kot navdušeni, ne le nad samim Podčetrtkom, pohvalili so tudi urejenost Term Olimia ter vasi Olimje. Ocenjevalke je v Podčetrtku pozdravil in sprejel župan Peter Misja. Pri pogovoru se jim je pridružil tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Občina Kozje do sedaj ni sodelovala v tem tekmovanju, so pa župana Kocmana vzpodbudili, naj jih pokliče in bodo skupaj pre-učili možnosti, da bi v tej akciji sodeloval tudi kakšen kraj občine Kozje. (Z. I.)

Mimica Plevnik z Angelo Mlaker. Obe sta bili zelo počaščeni, ker ju je sprejel sam predsednik države.

18. junij 2009 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Podpis dveh pogodb za pričetek delNa občini Podčetrtek so v minulih desetih dneh podpisali kar dve pogodbi o začetku del dveh investicij. Gre za ureditev lokalne ceste LC 317050 Podčetrtek – Sodna vas in za predstavitev ter izgradnjo LC 317090.

Dela na lokalni cesti LC 317050 Podčetrtek Sodna Vas bo izvajalo podjetje Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje. Gre za 2,2 kilometra dolg odsek ceste. Z deli bodo pričeli ta-koj. Župan Peter Misja je povedal, da pri izgradnji ceste ne pričakujejo nobenih težav in pričakujejo, da bodo koope-rativno sodelovali tako z izvajalcem del kot tudi z lastniki.

Predstavniki sloven-skih občin v ImenemSkupnost občin Slovenije je v športnem par-ku v Imenem organizirala prvo srečanje. Vsi udeleženci so bili navdušeni nad dobro or-ganizacijo in predvsem nad občino Podče-trtek, ki jih je navdušila.

Prvega srečanja skupnosti občin Slovenije se je udeležilo veliko število občinskih uradnikov, tako županov in podžupanov kot ostalih zaposlenih v občinskih ter mestnih upravah in svetnikov. Prav tako so svojo ekipo sestavili tudi zaposleni v Vladi Republi-ke Slovenije. Vsi skupaj so se pomerili v igrah odbojke, tri ekipe pa še v malem nogometu. V odbojki je svojo ekipo imela tudi občina Podčetrtek. Tekmovalni duh je bil prisoten že pred za-četkom turnirja, ekipe so se ogrevale, navijači pa iskali najbolj-

Župan Misja je še poudaril, da se bodo skušali z izvajalcem del dogovoriti, da bi se dela opravila čim hitreje. V intere-su občine namreč je, da se cesta zaključi do konca me-seca avgusta. Direktor podjetja Nivo d.d. Danilo Senič je ob podpisu pogodbe povedal, da se bodo potrudili ugoditi željam investitorja in dela zaključili v pričakovanem roku.Nekaj dni kasneje je župan Peter Misja podpisal še pogod-bo za predstavitev in izgradnjo ceste LC 317090. Gre za ce-sto proto mejenmu prehodu Harina Zlaka. Dela bo izvajalo podjetje IPI d.o.o.. Pogodbo z izvajalcem, ki ga je zastopal direktor Leopold Furlinger pa je podpisal župan Peter Misja. S podpisom obeh pogodb se v občini Podčetrtek ponovno pričenjajo dela, ki bodo dvignila kvaliteto življenja v sami občini. (Z. I.)

ša mesta od koder so lahko glasno vzpodbujali nogometaše in odbojkaše. Tudi vreme jim je šlo na roko. In čeprav ekipa iz Podčetrtka na koncu ni stala na zmagovalnih stopničkah, so se pa zato kot občina izkazali v vlogi odličnih gostiteljev, kar so v en glas zatrdili vsi udeleženci. Organizatorji so občini Podče-trtek izrekli zahvalo, še posebej pa županu Petru Misja, ki se je preizkusil kot igralec, doprinesel, da je vse teklo kot po maslu in za konec še podeljeval pokale. (Z. I.)

Borut Pahor v PodčetrtkuV nedeljo smo lahko v Podčetrtku opazili predsednika vla-de Boruta Pahorja. Njegov obisk Podčetrtka je bil zasebne narave. V čudovitem neokrnjenem okolju si je predsednik vlade privoščil rekreativni tek, občani pa so ga opazili tudi v Aqualuni. V upanju, da mu je bilo v Podčetrtku všeč, se vsi skupaj nadejamo še kakšnega njegovega uradnega obi-ska. (OKo)

Takole sta si v roke segla Leopold Furlinger in župan Peter Misja.

Podpis pogodbe z direktorjem podjetja Nivo d.d. Danilom Seničem.

Predsednika vlade Boruta Pahorja smo opazili na teku po Podčetrtku.

Zadovoljna ekipa občine Podčetrtek

6 | OKo | 18. junij 2009

AKTUALNO LOKALNO

Novo asfaltno prevleko že preizkusiliŠolsko igrišče v Bistrici ob Sotli so na novo pre-plastili in med prvimi so ga uradno preizkusili udeleženci srečanja Šempetrov.

Šolsko igrišče je končno dobilo novo asfaltno prevleko. Občino Bistrica ob Sotli je ta investicija stala okrog 10.000 evrov. Prvič so na novo urejenem igrišču nogometne tek-me odigrali udeleženci srečanja Šempetrov. Nove prevleke so se seveda zelo razveselili osnovnošolci, ki se že pridno podijo po šolskem igrišču, več kot dobrodošla pa je tudi za nogometne aktivnosti, ki se izvajajo v okviru domačega športnega društva. Le-ti so še posebej veseli, ker bo tako tradicionalni malonogometni turnir, ki bo v soboto, le še pridobil na kvaliteti. Nova asfaltna prevleka na igrišču pa ni edina pridobitev, saj so bili sočasno urejeni tudi sedeži

Ob cesti Kunšperk le del pločnikaCesta, ki iz Bistrice ob Sotli vodi proti Kunšper-ku, bo prav kmalu dobila novo podobo, žal pa ob celotni cesti ne bo pločnika, ker trije lastniki svojih zemljišč niso želeli odstopiti.

Dela na cesti Bistrica ob Sotli–Kunšperk so v zaključni fazi. Žal pa županu in občinski upravi s tremi lastniki zemljišč ob cesti ni uspelo doseči dogovora o odstopu zemljišč za po-trebe pločnika. V tej smeri so bile namreč opravljene mno-ge aktivnosti, razgovori, pojasnila in prepričevanja, vendar vse skupaj ni pripeljalo do želenega dogovora. Župan Jožef Pregrad pravi, da je nad vsemi tremi lastniki zelo razočaran, obenem pa hvaležen vsem tistim, ki so zemljišča odstopi-li brez kakršnih koli odškodnin in tako omogočili izgradnjo pločnika ob cesti, dolgi dobra dva kilometra. Zaradi ze-mljišč, ki jih niso odstopili, pa bo žal ob tej cesti zgrajen le dober kilometer pločnika, čeprav so sredstva za izgradnjo celotnega pločnika bila in so še zagotovljena.Cesta bo takoj po tem, ko jo bodo dokončno uredili, pre-

ZahvalaV soboto, 6. junija smo v Bistrici ob Sotli gostili čez 600 gostov iz 7 Šempetrov iz Slovenije in Italije. Za organizacijo prireditve je bilo potrebno sestaviti mozaik iz veliko kamenčkov, kar nam je tudi uspelo po zaslugi Vas, ki ste se odzvali povabilu in priskočili na pomoč. Vsak izmed Vas je s svojim delom v mozaik pristavil svoj kamenček in mozaik je zasijal v vsej svoji lepoti. Mislim, da smo dokazali, da skupaj zmoremo organizirati kakršnokoli prireditev. Za Vaše požrtvovalno delo, ki je bilo tudi naporno, se Vam vsem najlepše zahvaljujem. Bili ste zlati. (Prof. dr. Metka Hudina)

Znani letošnji nagrajenciKomisija za nagrade, priznanja in odlikova-nja občine Bistrica ob Sotli je sprejela sklep o podelitvi priznanj občine Bistrica ob Sotli za leto 2009. Na slavnostni seji bodo podelili de-narno nagrado, plaketo in dve priznanji.

plastili in razširili, dosti bolj varna, zgrajen pločnik pa bo nudil večjo varnost, predvsem pa otrokom, ki so kot pešci in kole-sarji najpogostejši uporabniki ceste. (Zdenka Ivačič)

Alenka Jazbec, predsednica komisija za nagrade, pri-znanja in odlikovanja občine Bistrica ob Sotli, je skupaj s člani komisije pregledala predloge za letošnje preje-mnike občinskih priznanj. Sklenili so, da občinskemu sve-tu predlagajo, da denarno nagrado občine Bistrica ob Sotli prejme etno skupina Nojek, priznanji Tonči Babič in Janko Tominšek ter plaketo občine Bistrica ob Sotli PGD Bistrica ob Sotli. Občinski svet je na zadnji seji predlog komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja potrdil. Le-tošnja občinska priznanja bodo podeljena na slavnostni seji občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli, ki bo 26. junija. (Z. I.)

na tribunah. Kar 100 sedišč so uredili in s tem poskrbeli za nemoten potek ogleda tekem, ki se bodo odvijale na igri-šču. Tako igrišče kot tudi sama okolica s pomožnim športnim objektom je sedaj res urejena tako, da kar kliče po organi-zaciji številnih športnih in zabavnih prireditev. (Z. I.)

Tribune so dobile sedeže.

Dela na cesti Kunšperk gredo h koncu, žal pa ob cesti pločnik ne bo zgrajen v celoti.

18. junij 2009 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Nekoliko višja ekonomska cena vrtcaObčinski svet občine Kozje je na zadnji seji sprejel povišanje ekonomske cene storitev vrtca Kozje. Cena za prvo starostno skupino bo znašala 409,34 in za drugo starostno ob-dobje 329,91 evra.

Osnovna šola Kozje, enota vrtec Kozje, je na občino Kozje poslala vlogo za uskladitev ekonomske cene programov vrtca Zmajček Kozje. Po posredovanih podatkih, ki so po Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, potrebni za izračun ekonom-ske cene, je bilo izračunano, da je obstoječo ceno potreb-no nekoliko povišati. S tem so se strinjali tudi svetniki obči-ne Kozje. Nova ekonomska cena bo tako za 1. starostno skupino, od 1. do 3. leta – jaslični oddelek, znašala 409,34 evra, kar je za 2,17 odstotka več od trenutne cene. Za 2. starostno skupino, od 3. leta do vstopa v šolo, pa bo cena

znašala 329,91 evra, kar pomeni 1,59-odstotno zvišanje. Nova cena vrtca bo zadostovala za pokritje vseh stroškov, ki nastajajo pri obratovanju vrtca Kozje. Svetniki, ki so novo ceno vrtca sprejeli brez pripomb, so ime-li nekaj komentarjev ob sprejemanju pravilnika za sprejem otrok v vrtec. Menili so namreč, da bi morali sedaj, ko je nastal problem prostih mest v vrtcu, razmišljati o dodatnih prostorskih in kadrovskih kapacitetah. (Z. I.)

Kmalu izpolnjeni pogoji za gradnjoObčina Kozje je na ministrstvo za okolje in prostor predala gradivo s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin prostorske-ga plana občine Kozje.

Občina Kozje je predlog navedenega prostorskega akta pripravila tako, da je upoštevala smernice vseh nosilcev, ki so se nanašale na konkretizacijo osnutka prostorskega akta ter zaključke usklajevalnih sestankov z nosilci. Potem ko bodo na ministrstvu opravili vse potrebne postopke in bodo pridobili vsa potrebna mnenja k predlogu prostorskega pla-na občine Kozje, bo le-tega podpisal pristojni minister. Ko bo s strani ministra za okolje in prostor gradivo podpisano, bodo v občini Kozje med drugim omogočeni tudi pogoji za pričetek gradnje znotraj poslovno obrtne cone. Spremem-be prostorskega plana pa so bile potrebne zato, ker gre pri gradnji poslovno obrtne cone za spremembo namembno-

sti zemljišča iz kmetijskega v stavbno zemljišče. (Z. I.)

Cesta Lesično–Dreve-nik kmalu končanaVaščani, ki uporabljajo cesto Lesično–Dre-venik, se veselijo ureditve tega dela ceste, ki je bila že popolnoma dotrajana in nevarna za kakršen koli prevoz. Dela so že v zaključni fazi.

Cesto Lesično–Drevenik, ki je bila že tako v slabem stanju, je leta 2005 še dodatno prizadelo neurje. Od takrat dalje je bila resnično skoraj neprevozna in zelo nevarna za promet ter hkrati zelo ozka. Na občini Kozje so si že nekaj časa priza-devali za ureditev te ceste in v pomladnih mesecih so zares pričeli z deli. Obstoječo cesto so popolnoma rekonstruirali ter tudi razširili in trenutno čaka le še na asfaltno prevleko.

Le-to bodo uredili v roku enega meseca. Dela bodo stala okrog 30.000 evrov, sredstva za izgradnjo pa je občina pre-jela z naslova sredstev po neurju v letu 2005. Prenovljena in razširjena cesta bo najbolj koristila vsem prebivalcem ob njej, je pa cesta obenem najkrajša povezava med kraji od Lesičnega do Klak, Zdol in naprej do Buč. (Z. I.)

Utrinek iz vrtca Zmajček Kozje. Zanj svetniki v Kozjem pravijo, da postaja premajhen in bo potrebno razmišljati o dodatnih prostorih.

Celoten načrt poslovno obrtne cone

Prenovljena in razširjena cesta čaka le še na asfaltno prevleko.

8 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Dosegali nadpov-prečne rezultateNajuspešnejše devetošolce iz občine Kozje je sprejel župan Dušan Andrej Kocman in jim poleg darila zaželel še veliko sreče in uspe-ha v srednješolskem obdobju ter v življenju nasploh.

Devet let je dolga doba in biti devet let med najboljšimi ni mačji kašelj, zato povabi župan na poseben sprejem vse učence občine Kozje, ki so bili odlični vsa leta šolanja v osnovni šoli. Letos se je sprejema udeležilo kar 21 učencev iz osnovnih šol Kozje, Lesično, Podčetrtek in Koprivnica. Župan jim je podaril angleško-angleški slovar in v posvetilu med drugim zapisal, da so v času osnovnošolskega izobraževa-nja uspeli s svojim vestnim delom in vztrajnostjo dokazati, da jim šolske obveznosti ne delajo težav in da se zavedajo po-mena nabiranja splošnega znanja, ki ga vsak človek potre-

buje v življenju. Čestital jim je za dosežene nadpovprečne rezultate in jim na poti nadaljnjega izobraževanja zaželel obilo uspeha in užitkov ob nenehnem zavedanju, da živi-jo v državi Sloveniji, ki jim daje možnost napredovanja. Ob koncu jim je še dejal, da je ponosen nanje in prepričan, da bodo tudi v prihodnje dosegali cilje, ki si jih bodo zastavili. (Z. I.)

Odličnjaki z županom, razredničarko devetošolcev iz Koprivnice Metko Srebotnik, ravnateljem OŠ Kozje Ivanom Štendlerjem in ravnateljico OŠ Lesično Ireno Krajnc.

Zlate petice za odličnjakeNajuspešnejše učence devetega razreda OŠ Podčetrtek je ob koncu njihovega šola-nja sprejel župan Peter Misja, ki je odličnja-kom podaril zlate petice.

Vsako leto učence OŠ Podčetrtek, ki zaključujejo osnovno šolo in so v času šolanja na različnih področjih dosegali zavi-

dljive rezultate, sprejme župan Peter Misja. Vsem učencem je najprej čestital in jim izročil knjižne nagrade. Vsi tisti, ki pa so se vsa leta zelo pridno učili in bili vsa leta odlični, pa so prejeli še zlate petice. Župan je učencem, ki so jih spremljali razredničarki Bernarda Ošlak in Slavica Šviglin ter ravnatelj Darko Pepevnik, predstavil delo občine in jim zagotovil, da se vedno trudijo, da zagotavljajo in ustvarjajo dobre pogo-je tudi za mlade v občini. Seveda pa je župana zanimalo kaj vse so dosegli in kako bodo nadaljevali šolanje, zato se je vsak učenec predstavil. Po koncu so se vsi skupaj še posladkali in županu obljubili, da se bodo tudi v prihodnje trudili biti uspešni. (Z. I.)

Uspešni devetošolci z županom, razredničarkama in ravnateljem

Odličnjaki z zlatimi peticami

Nagrade za odličnjakeNa zaključni prireditvi devetega razreda OŠ Bistrica ob Sotli je župan Jožef Pregrad učen-ce, ki so bili vsa leta odlični, nagradil s knjižni-mi nagradami.

Župan občine Bistrica ob Sotli se je odzval povabilu deve-tošolcev na njihovo zaključno prireditev. Vsem učencem je zaželel, da bi bilo njihovo šolanje tudi v bodoče uspešno

in da bi uspešno premagovali ovire, ki jih bodo spremljale na življenjski poti. Najboljšim učencem, ki so prejeli številna priznanja in nagrade, je še posebej čestital in tistim, ki so bili vsa leta odlični, izročil še knjižne nagrade. (Z. I.)

Učenci, ki so bili vsa leta odlični, z županom Jožefom Pregradom.

18. junij 2009 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

V Podsredi že 20 let deluje mešani pevski zbor Anton Aškerc, ki vsako nedeljo poskrbi, da se v cerkvi zasliši pesem in da se ob po-membnih dogodkih v kraju zapoje.Pisalo se je leto 1989, ko je dal gospod župnik Alojz Weingerl po-budo za ustanovitev pevskega zbora in ideja je hitro oživela ter se iz besed prevesila k dejanjem. Zborovodja je postal Tone Volasko, ki še danes z veseljem deluje v zboru. Pevski zbor si je nadel ime slovenskega pesnika Antona Aškerca, ki je med leti 1881 in 1883 deloval v Podsredi kot kaplan. Danes zbor šteje 25 članov, tako mladih kot tudi tistih, ki v petju uži-vajo že od samega začetka. Repertoar pesmi, ki jih izvajajo pevci, je že zelo obširen in vključuje tako cerkvene kot posvetne pesmi. Člani zbora pa ne delujejo le v kraju, ampak se z veseljem odpravi-jo na nastope po občini, se udeležujejo srečanj cerkvenih pevskih zborov, nastopajo na medobčinski reviji pevskih zborov v Šmarju pri Jelšah ...Prav v letošnjem letu pa so se ob praznovanju 20-letnice delova-nja odločili, da pripravijo že svoj tretji samostojni koncert. V nede-ljo, sedmega junija, so v farni cerkvi po maši začeli s koncertom, na katerem so se predstavili tudi gostje iz cerkvenega mešanega pevskega zbora Podčetrtek pod vodstvom zborovodkinje Mojce Volavšek. V program so vključili mnogo pesmi in prav vse so bile iz-vedene na visokem nivoju, kot se za takšen zbor tudi spodobi. Med poslušalci so bili tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman,

predsednik KS Marko Kunej, direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt in ostali. Kako pomembno in pa seveda uspešno je delo zbora, pa nam pove tudi podatek, da je zbor letos prejel denarno nagrado občine Kozje. Po samem koncertu so pevci pripravili pogostitev za vse prisotne in ob sproščenem klepetu ostali še kar nekaj časa. (Jernej Šulc)

Novost v virštanjskih krajih V Pristavi pri Lesičnem so bogatejši za kulturno vinogradni-ško zanimivost. Tam bo namreč rasla potomka najstarejše trte na svetu, ki kraljuje na mariborskem Lentu. Cepič trte "modra kavčina" ali žametna črnina sta od mariborskih vi-ničarjev v dar prejela Olga in Edi Amon. Na dan, ko sta jo želela posaditi, se jima je pridružilo kar nekaj prijateljev, da pa je ta dogodek pomemben za kraj, sta menila tudi župan občine Podčetrtek Peter Misja in podžupan ter predsednik KS Virštanj Marko Jurak, ki sta trto tudi posadila in ob tej prili-ki zaželela dobro rast, kasneje pa dobro trgatev. (OKo)

Mešani pevski zbor Anton Aškerc prepeva že dvajset let.

Melodija zveni v Podsredi že 20 let

Gostje na koncertu so bili pevci cerkvenega mešanega pevskega zbora Podčetrtek.

10 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Moški pevski zbor Podčetrtek, ki je zakorakal že v 34. leto delovanja, je minulo nedeljo po-lepšal s koncertom v cerkvi Device Marije na Pesku.

Minulo nedeljo je v cerkvi Device Marije na Pesku odmevala pesem, kar so zakrivili pevci moškega pevskega zbora Pod-četrtek, ki so tam pripravili svoj koncert. V goste so povabili mešani pevski zbor iz Bistrice ob Sotli, saj oba zbora vodi mlada zborovodkinja Špela Drašler. Za začetek so odpeli skupno pesem, potem pa je sledil prvi del koncerta MoPZ

Podčetrtek. Medtem ko so prostor prepustili MePZ Bistrica ob Sotli, so odšli na pokopališče, kjer so se s cvetjem spo-mnili preminulih pevcev, ki so prepevali v zboru. Tudi drugi del koncerta poslušalcev ni pustil ravnodušnih. Kot solist je še posebej blestel Franci Prah. Ob koncu koncerta so se pevci zahvalili vsem, ki so jim koncert pomagali pripraviti, zborovodkinji Špeli in voditeljici Bredi. Ker pa so v letošnjem letu zamenjali predsednika zbora, so se za dolgoletno uspe-šno vodenje zahvalili bivšemu predsedniku Jožetu Lipniku. Za konec sta oba zbora skupaj s poslušalci odpela še pe-sem Marija skoz življenje, potem pa so pred cerkvijo še mal-ce pokramljali, se okrepčali in tudi zapeli. (Z. I.)

Podjetniki na piknikuDruštvo podjetnikov Obsotelja združuje podjetnike UE Šmar-je pri Jelšah, nekaj članov pa prihaja tudi iz drugih krajev. Društvo, ki trenutno šteje 64 članov, bo v decembru obele-žilo tri leta obstoja. Predsednik društva je Slavko Drozg, na-men njegove ustanovitve pa je bilo druženje, medsebojno sodelovanje, poslovanje in izmenjava izkušenj. V svojem programu dela imajo vsako leto tudi pripravo piknika, zato so se minulo soboto dobili na ribiški koči v Vonarju, kjer so se podjetniki zbrali svojimi družinami. Popoldan je minil tudi ob športnem druženju, od igranja nogometa do igre med dvema ognjema, manjkale pa niso niti šaljive igre. Podje-tnike je prišel pozdravit tudi župan občine Podčetrtek Peter Misja. (Z. I.) Za kraj druženja so si podjetniki izbrali ribiško kočo na Vonarju.

Nedeljo polepšali s petjem

MoPZ Podčetrtek z zborovodkinjo Špelo Drašler

Špela vodi tudi bistriški zbor.Zahvala bivšemu predsedniku Jožetu Lipniku

18. junij 2009 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

Ultramaratonski podvig po državah zahodne Evrope zaključenKolesarji športnega društva Mestinje so v so-boto, 6. junija, uspešno prikolesarili na cilj. Za njimi je 1850 kilometrov dolga pot od Barce-lone, mimo dišečih polj Provanse, ob Azurni obali in po severnem delu Italije do Podče-trtka.

Po desetih dneh so Janez Colnerič, Vojko Božič in Miran Fajs svojo zadnjo etapo zaključili v Podčetrtku, kjer so jih pred trgovsko-poslovnim centrom pričakali številni prijatelji in ko-lesarski navdušenci. Za veselo vzdušje je poskrbela godba na pihala iz Šmarja, zaplesali pa so tudi mladi plesalci ple-snega kluba Podčetrtek. Zbrane je pozdravil župan občine Podčetrtek Peter Misja in kolesarjem seveda čestital za nji-hov podvig. Spregovorili so tudi župan Ruš Vili Rezman, po-slanec državnega zbora dr. Vinko Gorenak in direktor pod-jetja Gic gradnje, ki je bil tudi generalni sponzor maratona, Ivan Cajzek. Zaključno prireditev sta popestrila brata Pirš

in pevec Gino. Janez Colnerič, vodja projekta, je podelil nagrade sponzorjev vsem tistim, ki so pravilno odgovorili na vprašanja, ki so jih zastavili na svoji spletni strani www.ciklosvet.si, kjer so vsak dan poročali o dogodkih na poti. Za dobro voljo do poznih ur je skrbel ansambel Vigred, da ni bil nihče lačen ali žejen pa člani PGD Imeno, društva kmetic Ajda, vinogradniških društev Virštanj - Kozjansko in Trta, ŠD Mestinje ter KORK Mestinje. (M. B.)

Takole se je zaključila 1850 kilometrov dolga pot od Barcelone do Pod-četrtka.

Mladi plesalci in častna prva miza, za katero se med drugim sedeli Jože Čakš, Peter Misja, Romana Jordan Cizelj, Vinko Gorenak, Vili Rezman, Ivan Cajzek in seveda junaki, ki so »zakrivili« to prireditev.

Hip hop skupina

Županov pozdrav

Kuhal se je odličen golaž.

12 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Nedeljsko srečanje starejših v OlimjuMinula nedelja je bila v Olimju prav poseb-na, saj so po maši za starejše krajane najprej pripravili presenečenje najmlajši, potem pa so jih gostili še na skupnem srečanju.

Srečanje starejših v župniji Olimje je bilo pripravljeno z roko v roki s krajani, krajevno skupnostjo, občino Podčetrtek in seveda s patri iz Olimja. Tudi letos so na srečanje povabili tudi vse tiste krajane, ki prebivajo v domovih za ostarele. Zanje je bilo nedeljsko srečanje

Prijetno nedeljsko druženjeV okviru organizacije Karitas, ki deluje tudi v župniji Podčetrtek, so pripravili srečanje sta-rejših župljanov, ki je minilo v prijetnem vzduš-ju, manjkalo pa ni niti obilo petja.

Starejši ljudje so zelo veseli, če srečajo svoje sovrstnike in lahko z njimi poklepetajo ter se spominjajo mladih dni. In prav to je bil eden izmed povodov, da so v Podčetrtku v okviru tamkajšnje Karitas, ki jo vodi Bogdana Počivavšek, pripravili srečanje starejših občanov. Srečanje se je pričelo s sveto mašo v župnijski cerkvi. Obred je vodil župnik Jožef Rogač, pri maši je sodeloval še pater Franc iz Olimja, sveto mašo pa so s petjem popestrili člani cerkvenega mešane-ga pevskega zbora Podčetrtek. Po koncu maše je zbrane pozdravil župan občine Podčetrtek Peter Misja, ki je bil ve-sel, da so se zbrali v tako lepem številu in jim zaželel, da bi jim zdravje še dolgo služilo. Predstavil jim je še vse, kar se novega dogaja v občini Podčetrtek ter napovedal, da že komaj čaka na skupno srečanje vseh starejših občanov občine Podčetrtek, ki se bo zgodilo, ko bo končana nova večnamenska športna dvorana. Po županovih besedah so zaigrali in zapeli še ljudski pevci in godci iz Dobrine, potem pa so se vsi skupaj iz cerkve preselili na teraso župnišča, kjer jih je čakal prigrizek. Ker pa je bil blizu dan, ko sta prazno-

vala župan in župnik, so prisostvovali še prerezu torte, ki jo je za slavljenca spekla Stanka Alegro. Prijeten popoldan se je zavlekel vse do večera. Vsi skupaj so si imeli veliko za pove-dati, ker pa je bilo med zbranimi tudi veliko pevcev, je na terasi župnišča odmevalo tudi petje. Dobre volje so se vsi skupaj poslovili, se zahvalili organizatorjem, ki so jim v spo-min podarili darilca ter si zaželeli, da se kmalu spet srečajo. (Zdenka Ivačič)

Skupna fotografija udeležencev srečanja z županom, župnikom in Bogdano Počivavšek

še posebej čudovito doživetje. Po slovesni sveti maši je zbranim najprej na harmoniko zaigral župan Peter Misja in jih lepo pozdravil. Pozdravila jih je tudi Barba-ra Belina in se zahvalila vsem, ki so kakor koli doprine-sli k organizaciji srečanja. Sledil je nastop najmlajših, ki so pripovedovali pesmice o dedkih in babicah. S čudovitim petjem sta presenetili Marija in Blažka, za še bolj veselo vzdušje pa je z igranjem na harmoniko in petjem poskrbel Gregor. Najmlajše, ki so se pred-stavili, je vodila Mimica Plevnik, ki je poskrbela, da so bili na koncu za zahvalo nagrajeni s torto. Druženje starejših se je nadaljevalo na samostanskem dvorišču in samostanski Betaniji, kjer so poskrbeli tudi za okrep-čilo. Čas je hitro minil in prijetno srečanje je trajalo vse do popoldneva. (Z. I.)

Najmlajši so poskrbeli za prijeten kulturni program. Srečanje starejših se je pričelo s sveto mašo v olimski cerkvi.

18. junij 2009 | OKo | 13

Prvo srečanje starejših v Polju ob SotliNa pobudo sekretarke območnega zdru-ženja RK Milke Dobravc in Vladka Vindarja, svetnika občine Podčetrtek, so meseca no-vembra lani tudi v KS Polje ob Sotli ustanovili krajevno organizacijo Rdečega križa in minuli teden že pripravili prvo srečanje starejših.

KRAJEVNI MOZAIK

V Polju ob Sotli se zavedajo, da so krajevne organizaci-je RK v časih, kot so današnji, še kako velikega pome-na, zato so tudi uresničili pobudo o ustanovitvi KORK-a v njihovem kraju. Odbor KORK Polje ob Sotli je sesta-vljen po teritorialnem principu v skladu z organizacijo lokalne skupnosti. Članice odbora so: Zinka Filipančič, Marija Pristušek, Danica Ivačič, Slavica Valenčak, Na-taša Ivanušič, Nada Vindar, Helena Augustinčič, Ma-teja Valenčak, Fanika Vajdič, Sabina Bunšek, Jožefa Ivanc in Magda Dobravc, ki odboru predseduje. Ob novem letu so članice odbora obiskale vsako hišo in krajanom izročile koledarje. Pridobile so kar 75 članov. Aprila so sodelovali na postaji Rdečega križa, kjer je medicinska sestra merila krvni tlak ter količino holeste-

Udeleženci srečanja z gosti

Jubilanti so prejeli vsak svoj nagelj.

Članice odbora KORK Polje ob Sotli s pobudnikom Vladkom Vindarjem

rola in sladkorja v krvi. Meritev se je udeležilo 34 kra-janov. Bili so zadovoljni. Drugo leto si želijo, da bi bil prisoten tudi zdravnik. Poleg tega so članice odbora krajanom razdelile tudi pakete FIHO in pomoč v hrani.Ker pa je v KS Polje starostna struktura ljudi sorazmer-no visoka, saj živi v kraju okoli 40 krajanov, starih 80 let in več, so minulo soboto pripravili srečanje generacij, rojenih do leta 1939. Srečanje sta pripravili krajevna skupnost in KORK Polje ob Sotli. Pričelo se je s sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik Jože Rogač. Vse prisotne je pozdravila predsednica KS Nada Vindar, ki je skupaj z Matejo Valenčak čestitala jubilantom ob okrogli obletnici in jim poklonila nagelj. Prejeli so ga: Terezija Filipančič, Jožef Turk, Avguštin Štefančič, Tere-zija Glojnarič, Anica Babič, Franc Jug in Karel Kliček. Nagelj je prejela tudi ena izmed najstarejših krajank Jožefa Bršec.Srečanje se je nadaljevalo v domu gasilcev in kraja-nov. Otroški zborček jih je pozdravil s pesmijo, Petra Hostnik se jim je v nagovoru zahvalila za bogate ži-vljenjske in druge izkušnje ter vrednote, ki jih delijo med svoje vnuke in pravnuke, ter jim zaželela še veliko sreč-nih in zdravih let. Vse zbrane je pozdravila tudi predse-dnica KORK Polje ob Sotli Magda Dobravc. Poudarila je, da je to srečanje prijateljev, sokrajanov, sošolcev,

srečanje generacij, ki so skupaj sedeli v šolskih klopeh, generacij, ki so jih pestili podobni problemi in obliko-vali podobni veseli in žalostni trenutki. Za konec je še dodala, da je to hkrati tudi srečanje generacij, ki so vrsto let dajale pečat kraju Polje ob Sotli. Dobravčeva je bila zelo vesela, ker so se starejši občani srečanja udeležili v tako velikem številu.Vse prisotne sta pozdravila še Zinka Šramel – podpred-sednica OZRK Šmarje pri Jelšah in podžupan občine Podčetrtek mag. Marko Jurak. Oba sta jim zaželela predvsem veliko zdravja in lepih trenutkov. Prisotnim je popoldne popestrila mlada, temperamentna Mojca Valenčak iz Verač s predstavitvijo Partljičeve snažilke Marije. Za prijetno razpoloženje je poskrbel Jože Filipančič s harmoniko. Ob njenih zvokih so krajani zapeli pa tudi zaplesali. Danica Filipančič in Tinka Vrenko pa sta ob pomoči članic odbora RK poskrbeli za okusno hrano. (OKo)

14 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Iskren mojster aforizmovMojstra aforizmov Tončija Babiča mnogi poznajo, veliko pa je tudi takih, ki ga imajo preprosto radi in so njegovi prijatelji. In prav prijateljstvo je botrovalo k temu, da je izšla njegova druga knjiga aforizmov.

Prijatelj, ki je bil pobudnik za izdajo druge zbirke aforizmov Tončija Babiča, je mag. Bernard Goršak, ki je zaposlen v Kozjanskem parku. V Kozjanskem parku so idejo svojega sodelavca z veseljem pozdravili in Štirideset stopinj Tončija Babiča je ugledalo luč sveta.Literarni večer s krstom knjige na gradu Podsreda je sovpa-dal z avtorjevim 40. rojstnim dnevom, zato je izbral 40 tem po 12 aforizmov. Tonči Babič se že vrsto let ukvarja s pisa-njem aforizmov. Njegova zbirka obsega že več kot petnajst

Ponovila in utrdila obred sklepa zakonske zvezeNa gorah, kamor se je odpravil del "Šempetranov", je šom-peterski župnik Damjan Kejžar vpričo gostov iz ostalih Šem-petrov in na veliko presenečenje tudi glavnih akterjev Darje in Janeza Drašlerja ponovil ter utrdil obred sklepa zakonske zveze, saj sta imela ravno na dan srečanja natanko deve-tindvajsetletnico poroke. Pred devetindvajsetimi leti je bila sobota na isti dan. Vzdušje je bilo tako ganljivo, da je tudi nekaj obiskovalcev potočilo kakšno solzico. Oba jubilanta sta še vedno aktivna v bistriškem mešanem zboru, ki je sicer s petjem in družbo krajšal čas obiskovalcem. (D. Č.)

tisoč aforizmov, druga knjiga pa je izbor 480 aforizmov, za-jetih v 40 tem – ljubezen, pogum, politika in druge. »V svojem življenju sem veliko hodil, veliko prehodil in te-kal, saj sem gibanje vedno razumeval kot osnovno izrazno sredstvo. Rad sem tudi veliko bral ter se ob tem srečeval s simboličnim pomenom koraka. Vzljubil pa sem tudi stopi-nje. V njih sem videl priče korakov. Začel sem si želeti, da bi neke stopinje odražale tudi moje delo …« je le nekaj be-sed, s katerimi je avtor Tonči Babič pospremil na pot izdajo svoje druge knjige. Mnogo več pa so obiskovalci, ki so prišli na predstavitev njegove druge knjige, izvedeli od avtorja samega, nekaj pa so prispevali tudi njegovi prijatelji, ki so ga opisali tako, kot ga poznajo. Največkrat ponovljena be-seda je bila iskrenost. Njegov večer so s pesmijo popestrili pevci mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli, kjer Tonči prepeva tudi sam, ter Špela in Metoda. Obiskovalci so pri-sluhnili tudi njegovim aforizmom, se ob mnogih nasmejali, ob nekaterih pa tudi zamislili. Prijeten večer se je zaključi s klepetom pod kostanji, kjer ni manjkalo čestitk, Tonči pa je imel veliko dela tudi s podpisovanjem svoje nove knjige. Vsi pa seveda komaj čakajo, da jih s kakšno ponovno prese-neti. (Zdenka Ivačič)

Večer je popestril tudi pevski zbor, v katerem prepeva tudi avtor.

Vedno nasmejan Tonči Babič podpisuje svojo drugo knjigo.

Avtor z voditeljico večera in prijatelji, ki so spregovorili, kako poznajo Tončija.

18. junij 2009 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Poslovili so se devetošolciOsnovno šolo so zapustili devetošolci in se od nje poslovili vsak na svoji valeti. Kako čudoviti so bili, pa pričajo naslednje fotografije. (OKo)

Deveti razred OŠ Lesično so obiskovali (zapisani po vr-stnem redu, kot so na sliki): prva vrsta od leve proti de-sni: razredničarka Mateja Ko-privc Polutnik, Jasmina Perc, Tjaša Romih, Katja Strgar, Tjaša Amon, Adrijana Žerjav, Tina Kolar, ravnateljica Irena Krajnc. Druga vrsta od leve proti desni: Jernej Rebernik, Uroš Centrih, Anže Štukl, Samo Kolar in Gregor Strgar.

Deveti razred OŠ Bistrica ob Sotli so obiskovali: Tomaž Agrež, Mitja Babič, Matej Geršak, Petra Hostnik, Katja Koren, Srečko Kramer, Ines Kunej, Sebastjan Kunej, De-nis Lojen, Anja Mlinarič, Žiga Omerzu, Urša Plesnik, Kristijan Pongračič, Luka Potrebuješ, Matej Špoljar, Tadej Ulčnik, Denis Vračun, Polona Žučko, razredničarka Dragica Šket.

Deveti razred OŠ Kozje so obi-skovali: Livia Božiček, Katja Božičnik, Tjaša Čepin, Robert Frece, Ines Harinski, Janja Jokan, Tadej Jug, Jure Jug, Tjaša Kladnik, Tjaša Klavžar, Matej Kolar, Laura Kostanjšek, Nataša Kramer, Franc Križnik, Martin Perc, Ida Simončič, Laura Simončič, Sandi Štus, Aleš Uršič, Tomaž Vah, Julijan Vodeb, Luka Voršnik, Tadej Vuzem, razredničarka Lidija Čepin.

9. a razred OŠ Podčetrtek so obiskovali: Aleš Cverlin Stiplo-všek, Tina Čepin, Robert Fili-pančič, Kaja Humski, Mojca Hunski, Karmen Kokot, Rok Kolar, Žiga Krašovec, Bernar-da Lipovšek, Tamara Ogrizek Novak, Alen Omerzel, Lucijan Romih, Valentina Romih, To-maž Stojnšek, Martina Šušta-rič, Rok Toplišek, Matej Trupej, Katarina Volf, razredničarka Bernarda Ošlak.

9. b razred OŠ Podčetrtek so obiskovali: Saša Beg, Urška Ceraj, Aleksandra Fijavž, Ma-tej Gobec, Adrijana Golej, Patricija Govedić, Klemen Grosek, Anže Jug, Milena Kaj-ba, Amadeja Knez, Primož Lipošek, Blažka Ogrizek, Žan Pevec, Melanie Sadjak, Da-vid Šket, Primož Škorc, Uroš Toplišek, Domen Vajdič in ra-zredničarka Slavica Šviglin.

16 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

Ribiška tekma za pokal Term OlimiaV nedeljo je na ribniku v Vonarju potekalo ribiško tekmova-nje odprtega tipa za pokal Term Olimia. Tekme se je ude-ležilo 35 tekmovalcev, med njimi tudi tri ženske. Poleg do-mačinov so prišli tudi tekmovalci iz različnih krajev Slovenije. Tekma je potekala v sončnem nedeljskem dopoldnevu in je trajala štiri ure.Najboljši ulov je imel Bojan Bačič s 15,50 kg, na drugo mesto se je uvrstil Martin Smole z 10,20 kg, tretji pa je bil Ervin Belak z 9,22 kg.Po zaključenem tekmovanju je sledila podelitev pokalov in praktičnih nagrad, predsednik RD Sotla Venčeslav Valek pa je poudaril, da je na tem ribniku prvič tekmovalo tako veliko ribičev. Ob dobri organizaciji Luke Piškurja in Mirana Lugariča pa se je ob pogostitvi nadaljevalo prijetno druže-nje ribičev in ribičk. (Anita Debelak)

MuharjenjeMuharjenje nekateri proglašajo za najlepšo, hkrati pa tudi najtežjo vejo ribolova. Zlasti to zadnje že kar preveč pou-darjajo. Za vse, ki bi se radi naučili muhariti, so tako pri rib-niku Vonarje člani ribiške družine Sotla organizirali začetni tečaj muharjenja, ki ga je vodil Andrej Šoštarič. Lepo število ribičev je osvojilo osnovne veščine te veje ribolova, izve-delo, katere ribe se muharijo in kako, kakšna je muharska oprema, spoznalo osnove o žuželkah, ki so pomembne za muharjenje ter se seznanilo s taktikami muharjenja. Svoje znanje so praktično preizkusili v elitnem revirju reke Bistrice. (Z. I.)

Uspeh na ribiškem tekmovanjuMinuli vikend se je na ribniku Reš v Radljah ob Dravi odvijalo državno prvenstvo v ribolovu s plovcem za pionirje do 14 let. Udeležil se ga je tudi Tony Remih iz Imenega, ki tekmuje v ekipi ZRD Celje. Ekipa je osvojila odlično drugo mesto in tako postala državni podprvak! Za prvouvrščeno ekipo ZRD Maribor pa so zaostali le za eno točko. Tony je bil v obeh dneh tekmovanja v svojem sektorju na drugem mestu in tako odlično zastopal barve naše ribiške družine Sotla! Po koncu tekmovanja je Tony povedal, da so mladi ribiči sku-paj preživeli krasen vikend v prijateljskem ter tekmovalnem vzdušju. (OKo)

Osnove muharjenja so ribiči osvajali na ribniku Vonarje.

Trije najboljše uvrščeni

Med tekmovalci so bile tudi ženske.Tekme se je udeležilo 35 tekmovalcev.

18. junij 2009 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Proslavili 30. obletni-co športnega društvaV Podsredi so v soboto, 13. 6., ob skrbni organizaciji doma-činov na čelu z neutrudnim Francijem Černeličem proslavili 30. obletnico športnega društva. To je bilo leta 1979 usta-novljeno na pobudo mladinske organizacije Podsreda. Slednja je bila takrat pod vodstvom Draga Ulčnika in te-snih sodelavcev iz kraja tudi iniciator in nosilec akcije izgra-dnje malega asfaltnega igrišča kakor sanacije travnika na Gmajni v igrišče za veliki nogomet.Glavna sekcija društva je bil veliki nogomet, ki je nastal kot nastavek kozjanskega nogometnega kluba in se je pod imenom NK Orlica vključil v tekmovanja MNZ Celje ter ka-sneje v Ligo Hrvaškega Zagorja. Čas in širše družbene raz-mere so prinesle svoje in tako je društvo v 90. letih zastalo z delom.

Ponovna oživitev društva je bila na pobudo Jožeta Božička leta 1999, ki je predsedoval novemu Predsedstvu prvi man-dat. V složni akciji članov društva in KS-a, na čelu katere je bil sicer pobudnik vseh akcij predsednik Černelič in ob podpori občine Kozje ter JZ Kozjanski park, se je v treh man-datih, na čelu katerih sta še bila Andrej Planinc in današnji predsednik Jernej Jagrič, veliko postorilo tako na športnih objektih kakor v sami športni dejavnosti. Tako je počasi namesto nečastnega in leta zanemarjene-ga »šavja« pri mostu nastajal mali biserček pri kulturnem spomeniku, ki danes nosi ime Športni park Gmajna. Mali kompleks, ki vsebuje veliko travnato igrišče, asfaltno za male športe, društveni objekt z garderobo, prostor z otro-škimi igrali, krasijo še funkcionalna tribuna s 70 sedeži, var-

Vetarni ŠD Podsreda in nogometnega kluba Belec

Sodniki z Jožetom Božičkom Utrinek s turnirja

nostna ograja, mladi hruškov drevored, lončki z rožami in v bližini še pohodniška obcestna garnitura za turiste. To je objekt, ki se nudi, da bo dobil jutri še posebno mesto v gospodarski športno-turistični ponudbi kraja, le na izvajalca te zamisli je potrebno še malo počakati. Povpraševanje je opravičeno že tukaj.Pri vsem tem pa ni glavna vsebina v že zavidanja vredni podobi. Ta dobi večjo težo in vrednost s tukajšnjimi akterji, z ljudmi. Skoraj neizmerna pripravljenost za akcijo, v kateri najdete staro in mlado, je navdušujoča. Bojan, Tojnko, Tine, Drago, Štefka, Marika, Erdi, Tinko, Marinka, Miha, Jože, Joži, Jernej, Lojz, Zvone … in še in še bi naštevali. Tu je tudi novi krajevni predsednik Marko Kunej in ne čudi, da k takšni slo-žni aktivnosti veliko doprinaša z dodatnimi vzpodbudami in podporo tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in tako nadaljuje vsem poznano podporo, ki jo je dajal nek-danji župan Jože Planinc.ŠP Gmajna je danes kotiček, na katerega bi lahko bil pono-sen vsak tudi mnogo večji kraj. Navzven je okras kulturnega spomenika, navznoter pa dom mnogih športnih in društve-nih aktivnosti. ŠD Podsreda šteje danes nad 60 članov, ki de-lujejo v sekcijah: mali nogomet, rekreativni veliki nogomet, namizni tenis, badminton in v sekciji za splošno rekreacijo in pohodništvo. So organizatorji odmevnih prireditev kot npr. »velikonočni turnir«, ki je postal eden največjih v državi, pa rekreativni tek ob sejmu Kozjanskega jabolka itd.Letošnje »Mednarodno srečanje nogometašev veteranov - 2009« v velikem nogometu je sicer tradicionalno, tokrat pa je bilo tudi obeležje 30. jubileja organiziranega nogometa in športa v Podsredi. Nogometnega turnirja se je na jubilejnem srečanju udele-žilo pet ekip, in sicer iz Kozjega, Podsrede in Rogaške ter iz sosednje Hrvaške še Belec in Desinič.Tekme so bile zanimive in napete. V finalu sta se srečali mo-štvi KNK Odred iz Kozjega in NK Rogaška. Na koncu so se zmage veselili Kozjani, ki so premagali prijateljsko moštvo iz Rogaške z 1:0.

Zaključek pestrega dneva je predstavljal večerni program, kjer ni manjkalo lepih misli, besed in številnih pohval. Tudi žu-pan občine Dušan Andrej Kocman je izrazil veliko priznanje Podsrečanom in zadovoljstvo nad dejstvom, da je celotna občina Kozje športno tako aktivna, kar je izjemnega pome-na še zlasti za koristno delovanje mladih in temu vprašanju naša skupnost namenja veliko pozornost.Vodstvo ŠD Podsreda ni skoparilo s pohvalami in priznanji. Skušalo se je oddolžiti z malo pozornostjo najbolj zaslužnim za razvoj športa tukaj na vasi. Podelili so kar 65 lepih priznanj in 10 plaket. Večerni program, ki ga je odlično povezovala Milka Dobravc, se je ob prijetnih zvokih glasbenih virtuozov zavlekel pozno v jutro.Podsreda si za vse to zasluži iskrene čestitke. Lepoto doline ob naravnem spomeniku Bistrici, strnjen trg arhitekturne de-diščine ob vznožju zelene Orlice pod srednjeveškim grajskim lepotcem krasijo ubrani ljudje, ki so vsak po svojih močeh voljni prispevati svoj kamenček za lepšo podobo skupnega mozaika. (Jože Božiček)

18 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Majhna občina, kjer živijo veliki ljudje!Srečanje Šempetrov v Bistrici ob Sotli je mini-lo v znamenju številnih pohval nad izredno organizacijo, vse skupaj pa je začinilo še obi-lo dobre volje vseh udeležencev, ki so zado-voljni odhajali z željo, da se v te prijetne kraje večkrat vrnejo.

Med Šempetri, ki se srečujejo, med najmanjše Šempetre zagotovo spada bistriški Šempeter, zato so mnogi veliki kar malce dvomili, če jim bo uspelo pod streho spraviti tako ve-liko prireditev, kot je srečanje Šempetrov. Bistrica ob Sotli je bila namreč lani izbrana za gostiteljico devetega srečanja in na prireditev so se pravzaprav pričeli pripravljati skoraj takoj po prejemu prehodne zastavice. Več kot dvesto do-mačinov se je vključilo v prostovoljno delo in ko je na deve-tem srečanju zazvenela šempetrska himna, ki jo je napisal Franci Černelč, se je že vedelo, da bo letošnja prireditev za-senčila predhodne. Številni Šempetrani iz vseh koncev Slo-venije ter tudi enega iz Italije so takoj po prihodu v Bistrico ob Sotli nakazali, da so se prišli družit, zabavat in spoznavat lepote teh zanje majhnih in skoraj neznanih krajev, ki pa so že ob samem sprejemu domačinov presenetili. Po uvodnih besedah župana občine Bistrica ob Sotli Jožeta Pregrada, kulturnem programu in okrepčilu je bil čas, da si je vsak Šempetran izbral, kako bo preživel popoldne. Športniki, no-gometaši, odbojkarji in šahisti so odšli vsak na svoje prizori-šče tekmovanja. Skupno srečanje so imeli še predstavniki

Zadovoljni predstavniki vseh Šempetrov in predaja prehodne zastavice naslednjim organizatorjem

gasilskih društev, pedagoški delavci in domači župan, ki je gostil predstavnike organizatorjev iz vseh Šempetrov. Zelo veliko Šempetranov se je odločilo, da gredo na izlet od kmetije do kmetije, ki je bil resnično izreden. Povsod do jih zelo lepo sprejeli, pogostili in jim predstavili svoje kmetije. Da so bili obiskovalci navdušeni, so dokazovale številne pohva-le ob vsakem postanku. En avtobus Šempetranov se je od-pravil še na Svete gore, kjer so jih pričakali člani domačega mešanega pevskega zbora, kar nekaj Šempetranov se je odločilo za vožnjo z vlakcem od enega do drugega prizori-šča športnega dogajanja, kjer pa ponovno ni manjkalo po-stankov presenečenja, nekateri pa so obiskali tudi strelišče v Kunšperku. V večernih urah so se vsi skupaj ponovno zbrali pod šotorom. Razglasili so rezultate športnih iger. Domačini so se tokrat najbolje odrezali v igranju šaha, saj so bili naj-boljši, pa tudi ostala športna srečanja so bila uspešna in vsi so bili zadovoljni tako z igrami kot s samo organizacijo, ki je

Na obisku v kleti družine Stadler

bila tudi na športnem področju izredna. Veselje vseh Šem-petranov se je nadaljevalo s plesom in prijateljskim druže-njem, nekaj minut pred deseto zvečer pa je domači župan Jožef Pregrad vsem predstavnikom Šempetrov izročil pri-ložnostna darila in županu Šempetra iz Italije – Comune di San Pietro al Natisone še prehodno zastavico, saj so slednji organizatorji srečanja prihodnje leto. S strani vseh predstav-nikov Šempetrov je bilo potem slišati še številne pohvale, izpostavili in poudarili so predvsem, da so v sicer mali občini doma veliki ljudje, ki so z veliko volje, dela in truda poskrbeli za izvrstno prireditev. Seveda so si domačini ob tem zaželeli tudi to, da bi Bistrica ob Sotli postala za vse udeležence pri-jetna turistična destinacija, kamor bi se radi vračali, s sabo pripeljali še prijatelje ter ponesli dobro besedo na vse kon-ce Slovenije in tudi preko meja. (Zdenka Ivačič)

Župan občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad se zahvaljuje vsem svetnikom, predsednikom in članom društev, prosto-voljcem, ponudnikom in obrtnikom za vso pomoč pri iz-vedbi prireditve 9. srečanja »ŠEMPETROV«, ki se je odvijala 6. junija v Bistrici ob Sotli. Ponovno smo dokazali, da smo s skupnimi močmi sposobni organizirati tudi takšne priredi-tve.

Na razglasitvi rezultatov športnih iger so se domačini najbolj razveselili prvega mesta šahistov.

Tudi druženje na Svetih gorah je bilo prijetno in nepozabno.

18. junij 2009 | OKo | 19

KRAJEVNI MOZAIK

Z vlakcem so se popeljali tudi najmlajši domačini.

Župan je vse predstavnike Šempetrov, ki so bili zadolženi za organizacijo, gostil na domačiji Bratuša v Črešnjevcu.

Da je vse potekalo, kot je treba, je skrbelo več kot 200 domačinov, nekaj smo jih med delom uspeli tudi zmotiti za skupno fotografijo.

Prihod avtobusov na kmetijo UlčnikPostanek Šempetranov na domačiji Žurajevih na Križan Vrhu

Športniki so bili v dvojni vlogi, saj so skrbeli za nemoten potek igranja nogometa in tudi sami igrali.

Pokušina vin na kmetiji Marof

V večernih urah so prireditev veselo spremljali domačini.

20 | OKo | 18. junij 2009

KOZJANSKI PARK

Medeni danPrav danes, v četrtek 18. rožnika, praznuje Čebelarska zveza Slovenije »MEDENI DAN«. Osrednja prireditev »Opojnost medene de-žele« bo v Slovenskih Konjicah na mestnem trgu, v kinodvorani Kulturnega doma Sloven-ske Konjice in v modri dvorani Hotela Dravi-nja. Program prireditve se bo odvijal od 8. do 18. ure, obisk prireditve pa je brezplačen.

Pred nekaj dnevi sem obiskal več čebelarjev v Kozjanskem parku, ki so moji strokovni kolegi in osebni prijatelji. Po do-brodošlici z medenim žganjem in medico je beseda dala besedo in v »poglobljenem« razgovoru mi je starejši, izkušen čebelar predlagal, da v naslednji številki lokalnega časo-pisa OKo objavim članek o čebelarstvu. In ker sem »mož beseda«, je članek tu. Upam in želim si, da ga boste pre-brali in morebiti izvedeli kaj novega ali vsaj obnovili znanje ter cenili in spoštovali znanje čebelarjev ter prizadevnost in delavnost čebel.Običajno vsak strokovni članek »zabelim« s primerjavo tre-nutnega političnega ali splošnega družbenega dogajanja. Naj bo tudi tokrat tako! Čebele in čebelarstvo so najboljši in najlepši primer gospodarske panoge, ki nas lahko popelje iz gospodarske krize in recesije. Ali vas zanima, kako? Od-govor je skrajno preprost, njegova praktična izvedba pa skrajno zapletena in težavna, vendar …Upam si trditi, da je čebelarstvo gospodarska panoga, ki premore največ znanja in usmerja vse postopke in proce-se na sonaravni način. Vredno bi bilo, če bi se tudi druge gospodarske panoge, ki »izkoriščajo« naravo, zgledovale po umnem čebelarstvu, kakor sta ga dojemala in razširja-la že Anton Janša in Peter Pavel Glavar. Slovenci (Krajnci) premoremo svojo čebelo »krajnsko sivko«, ki je med vsemi pasmami čebel najbolj marljiva, najbolj delavna, najbolj mirna in najdalj živeča. Verjetno se strinjate, da je to dovolj lastnosti, ki so nam lahko za vzor! Že dobrih dvesto let razšir-jamo naše čebele po celem svetu, a smo v zahvalo uvozili celo paleto bolezni čebel in čebelje zalege: nosemo, če-beljo pršico, varoozo, virusno paralizo, hudo gnilobo čebe-lje zalege, pohlevno gnilobo čebelje zalege ter mešičkasto,

okamenelo in poapnelo zalego. Proti vsem tem boleznim in škodljivcem se čebelarji bolj ali manj uspešno borijo z zavra-čanjem »globalizacije« prostega pretoka panjev in čebel.Ob bežnem pogledu na lepo urejen čebelnjak s poslikanimi AŽ panji ali celo okrašenimi s panjskimi končnicami se nam sline pocedijo ob misli na strd. Strd je lepo, staro slovensko ime za med in nam pove, da se »pravi« med prej ali slej str-di, medtem ko medeni ponaredki ostajajo tekoči, tako kot delnice na Wall Streetu. Med je le najbolj običajen čebelji pridelek, ki vsebuje množico koristnih in zdravih snovi: pelod, matični mleček, propolis in čebelji vosek.V današnjem času prevlade agrokemijskih multinacionalk, ala killsanto in killgenta, so insekticidi največji sovražnik čebel. V sebičnem hlastanju po »maksimalnih« hektarskih donosih gensko spremenjenih rastlin brezbrižno uničujemo cele panje in čebelnjake! Ali se kdaj vprašamo, koliko posre-dnih koristi nam prinašajo čebele z opraševanjem sadnega drevja in ostalih kulturnih rastlin, nenazadnje tudi ajde! Ko se v teh dneh ozremo na gozdni rob, tam opazimo svetla, zelo izstopajoča drevesa. To so lipe, ki so že odcvetele, lipovci, ki ravnokar cvetijo, in pravi kostanji, ki bodo cveteli naslednji teden. Ko urejate travnike in pašnike ter sekate drevesa, ki silijo na kmetijsko površino, pomislite tudi na medenje. Če boste lipe in kostanje na gozdnem robu pustili, vam bodo čebele in čebelarji neizmerno hvaležni. V njihovem imenu se vam vnaprej zahvaljujem. Naj medi in naj se vam cedita med in mleko! Naj vam položim na dušo, da se brez znanja in trdega dela lahko cedijo le solze! (Ivo Trošt)

Čebelnjak pri samostanu Olimje

Čudovite panjske končnice

Medonosne rastline okrog čebelnjaka

18. junij 2009 | OKo | 21

KOZJANSKI PARK

Na ogled postavili spodnje periloGalerijskih prostori gradu Podsreda gostijo zanimivo razstavo spodnjega perila, ki ga je zbirala in na ogled postavila Irena Ina Če-bular. Nekateri kosi zbirke so res le še za na razstavo, so pa bili med njimi tudi takšni, ki bi si jih še z veseljem nadeli.

Irena Ina Čebular, univerzitetna diplomirana inženirka ke-mije, pred petimi leti magistrirala s področja tekstilstva na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, je ustanoviteljica zasebnega zavoda Inštitut za svobodo oblačenja Brestani-ca. Za zanimivo razstavo z naslovom »Spodnje perilo ven!« je bila kriva seminarska naloga v okviru njenega magistrske-ga študija, ki se je nanašala na modo in avtorica si je izbrala spodnje perilo ter ugotovila, da je vse skupaj zelo zanimiva tema. Leta 2003 je pričela z zbiranjem le-tega na različne načine. Na razstavi »Spodnje perilo ven!« je prikazala najza-nimivejše kose svoje bogate zbirke, ki so vsebinsko razpore-jeni v štirih prostorih grajske galerije gradu Podsreda. Nekaj besed o avtorici je pred samo otvoritvijo razstave povedala umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj, o perilu, vendar ne spodnjem, ampak o pranju umazanega perila, je spregovoril tudi direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt, ki je seveda čestital avtorici in bil vesel, da lahko tako zanimivo razstavo gostijo prav na gradu Podsreda. Otvoritev razsta-ve so z glasbo popestrili člani Brencl bande, potem pa so se obiskovalci z zanimanjem podali na ogled spodnjega perila. Nekatere stare kose so občudovali zaradi vezenin,

posebne pozornosti so bile deležne številne čudovite kom-bineže, mnogi pa so se z zanimanjem ustavili tudi ob mo-škem in pletenem spodnjem perilu. Slednje je imelo včasih tudi vlogo gretja. Zanimivo razstavo, ki je zagotovo vredna, da si jo ogledate, bo grad Podsreda gostil do 26. julija.

Spoznavali lepote Kozjanskega parkaOb svetovnem dnevu okolja so v Kozjanskem parku pripra-vili pohod po gozdnatih pobočjih in suhih traviščih Bohorja. Na prijeten nedeljski pohod se je odpravilo kar nekaj ljubi-teljev narave, ki so pot pričeli v Lesičnem. Šli so skozi Log in mimo Oslice ter po bohorskem grebenu do koče na Bohor-ju. Vmes so se ustavili na kmetiji Tovornik, kjer so poskrbeli za manjše okrepčilo. Čeprav jih je na pol poti presenetil dež, se niso pustili motiti in pohod nadaljevali do cilja, kjer jih je čakal okusen golaž. Najmlajši udeleženki pohoda sta bili stari 5 in 7 let ter sta brez težav zmogli celotno pot, tudi po dežju. Najboljši del poti za vse in še posebej zanju pa so bile borovnice in goz-dne jagode. (Z. I.)

15. glasbeno poletje na gradu PodsredaMinuli petek se je z otvoritvenim koncertom Orkestra Man-dolina Ljubljana z dirigentom Andrejem Zupanom pričelo petnajsto glasbeno poletje na gradu Podsreda. V poletnih mesecih se bo tam zvrstilo še šest glasbenih seminarjev za harfo, seminar popularne glasbe, seminar za petje, seminar za klarinet, mandolino in kitaro. S prvim seminarjem za harfo začenjajo že 25. junija in bo trajal tri dni pod vodstvom prof. Mojce Zlobko Vajgl. Zaključili ga bodo s koncertom slušate-ljev, ki bo na gradu Podsreda. (Z. I.)

Otvoritev je popestrila Brencl banda.

Najmlajši udeleženki sta bili najbolj navdušeni nad borovnicami in goz-dnimi jagodami.

Avtorica in Ivo Trošt sta takole pokukala izza spodnjega perila.

Orkester Mandolina z dirigentom Andrejem Zupanom

22 | OKo | 18. junij 2009

KOTICEK

NASVETI

Na kratko o fižolu

Rubriko pripravlja: Helena Štravs

Fižol zahteva humozna in topla tla, gnojena s kompostom. Na ko-reninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. Tla se na njihov račun obogatijo z dušikom, zato korenine stročnic vedno puščamo v zemlji. Dobro raste v družbi s paradižnikom, ki ga varuje pred škodljivci, pa tudi s kumarami, zeljem, kolerabico, rdečo peso, zeleno in kapucinko. V njegovi družbi naj obvezno raste začimba šetraj, saj ga varuje pred napadom uši. Visoke in dekorativne fižolo-ve »stene« uporabljamo kot zaščito pred vetrom za občutljive vrtni-ne, kot so npr. kumare. Fižol obiramo sproti, previdno, da ne ranimo rastline. Ne obiramo v mokrem vremenu in se ga ne dotikamo, saj tako preprečujemo napad bolezni. Stroke za zimo zamrznemo ali vložimo, zrna pa posušimo. Če nam fižol napadejo uši, ga poškropi-mo z insekticidom, dodamo lahko tudi listno gnojilo in upoštevamo karenco. Predstavila bom samo nekaj najpogostejših sort fižola ter nekaj novosti na tem sortnem področju.NIZKI FIŽOL sejemo od konca aprila vsake 3–4 tedne do konca juli-ja. Ko je še hladno, ga prekrijemo z agrokopreno. Sejemo ga lahko v vrste (med njimi je 40 cm razdalje, med semeni pa je 6–8 cm) ali v »kupčke« (razdalja med kupčki je 20–25 cm, v jamico pa damo 4–5 semen) samo 3–4 cm globoko.

Nizki fižol za zelene strokeStarozagorski: zeleni ploščati stroki; okusen in roden; stara evropska sorta.Antea: zeleni ploščati stroki; zgoden in zelo roden.

Pletev vinske trtePiše: Igor Horvat

univ. dipl. ing. agr.Ob rezi in vezi postaja pletev vinske trte najbolj pomembno in od-govorno strokovno delo, s katerim lahko vinogradnik pridela ciljno količino kakovostnega grozdja. Pletev spremlja vinogradnika od zgodnjega redčenja poganjkov, odstranjevanja poganjkov na starem lesu, na glavi trte in se nadaljuje v redčenje poganjkov na dolgem rodnem lesu, nato v redčenje kabrnkov pred cvetenjem, v odstranitev prekomerno gostega listja, bujnih zalistnikov in kasne-je v redčenje nerazvitega in manj kakovostnega grozdja – vse tja do trgatve. S pletvijo, ki je ob zimski rezi trte najbolj strokovno vino-gradnikovo opravilo v vinogradu, dokončno določimo količino in kakovost pridelka.

Pletev na starem lesu:

Na deblih in na ostalem starem lesu bomo odstranili vse jalovke, razen tistih, ki jih bomo rabili za bodoči nadomestni les – čep ali za pomladitev celotne trte. Pletev na starem lesu na deblih lahko opravimo mehansko s stroji (rotacijski pletvenik) ali kemično z doti-kalnimi herbicidi.

Pletev na glavi trte:Na območju reznikov in začetkov šparonov praviloma izrašča ve-liko število poganjkov. Na reznikih pustimo samo dve mladici, vse ostale, ki jih ne potrebujemo za naslednje leto, odstranimo. To ple-tev opravimo zgodaj, takoj ko na poganjkih opazimo kabrnke ali bodoče grozdiče. Ta pletev naj bo zgodaj končana, saj je kasnejša pletev zamudna in manj učinkovita.

Pletev na dolgem rodnem lesu – šparonih:Na šparonih odstranimo vse pregoste in dvojne poganjke, tako da pri šibko rastočih trtah ostane med 8 in 12 mladik, pri srednje bujnih med 12 in 15 in pri bujnih trtah več kot 15 poganjkov. Na mladi-kah že poganjajo zalistniki. V območju grozdja so nezaželeni, ker zmanjšujejo asimilacijske možnosti mladih grozdičev ter ustvarjajo ugodnejše pogoje za razvoj rastlinskih bolezni.Poskusi v raziskavah kažejo, da pletev vpliva na povečano kako-vost grozdja, povečanje sladkorne stopnje, zmanjšanje skupnih kislin v moštu in povečanje vsebnosti asimilacijskega dušika. V pra-vilno razredčenem vinogradu bo povečana osvetlitev in zračnost listja, mladik in grozdja. Posledično bo tudi zmanjšana možnost razvoja vseh rastlinskih bolezni in učinkovitejša uporaba fitofarma-cevtskih sredstev.Vinogradnik se mora sam odločiti o intenziteti redčenja. Pri tem mora računati na nepredvidljive izpade pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer, zaradi bolezni in škodljivcev, zaradi škode po sončnih ožigih itn.

Nizki fižol za rumene strokeBerggold: rumeni okrogli stroki; najpopularnejša sorta v Evropi.Golden Teepee: fižol posebne rasti, stroki rastejo nad listi, zato je obiranje enostavno. Rumeni, okrogli stroki so dolgi 18 cm, mesnati, zelo okusni in niso nitasti.

Nizki fižol za rumene ploščate stroke: Odličnega okusa in zelo ro-den. VISOKI FIŽOL je bolj zahteven, saj potrebuje več prostora, toplote in hranilnih snovi. Sadimo ga od srede maja do srede junija. »Prekle« oz. oporne palice (lahko 2 m visoke) postavimo v razdalji 70×60 cm, največ 50×100 cm. Okoli opornih palic položimo 8–10 cm zrn v 3 cm globoko jamico. Ko prične cveteti, ga rahlo usujemo. Visoki fižol za zrnjeSemenarna 22 (SIVČEK): visoki fižol za sivkasto zrnje; slovenska sor-ta.Kiro (tip Tetovca): visoki fižol, srednje pozni; za pridelavo belih ledvi-častih velikih zrn; odličen za kuhane jedi (pasulj).

Visoki fižol za stroke in zrnjeNeckargold: Uživamo rumene mesnate stroke, lahko tudi belo zr-nje. Zelo rodna, srednje pozna sorta.

Fižol je zelo zdrav. Vsebuje veliko mangana (za rast las), molibdena (za presnovo), železa, kalcija, kalija, vitami-na C in različnih vitaminov B. Zaradi mineralov in vita-minov ter svoje edinstvene sestave (veliko beljakovin in nukleinskih kislin) ima številne koristi za zdravje: deluje pomlajevalno na celice, v telesnih celicah pospešuje nastajanje beljakovin, deluje poživljajoče, pomaga pri prebavnih motnjah, pomaga pri težavah z jetri, ledvi-cami in mehurjem, krepi srce in ožilje.

ŠE OSTALE ZANIMIVE STROČNICE: Čičerika (Cicer arietinum)Čičerika je toplotno zelo zahtevna stročnica, ki dobro prenaša suha in vroča poletja. Plod je zelo kratek strok, bledo rumene bar-ve. Zelo okusno zrnje uživamo podobno kot fižol.Leča (Lens esculentum)Leča je enoletna metuljnica. Strok je majhen in vsebuje 1–3 majh-na rdečkasta semena. Dozori v približno 100 dnevih po setvi (ko se stroki obarvajo). Rdeča leča je zelo aromatična (lupina) in se uporablja predvsem za juhe in enolončnice.Bob (Vicia faba)Nezahtevna stročnica za pridelavo okusnih velikih zrn in recimo kdaj »bobu bob«.

18. junij 2009 | OKo | 23

DUHOVNO OKO, ČESTITAMO

Nedeljski počitek!Spoštovani bralci in bralke, danes bi Vas rad nagovoril z vpra-šanjem, kaj mislimo o tretji Božji zapove-di, ki pravi: Posvečuj Gospodov dan!

Za nas, katoličane, ki nas je v naši domovini večina, je Gospodov dan nedelja. Žal smo mi, verni, ali ki se ima-mo za verne, mnogokrat pozabili, da je nedelja dan, ko bi naj običajna vsako-dnevna opravila počivala. Ne izgovarjajmo se, da tako vsi delajo, pomembno je,

kako ravnam jaz. Vedno me je jezila socializacija zaslug ali krivde, kajti sem človek z imenom in Bog me je pokli-cal kot posameznika, tako sem se rodil in tako bom umrl. Med tema točkama bivanja pa sem kot človek in tudi kot kristjan – katoli-čan odgovoren za svoje ravnanje.Delaj dobro, varuj se hude-ga! Misliti s svojo glavo moramo, četudi vidimo vse mogoče barabije in laži in navkljub temu da jih opravičujejo naj-višji predstavniki, laž je laž!!! Kdor koli laž opravičuje in zagovarja, s tem ne reši nič, le razgali svojo nemoralo! Pred leti smo imeli glasova-nje o tem, ali bi naj bile ob nedeljah trgovine odprte ali zaprte. Večina je glasovala prav in odločili smo se, da so

Piše: Nikolaj Marovt, župnik v Koz-jem in na Bučah

V soboto, 13. junija, je pra-znovala 60. rojstni dan Ani-ca Debelak iz Ješovca pri Kozjem. Ob njenem pra-zniku ji želimo vse najlepše, predvsem pa, da nas bi imela še naprej tako rada. Mož Jože, Anita in Milena s Slavkom. Sebastijan, Adri-jan in Maja pa babici poši-ljajo koš poljubčkov.

Šest majhnih ježkov šlo je na potep ter prišlo vse najboljše za 6. rojstni dan in srečo dragemu sinu in bratcu Kevinu Štukelj Povh iz Sel pri Podčetrtku zaže-let.Da bi bil zdrav in vesel, v jeseni pa veselo zakorakal v šolo, so želje atija, mami-ce, bratca Filipa ter ostalih domačih.

Praznovala župan in župnikV minulem tednu sta na isti dan praznovala rojstni dan žu-pan občine Podčetrtek Peter Misja in podčetrteški župnik Jožef Rogač. Seveda številnih čestitk in presenečenj s strani občanov in župljanov ni manjkalo. Med prvimi sta čestitke prejela na srečanju starejših v Podčetrtku, kjer sta dobila torto, ki jo je spekla Stanka Alegro. (OKo)

Vrtnica velikankaMarica Križnik iz Vrenske Gorce je ponosna lasnica vrtnice plezalke, ki takole čudovito krasi njeno hišo. Marica je po-vedal, da je vrtnica stara več kot petnajst let ter dodala, da je na njenem vrtu in dvorišču posajenih še veliko vrtnic, ki jih je tudi sama vzgojila. (OKo)

Čestitamo!

tudi v trgovinah ljudje, ki po-trebujejo nedeljski počitek. Žal so nam tudi takrat lagali in je bilo naše glasovanje – čeprav je večina glasovala dobro – ponovno izigrano! Jaz sam sem glasoval za nedeljski počitek in ker sem tako glasoval, se jaz zase tega tudi držim. Žal sem osa-mljen primer, kajti mnogi ka-toličani so pozabili na svoje glasovanje. Če bi vsi, ki smo tako glasovali, tudi tako rav-nali, nam ne bi mogli lagati v nedogled.Spoštovani bralci in bralke, razmislimo, da je nedelja vendar dan, ko bi prav na podeželju, kjer pač živimo, tudi traktorji in ostali stroji kdaj počivali. Ob počitku strojev pa bi mi, ljudje, imeli več časa za mirno, trezno besedo, ki jo damo družinskim čla-

nom, sosedu ali človeku, ki ga pač srečamo! In v času dopustov Vam vsem želim mirne, lepe nedelje z več smeha in iskrene radosti!

24 | OKo | 18. junij 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Najina zgodba - Saša in Sandi KunstSpoznala sva se pred 12 leti na pustno soboto pri Pubyju v Rogatcu. Jaz sem imela blond kratko lasuljo, ampak ver-jamem, da so ga privlačile moje rjave iskrive oči. Drug do drugega sva gojila simpatije, vendar še takrat ni napočil pravi čas za partnerstvo, saj sem bila jaz dosti bolj zrela in pripravljena na resno zvezo. Enostavno se takrat kaj več od dobrega prijateljstva ni razvilo. Za nekaj let sva popolnoma prekinila stike in se potem po čistem naključju spet srečala. Takrat sva izmenjala mobilni številki … in šele čez dve leti skupaj pričela obiskovati plesni tečaj. Takrat sva se zaljubila in na pustno soboto sva imela na Ptuju prvi zmenek. Vse se je vrtelo okoli pusta, zato sva si tudi poroko zamišljala čisto drugače od običajev. Zdaj, ko je na poti že najin drugi otro-ček, sva začutila, da je pravi čas za poroko … skupaj v do-brem in slabem, dokler naju usoda ne loči. Zaobljubila sva se kot grof in grofica. Pravljica na gradu Podsreda je bila re-snično pravljica, ki naju bo spremljala vse življenje in jo bova rada pripovedovala najinim potomcem. (Saša Kunst)

Sandi in Saša sta se zaobljubila kot grof in grofica. Grajska poroka seveda ni minila brez njune princeske Sinje.

Uredili teniški igrišči v OlimjuŠportno društvo Buče je že četrto leto zapored uredilo teni-ški igrišči, ki stojita takoj za čokoladnico Syncerus v Olimju. Posebnost teh igrišč je, da je vsaj eno ali dopoldne ali po-poldne v senčki, saj sta postavljeni na obrobju gozda. Pridni teniški navdušenci so v enem popoldnevu igrišče pripravili za igro in se na koncu podkrepili s posebej skrbno pripra-vljeno žar ponudbo. Vsi, ki želite igrišča preizkusiti, pokličite Damjana, 040 824 011. Igrišče je odprto v petek popoldne, v soboto in nedeljo, v času šolskih počitnic pa bo odprto vsak dan. (U. P.)

Najlepša prihaja iz LesičnegaDruštvo Sonček je že tretjič pripravilo izbor za najlepše dekle Kozjanskega. Med sedmimi tekmovalkami sta bili tudi Vla-sta Sever iz Lesičnega in Damjana Amon iz Virštanja. Vlasta je bila po oceni strokovne žirije najlepša in osvojila letošnji naziv miss Kozjanskega, Damjana pa je prejela lento za miss simpatičnosti. Vlasta je poleg nagrad prejela tudi obvezno-sti in bo v prihodnjem letu pogosto obiskala Društvo Sonček v njihovih prostorih. (OKo)

Priprava igriščaPrva z leve je miss simpatičnosti Damjana Amon, svetlolasa Vlasta Sever pa je postala miss Kozjanskega 2009.

18. junij 2009 | OKo | 25

KRAJEVNI MOZAIK

Zlati matematiki s profesorico matematike Martino Omerzel

Zlati matematikiŠtirje srednješolci z našega območja so na dr-žavnem matematičnem tekmovanju osvojili zlata priznanja, zato smo jih povprašali, kako radi imajo matematiko in zakaj tekmujejo na tovrstnih tekmovanjih.

Špela Bah, Marcel Avgustinčič in Aleksandra Kolar so naj-prej tekmovali na šolskem tekmovanju, sledilo je regijsko in potem še državno tekmovanje. Špela in Marcel sta tekmo-vala v B kategoriji – srednji tehniški program, Sandra pa je tekmovala v C kategoriji – srednji strokovni program. Aleš Omerzel je tekmoval v A kategoriji – kategoriji gimnazijcev in se je udeležil le regijskega in državnega tekmovanja. Mla-di zlati matematiki so nam povedali:

Aleš Omerzel, 2. letnik I. gimnazije v Celju: »Matematika je moj najljubši predmet. Nad matematiko sem bil navdušen že v osnovni šoli, kjer sem tudi pridno hodil na tekmova-nja. V srednji šoli pa imam srečo, da imam tako dobrega profesorja Kristjana Kocbeka, ki je tudi moj mentor in mi je resnično veliko pomagal, da sem dosegel takšne uspehe. Za vse skupaj sem mu iskreno hvaležen. Res pa je tudi to, da je moja mama profesorica matematike in zagotovo je tudi ona vplivala na to, da imam tako rad matematiko. Ve-sel sem tudi dejstva, da sem se na državnem tekmovanju uvrstil na šesto mesto v svoji kategoriji. V letošnjem šolskem letu sem se pripravljal še na matematično olimpijado. Tega tekmovanja se lahko udeležijo vsi srednješolci ne glede na letnik, in vesel sem, ker mi je letos med vsemi srednješolci uspelo biti med petnajstimi najboljšimi. Upam, da se mi v naslednjih letih uspe uvrstiti med najboljših šest, ki potujejo na svetovno matematično olimpijado.«

Aleksandra Kolar, 2. letnik srednje frizerske šole: »Moram pri-znati, da matematika ni moj najljubši predmet in da so pri meni na prvem mestu družboslovni predmeti. Vseeno pa sem to uspela povezati in sem se najprej odločila, da se prijavim na šolsko matematično tekmovanje. Sledilo je re-gijsko tekmovanje, na katerega sem se pripravljala skupaj s profesorico Melito Jelenko, tam pa sem bila tako uspešna, da sem prišla na državno tekmovanje in osvojila zlato pri-znanje.«

Marcel Avgustinčič, 3. letnik srednje šole za elektrotehniko in kemijo: » Matematika sicer ni moj najljubši predmet, saj

imam raje tehniške predmete, zagotovo pa je to predmet, kjer imam dobre ocene. Za tekmovanje sem se odločil na pobudo mentorice profesorice Martine Omerzel. Vesel sem, ker mi je uspelo doseči tako dober uspeh in na dr-žavnem tekmovanju osvojiti zlato priznanje. To mi je prineslo tudi končno petko pri matematiki. Vsekakor se bom tudi v bodoče udeleževal matematičnih tekmovanj, čeprav mo-ram priznati, da zelo rad izdelujem kakšne napravice, ki se dotikajo moje smeri izobraževanja.«

Špela Bah, 4. letnik srednje šole za elektrotehniko in kemijo: »Vsa leta srednje šole sem tekmovala na državnem mate-matičnem tekmovanju in vsa leta osvajala zlata priznanja. V lanskem letu sem dosegla najboljši rezultat v svoji katego-riji, letos pa se mi je uspelo uvrstilo na tretje mesto. V prvem letniku sem se na matematično tekmovanje prijavila bolj iz radovednosti, ko pa mi je uspelo, sem dobila še dodatno motivacijo. Na moje uspehe je zelo vplivala tudi moja men-torica Martina Omerzel, ki mi je matematiko zelo približala. Vesela sem tudi, da sem letos na državnem tekmovanju prejela posebno nagrado za uspeh in seveda upam, da na maturi težav z matematiko ne bom imela.«Srednješolce je pri našem pogovoru spremljala Špelina in Marcelova mentorica Martina Omerzel, ki je povedala, da je vseh uspehov svojih dijakov zelo vesela in da so tako do-bri rezultati pravzaprav obliž na dušo, ki potrjujejo, da delaš dobro. Dodala je še, da se veseli skupaj s svojimi dijaki in da ji veliko pomeni tudi to, da uspešni dijaki prihajajo iz naših krajev.

Špela z mentorico Martino je letos na državnem tekmovanju prejela še posebno nagrado za uspeh.

26 | OKo | 18. junij 2009

ŠOLSKO OKO

Ekorgov kvizNaša šola se je letos prvič odločila, da bo sodelovala v Ekorgovem kvizu. Letošnja tema kviza je bila odgovorno ravnanje z odpadki ter obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije. 3. marca 2009 smo na šolah reševali pisni test, katerega je pisalo 1900 učencev iz 24 osnovnih šol celotne Savinjske regije. Na pisnem kvizu so učitelji izbrali predstavnike, ki so posamezno šolo zastopali na televizijskem Ekorgovem kvizu. Tako smo našo šolo na kvizu zastopali Špela Šošterič iz sed-mega, Joži Preskar iz osmega in jaz iz devetega razreda. Naša mentorica je bila Lidija Čepin, ki na OŠ Kozje poučuje pouk biologije in kemije. Snov nam je podrobneje razložila in nam dajala vzpodbudo. Učili smo se iz ponujenega gra-diva in literature, ki je bila dostopna na internetu.

S snemanji smo začeli 14. aprila v Celju. Zame je bila to nova izkušnja, saj sem bila v življenju prvič v televizijskem studiu. Pred snemanji je napetost vedno naraščala, toda s pričetkom snemanja je kmalu popustila. Poleg tega pa smo na snemanje s sabo pripeljali naše navijače, ki so navi-jali in s transparenti mahali na tribunah. V kvizu se pomerita dve šoli in tista, ki zmaga, se uvrsti v na-slednji krog, kjer dobi za nasprotnico drugo osnovno šolo. Tekmovanje je sestavljeno iz štirih iger. Pri prvi igri se dviguje-jo tablice glede na trditev, če je ta pravilna ali ne. Pri drugi igri dobi ekipa nekaj odpadkov, ki jih je potrebno razvrsti-ti v pravilne zabojnike. Pri tretji igri je potrebno odgovoriti

na zastavljeno vprašanje s pomočjo treh danih odgovorov tako, da izbereš pravilnega. Pri četrti igri pa se na vprašanje odgovarja s pomočjo namigov, in sicer več kot je namigov, manj točk dobi ekipa.Prvič smo se pomerili z OŠ Dobje, sledila je OŠ Laško, potem smo tekmovali proti OŠ Ljubečna in na koncu proti OŠ Voj-nik. Naša šola se je torej pomerila s štirimi osnovnimi šolami. Zame je bilo največje presenečenje zmaga nad OŠ Ljubeč-na, saj je bila ta šola zmagovalka celotnega kviza že tri leta zapored. Spopad s to šolo mi je ostal najbolj v spominu, saj so prve tri igre vodili, pri četrti igri pa je naša ekipa poveča-la število zbranih točk in jih s tem premagala. Zmagovalci vsako leto za darilo prejmejo lepe nagrade. Prejšnja leta so bile to knjige, gorska kolesa in kamera, letos pa sta se v finalnem boju pomerili OŠ Vojnik in OŠ Griže, ki sta se borili za polet s toplozračnim balonom nad Savinjsko dolino. Na koncu smo bili 3. izmed 24 osnovnih šol, kar je za prvo leto udeležbe odlično in tudi mentorica pravi, da je pono-sna na nas. Tudi sama sem zelo zadovoljna, saj me drugo leto na tej šoli ne bo več in zato sem vesela, da sem bila moje zadnje šolsko leto del tega tekmovanja.Našo šolo smo s ponosom zastopali in dokazali, da smo kljub temu, da smo iz majhne in manj znane šole, tudi mi sposob-ni in imamo znanje, ki ga je potrebno pokazati. Naša soočanja so se predvajala na Televiziji Celje in marsi-komu povem, da je veliko manj prijetno sedeti za tekmoval-nimi mizami in živčno čakati na vprašanja, kot pa celotno dogajanje opazovati za kamerami oz. preko televizije. (Na-taša Kramer, 9. r. OŠ Kozje)

Zaključek bralne značke Šolsko leto se je prevesilo proti koncu in učenci smo se po-novno zbrali, da s prireditvijo in podelitvijo osvojenih priznanj za bralno značko zaključimo še eno sezono bralne značke.

Za boljši svet se človek rodi,raste, ljubi in živi.Za lepše odnose med ljudmi,za bolj iskrene, iskrive oči.

Letos smo med nas povabili Ekološko-kulturno društvo za boljši svet. Naj vam z nekaj besedami društvo predstaviva. V dru-štvu so zbrani ljudje različnih starosti in izobrazbe, vsi pa delijo skupni cilj – prispevati k boljšemu življenju ljudi, živali in narave. Svoje cilje uresničujejo na različne načine. Izdelujejo voščilni-ce in koledarje, pripravljajo delavnice, predavanja, gledališke predstave, izdajajo knjige – vse to z namenom, razvijati notra-nje vrednote človeka.Naša šola z društvom ne sodeluje prvič. Že nekaj let učenci 5. razreda prodajajo njihove voščilnice in koledarje ter s tem pri-spevajo k uresničevanju njihovih in naših ciljev – ljubezen do

sočloveka in narave. Tokrat so se nam predstavili z moderno priredbo svetovno znane uspešnice Mali princ. Mali princ išče pomoč za svojo prijateljico. Na koncu pa le najde način, s ka-terim omehča vse trde in vase zavarovane Zemljane. Predsta-va je povsem osvojila tako prvošolčke kot tudi učence, ki za-ključujejo osnovno šolo. Na humoren, igriv način kot tudi skozi oči, kakor življenje »sodobnega« Zemljana vidijo odraščajoči otroci, so nas člani igralske zasedbe uspeli prepričati, da se do-bro vrača le z dobrim in da je le notranja lepota človeka tista, ki nekaj velja. Po končani predstavi nas je čakalo še posebej prijetno opravilo. Učencem so naši gostje podelili priznanja za osvojeno bralno značko. Podelili so jih kar 86.Ob tako velikem številu osvojenih priznanj lahko kot mentorica učencem in učiteljem, ki učence spodbujamo k branju, tudi jaz čestitam za uspešno bralno sezono, vsem skupaj pa želim: »Dajmo svetu najboljše, kar imamo in najboljše se nam bo vr-nilo.« (Petra Oprešnik 5. r. in mentorica BZ Milka J. Bogovič, OŠ Kozje)

Tekmovalci na kvizu iz OŠ Kozje so bili zelo uspešni.

Podeljenih je bilo kar 86 priznanj za osvojeno bralno značko.

18. junij 2009 | OKo | 27

OTROŠKO OKO, OGLAS

Vsi skupaj so bili nad predstavo navdušeni.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

Račke na izletuNajmlajši iz skupine račke vrtca Zmajček Kozje so se skupaj s straši in babicami odpravili na izlet. Do Podčetrtka so se pripeljali z avtobusom, tam pa jih je počakal vlakec. Otroci so bili nad vlakcem čisto navdušeni. Poslušali so otroške pe-smice, peli, skozi okno opazovali konje, krave ... Prvi posta-nek so imeli na Jelenovem grebenu, kjer so najprej poklicali jelene, ki vsi slišijo na ime Piki in jih potem nahranili s koruzo. Sledilo je še sladkanje s sladoledom in uživanje na gugalni-cah, potem pa so se z vlakcem odpeljali do kmetije Mraz in si ogledali okrasno perutnino, vietnamske prašičke, lamo in noje. Prijetno utrujeni so se z vlakcem odpeljali do avtobusa in nazaj v vrtec. (OKo)

Klicanje in hranjenje jelenov

Ogled lutkovne igre »Čebelica Maja«Lep sončen dan in prijetno vzdušje sta bila naša spremlje-valca na zaključnem druženju staršev in otrok skupine Med-vedki, tri- do štiriletnikov vrtca »Zmajček« Kozje. Ker je bilo v letošnjem šolskem letu prednostno področje naše skupine umetnost, se je zdelo kot nalašč, da si za konec ogledamo lutkovno igro. Toda katero in kje? In ali si bodo prav vsi starši lahko vzeli čas in spremljali svojega otroka?V veliko veselje lahko zapišem, da so si prav vsi otroci ob spremstvu mamice ali celo obeh staršev, z izjemo deklice, ki je zbolela, ogledali predstavo v Lutkovnem gledališču Mari-bor. Na sporedu je bila »Čebelica Maja« in na otroke je na-redila globok vtis, ki so ga doma in v vrtcu tudi ubesedili. Kar poglejte izjave nekaterih otrok.Najbolj všeč mi je bila čebelica Maja, ker je imela takšno glavo – ni imela lasekov, kot jih ima v risanki. ROKČebelica Maja mi je bila fajn. Učiteljica, ko je učila čebeli-co Majo, potem pa je pela. Potem pa je prišla pikapoloni-ca, pa je rekla, da je fant. Čebelica Maja je bla pol v kletki pol pa je rekla: »Spusti me ven!« Potem pa je šla ven. Ko je bilo konec, smo ploskali tak fejst. TINKARABil je nepozaben izlet z »medvedki«. Maši sta bili všeč Maja in komar in bi šla še enkrat na predstavo z avtobusom. Upam, da bomo šli naslednje leto spet na kakšen poučen izlet. MAŠARešitelj je prišel po čebelico Majo v pajkovo mrežo. ALENČebelica Maja ni bila prava, ker je imela očala. Pa ni bilo tistega prijatelja čmrlja. Ena kraljica mi je najbolj všeč, zato ker je delala juhej Ma- ja. ATENA Sama pa vidim tudi drugo, pozitivno plat našega druženja: lahko smo navezali sproščene stike, pokramljali, podeba-tirali, otroci so začutili povezanost med vzgojiteljicama in

starši, vsi skupaj smo se lahko neobremenjeno posvetili otro-kom, vsak na svoj način, in navsezadnje, otroci so pokazali delček tega, kar so osvojili, se naučili, doživeli v tem šolskem letu.Ko smo se okrepčali v vinotoču Zorin, kamor nas je povabil Jakčev oči, smo spontano pričeli prepevati, posamezniki so se spomnili večine pesmic, ki smo se jih naučili in jih prepe-vali vse do Kozjega. (vzg. Lenka Černelč)

Na vinotoču Zorin so še veselo zaplesali.

28 | OKo | 18. junij 2009

OTROŠKO OKO, MLADI, OGLAS

Koncert obeh zborovVsi učenci OŠ Podčetrtek, ki obiskujejo pevski otroški in mladinski zbor so prvi dan v juniju poskrbeli za prijetno pev-sko presenečenje v obliki skupnega koncerta. Najprej so se predstavili pevci otroškega pevskega zbora. Odpeli so deset pesmi in v kar treh se je kot solistka predstavila Anja

Mladinski pevski zbor.

Otroški pevski zbor.

Mána v Mladinskem centru Bistrica ob SotliV okviru Šempetrovanja so svoje prispevali tudi člani MC BoS-a. Imeli so stojnico, kjer so gostom ponujali nekaj doma-čih pridelkov in peciva, predvsem pa ogromno informacij s področja mladinskega delovanja. V prostorih mladinskega centra so čez dan vrteli film Štirje letni časi v Bistrici ob So-tli Krešota Špoljarja, ki si ga je žal ogledalo malo obiskoval-cev. Več ljudi pa se je nabralo zvečer, na koncertu zasedbe Mána.Mána je, kot se je spodobilo za priložnost, bistriški bend. No, pravzaprav je iz Bistrice samo en član, ostali pa iz Mestinja in Maribora – toda ker že od začetka vadijo v 'Šompetru' so jih tukajšnji mladi sprejeli za svoje. Igrajo lastno glasbo, izviren kitarski rok, ki ga krasi dobra uigranost, prepričljiv zvok in mi-lozvočni ženski vokali. Kilometrino so pridobili na koncertih po vsej Sloveniji, med drugim so bili tudi uvrščeni v izbor bendov Klubskega maratona ljubljanskega Radia Študent. To jim je prineslo nekaj medijske pozornosti, celo serijo koncertov in studijsko snemanje dveh pesmi. Obiskovalci kluba Metulj so se, sodeč po odzivu, dobro za-bavali, še najbolj jih je zmotilo, da je bilo koncerta prehitro konec. Toda kasneje so bistriški glasbeniki (tako člani Máne kot drugi tam zbrani) prevzeli pobudo in na inštrumente, ki so še vedno čakali na odru, zaigrali nekaj improvizirane glasbe (jam session) in nekaj priredb. Prav oni so bili 'krivi', da se je zabava zavlekla pozno v noč. (A. Č.)

Jug, pri eni pesmi pa je skupaj z njo solo odpela še Katarina Kastelic. Mladinski pevski zbor je odpel osem pesmi, kot so-listi pa so se v pesmi Trije petelinčki predstavili Kaja Humski, Mojca Hunaki in Gregor Bevc. Vsi pevci, ki jih vodi Andrej Kelemina so prejeli navdušene aplavze, glede na številč-nost učencev pri obeh zborih pa se za kvalitetno petje na OŠ Podčetrtek zares ni potrebno bati. (OKo)

18. junij 2009 | OKo | 29

ŠPORT

Zaključek sezone mladih košarkarjevOb koncu šolskega leta in pred poletnimi počitnicami pri-hajajo vse kolektivne športne panoge pri mlajših selekcijah h koncu tekmovalne sezone. Tako so minuli vikend tudi v Košarkarskem klubu Podčetrtek - Terme Olimia uradno za-ključili s treningi in tekmami. Na zadnjem treningu so se zbra-li vsi igralci in njihovi starši ter skupaj prisluhnili analizi prete-klega dela v sezoni 2008/2009.Najprej je vse zbrane v telovadnici OŠ Podčetrtek v imenu uprave kluba pozdravil Marjan Šviglin. Najprej je k besedi povabil predsednika kluba Rada Jurjeca, ki je vse igralce pohvalil za njihov napredek ter tekmovalne dosežke, hkra-ti pa vse skupaj pozval, naj nadaljujejo s treniranjem tudi v bodoče, saj bodo le na ta način lahko še izboljšali svo-je košarkarsko znanje. Zahvalil se je tudi staršem otrok, saj brez njihove podpore in motivacije v športu, kot je košarka, ne gre. Nadalje pa je sledila analiza sezone s trenerjema Boštjanom Šelekarjem in Benjaminom Lipnikom. Poudarila sta, da je bil ob zaključku poletja organiziran in dobro obi-skan (24 udeležencev) košarkarski kamp na igrišču v Pod-četrtku, ki je bil nekakšen uvod v sezono. Nato je Boštjan Šelekar predstavil delo z najmlajšo selekcijo v klubu, torej fanti, starimi do 10 let, ki je delovala v okviru košarkarske šole. Velika večina teh igralcev se je v letošnji sezoni prvič srečala s treningi, ki so bili osredotočeni na osnovno košar-karsko tehniko in spoznavanje temeljnih pravil igre. Treningi so potekali dvakrat tedensko. S fanti so se udeležili dveh turnirjev in odigrali eno prijateljsko tekmo. V konkurenci oko-liških košarkarskih šol so na turnirju obakrat osvojili prvo me-sto in s tem dokazali, da so zelo perspektivna generacija. Sledila je analiza sezone za mlajše in starejše pionirje, ki jo je predstavil Benjamin Lipnik. Povedal je, da so fantje najprej septembra, torej v začetku sezone, odigrali še drugi del 1. SKL mlajših pionirjev U-12 in osvojili 2. mesto v skupini. Ob koncu koledarskega leta je vse skupaj obiskal tudi Božiček in vsak igralec je prejel majico z logotipom kluba in znojnik. V maju 2009 pa se je začela nova sezona za mlajše pionirje. V 6 krogih so dosegli 3 zmage in 3 poraze. Drugi del sezone pa se nadaljuje septembra. Starejši pionirji pa so prvič v zgodovini kluba zaigrali v 2. SKL U-14 ter jo s štirimi zmagami in dvema porazoma zaključili prav tako na 2. mestu v skupini. V letošnjem letu se je pove-čalo tudi njihovo število treningov na štirikrat tedensko. Pet košarkarjev te generacije pa je sodelovalo tudi na treningih regijskega selekcioniranja.

Prav tako je klub v mesecu novembru zelo uspešno organi-ziral celodnevni košarkarski turnir za mlajše dečke, ki bo po-stal nekakšna stalnica v naslednjih sezonah. Omeniti velja tudi poskus košarkarske lige Kozjansko, v kateri bi nastopale osnovne šole s Kozjanskega, vendar zaradi slabega odziva in nezainteresiranosti šol tega ni bilo mogoče izpeljati. Kljub temu je to vsekakor projekt, ki bi ga bilo dobro izpeljati v naslednjih sezonah. Ob koncu so v klubu vse igralce povabili na košarkarski kamp, ki bo konec avgusta (od 17. 8. do 21. 8.) v Podčetrt-ku, kjer bodo lahko mladi izpopolnili svoje košarkarsko zna-nje tudi med počitnicami. (OKo)

Najmlajša sekcija kluba KK Terme Olimia s trenerjema

Ekipa starejših pionirjev in trenerja Benjamin ter Boštjan

Mladi košarkarji s starši, trenerjema in upravo kluba

Uprava KK Terme Olimia s trenerjema Benjaminom in Boštjanom.

30 | OKo | 18. junij 2009

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

LIGA MALEGA NOGOMETA »ŠTUS D'ESIGN DESIGN« KOZJANSKODerbi trinajstega kroga lige malega nogometa je bila brž-kone tekma med lanskimi in predlanskimi prvaki, v kateri so bili boljši igralci Intermaka iz Imenega. Cel prvi polčas ni bilo zadetkov, v drugem pa so igralci Intermaka dvakrat zadeli. Zelo podoben potek srečanja je bil tudi na drugem derbiju kroga med Siflexom in ŠK Virštanj, na katerem so slavili sle-dnji. Še naprej pa za presenečenja, pozitivna in negativna, skrbi ekipa Bistrica mladi. Potem ko so v prejšnjem krogu premagali do takrat vodilne, so tokrat remizirali z do sedaj zadnjeuvrščeno ekipo. V ostalih tekmah so zanesljive zma-ge dosegli igralci Peilenstein Puba Lesično, Rajmaxa, ŠD Podsrede, Term Olimia in Bistrice Bar Kranerja.

REZULTATI 13. KROGA – 5. 6. 2009 NA BUČAH IN V KOZJEM

BISTRICA MLADI : ŠD BUČE 4:4Baliban 2, Šket J., Narat/Šket P. 3, Mateuš TRGOVINE POLJE : PEILENSTEIN PUB LESIČNO 1:4Bunšek/Jevšnik 2, Amon, Hrovatič A. ŠD ZAGORJE : ŠD RAJMAX KOZJE 2:6Žlender,Tovornik/Pangerl 2, Bračun 2, Iskrač, Založnik ŠD PODSREDA : BMW CLUB OBSOTELJE 5:2Novak 2, Jagrič M. 2, Božičnik/Kramarič 2ŠK VIRŠTANJ : SIFLEX 2:0Čonč 2 ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : TERME OLIMIA 2:5Vah, Vodeb/Kajba F. 2, Gubenšek 2, Valek ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : INTERMAK 0:2Počivavšek D., Hostnik BISTRICA BAR KRANER : CVUR PRISTAVA 9:1Pečnik 5, Moškon 3, Omerzu S./Drozg

V predzadnjem krogu spomladanskega dela so vodilne ekipe zabeležile nove, čeprav rezultatsko ne preveč pre-pričljive zmage. Za derbi kroga bi tokrat lahko razglasili tek-mo med ekipama Siflex in Bistrica mladi, ki se je končala brez zmagovalca. Presenečenje kroga pa je uspelo ekipi ŠD Buče, ki je ugnala ŠD Kozje MOF Štus Design. Dodaten naboj je imel še lokalni derbi med ekipama BMW Club Ob-sotelje in Cvur Pristava, v katerem so zmagali prvi.

REZULTATI 14. KROGA – 12. 6. 2009 V BISTRICI OB SOTLI IN KOZJEM

PEILENSTEIN PUB LESIČNO : ŠD ZAGORJE 7:5 Hrovatič A. 3, Jevšnik, Rezec, Šket, Rebernik/Oprešnik 3, Po-steržin, Žlender

INTERMAK : BISTRICA BAR KRANER 2:0 Počivavšek D., Lončar TERME OLIMIA: ŠK VIRŠTANJ 1:5 Ceraj / Bovha T.2, Jug 2, Planko SIFLEX: BISTRICA MLADI 3:3Artnjak 2, Jakopina/Baliban, Jovanovič, Šket U.ŠD RAJMAX KOZJE : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK p r e s t a -vljenoŠD BUČE : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:1 Šket P. 2, Ivanc/Šket M. BMW CLUB OBSOTELJE : CVUR PRISTAVA 3:1 Koštrun, Kramarič, Stojan/Čonč ŠD PODSREDA : TRGOVINE POLJE 2:0 Novak, Bovha

LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO 14. KROGU1. PEILENSTEIN P. LESIČNO 372. INTERMAK 343. ŠK VIRŠTANJ 334. ŠD RAJMAX KOZJE 285. BISTRICA MLADI 266. SIFLEX 237. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 228. BISTRICA BAR KRANER 229. TERME OLIMIA 1910. ŠD PODSREDA 1911. ŠD ZAGORJE 1512. BMW CLUB OBSOTELJE 1613. ŠD BUČE 1014. CVUR PRISTAVA 715. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 716. TRGOVINE POLJE 6

Vodeča ekipa Peilenstein Pub Lesično

1. SKL ZA MLAJŠE PIONIRJE U 12S petim in šestim kolom se je nadaljevala liga za mlajše pio-nirje – igralce, stare do 12 let. Mladi košarkarji iz Podčetrtka so v zadnjih dveh kolih prvega dela sezone najprej doma gostili neposredne konkurente za drugo mesto, igralce KK Konjice - Vitanje, medtem ko so v zadnjem kolu gostovali v Rogaški. Končni izkupiček v teh dveh kolih pa je bil ena zmaga in en poraz. Še posebej je bila zanimiva tekma v domači dvorani proti KK Konjice - Vitanje, saj so nasprotnike premagali le za eno točko. Najboljša strelca pri Podčetr-tčanih sta bila Žiga Švigelj z 21 točkami in Aljaž Mraz z 19 točkami.V drugi tekmi pa so košarkarji iz Podčetrtka gostovali pri vo-dilni ekipi iz Rogaške. Domačini so zasluženo zmagali in s tem potrdili prvo mesto na lestvici. Največ točk je pri gostih zopet dosegel kapetan in najboljši strelec ekipe Žiga Švigelj, ki je tokrat prispeval 18 točk.S tem je končan prvi del 1. SKL za mlajše pionirje. Končni

rezultat so tri zmage in trije porazi ter končno tretje mesto v skupini. Za mnoge igralce iz Podčetrtka so bile to prve uradne tekme in vsi so dokazali, da so čez vse leto dobro trenirali. Drugi del sezone pa se nadaljuje jeseni.

5. krog:KK Terme Olimia Podčetrtek : KK Konjice - Vitanje 57:56

6. krog:KK Rogaška : KK Terme Olimia Podčetrtek 79:32

Lestvica

Mesto Ekipa točke1 KK Rogaška 122 Konjice Vitanje 93 KK Terme Olimia Podčetrtek 94 KK Šmarje pri Jelšah 3

18. junij 2009 | OKo | 31

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

KNK Odred je zaključil sezono

Nogometaši iz Kozjega so zaključili tekmo-valno sezono v regionalnih ligah MNZ Celje. Vodstvo kluba, ki si je zastavilo določene cilje za srednjeročni plan 2009–2012, je z rezultati v minuli sezoni zadovoljno.

Na novo je bila ustanovljena selekcija U-10/12, v katero je bilo vključenih 20 novih članov, lep napredek so naredili starejši dečki U-14, ki šteje tudi okoli 20 članov, nogome-taši v članski »A« selekciji so tudi dosegli zadovoljiv rezultat z osvojitvijo 3. mesta v ČL MNZ Celje, s tem da se je skozi tekme pokazala tudi usmeritev za naprej.KNK Odred je 11. junija opravil tudi zaključno in pregledno tekmo, na kateri sta nastopila del bodoče mlade selekcije mladincev U-18 in člansko moštvo. Cilja tekme sta bila sku-pni zaključni zbor in dogovor za nadaljnje delo. Tekmo je spremljal tudi deževni naliv, ki pa ni zmotil 30 nogometašev v dokazovanju, da se za bodočnost ni bati. Rezultat tukaj ni bil pomemben, zato ga ne objavljamo. Lahko podamo le ugotovitev, da se z ustanovitvijo mladinskega moštva iz doma šolanih fantov kvalitetno razširja nogometna baza članskega nogometa. To selekcijo tvorijo starejši dečki iz sezone 2006/07, ki so bili prvaki lige starejših dečkov v MNZ Celje, dopolnjeni z nekaj fanti iz letošnje generacije starej-ših dečkov.

Premočeni nogometaši so po tej tekmi prijetno pokramljali na pikniku, ki so jim ga pripravili starejši klubski tovariši ve-terani.Na zaključku je bil na kratko predstavljen program nadalj-njega dela in klubskih usmeritev, ki sta ga predstavila pred-sednik Jože Božiček in športni direktor Dušan Vah. Tako je bistveni del programa v odločitvi, da se formira mladinsko moštvo, ki se bo jeseni vključilo v ligo MNZ Celje. Sestav moštva s 23 mladinci iz registra je zelo perspektiven in iz njega se bo tudi dopolnjevalo člansko moštvo, za katero se načrtujejo višji tekmovalni cilji v dveh do treh letih.Na sestanku so dali poudarek delu in tovarištvu z odličnimi medsebojnimi odnosi.Za jesenski del, za katerega se bodo vadbe ali priprave pričele po 1. avgustu, se načrtuje delovanje v petih selek-cijah z okoli 110 člani, in sicer U-10/12, U-14, U-18 in člani v tekmovalnem delu ter veterani v rekreacijskem delu.V trenerskem in vaditeljskem štabu bo predvidoma delo-valo 6 članov, društvo pa bo zaradi izobraževalnih potreb občasno angažiralo za demonstracijske treninge tudi pri-znane zunanje strokovnjake.

Pred finalom najbolje kaže strelcem lovske družine Kozje

Strelci LD Kozje so po predzadnjem kolu Bo-horske lovske strelske lige v najboljšem polo-žaju in imajo prvo mesto že zagotovljeno, za drugo mesto pa se potegujejo kar tri ekipe.

Na strelišču v Kunšperku je prvo junijsko nedeljo potekalo predzadnje kolo Bohorske lovske strelske lige, v kateri so-delujejo lovci LD Bistrica ob Sotli, LD Kozje, LD Podsreda, LD Veliki Kamen, LD Planina pri Sevnici in LD Senovo. Lovci so se pomerili v streljanju na glinaste golobe in streljanju z ma-lokalibrsko puško (divji prašič, srnjak, gams in lisica).Tekma je štela posamično in ekipno. Posamično pa so se pomerili tudi veterani, med katerimi je slavil Jože Zupan, na drugem mestu je pristal Jožef Pregrad, tretji pa je bil Krešimir Špoljar. Ekipno je v nedeljo slavila ekipa LD Podsreda, sle-dila je ekipa LD Kozje, tretja pa je bila ekipa LD Planina pri Sevnici. Med posamezniki je bil najuspešnejši Jože Zupan, drugo mesto je osvojil Rajko Lupše, tretje pa Martin Zorko.Nedeljska tekma bo odločalo o končnem zmagovalcu. Tre-nutno so v najboljšem položaju strelci LD Kozje, sledijo pa jim ekipe iz Podsrede, Planine pri Sevnici in Bistrice ob Sotli, ki so tesno skupaj, kar pomeni, da bo borba za drugo mesto še zelo pestra. (Zdenka Ivačič)

Športni park Kozje – odlični pogoji za delo nogometašev

Najboljše tri ekipe nedeljske tekme

32 | OKo | 18. junij 2009

Z avtomobilom v vlak Dne 5. 6. 2009 je imel srečo v nesreči voznik osebnega avto-mobila z območja občine Šentjur pri Celju, ki je na prehodu ceste čez železniško progo v bližini Cmereške Gorce trčil v vlak. Na prehodu ceste čez železniško progo, zavarovanim z »Andrejevim križem«, voznik ni počakal in v trenutku, ko je mimo pripeljal vlak, z vozilom zapeljal preko železniške pro-ge ter pri tem trčil v vlak. Na srečo je nastala le materialna škoda.

Ukradel denar Dne 10. 6. 2009 je nekdo vstopil v stanovanjsko hišo v Pod-četrtku in iz prtljage več osebam odtujil gotovino v skupni vrednosti okoli 1.500 EUR. Policija za storilcem še poizvedu-je.

POLICIJA, PISMA BRALCEV

Motorista huje poškodovanaHudo poškodovanega motorista, ki je vozil skozi naselje Pri-stava pri Mestinju in zaradi neprilagojene hitrosti trčil v tovor-no vozilo, ki se je vključevalo v promet, so dne 11. 6. 2009 s helikopterjem odpeljali v UKC Ljubljana. Motorist je utrpel hude poškodbe glave. Hudo telesno se je poškodoval motorist tudi dne 13. 6. 2009 na cesti izven naselja Šentvid pri Grobelnem, ko mu je med vožnjo na cesto skočila srna. Motorist je trčil v žival in padel po vozišču. Policija ponovno opozarja vse udeležence v prometu, predvsem pa voznike motornih koles in koles z motorji, da upoštevajo omejitve hitrosti ter da v celoti spoštujejo cestno prometne predpise. Motoristi so na cesti manj vidni, ob ve-čjih hitrostih pa je tveganje zaradi tega še večje. Posledice takšnih ravnanj pa so vselej zelo hude.

ZahvalaZdravilišče Olimje za vzgledVedno več je težkih trenutkov in vedno manj ljudi, ki so pripra-vljeni pomagati človeku. Kadar pa spoznaš ljudi, ki svoje delo opravljajo ne le strokovno, ampak tudi z veliko mero posluha za sočloveka, je prav, da se jim zahvališ.Moja pohvala in zahvala je namenjena zaposlenim v Zdravili-šču Olimje (Atomske toplice). V hotel Breza sem hodila že od leta 1982. Bilo mi je lepo in rada sem se vračala. Sedaj sem bila v hotelu Breza prvič kot pacientka.Prijetno presenečena sem bila že ob sprejemu pri dr. Petru Kurili. Zanimalo ga je vse o moji bolezni, pregledal je slike in mene ter šele nato predpisal terapije. Svetoval mi je, kaj lahko poleg tega za svoje zdravje naredim še sama. Počutila sem se kot človek in ne kot številka. Med terapijami sem bila prese-nečena tudi nad prijaznostjo ostalega medicinskega osebja. Na začetku sem se sama sebi zdela brezupen primer, saj me je vse neznosno bolelo. Prvi teden je bil naporen, prišla je kriza. Takrat sem v polnosti spoznala, kako dobrovoljno so pripravljeni

pomagati človeku v stiski. Hvala dr. Kurili, gospe Snežani in me-dicinski sestri v ambulanti!Pohvaliti moram tudi vse zaposlene na fizioterapiji. Delajo v improviziranih, utesnjenih prostorih, a so kljub težkim pogojem dela prijazni in učinkoviti. Čeprav so vsi vredni pohvale, bi vsee-no izpostavila prijaznost, zavzetost in znanje gospe Ivanke. Tudi gospa Karolina na gimnastiki je nekaj posebnega. Ko stoji ob človeku in ga uči, je nežna in potrpežljiva kot angel varuh.V Olimju imajo za vse ljudi s težavami s hrbtenico še eno veliko pridobitev in pomoč v pravem pomenu. To je gospod Robi. Veliko sem pridobila z njegovo pomočjo, zato hvala in pohvala tudi njemu.Po končanem zdravljenju sem se vrnila domov vsaj za 50 od-stotkov bolj zdrava, polna energije in srečna, da bom lahko nadaljevala s telovadbo, ki sem jo morala za nekaj mesecev opustiti.Še enkrat hvala vsemu osebju v Zdravilišču Olimje - hotel Breza: zdravstvenemu osebju na čelu z dr. Petrom Kurilo in dr. Avgu-štinovo, fizioterapevtskemu osebju in vsem drugim. Želim jim še veliko lepega, uspešnost pri njihovem delu in skorajšnjo selitev v nove prostore. Le tako naprej, saj ste z vašo prijaznostjo in znanjem lahko za vzgled!MARIJA DEČKO, Celje

18. junij 2009 | OKo | 33

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

PRIREDITVE, OGLASI

Prireditve ob prazniku občine Bistrica ob Sotli

Petek, 19. junij–nedelja, 21. junijObisk godbe na pihala iz Nemčije

Sobota, 20. junij17.00 ▫ 28. nočni turnir v malem

nogometu21.00 ▫ Letni koncert MPZ Bistrica ob Sotli

z gosti na gradu Podsreda

Petek, 26. junij18.00 ▫ Slavnostna seja občinskega sveta

Sobota, 27. junij16.00 ▫ 1. vaški turnir v odbojki na mivki

pri Marjan Marketu

Nedelja, 28. junij06.00 ▫ Petrov sejem

15.00 ▫ Srečanje ljudskih pevcev pri Žuraju

Ponedeljek, 29. junij06.00 ▫ Petrova budnica

12.00 ▫ Odprtje obnovljenega dela ceste in zgrajenega dela pločnika Kunšperk19.00 ▫ Odprtje obnovljenih prostorov

knjižnice

Sobota, 29. avgust14.00 ▫ Razgibano poletje DPM

Knjižnica Šmarje pri Jelšah in Mladinski kulturni klub Netek vabita na

Predstavo ELEKTRA v izvedbi Teatra Megaron iz Lju-bljane. Predstava bo v petek, 19. junija 2009, ob 20. uri v Veliki dvorani Kulturnega doma Šmarje pri Jel-šah.

34 | OKo | 18. junij 2009

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

ČAS JE ZA POLETNA PRIČESKE.Izžrebani so bili: Klavdija Povh, Sela 16, 3254 PodčetrtekMonika Tominšek, Hrastje 13, 3256 Bistrica ob SotliFanika Krničar, Imeno 49, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja Frizerstvo Simona iz Imenega. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 10

18. junij 2009 | OKo | 35

ZAKAJ NAJ RECIKLIRAM ?Nekaj zaskrbljujočih dejstevNamen recikliranja odpadkov je predvsem zmanjševa-nje količine le teh. V Sloveniji vsako leto odložimo 862.000 ton komunalnih odpadkov, od vsakega izmed nas okoli 430 kg oz. 1,1kg dnevno. To, kar nas lahko skrbi da, ko-ličina odpadkov vsako leto naraste za 1,7 - 2%. To je posledica našega modernega načina življenja. Količina odpadkov narašča tudi z razvitostjo države, tako v nera-zvitem svetu odložijo okoli 50 kg komunalnih odpadkov na osebo, v Ljubljani med 300 in 400 kg odpadkov na osebo, Kozjansko in Posotelje 280 kg na osebo, na Fin-skem 500 kg na osebo in ZDA celo 1500 kg odpadkov na osebo. Z ločevanjem odpadkov lahko zagotovimo, da se velik del - več kot polovica te količine predela, zato lahko dobimo surovine za nove izdelke. Tako bi lah-ko tudi pomagali predelovalni industriji in okolju v kate-rem živimo.

Z recikliranjem lahko dosežemo veliko.Več kot 50% manj odpadkov na odlagališču! Ta številka še bolj naraste, če kompostiramo organske odpadke, kar je na podeželju enostavno, saj to počne že veliko gospodinjstev. Učinke recikliranja lahko izmerimo:

1 tona papirja ohrani 17 dreves in 40 m3 čiste vode.Recikliranje pločevink privarčuje 95% energije po-trebne za pridelavo aluminija iz rude. 1 tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in ve-liko energije.

Vidni rezultati so tudi zmanjšana količina odloženih od-padkov na že danes prepolnih odlagališčih, kar prispe-va tudi k manjši obremenjenosti okolja. Ljudje se radi iz-mikajo odgovornosti za okolje. Nekateri mislijo, da bodo že drugi poskrbeli za to, da bodo odpadki reciklirani. Vse, ki embalažo odlagate v rumeno vrečo naprošamo, da embalažo stisnete in zložite, da vreča ne bo prehitro polna!

Kateri so najpogostejši izgovori, zakaj ljudje ne ločujejo odpadkov?Za to bi morala poskrbeti država.Država poskrbi za zakonodajo, ki pravi, da je odpadke potrebno ločevati in reciklirati. Saj sosed tudi ne reciklira.Saj jaz bi recikliral, pa mi je nerodno, da me bo videl so-sed. Če drugi tega ne delajo, zakaj bi jaz? Nekdo mora začeti in razložiti drugim, zakaj je ločevanje in recikliranje odpadkov tako pomembno.Že tako imam premalo časa in preveč drugih skrbi.Vprašanje »Kaj bom jutri oblekel?« je res bolj pomembno kot »Kaj bom jutri dihal in kakšno vodo bom pil?«. Težko je razumeti vse, ki ne morejo pet minut življenja podariti boljši prihodnosti, čeprav jim nekako uspe pogledat vse

reklame na TV, ker jih pač zanima, če je že kakšna no-vejša.V podjetju OKP d.o.o. si prizadevamo, da ločevanje odpadkov postane nekaj vsakdanjega in da bistveno zmanjšamo količine odpadkov, ki jih je potrebno odloži-ti na odlagališče v Tuncovcu. Kosovne in druge ločene odpadke, ki jih želite oddati, lahko dnevno pripeljete v zbirni center za odpadke Tuncovec in zbirni center v Bi-strici ob Sotli in jih ločite v posamezne zabojnike. Za go-spodinjstva je uporaba brezplačna z omejitvijo volumna do 1m3 pri enkratnem dovozu. Več informacij o ravna-nju z odpadki najdete na www.okp.si

KDO ODLAGA ODPADKE V GOZD?Ob spremembi sistema ravnanja z odpadki včasih opa-zimo reakcije posameznih občanov, ki kažejo nepri-pravljenost udejanjanja ekološkega načina ravnanja z odpadki, kot je ločevanje embalaže v rumene vreče in ločevanje ostalih vrst odpadkov. Odmetavanje odpad-kov v en kontejner je preteklost, saj takšnih odpadkov ni mogoče reciklirati. In še nekaj – smo Evropska država, ki uveljavlja cilj – postati družba, ki reciklira, ne odmeta-va. Intenzivno uveljavljanje novejše zakonodaje po letu 1998 se kaže v pravni ureditvi, ki obsega skupno preko 30 podzakonskih aktov ravnanja z odpadki, sprejetih na osnovi Zakona o varstvu okolja. Vsi podzakonski akti so usklajeni s pravnim redom EU in povzemajo tudi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati članice EU. Zato mora postati okoljska odgovornost posameznika tudi družbena vre-dnota. Ne moremo verjeti, ampak posamezniki še ve-dno pomislijo na odmetavanje odpadkov v gozdove in potoke, čeprav imajo zagotovljene vse možnosti za eko-loško ravnanje z odpadki. Pri nas je še vedno problem v pomanjkanju okoljske zavesti. Zavest nam omogoča, da se zavedamo čustev in misli, ki so v danem trenut-ku prisotne v nas. Vsebina misli in čustev se neprestano spreminja, zavest o njih pa ostaja ista, nespremenljiva. Čim bolj človek razvija sposobnost opazovanja misli in čustev, tem bolj se začenja zavedati, kako le-ta vplivajo nanj in ga vodijo v življenju. Ljudje doživljamo svet preko svojih misli in čustev in se v skladu s svojim doživljanjem sveta tudi odzivamo in tako spreminjamo svet, v kate-rem živimo. Svet kakršen je danes, je skupna stvaritev vseh ljudi, ki so kdaj živeli in živijo na planetu Zemlja. Na podlagi naših odločitev smo v zadnjih 100 letih delovali in spremenili svet v tolikšni meri, da mu grozi samouniče-nje. Svetovne konference, ki potekajo na temo varstva okolja ne bodo uspešne, če ne bomo spremenili odnosa do narave - do nas samih, saj z onesnaževanjem dejan-sko najbolj škodujemo sami sebi.

ZBIRAMO LOČUJEMONARAVO VARUJEMO

OKP ROGAŠKA SLATINA D.O.O.

36 | OKo | 18. junij 2009