KONZULTACIJE IZ RIMSKEGA PRAVA Objavljam primere zadnjih konzultacij iz rimskega prava (25.11.2008): 1. A je kupoval psa. Šel je k Bju, ki je imel na prodaj dva mladica svoje cistokrvne psice. Eden je bil bel, drugi crn. Ker se A ni mogel odlociti, katerega bi kupil, si je dal obljubiti s stipulacijo enega ali drugega. Za kakšno obveznost gre? Kaj lahko stori A, ce mu je B zaradi svoje hcerke, ki je hotela obdržati belega, cez par dni sporocil, da je naprodaj samo še crni? Kaj ce je crni naslednji dan poginil? Utemelji! 2.A je imel na Bjevem zemljišcu služnost pešpoti. Zaradi dolgotrajnega deževja je bila pot, po kateri je hodil cez Bjevo zemljišce, zelo razmocena in blatna, tako da prakticno ni bila uporabna. B je v tem casu popravljal dovoz do svoje hiše in ga nasul s svežim peskom. Ali lahko A od njega zahteva, da navozi pesek tudi na pot, po kateri je hodil cez Bjevo zemljišce, in mu tako omogoci izvrševanje služnosti. Ali lahko od Bja zahteva vsaj pesek, saj bo ta tako in tako ostal na zemljišcu? Utemelji! 3. A je najel sobo pri B-ju. V sobo je spravil tudi dragocen racunalnik, ki ga je potreboval za svoje fizikalne poskuse. Nekega dne je z grozo opazil, da so mu v casu, ko je bil na fakulteti, iz sobe ukradli racunalnik. Ali lahko zahteva odškodnino od Bja, kateremu je že veckrat dejal, da bi bilo dobro zamenjati kljucavnico na vhodnih vratih s kakšno bolj varno. Od prijatelja C-ja, ki študira rimsko pravo, je vrh tega slišal za odgovornost za gostove stvari. Za kaj je šlo v tem primeru? Ali bi lahko na temelju tega uveljavljal Bjevo odgovornost? 4.A je prodal Bju dedišcino. 1. Dedišcina sicer obstaja, vendar ne pripada Aju. Ali je med Ajem in Bjem nastala kupna pogodba? Ce je, kaj dolguje ena stranka drugi? 2. Kaj ce dedišcine sploh ni bilo? Utemelji! 5. A si je dal s stipulacijo obljubiti 1000 od Bja. Cez nekaj dni je srecal Bjevega brata Cja in si dal od njega obljubiti istih 1000. Kakšno razmerje je s tem nastalo? Kaj lahko A terja od koga? Kaj lahko stori A, ce je terjal Bja, pa se je izkazalo, da je neplacevit. Utemelji! Za Naslednje konzultacije (2.12.2008) si poglejte naslednje primere: 1. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo placal denarni znesek v vipini 100 za nakup zimskih gum, ko bo prvic zapadel sneg. Znesek je A B-ju takoj izplacal. Cez cas je nastopila recesija in je A zahteval zizroceni nesek vsaj zacasno nazaj, saj sneg še ni zapadel. Ali lahko A izroceni denarni znesek zahteva nazaj? Utemelji. 2. A je s simuliranim poslom, da bi se izognil placilu dolga nasproti C-ju prodal in izrocil B-ju svojega konja. kako je z veljavnostjo prodajne pogodbe in cigav je konj? Utemelji. 3. A se je Bju zavezal, da mu bo spekel torto za rojstni dan prihodnji teden. Pozabil pa ga je vprašati, kateri dan ga ima. Da ne bi zamudil, je torto spekel že v ponedeljek zjutraj, jo dal v hladilnik in cakal, da ga bo B poklical ter odpeljal torto. B ga je vpoklical v petek. Torta je bila že pokvarjena in nekateri od Bjevih gostov so zato zboleli. Kako je z morebitnimi zahtevki? Utemelji! 4. A je bila jezna na svoje otroke, ker so jo dejali, da jo bodo dali v dom. Zato je vzela

veliko posojilo in denar zapravila. Poleg tega je obremenila svojo hišo s hipoteko. Kmalu za tem je umrla. Kako je z njenimi dolgovi in hipoteko? Komentiraj! http://www.pf.uni-mb.si/index.php?optio ... Itemid=498 Obveščamo Vas, da v torek, 13. januarja 2009 odpadejo vaje pri predmetu Rimsko pravo in popoldan konzultacije za Rimsko pravo.

Posredujem vam odgovore, ki smo jih rešili na konzultacijah dne 27.03.2008.

1. Zakonodajalca v klasični dobi sta senat in cesar. Senat je sprejemal senatove sklepe, cesar pa cesarske konstitucije.

2.konec klasične dobe 300 n.št., to pa pomeni konec Dioklecijanove dobe. posebnost je dvojni konec 230 oz. 300 n. št.

3. cesar postane zokonodjanlec 300, de facto pa že 118, ko izdaja leges vice.

4. pri stipolaciji ima vedni izbiro dolžnik, razen če ni izrecnega dogovora. gre za alternatino stipulacijo (tako je povedal Dežman, samo jaz pa sem napisala, da gre ze alternativno stipulacijo). smrt je naključno uničenje, zato se obligacija skoncentrira na drugi predmet.

5. gre za darilno pogodbo z nedoločnim končnim rokom, lastninska pravica pa ne trpi končnega roka, zato je takšno darilo nično.

6. teg primera ne vem, ker ga je zele zakompliciral. omenjal je kavzo, na koncu pa je omenil da lahko gre tudi za stvarno napako (akcija empti)

7. predmet prodajne pogodbe je gozd (genus). v kolikor ni drugače dobovorjeno, je pravilna izpolnitev že tista, ko damo najslabšo stvar. b pri ugovoru nima prav!

8. c ima na konju lastninsko pravico. actio pigneraticia in rem actio empti

1. A želi kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izročil konja Sivca, A pa B-ju v zameno dal 100 EUR in svoj zimski plašč. Čez mesec dni B izroči A-ju konja, A pa B-ju ne izroči ničesar. B želi naperiti tožbo zoper A-ja. Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno? Kakšne zahtevke lahko B naperi zoper A-ja? Kakšen je stvarnopravni položaj na konju Sivcu, stotih evrih in zimskem plašču? Argumentirajte.

2. A je pisal izpit iz predmeta Rimsko pravo. Ko je končal s pisanjem je zapustil razred, pri tem pa pozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je

vzel in ga izročil C-ju, ki je A- jev sosed, z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero po poti domov izgubil. Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru? Kdo odgovarja za nastalo škodo? Obrazložite.

3. A je zaprosil B-ja, naj da posojilo C- ju. Za kaj gre? Kvalificirajte pravno razmerje. Kakšne pravne posledice ima B-jeva privolitev? Kaj, če C B-ju posojila ne vrne?

4. A kupi od B-ja les in ga nato izroči mizarju C-ju, da iz njega izdela pograd. Ko je pograd izdelan in izročen A-ju, ga slednji postavi poleg zelo vrednega starinskega kipa. Čez nekaj dni se pograd podre in pri tem tudi zdrobi kip. Ali bo A-ju kdo odgovarjal za nastalo škodo? Utemeljite.

5. A je podedoval hišo. Nedolgo zatem, odkar je pridobil dediščino, si izposodi od B- ja sesalec, da bi po dolgem času posesal prostore v svoji hiši. Med sesanjem udari v hišo strela. Ker hiša nima strelovoda, napetost povsem uniči elektromotor B-jevega dragega sesalca. Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem. Kdo trpi nastalo škodo? Utemeljite.

6. A se boji, da bi ga obiskali tatovi. Zato shrani pri B-ju 5.000 EUR. Hkrati se dogovori z B-jem, da sme B shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak denarni znesek. Kvalificirajte pravno razmerje v tem primeru. Kateremu pravnemu razmerju je podobno? Katere so razlike? Argumentirajte.

7. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za zabavo vrže skozi okno prazno steklenico Whiskey-a. Steklenica odleti daleč od okna stanovanja in udari v glavo mimoidočega C-ja ter ga tako hudo poškoduje, da mora zaradi cerebralnega anavrizma takoj na drag nevrokirurški poseg. Poleg tega ostane trajni invalid in ne more več opravljati svojega dotedanjega dela. Za katera pravna razmerja gre v tem primeru? Katera pravna sredstva ima na voljo C? Utemeljite.

8. A je gojil konje. Medtem, ko ga ni bilo v bližini, je v hlev zašel njegov sosed B in prinesel posebno, zelo drago krmo za lame ter z njimi nahranil B-jeve konje. Analizirajte pravno razmerje med A in B. Kaj če konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk? Kaj, če konji postanejo lepši in posledično dražji?

Konzultacije iz rimskega prava 03.04.2008

Pozorno preberite vprašanja in primere. Poizkusite poiskati rešitve in jih utemeljiti s

pravnimi pravili rimskega prava in argumentacijo. Primere bomo skupaj obravnavali na

naslednjih konzultacijah, dne 3. aprila 2008.

1. V čem bi bila temeljna razlika med sodobnimi civilnimi zakoniki in Justinijanovo

kodifikacijo?

2. Kaj nam pove notranja delitev Justinijanovih Digest (Pandekt)?

3. Napiši, kaj veš o Labeonu, njegovem življenju in delu? Zakaj je slednji pomemben za

naše preučevanje rimskega prava?

4. A je imel terjatev nasproti B-ju. Poleg B-ja se je kot porok zavezal še C, hkrati pa je A v

zavarovanje njegove terjatve zastavil plemenskega konja. Čez nekaj časa se je A-ju za B-

jev dolg namesto B-ja zavezal D. Ko pa je A D-ja terjal, je bil slednji neplačevit. A zato

terja C-ja in se skuša poplačati iz zastavljenega konja. Ali bo uspel? Komentiraj. Za kakšen

posle je šlo, ko se je namesto B-ja upniku zavezal D?

5. Najemnik samotne hiše na deželi je pobegnil pred tolpo razbojnikov, ki je vdrla v najeto

hišo in jo dodobra oplenila. Ali bo imel najemodajalec v zvezi s tem kakšne zahtevke?

Navedi in utemelji.

6. Dedič A je opazil, da je B na svoja okna montiral polkna, ki so bila pred zapustnikovo

smrtjo v njegovi garaži. Prepičan je, da jih je B ukradel. Kaj lahko stori? Utemelji. Katere

tožbe bi prišle v poštev?

7. A je imel stanovanjski blok, v katerem je živelo več najemnikov. Blok je upravljal

upravnik B. B se je z vodovodarjem C-jem dogovoril, da bo pregledal in po potrebi

popravil tesnila vseh pip v bloku. Za kakšen pravni posel gre? Kdo in pod kakšnimi pogoji

je zavezan plačati C-ju? Utemelji.

8. A je gojil ovce. Slednje so nekega dne obkolili volkovi in odgnali v bližnji gozd. A tega

objektivno ni bi lzmožen preprečiti, saj je bil prešibak za boj z volkovi. Zato je tekel k B-ju,

ki je gojil takšne pse, za boj z volkovi. B se je s svojimi psi napotil v gozd in prišel še

pravočasno, ter zasegel ovce. Sedaj je spor med A-jem in b-jem o tem, kdo je lastnik ovc.

A zatrjuje, da je njegova lastnina ostala, B pa, da so bile ovce za A-ja že tako objektivno

izgubljene. Kdo ima prav? Utemelji.

Tukaj so kratke rešitve konzultacij iz dne 10.04.08:

yenifer napisal/-a:

Primeri konzultacij iz rimskega prava (10.04.2008)

1. A želi kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izročil konja

Sivca, A pa B-ju v zameno dal 100 EUR in svoj zimski plašč.

Čez mesec dni B izroči A-ju konja, A pa B-ju ne izroči ničesar. B želi naperiti tožbo zoper A-

ja.

Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno?

Kakšne zahtevke lahko B naperi zoper A-ja?

Kakšen je stvarnopravni položaj na konju Sivcu, stotih evrih in zimskem plašču?

Argumentirajte.

-gre za kupno pogodbo, ki je veljavno sklenjena v trenutku, ko dosežeta soglasje

-B ima na voljo actio venditi, s katero zahteva kupnino in morebitno škodo (na primer

lahko tudi obresti)

-na konju je prešla lastninska pravica z izročitvijo na A-ja

-lastnik plašča in 100€ je še vedno A, ker še ni prišlo do izročitve

yenifer napisal/-a:

2. A je pisal izpit iz predmeta Rimsko pravo. Ko je končal s pisanjem je zapustil razred, pri

tem pa pozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je

vzel in ga izročil C-ju, ki je A- jev sosed, z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero

po poti domov izgubil.

Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru?

Kdo odgovarja za nastalo škodo?

Obrazložite.

Med A in B je nastalo poslovodstvo brez naročila, med C in B pa mandat. Ker je A v

razmerju samo do B-ja, lahko torej terja samo njega, razen če bi B ravnal kot dober

gospodar, kar pa v tem primeru verjetno ni, ker bi tako sam vrnil nalivnik A-ju. Če je C-ju

moč očitati vsaj malo malomarnost bo odgovarjal, vendar Bju, kateremu bo tako moral

povrniti interes.

yenifer napisal/-a:

3. A je zaprosil B-ja, naj da posojilo C- ju.

Za kaj gre? Kvalificirajte pravno razmerje. Kakšne pravne posledice ima B-jeva privolitev?

Kaj, če C B-ju posojila ne vrne?

-gre za kreditno naročilo

-med A in B nastane mandatno razmerje, ko B privoli

-med B in C nastane mutuum

- A je porok, B je glavni upnik, C je glavni dolžnik

-če C ne vrne denarja, lahko B z actio mandati contraria od Aja zahteva povračilo

yenifer napisal/-a:

4. A kupi od B-ja les in ga nato izroči mizarju C-ju, da iz njega izdela pograd. Ko je pograd

izdelan in izročen A-ju, ga slednji postavi poleg zelo vrednega starinskega kipa. Čez nekaj

dni se pograd podre in pri tem tudi zdrobi kip.

Ali bo A-ju kdo odgovarjal za nastalo škodo?

Utemeljite.

-A in B- kupoprodajna pogodba

-A in C- podjetniška pogodba

-A lahko od Cja zahteva z actio locati

-C bi moral s skrbnostjo dobrega podjetnika Aja opozoriti, da je les slab

-kupec ima na razpolago actio empti na povračilo interesa

---tu še nekaj manjka, in sicer nekaj v zvezi z Bjevo odgovornostjo!!!

yenifer napisal/-a:

5. A je podedoval hišo. Nedolgo zatem, odkar je pridobil dediščino, si izposodi od B- ja

sesalec, da bi po dolgem času posesal prostore v svoji hiši. Med sesanjem udari v hišo

strela. Ker hiša nima strelovoda, napetost povsem uniči elektromotor B-jevega dragega

sesalca.

Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem.

Kdo trpi nastalo škodo?

Utemeljite.

-gre za commodatum, pri čemer je prišlo do uničenja predmeta pogodbe

-če je možno izposojevalcu očitati malo malomarnost- odgovarja, v tem primeru pa gre

najverjetneje za naključje ali višjo silo, torej A ne odgovarja

yenifer napisal/-a:

6. A se boji, da bi ga obiskali tatovi. Zato shrani pri B-ju 5.000 EUR. Hkrati se dogovori z B-

jem, da sme B shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak denarni znesek.

Kvalificirajte pravno razmerje v tem primeru.

Kateremu pravnemu razmerju je podobno?

Katere so razlike?

Argumentirajte.

-tipičen primer nepristne hrambe

-podoben je mutuumu

-razlike si sami preberite

yenifer napisal/-a:

7. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za

zabavo vrže skozi okno prazno steklenico Whiskey-a. Steklenica odleti daleč od okna

stanovanja in udari v glavo mimoidočega C-ja ter ga tako hudo poškoduje, da mora zaradi

cerebralnega anavrizma takoj na drag nevrokirurški poseg. Poleg tega ostane trajni

invalid in ne more več opravljati svojega dotedanjega dela.

Za katera pravna razmerja gre v tem primeru?

Katera pravna sredstva ima na voljo C?

Utemeljite.

-prišlo je do povzročitve škode, tako je B storil delikt zoper Cja

-C bi lahko od Bja iz delikta tožil z actio iniurianum

-pravtako pa je nastal kvazidelikt med Cjem in Ajem, kot lastnikom stanovanja, tako lahko

C toži Aja z actio de deiectis et effusis

-ker bo med vsemi povabljenimi mogoče Bja težko najti, je boljše, da C zahteva od Aja, za

katerega se torej ve, da je lastnik stanovanja

-A lahko nato sam terja Bja

!pozor!-pri kvazideliktu je pomembno, da je stvar priletela iz nepremičnine

yenifer napisal/-a:

8. A je gojil konje. Medtem, ko ga ni bilo v bližini, je v hlev zašel njegov sosed B in

prinesel posebno, zelo drago krmo za lame ter z njimi nahranil B-jeve konje.

Analizirajte pravno razmerje med A in B.

Kaj če konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk?

Kaj, če konji postanejo lepši in posledično dražji?

-gre za poslovodstvo brez naročila -B je storil dejanje, ki ga A redno ne opravlja -zato B odgovarja tudi za naključje (torej tudi za izgubo leska) -A lahko zahteva povrnitev interesa

Za morebitne napake NE odgovarjam.

Konzultacije iz rimskega prava 24.04.2008

1. A je bil neprestano v finančnih težavah. Od soseda B-ja si je izposodil 1000 im mu v zavarovanje svoje terjatve prepustil v zastavo svoj fotoaparat. Kmalu je znova zabredel v finančne težave in je B-ju skrivaj vzel fotoaparat, ko slednjega ni bilo doma, ter ga prodal C-ju. Ali je C, ki mu je A fotoaparat izročil, na njem pridobil lastninsko pravico? Kako je s posestjo na fotoaparatu? Kakšne zahtevke bo imel na voljo C? Kako je z B-jevo pravico? Kaj lahko očitamo A-ju?

C je na fotoaparatu pridobil lastninsko pravico saj je stvar kupil od lastnika, ki ima razpolagalno sposobnost, obstaja causa in stvar je bila izročena. Na fotoaparatu še vedno obstaja zastavna pravica zato bo lahko B z reispekutorno tožbo (ki zasleduje stvar) actio serviana zahteval od C, da mu stvar izroči. Med A in C je bila prodajna pogodba in C zoper A ima zahtevke iz prodajne pogodbe actio empti, če ni vedel, da je stvar zastavljena,, ki se glasi na interes ker ima stvar stvarne napake. A-ju lahko očitamo furtum posesionis (krajo posesti). Gre za furtum nec manifesti zato je obsojen na duplum.

2. A je pisal oporoko, ni pa bil povsem prepričan, kateremu izmed obeh sinov bi naklonil svoje premoženje, ki ga ni želel deliti. Zato je zapisal: »Moja sinova B in C naj se dogovorita, kdo izmed njiju bo prevzel mojo dediščino. Tisti, ki bo dediščino prevzel, naj izplača drugemu nujni delež.« Komentiraj. Kakšna bo usoda oporoke in premoženja?

Dedič v oporoki mora biti določen oz določljiv. Ker ni verjetno, da se bosta dediča dogovorila to pomeni, da dedič ni določljiv. Oporoka nična in bo prišlo do intestatnega

dedovanja.

3. Kaj je to societas leonina in kakšne pravne posledice se navezujejo nanjo?

Societas leonina je levja družba, v kateri se v družbeni pogodbi družbeniki dogovorijo, da en družbenik ima samo obveznosti in nobenih pravic. Takšno določilo je nično in družba ni nastala.

4. A je podaril B-ju zemljišče tako, da bi to po prejemnikovi smrti znova postalo darovalčevo. Za kaj gre? Ali je takšno darilo veljavno? Utemelji.

Tukaj gre za darilo z nedoločenim končnim rokom. Ker je lastninska pravica takšne vrste pravica, ki ne trpi roka je takšna darilna pogodba nična in če je stvar že izročena jo lahko lastnik zahteva nazaj z rei vindikatio.

5. Boksarja A in B sta se pripravljala na olimpijske igre. V okviru priprav sta imela prijateljski dvoboj. B je A-ja udaril s takšno silo, da mu je pri tem zlomil čeljust. Ali bo imel A po rimskem pravu proti B-ju na voljo kakšen zahtevek? Upoštevaj različne možnosti.Na kaj bi se morebitna tožba lahko glasila? Utemelji.

A bo imel zahtevek samo v primeru, če ga je B poškodoval namenoma oz. če ni upošteval pravil borbe. V primeru, da je B svoboden človek ima A actio inuria za interes. Če je B bil suženj, pa ima actio lex aquilia, po prvem odstavku (sužnji in domače živali)

6. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo prekopal vrt okoli njegove hišice na deželi in posadil paradižnik ter fižol. Na poti k B-jevi hišici je imel A prometno nesrečo, v kateri si je zlomil nogo. Ali je A s tem rešen svoje obveznosti nasproti B-ju? Za kaj sploh gre? Utemelji.

V tem primeru gre za mandat, osebno zavezo. B mora obvestiti mandanta, da ne bo mogel izpolniti zaveze tako, da le ta pravočasno najde zamenjavo. Če bi bila pogodba odplačna bi šlo za lokatio condicto operarum in v tem primeru bi conductor moral obvestiti lokatorja in bi bil prost obveze, ta mu pa ne bi plačal.

7. A je B-ju zastavil računalnik. Ker pa je bil ravno sredi pisanja diplomske naloge, se je z B-jem dogovoril, da mu ga bo prepustil v posest šele čez en mesec, ko bo naloga končana. Za kakšno zastavno pravico gre? Kaj lahko stori B, če je A pred potekom roka računalnik prodal in izročil C-ju? Ali je takšna prodajna pogodba veljavna? Utemelji.

Tukaj gre za neposestno, pogodbeno zastavno pravico. Prodajna pogodba je veljavna saj obstaja causa in stvar je bila izročena. Med A in C je bila prodajna pogodba in C zoper A ima zahtevke iz prodajne pogodbe actio empti, če ni vedel, da je stvar zastavljena, ki se glasi na interes ker ima stvar stvarne napake.

8. A je imel veliko premoženje, ni pa imel nobenih sorodnikov. Kdo bo po njegovi smrti pridobil to premoženje? Utemelji.

A bo lahko napisal oporoko. Če umre brez oporoke bo nastala ležeča zapuščina, ki živi svoje gospodarsko življenje. Na tej zapuščini se lahko prvo poplačajo upniki. Če je bila

zapuščina pasivna bodo upniki izvedli konkurz in se poplačali sorazmerno, če pa je bila aktivna bodo zaprosili za bonorum separationum in se bodo poplačali po času nastanka obveznosti (starejše obveznosti pred mlajšimi). Ostanek dediščine ostane fiskusu.

9. A in B sta gojila konje. Dogovorila sta se, da bosta za dirko na hipodromu, glede katere je bila razpisana velika nagrada, prispevala vsak po dva konja. Še pred dirko je eden od obeh konj poginil. Kdo trpi nastalo škodo? Za kakšno pogodbo gre? Kako bi bilo z nagrado, če bi jo dobila? Utemelji.

Tukaj gre za societas, kjer sta se združili dve osebi z namenom doseči gospodarsko dovoljen namen. Če sta s družbeno pogodbo dogovorila, da data konje v solasitnino trpita izgubo oba, če sta pa dogovorila, da data konja v souporabo potem pa trpi škodo lastnik konja. Če bi dobila nagrado bi jo delila v skladu z dogovorom v družbeni pogodbi, razen, če je družba societas leonina, ki ni dovoljena.

10. A je na športnem igrišču, obdanem z visoko ograjo, treniral metanje diska. Večkrat je opozarjal vzdrževalca igrišča B-ja, da je v ograji luknja, in da lahko pride do nesreče, če bo disk zletel skozi to luknjo in koga zadel. B je obljubljal, da bo ograjo popravil, vendar tega ni in ni storil. A, ki se mu je mudilo zaradi bližajočega se prvenstva, je kljub raztrgani ograji nadaljeval z vadbo. Nekega dne je disk zletel skozi luknjo v ograji in ubil C-jevega psa. Kdo in na temelju česa bo odgovoren po rimskem pravu? Utemelji.

Za povzročitev škode lahko C toži A-ja in lastnika zemljišča. Lažje bo izterjati škodo od lastnika zemljišča, saj gre za kvazidelikt in objektivno odgovornost kjer krivde ni treba dokazovati. Zoper lastnika zemljišča C naperi actio de deiectis et efusis. C lahko zahteva od A škodo samo če je ta škodo povzročil namenoma z actio aquiliana, iz istega razloga lahko tudi lastnik zahteva povračilo izplačane škode z actio in factum,.

Primeri 29.04.2008

1. Kaj je označeval izraz Corpus iuris civilis in kaj Corpus iuris canonici? Utemelji.

Corpus iuris civilis= pravni termin, ki označuje JUSTINIJANOVO KODIFIKACIJO (Codex,

Digeste, Institucije) in NOVELE (novi zakoni, ki označujejo spremenjene zakone iz Just.

Kodeksa) CICivilis= srednjeveški/občepravni termin ; Just.kodif.=6.stoletje

Corpus iuris canonici= cerkveni pozitivnopravni zakonik; -nekatere rešitve so prevzete iz

Corpus iuris civilis -skupaj z langob. fevd. pravom in recipriranim rim. pr. tvori obče pravo

2. Kdo so bili Pandektisti? Opredeli vsebinsko in časovno njihovo delo.

19.stoletje(začetek) - na podlagi njihovega dela nastanejo ostali moderni veliki zakoniki,

med njimi tudi nemški civilni zakanik.

*Langobardsko pravo je sestavljeno iz petih delov: -splošni del, stvarno pravo,

obligacijskopravo, družinsko pravo, dedno pravo

Gaj pa deli akcije na take, ki se nanašajo na: -osebe, stvari, pravdni postopek(oz. na

akcije)

3. A je želel dobiti B-jev avto, predvsem zaradi naknadno vgrajenega navigacijskega

sistema. Avto si je dal obljubiti s stipulacijo. Pred izročitvijo je B demontiral navigacijski

sistem. Svetuj A-ju. Kaj lahko stori?

Gre za stipulacijo, ki je povzročila iztožljivo zavezo - kar sta se dogovorila z določenimi

besedami, tisto velja; gre za oblig. stricti iuris.

Odvisno je: -če sta se dogovorila za izročitev avta z navigacijskim sistemom -ali samo za

izročitev avta

Stipulacijsko vprašanje je oblikoval stipulator, morebitne nejasnosti so v korist

promitenta, saj je stipulator sam kriv, če je nejasno komuliral vprašanje, škodo trpi

stipulator.

B more izpolniti stipulacijo, torej A-ju mora izročiti avto z navigacijskim sistemom,

oziroma obsoje je na vrednost avta z navigacijskim sistemom, saj gre za stricti iuris (ne

pa tudi na interes- bona fidei).

4. A je gradil hišo, pred katero je postavil dragocen egipčanski granitni steber. Ko so

steber postavljali, se je delovodja odločil zamenjati vrv na dvigalu za povsem novo in

atestirano. Vrv se je med dviganjem pretrgala in dragoceni steber se je prelomil. Kdo bo

trpel škodo? Za kaj sploh gre? Utemelji.

Gre za locatio conductio- podjetna pogodba(zavezal se je za uspeh-gospodarski). To da je

vrv atestirana je samo dejstvo, iz katerega sklepamo, da bi morala biti v redu.

Ali mu je moč očitati krivdo? – vrv je bila preizkušena, torej NE. (za malo malomarnost bi

šlo, če bi bila vrv vsaj navidez primerna, ne pa testirana, za veliko malomarnost pa bi šlo,

če vrv niti na videz ne bi bila primerna- podjetnik odgovarja za vsako krivdo).

Škodo trpi lastnik stebra, ker gre za naključno uničenje.

5. Študent A je kupil od prodajalca B-ja škarje za izvajanje vaj pri anatomiji. Čez čas je

opazil, da so škarje zarjavele. To je povedal prodajalcu, ki pa je rekel, da se ga rjavenje ne

tiče. Kako je z lastninsko pravico na škarjah? Kaj lahko stori A? Za kaj sploh gre? Utemelji.

Lastninska pravica je z izročitvijo prešla na študenta A-ja.

Gre za skrito stvarno napako.

A lahko stori; seveda odvisno od cause-ali se je tako opredelil v kupni pogodbi, torej, če je

izrecno omenil prodajalcu, da jih rabi za vaje pri anatomiji(po splošni logiki more biti

prodajalcu znano, da ne smejo rjavet, torej okoliščine so znane); torej A lahko uveljavlja

morebitno škodo, saj gre za pogodbo bona fidei z različnimi zahtevki(jamčevalnimi-

pravilna izpolnitev, zmanjšanje kupnine, razdor pogodbe)

*Kaj so to jamčevalni zahtevki? Npr.: Kupim TV, TV ne dela. 1. škoda= zmanjšanje

vrednosti same stvari Tv ni več vreden 1000 evrov, ampak samo še 500 evrov, ker

stane pokvarjen del 500 evrov. 2. škoda=ni v zvezi s to stvarjo zamudim loto žrebanje,

številk pa ne objavijo drugje 3. škoda=damnum extra, škoda še na drugih stvareh TV

eksplodira, povzroči požar povrnitev interesa(actio empty)=večji od škode na sami

stvari.

6. A-jev sin B prosi C-ja, da mu posodi denar, s katerim si bo kupil delavnico. C mu posodi

100.000, ki pa jih B v določenem roku ne vrne. Kaj lahko stori C? Utemelji. Ali lahko

zahteva denar od A-ja?

Ali je sin pod očetovo oblastjo ali ni?

a.) če je sin B pod očetovo oblastjo, lahko C naperi ali verzijo(zaradi obogatitve) ali pa

actio de pecullio(iz naslova pekulija, če ga B ima). Ampak rimsko pravo ima eno določbo,

omejitev S.C.Macedonianum, taka posojila so neiztožljiva, naturalna, torej C ne more

zahtevati nič, ker je obligacija naturalna, razen, če je oče odobril.

b.) če sin ni pod očetovo oblastjo, pa ga lahko toži z actio certae creditae pecuniae, ki se

glasi na denarni znesek, ki je bil posojen.

* S.C.Macedonianum 1.) velja samo za posojila sinovom pod očetovsko oblastjo(ne glede

koliko je star sin ali 5 let ali 50 let),tukaj ne gre za prevaro, obligacija postane naturalna,

neiztožljiva; pri Lex Plaetoria pa gre za nedoletne(do 25.leta) glede vseh pogodb, gre za

zlorabo neizkušenosti, gre na razveljavitev posla(posel je ničen) in plačilo morebitne

odškodnine. 2.) de facto (dejansko) premakne mejo poslovne sposobnosti na 25. leto, de

iure(pravno) pa ta meja ostane pri 12 oz. 14 letih.

7. Opredeli termin Obče pravo. Kaj je označeval ta izraz?

Vsebinsko je sestavljen iz recipriranega rimskega prava(Akurzij in Glosa Ordinaria),

kanonskega prava(Corpus iuris canonici) in langobardskega fevdnega prava. Veljaven je

subsidiarno poleg domačega prava(torej prava določene dežele), glede tistih razmerij, ki

jih domače pravo ni urejalo(v občem pravu je na tak primer lahko kdo uprl sodbo). Velja

do velikih kodifikacij 19. stoletja(te so ga razveljavile).

*Recepcija : - teoretično gre za (subjektivno) prepričanje, zavest, da velja rim. pravo

subsidiarno poleg domačega prava - praktično gre za dejansko uporabo na podlagi tega

prepričanja

BGB= nem. meščanski zakonik, negospodarsko pravo + HGB=gospodarsko pravo

Švica=monizem, en zakonik, ki ureja gosp. in negosp. razmerja(kot v SLO).

8. Napiši, kateri spisi rimskih klasikov so ohranjeni zunaj Justinijanovih Pandekt.

Gajeve Institucije, Ulpijanove Regule in Pavlove Sentence. Gajeve Institucije iz njih

izvemo največ o procesnem pravu(=pravo akcij in kazusov), o akcijah samih.

9. Upravnik zgradbe A se je z B-jem ustno dogovoril za dobavo in montažo vodovodnih

števcev za vso zgradbo. Čez čas si premisli in zavrne dobavo števcev. Kaj lahko stori B?

Za kakšno razmerje sploh gre? Ali lahko izterja dolgovani znesek od lastnika zgradbe?

Utemelji.

Gre za kupno pogodbo med upravnikom A-jem in B-jem. A je lastnikov nameščenec. B

lahko terja lastnika, ker je verjetno bolj plačevit kot A, saj je lastnik zgradbe, načeloma ga

lahko vedno izterja z actio institoria na povrnite interesa, razen, če je izrecno izključil

odgovornost ( odgovornost je moč omejiti tako:''za posle, ki jih sklepaš z mojim

nameščencem ne odgovarjam.'' ni pa moč izključiti actio de pecullio, če gre za sina ali

sužnja, prav tako ne moremo uporabiti actio in rem verso, ker ne vemo kakšno je

razmerje med A-jem in lastnikom, ali je to prišlo v lastnikovo(očetovo) premoženje.).

*Actio quasi institoria; če nekdo misli, da sklepa razmerje z nameščencem, ta pa to ni,

npr. poslovodja brez naročila.

10. Rimljan A je posodil B-ju 100.000, da bi slednji nakupil najboljše sicilijanske pšenice in

jo z ladjo dostavil iz Minturn v Aleksandrijo. Dogovorila sta se, da bo lahko zahteval

vrnitev posojenega zneska z obrestmi vred, ko prispe pšenica na namembni kraj. Ladja se

je v neurju potopila. Kakšne bodo pravne posledice? Za kaj sploh gre? Utemelji.

Gre za pomorsko posojilo. Upnik A lahko toži B-ja (ali lastnika ladje ali kapitana, ki bi lahko

bil njegov nameščenec, odvisno s kom sklene posel). Ali mu je moč očitati

krivdo(mornarju,kapitanu)?- če npr. ni imel dovolj izkušene posadke, ali če je izplul ob

neprimernem vremenu… Obresti so akcesorne in obligacijskopravne(v nasprotju z

zastavljeno stvarjo,zastavitvijo, ki je stvarnopravna pravica)

*Razlika med pomorskim posojilom in navadnim posojilom; pri pomorskem se ločita riziko

in lastništvo, upnik prevzame riziko, ne pa lastništvo, pri navadnem pa mu prepusti nek

znesek

Konzultacije iz rimskega prava 08.05.2008

1. A in B se dogovorita: Če ob Kolendah ne prodaš Stiha, ali obljubiš dati 1000? Obljubim.

Za kaj gre? Utemelji.

Tukaj gre za stipulacijo (spondeo-obljubim) in sicer gre za nepravo pogodbeno globo.

Možna je tožba iz stipulacije codictio certae rei.

*Prava pogodbena globa nastane, če je osnovno razmerje iztožljivo, neprava pa nastane,

če osnovno razmerje ni iztožljivo.

2. Zakupnik term je dobil A-jevo obleko v hrambo. Kasneje je bila obleka ukradena. Za kaj

gre? Kdo odgovarja? Utemelji.

Tukaj bi lahko šlo za receptum ali za depozitum.

Če bi šlo za depozitum: v začetku depozitar odgovarja tudi za varovanje stvari, pozneje

ne več.

Bolj verjetno je da tukaj gre za raceptum – delovršno pogodbo. V tem primeru odgovarja

zakupnik term za vsako škodo, tudi za naključje. Obsojen je na interes.

3. A je vzel v najem terme od prvega dne naslednjega leta. Zaradi zavarovanja plačila

najemnine je obljubil najemodajalcu, da mu zastavi svojega sužnja Seja. Pred zapadlostjo

obveznosti iz najemne pogodbe je prepustil istega sužnja v zastavo drugemu upniku od

katerega si je izposodil nek denarni znesek. Za kaj gre? Kako bo s poplačilom iz

zastavljenega sužnja.

Na sužnju Seju je ustanovljena prvo hipoteka (čeprav mu je samo obljubil, saj hipoteka

nastane brezoblično, z dogovorom), potem pa še pignus. Poplačilo se bo opravljalo po

vrstnem redu kot so obveznosti nastale tako, da se bo prvi poplačal najemodajalec potem

pa posojilodajalec. Posojilodajalec ima ius oferendi - pravico ponudenja in vstopanja, ko

lahko poplača terjatev prvega upnika in vstopi na njegovo mesto.

4. Korelijansko zemljišče v lasti P-ja je bilo obremenjeno s hipoteko v korist A-ja za 2000,

v korist B-ja za 4000 in v korist C-ja za 6000 sestercev. To zemljišče je kupil kupec K za

12000 sestercev in nato poplačal vse upnike, kar pomeni, da je plačal 2x ceno zemljišča.

Ali ima K kakšen zahtevek nasproti prodajalcu? Kaj bi bilo če kupec ne bi poplačal

upnikov?

K ima zoper P-ja zahtevke samo v primeru, da ni vedel, da je zemljišče obremenjeno in je

mislil, da kupuje zemljišče prosto bremen. Če je vedel torej ni nobenega zahtevka. Če pa

ni vedel ima zemljišče pravno napako, zato ima K zoper P-ja tožbo actio empti iz kupne

pogodbe, lahko bi pa tudi tožil za povračilo potroškov z actio negotorum gostorum

contraria, saj bi izvršil poslovodstvo brez naročila, ki je koristno za poslovodjo.

5. Ticij je bil prezadolžen. Ker je vedel, da bo na koncu zoper njega začet stečajni

postopek se je odločil prodati hišo A-ju in svojo drugo parcelo podariti B-ju. Denar, ki ga je

dobil od prodaje hiše je zapil. Kakšni bodo zahtevki v rimskem pravu?

V tem primeru gre za oškodovanje upnikov. Ticij je nedvoumno oškodoval upnike z

neodplačnim poslom zato imajo upniki actio Pauliana zoper izpolnitev darilne pogodbe

(pazi-za actio Pauliana se ne izpodbija pravni posel ampak izpolnitev - v tem primeru

izročitev stvari). V primeru odplačnega pravnega posla pa za oškodovanje upnikov gre

takrat, ko je nepremičnina bila prodana po prenizki ceni. V tem primeru so upniki v tožbi

bili uspešni samo takrat, ko je kupec vedel, da bo prišlo do oškodovanja upnikov. Za actio

Pauliana mora biti izpolnjen tudi pogoj, da se je dolžnik zavedal, da bo s svojim

ravnanjem oškodoval upnike.

Konzultacije iz rimskega prava 15.05.2008

1. A je izročil sodniku podkupnino v višini 1000 sestercev, da bi slednji presodil v njegovo

korist v sporu z B-jem glede povrnitve srebrne mize, ki so je slednji pri njem shranil.

Sodnik pa je navkljub temu, da je podkupnino sprejel, razsodil v korist B-ja. Ali lahko A

zahteva povrnitev zneska, izročenega sodniku? Utemelji.

Tukaj bi šlo za inominatni kontrakt, dam da storiš, kajti med sodnikom in A-jem gre za

soglasje. Iz primera je razvidno, da je bila sklenitev realna in to potrjuje, da gre za

inominatni kontrakt. A bi lahko naperil tožbo iz inominatnega kontrakta. Causa za

sklenitev pravnega posla pa nasprotuje morali zato je nična in je ničen tudi takšen pravni

posel. Zato A ne bi uspel s tožbo saj gre za contus bona fides mores.

2. A se je dogovoril z ladjarjem B-jem, da mu bo slednji prepeljal 100.000 mernikov

najboljše afriške pšenice iz Aleksandrije v Minturne. Vendar je bil ravno tistega dne, ko je

B priplul do obale Italije, v reki, po kateri je moral opraviti zadnjih nekaj kilometrov poti,

nizek vodostaj, zato njegova ladja, primerna za morsko plovbo, ni mogla nadaljevati poti.

B je preložil tovor na manjšo ladjo drugega ladjarja, ta pa se je kmalu zatem potopila že v

ustju reke. Za kakšno razmerje gre? Kdo trpi nastalo škodo? Utemelji, upoštevajoč

različne možnosti.

Med A in B je nastala delovršna pogodba – locatio conductio operis. Škodo trpi lastnik. Ne

vemo pa zakaj je do škode prišlo, ali lahko conductorju očitamo kakšno krivdo. Ker velja

utilitetno načelo je B odgovoren za (vsako) malomarnost in naklep. Ne odgovarja za

naključje B mora posel opraviti sam, če pa opravljanje poveri drugemu odgovarja za

skrbnost izbire. Če je B-ju možno očitati malomarnost pri izbiri druge ladje, bi lahko A od

njega zahteval interes s tožbo actio locatio. B pa ima povračilni zahtevek zoper drugega

ladjarja ker je med drugim ladjarjem in B-jem tudi nastala delovršna pogodba.

3. A je obrezoval veje svojega drevesa, ki je ležalo poleg javne poti. Ko je vejo vrgel na

pot, je ta zadela naključnega mimoidočega sužnja in mu povzročila telesno poškodbo. Za

kaj gre? Ali bo A odgovoren? Utemelji, upoštevajoč različne možnosti.

V tej zadevi gre za poškodovanje tuje stvari. Lastniku zemljišča je moč očitati vsaj malo

malomarnost. Lastnik sužnja ima zoper A actio legis aquiliae (za aquilijsko tožbo

zadostuje še tako mala malomarnost). Uporablja se 1. del aqulijskega zakona – vrednost,

na katero bi bil A obsojen je najvišja vrednost v zadnjem letu šteto od dneva škodnega

dogodka (po 3. delu zakona pa bi vrednost bila takšna, kot je najviša v 30 dneh všeto

naprej od dneva nastanka škodnega dogodka).

* V začetku se je aqulijska tožba uporabljala samo v primeru ko je neposredno zaradi

nekega delovanja nastala posledica (ubijem sužnja), pozneje je pretor dovolil analogne

tožbe actio in factum in je razširil možnost vložitve te tožbe tudi na sorodna dejanska

znanja oz. tudi v primeru če škoda nastane posredno, kot posledica nekega delovanja

(vržem sužnja v vodo in suženj utone).

V tem primeru, ker je pot javna, bi lahko šlo tudi za objektivno odgovornost lastnika

zemljišča s katerega je bil odvržen predmet. Lastnik sužnja zoper A lahko vloži actio de

deiectis et efusis. Tožba se glasi na duplum. S to tožbo bi bilo dokazovanje lažje ker gre

za objektivno odgovornost in ni potrebno dokazovati krivde.

*Če bi v primeru pisalo, da pot poteka preko zasebnega zemljišča potem ne gre za

objektivno odgovornost in je možna samo aquilijska tožba

4. Na B-jevi sužnji S je bil v korist A-ja ustanovljen užitek. Čez čas je to sužnjo B A-ju vzel.

Za kaj gre? Kakšne možnosti ima na razpolago A? Navedi morebitne zahtevke. Na kaj bi

se zahtevek glasil?

Ker gre za stvarno pravico – užitek, ima A na sužnji posest. B je zagrešil furtum

possesionis zato je možna actio furti na duplum.

Če bi B A-ju odrekal služnost bi imel A actio confessoria, tudi tožba za motenje posesti, v

kratkem času po začetku motnje. Možen je tudi Interdict recuperande possesionis de vi

cordiana (zaradi navadne sile). Izpolnjeni so pogoji za vse tri tožbe. Tožba iz actio

confessoria se glasi na vzpostavitev prejšnjega stanja (če pa do tega ne pride pa na

interes) ter na varščino, da do motenja ne bo več prihajalo.

5. A je ponoči priplezal po lestvi, ki jo je podpiral B v C-jevo hišo in iz predala vzel 10.000

sestercev. Za kaj gre? Katere tožbe pridejo v poštev in na kaj se bodo glasile? Navedi, kdo

bo pasivno legitimiran.

A je zgrešil tatvino (furtum), B pa je pomagač. V poštev pride zoper A tožba actio furti

manifesti na 4x, če je bil zaloten, če pa ni bil zaloten pa actio furti nec manifesti na

duplum. Zoper B, kot pomagača pride v poštev acto furti manifesti na duplum. To so

penalne tožbe. Pasivno bosta legitimirana A in B.

Zoper A lahko naperi C tudi condictio furtiva na vrnitev stvari. Ista tožba je mogoča tudi

zoper njegove dediče, če stvar imajo. Zoper B pa ne.

6. A je dolgoval B-ju konja Sivca, ki si ga je dal slednji od njega obljubiti prejšnji teden.

Slednjega mu ni izročil v dogovorjenem roku, konja pa je, še preden je B utegnil vložiti

tožbo, poginil. Za kaj gre? Ali lahko B toži A-ja? Ali bo v pravdi uspešen? Utemelji.

V tem primeru gre za stipulacijo. Ker gre za obligacijo stricti iuris je sodnik vezan na

tožbeni zahtevek. Stvar je bila uničena pred litiskontestacijo zato stvari ni (ker je species).

Dolžnik je obsojen za stvar takšno kot je bila ob litiskontestaciji. Stvari ni, ni kaj vračati in

obligacija ugasne. Uničenje trpi upnik.

Ker A B-ju ni izročil konja v roku je nevarnost uničenja prešla na njega lahko mu pripišemo

krivdo za zamudo. V tem primeru pretor nudi fikcijo perpetuatio obligationis (trajno žive

obligacije), ki pride v poštev samo v primeru dolžnikove zamude. je B odgovoren A-ju za

interes če je konj poginil zaradi njegovega malomarnega ravnanja. Če bi bil konj še živ bi

lahko A tožil z condictio certai rei, ker pa ni pa z actio doli, za škodo.

7. A in B sta se dogovorila, da bo vsak prispeval po 100 sestercev z namenom, da

nakupita obleke, ki bi jih nato preprodala. B je obleke tudi kupil od C-ja. Slednji jih je B-ju

že izročil, ta pa mu jih ni še plačal, saj je bil dogovorjen rok plačila dveh mesecev. Ko se je

odpravil na pot, so ga napadli razbojniki in mu odvzeli polovico nakupljenih oblek. Za kaj

gre? Kdo trpi nastalo škodo? Zoper koga ima C zahtevek za plačilo oblek? Na kaj se bo

slednji glasil? Utemelji.

V tem primeru gre za societas, A in B sta družbenika ki imata obveznosti in pravice v

skladu z določili družbene pogodbe. Kar je B sklenil pogodbo s C-jem se je sam zavezal (ni

direktnega zastopanja) in bo moral plačati, C ima zoper njega actio venditi iz prodajne

pogodbe.

Če je B-ju mogoče očitati malomarnost odgovarja za škodo, če ne škodo trpita družbenika

v skladu s pogodbo. Če je v pogodbi določeno, da en družbenik ima samo obveznosti in

ne tudi upravičenja gre za levjo družbo, ki je nična. V tem primeru trpi vso škodo B.

Kaj pa, če bi B padel v zasedo že na poti k C-ju, razbojniki pa bi mu odvzeli denar za

nakup oblek in raztrgali drago obleko, ter mu vzeli zapestno uro znamke Rolex. Kdo bi

trpel škodo? Utemelji.

Če bi B padel v zasedo pred nakupom, bi za škodo glede tatvine denarja veljalo isto kot v

zgornjem primeru, glede njegove obleke in ure bi pa trpel škodo sam.

8. A in B sta se dogovorila, da bo A osvobodil svojega sužnja Stiha, B pa bo osvobodil

svojega sužnja Pamfila. A je Stiha osvobodil, B pa ni osvobodil Pamfila. Kaj lahko stori A?

Kateri zahtevki pridejo v poštev? S katerim pravnim poslom lahko A in B izpolnita svojo

zavezo iz te pogodbe? Utemelji.

Tukaj gre za inominatni kontrakt storim, da storiš. A lahko toži B z actio preascriptis

verbis. A in B svojo zavezo lahko izpolnita z manumisijo. To je oblična izpolnitev tega

pravnega posla.

*Oblika manumisije: - oporočno,

- s palico,

- za mizo

Konzultacije 22.5.2008. 1. A je volil B-ju rabo na svojem zemljišču, kjer je bil sadovnjakl. B sadja ni maral. Zato je zemljišče prekopal in nasadil vinograd. Ali je ravnal prav? Ali bi lahko obral sadje in ga prodal na trgu? Ali sme oddati zemljišče v zakup C-ju, ki ima tovarno sadnih sokov? Utemelji. a) Ni ravnal prav, ker ne sme spremeniti substance. b) Lahko obira le zase. c) Ne more je dati v zakup (če bi bil užitek pa bi jo lahko). Ne bi spremenil substance, če bi stare jablane nadomestil z novimi.

2. A je nekega dne videl v časopisu B-jev oglas: "prodam kolo za ceno 50 EUR". Dan zatem je B-ju poslal pismo, v katerem je pisalo: " Sem kupec vašega kolesa". Ali je prodajna pogodba sklenjena? Utemelji. a) Predmet NI določen, zato ni bila sklenjena KP pogodba. Šlo je bolj za oglas. b) Ne more ga iztožiti na pravno-poslovni sferi. Gre za nepošteno pogajanje, B-ju bi lahko nastala škoda. Kvečjemu je možna actio doli – šla bi na tisto škodo, ki je nastala – tisto za kar sem oškodovan. Ker sem se z njim pogajal.

3. A je kupoval konja. Trgovcu s konji B-ju je povedal, da išče konja za oranje in vožnjo. B je A-ja odpeljal v hlev in mu omogočil, naj si sam izbere konja, ki bi mu ugajal. A-ju je bil všeč določen konj, in je B-ju tudi povedal, da si želi kupiti slednjega. Konja je A odpeljal k sebi domov. Čez čas je A ugotovil, da konj sploh ne zna vleči pluga in da gre za jahalnega konja. Ali lahko kaj stori? Svetujte mu! Problem nastane, ker si je konja sam izbral. Ampak je on njemu povedal zakaj ga želi – gospodar bi mi moral povedati kateri konji so za vleko ali pa bi mu vsaj potem moral reči, da te ta konj, ki si ga je izbral, jahalni. Gre za pravno napako. 1.actio empti – če je nastala škoda/če je oškodovan + jamčevalne sankcije, 2.a quanti minoris – poprava napake – daj mi drugega konja, 3.a redhibitoria – če se ne odzove na izpolnitev.

Če gre za očitno napako bi moral grajati takoj! Ampak tukaj sploh ni pomembno ali gre za očitno ali skrito, saj se tukaj vsaka napaka šteje kot skrita: 1.ne spozna se na konje, 2. namen je prodajalcu znan, odpade grajanje za očitne napake.

4. A se je dogovoril z B-jem, da bo slednji prepeljal njegov steber v Rima v Genuo. B je prišel k A-ju skupaj s svojimi ljudmi in vozom, da bi steber naložili. Pri dvigovanju je eden izmed njegovih ljudi, ki so mu pri tem pomagali, naredil napako in zato je steber padel ter se prelomil. Za kaj gre? Kdo bo trpel škodo? Utemelji. Med A in B je l.c.operis. B odgovarja za osebe, ki delujejo v njegovi sferi. Odgovarja za vsako krivdo – če je ravnal vsaj z malo malomarnostjo (naredil je napako). A bi lahko X tožil z a legis Aquiliae (svobodni človek). Če je kriv X, odgovarja. Ali B odgovarja za vse ali le če je bil skrben pri izbiri? Ali je X izpolnitveni substitut (namesto sužnja) ali pomočnik? Je pomočnik, ker jih je lahko nadziral, jim svetoval, gledal kaj delajo. Za pomočnike odgovarja objektivno ob pogoju, da je X možno očitati krivdo, če

ne ni mogoče tožiti nikogar. Če je bil skrben – a legis aquiliae.

PRIMER: Če pa bi npr. dal drugemu kapitanu ladjo, ker jaz ne bi imel časa. Takrat pa bi šlo za substituta in odgovarjam za skbrnost pri izbiri – odgovarjam, če mi je moč očitati najmanjšo krivdo. Ker gre za substitucijo ne morem vplivati na njegovo ravnaje/upam/mu zaupam. Kakšna je odgovornost za sužnja? PRIMER: Sem najemnik in pridem v hišo z družino. Suženj postane kurjač in zaspi in tako zgori cela hiša. Odgovarjam za njegova ravnanja – noksalna odgovornost – plačati škodo ali dati sužnja.

5. A je na bolšjem sejmu kupil žimnico. Ko je prišel domov je ugotovil, da je slednja raztrgana, zato jo je nesel k tapetniku, da bi jo le-ta preoblekel. Ko je tapetnik opravljal svoje delo, je našel v žimnici vrečko zlatnikov. Za kaj gre? Kaj lahko kdo stori? Kaj je z lastninsko pravico? Šlo je za najdbo – ni okupacija, ker stvar najverjetneje ni ničja. Ne vemo čigava je, sklepamo pa, da je od tistega, ki mu je prodal žimnico in on je najbrž lastnik. A to ni postalo sestavina žimnice. Lastnik lahko z reivindikacijo zahteva nazaj stvar, najditelj pa bi moral priglastiti najdbo, drugače bi lahko šlo za actio furti. Najditelj pa je samo posestnik/tat, če zataji.

6. A se je veliko učil rimsko pravo in po učenju je velikokrat šel na sprehod. Ob večernem sprehodu je na enem od vrtov, mimo katerih se je sprehajal, zagledal rože, ki so mu bile izjemno všeč, zato jih je izruval in jih posadil na svojem vrtu. Kmalu se je pri njem oglasil lastnik vrta, s katerega so bile rože in zahteval rože nazaj. Kaj lahko stori? Zahtevki? Gre za tatvino. Stvarnopravni učinki – gre za spojitev, če požene korenine, če pa ne poženejo pa ostane lastninska pravica vrtnarju. Obligacijskopravni učinki – lahko bo naperil actio furti nec manifesti na 2x vrednost. A je vseeno zloverni LASTNIŠKI (trdi, da je lastnik) posestnik. Lahko bo napreil tudi condictio furtiva – če ni prišlo so spojitve!!!

7. A-ju se je pokvaril avto. Ker se mu je zelo mudilo, ga je pustil na B-jevem zemljišču, dalje je šel peš. Sosedov pes, ki je bil privezan na zelo dolgi verigi, je A-ju poškodoval avto, saj se je ves čas potikal z verigo okrog avtomobila in ga s tem odrgnil. Kaj lahko stori A? Mogoči sta dve tožbi: actio se pauperie/actio in legis aquiliae in factum concepta. Problem nastane pri vzročni zvezi.

8. A je prepustil svojo obleko na čiščenje B-ju. Slednji je obleke zvečer tudi na običajen način shranil v svoji pralnici. Zatem je prišla mimo C-jeva krava, ki je odrinila zapah na vratih, ter pomolila glavo v pralnico in dodobra prežvečila A-jevo obleko. B odgovarja za custodio. Gre za l.c.operis. Lahko naperi zoper B-ja l.c.directa. B pa lahko toži lastnika živali z actio de pauperiae – prepustitev živali ali povrnitev škode – noksalna tožba. Odvisno koliko je vredna žival. Če je manj kot škoda bo dal žival, če ne bo povrnil škodo.

Tako nekako so bili odgovori. Naj me pa kdo popravi, če sem kaj preslišala.

Konzultacije 22.5.2008.

b) Ne more ga iztožiti na pravno-poslovni sferi. Gre za nepošteno pogajanje, B-ju bi lahko

nastala škoda. Kvečjemu je možna actio doli – šla bi na tisto škodo, ki je nastala – tisto za

kar sem oškodovan. Ker sem se z njim pogajal.

Problem nastane, ker si je konja sam izbral. Ampak je on njemu povedal zakaj ga želi –

gospodar bi mi moral povedati

Je pomočnik, ker jih je lahko nadziral, jim svetoval, gledal kaj delajo. Za pomočnike

odgovarja objektivno ob pogoju, da je X možno očitati krivdo,

Najprej gre za t.i. negativni pogodbeni interes-stroški pogajanj, kjer gre za nepogodbeno odškodninsko obligacijo-ker slednje v rims. pravu ni bilo mogoče vzpostaviti drugače, je edina možnost preko actio doli, vendar le v primeru, da je sopogajalcu mogoče očitati goljufivo ravnanje.

Gospodar....- OMG verjetno gre za PRODAJALCA, ki jamči za stvarne napake kupljene stvari...

Za izpolnitvenega pomočnika gre takrat, kadar kdo prenese le del izpolnitvenih obveznosti na drugega.. posledica pa je ta, da ga redoma pri tem lahko nadzira, mu daje navodila, itd.. Zanimivo je, da vedno kdo natipka pomanjkljive odgovore, ki vsebujejo določene polresnice, napačne konkluzuje, itd...

PRIMER A je bil v finančnih težavah. Zato si je od svojega soseda B-ja izposodil 1000 zlatnikov in mu v zastavo prepustil svojega konja. Kmalu zatem je A skrivaj vzel sosedovega konja in ga prodal ter izročil C-ju. Ali je C pridobil na konju lastninsko pravico? Utemelji. Kako je z B-jevo pravico? Kaj lahko očitamo A-ju? Kateri zahtevki bodo prišli v poštev? Utemeljite

Tole je asistent odgovoril na konzultacijah c ima LP,ker je stvar pridobil od lastnika, ki mu jo je izročil, pogoji za veljavnost pogodbe so. b ima stvarno pravico, saj potuje skupaj z LP, od c zahteva z a pigneraticia in rem in zastavne PRAVICE (in ne z a pigneraticia directa/contraria, ker se tu NE gre za OBLIG.razmerje ampak za stvarno pravico) a lahko očitamo furtum posessionis c pa proti a ima a empti in zahteva povrnitev interesa, zmanjšanje premoženja, izgubo

dobička...

Ampak moje mnenje pa je , da C sploh ne pridobi lastninske pravice, ker A proda sosedovega konja (in ne tistega, ki ga je dal v zastavo za svoj dolg, tako da na njem nima lastninske pravice), kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za kupno in prodajno pogodbo! Zato C ne pridobi lastninske pravice, ampak postane dobroverni posestnik. To pomeni, da je A zagrešil tatvino s tem, ko je ukradel B jevega konja, ki ga lahko B zahteva s Condictio furtiva nazaj ali z rei vindicatio! C pa ima proti Aju Actio empti in zahteva povrnitev interesa, zmanjšanje premoženja in izubo dobička!

Pri tem primeru je napaka v tekstu, saj bi moralo pisat da je vzel skrivaj SVOJEGA konja ter ga izročil C-ju.( smo popravili na konzultacijah) Tako da je pravilno odgovorjeno!!

A želi prodati B-ju neko stvar, B se ne strinja. Potem A pravi, da naj kupi, drugače pokaže

njegovi ženi pismo njegove ljubice, na katero je žena še vedno ljubosumna. B se omehča

in kupi. Potem si premisli. Kaj mu svetuješ, da naj stori?

naj se sklicuje na napako volje. Zagroženo zlo je bilo tako hudo, da bi prestrašilo še najbolj trdnega moža. vis at metus kausa

Mam vprašanje, ki se nanaša glede snovi. Dežman je nazadnje razglabljal o tem, da se ti

na izpitu ne štejejo odgovori, za katere je prof. Krajnc posebej povdaril, da so v knjigi

napačno zapisani. Zapomnil sem si nekaj glede pogojev, a prosim, če mi lahko nekdo

pove kaj vse v knjigi ne štima in kako je pravilno.

1. Pogoj je bodoče objektivno negotovo dejstvo od katerega uresničitve je odvisna

učinkovitost (NE veljavnost) pravnega posla. Actio quod iussu in actio de peculio et de in

rem verso nista adjekticijski tožbi. Mislim, da je še nekaj manjših napak, za katere pa je

asistent rekel da se ne zahtevajo. Naj me kdo popravi, če se motim.

2. Pa tudi definicija služnosti je napačna, to je pa ful pomembno, ker na ustnem rad to

vpraša in dosti folka narobe pove, uglavnem ne vem točno kak je že definicija, sam vem,

da razpolagati s tujo stvarju ni mogoče!!!

glede služnosti: pravilno je da sme stvar UPORABLJATI in ne z njo RAZPOLAGATI!

3. drugač pa je še par stvari narobe, kolk se js spomnim..vem da so tud nekje tu na

forumu napisane...

narobe je npr. tisto katere tožbe so adjektciske(al kake že) to je v knigi TOTALNO

narobe...najbolš bi blo mal po forumu prebrskat zabek, ker boš pol najbol ziher da boš

mev vse napake popravlene!!

4. ZMOTA je NEZAVEDNO, ne nezavestno nesoglasje med voljo in izjavo. Korošec je bil

sicer car, ampak je to poglavje verjetno pisal nezavesten

5. Condictio furtiva je aktivno in pasivno podedljiva, mislim da reivindikacija tudi.

6. POGOJ - je bodoče objektivno negotovo dejstvo od čigar uresničenja ali neuresničenja

je odvisna UČINKOVITOST pravnega posla.

7. Zmota - NEZAVEDNO nesoglasje med voljo in izjavo.

8. PAZI, ko mora ena izmed strank vrniti tantundem eiusdem generis, moraš povedati, da

mora biti stvar tudi ENAKE KVALITETE(npr. ne moreš vrniti gnila jabolka, če si prejel, lepa,

rdeča)

9. PLOD (def. iz stvarnopravnega zakonika) - neposreden proizvod stvari, ki je sestavina

stvari, po ločitvi pa je samostojna stvar.

10. Do pobotanja pride s POBOTNO IZJAVO, ne pa s sodnim izrekom ali pogodbo kot piše v

knjigi.

11. ADJEKTICIJSKE TOŽBE so A TRIBUTORIA, A INSTITORIA, A EXERCITORIA, A DE PECULIO,

medtem ko A DE IN REM VERSO in A QUOD IUSSU nista!

emmmmmmm, js sem bla zaj v čet na pred za rim pa je rek da a tributoria in actio de in

rem verso ter a guod iussu niso adjekticijske!!!

to je defintitivno res, ker pri guod iussu je oče v celoti odgovarjav,sin sploh ni, pri adj.pa

oče POLEGsina odgovarja,tk da to ne more bit adjekticijska.pri a de in rem verso pa so

tud učinki na očeta prišli. ti 2 nič svojga ne dodata. pri a tributoria pa tud itak sam oče

odgovarja če je zaj. pri razdelitvi pekulija med upniki!!

nevem zaj no, izrecno je rek sam za a de peculio da je adjekticijska,za druge pol nevem.

sam tote tri pa definitivno niso. no sam je pa možno da sem se zmotla pri poslušanju

predavanja, sam sem 95% da je tak, kr sem še posebej pozorno poslušala!! naj pa kdo ki

je biv v čet na pred in je ziher kak je pove!!

Hej!

Jaz sem tud bila v četrtek in ima zaza prav. Res je povdaril da je samo a de peculio

adjekticijska tožba.

12. Hudobno poškodovanje stvari je v bistvu PROTIPRAVNO POŠKODOVANJA STVARI, ker

je "hudobno" preveč subjektivno.

13. Ničnost je začetna in DOKONČNA, kar pomeni, da pravni posel sploh ne nastane, ne

pa začetna in naknadna, kot piše v knjigi.

14. Napaka je tudi pri konvalescenci (=ozdravitev pravnega posla) in konverziji. Prav tako

ni naštetih pogojev za konvalescenco, ki so(se mi zdi, če so napačni, naj me kdo popravi)

potek časa, sprememba okoliščin, pa še nekaj...

- če se PP odobri oz. prizna

- potek časa

- odpade razlog za neveljavnost

15. POSEST je dejstvo, da ima nekdo (to je posestnik) določeno stvar v svoji oblasti

(pomeni, da ima corpus) in ima zato potrebno POSESTNO VOLJO (ima tudi animus). Na

ustnih obvezno povedat da ima nekdo stvar v fizični oblasti in ima ustrezno posestno

voljo.

16. V knjigi je definicija konvalidacije narobe zapisana, nikjer pa ne najdeš tudi izraza

cautio muciana, kar včasih vpraša na izpitu. Cautio muciana je pogodba, s katero se je

žena (volilojemnica), ki je pridobila moževo premoženje, zavezala, da se ne bo ponovno

poročila. Če se je, je morala vrniti pridobljeno premoženje razen, če je dokazala, da se

moži, da bi imela otroke. To je veljajo v avgustovi dobi. Ime pa ima po Mucio Scevoli. Če

pa še je kaj drugega narobe zapisano, pa se, žal, ne spomnim več, ker je že par mesecev

od tega, ko sem naredila izpit.

17. Pomembno je tudi to, da ADJEKTICIJSKI TOŽBI NISTA actio quod iussu in actio de in

rem verso, kot to piše v knjigi.

Pri cesiji: Cesija se IZVRŠI s tem, ko se obvesti dolžnika.

Actio tributoria NI adjekticijska tožba. Ta tožba se nanaša na primere, ko je dobil suženj

od lastnika določen pekulij za izvrševanje trgovine ali obrti. V tem primeru je pekulij služil

kot posebno premoženje po katerem se je poseglo v primeru konkurza (stečaja) – upniki

posežejo po pekuliju, pekulij se razdeli sorazmerno med upnike. Actio tributoria ima na

voljo tisti upnik, ki je bil vede prikrajšan pri delitvi. S to tožbo je zahteva lahko toliko

kolikor mu je na podlagi delitve pripadalo.

18. Pri pobotanju: Do pobota pride s pobotno izjavo (v knjigi piše: s sodnim izrekom ali

pogodbo, kar ni res). Pobotna izjava ućinkuje od trenutka, ko bi se terjatvi lahko prvič

pobotali (to je, ko so izpolnjeni pogoji pobota - medsebojnost, enakovrednost,

dospelost,...).

19. Narobe je tudi napisana konvalidacija (to je ozdravitev pravnega posla).

20. če te vpraša na ustnem,kaj je plod, tisto, kar piše v knjigi ne zadostuje. poglejte si v

stvarnopravnem zakoniku, da plod je neposreden proizvod stvari, ki je sestavina stvari,

po ločitvi pa je samostojna stvar. to želi slišati.

21. Napaka je tudi pri konvalescenci(=ozdravitev pravnega posla) in konverziji. Prav tako

ni naštetih pogojev za konvalescenco, ki so(se mi zdi, če so napačni, naj me kdo popravi)

potek časa, sprememba okoliščin, pa še nekaj...

- če se PP odobri oz. prizna

- potek časa

- odpade razlog za neveljavnost

22. Pa še to, POSEST je dejstvo, da ima nekdo(to je posestnik) določeno stvar v svoji

FIZIČNI oblasti(pomeni, da ima corpus) in ima zato potrebno POSESTNO VOLJO( ima tudi

animus).

23. napaka je še pri viciozni pa relativno viciozni posesti.....najbolje da odg. na to poiščete

kje drugje ker je v knjigi totalno butasto napisano pa še narobe je!!!

Relativno viciozni posestnik je tisti, ki je pridobil stvar, od svojega pravdnega nasprotnika

vi, clam, precario.

Viciozni posestnik pa je tisti, ki pridobi stvar vi, clam, precario od drugega posestnika.

Razlika med njima je v pridobitvi posesti, en jo pridobi od svoje nasprotne pravdne

stranke, drugi pa od drugega posestnika vi, clam, precario. Oba pa sta varovana s

pretorskimi interdikti

Pretor varuje relativno vicioznega, vicioznega pa ne...ampak vseeno mi to v praksi ni

jasno

Jes, ti pa imaš zelo dober napisane tele stvari, ni kaj.

Ampak a se morda kdo spomni, da ko smo bili na drugih izrednih predavanjih in je prof.

nekoga vprašal, kaj je to fikcija, pa je vprašani, če se ne motim odgovoril, da je to dejstvo,

ki iz pravnopolitičnega razloga velja za resnično, čeprav je gotovo, da ni resnično (kakor

piše v knjigi). Ampak kakor se spomnim je to potem profesorja pri tej definiciji neki

zmotilo… jaz imam v zapiskih napisano, da gre pri fikciji v bistvu za trditev nečesa kar

vemo, da ni res, to pa naredimo zaradi tega, da s tem zavarujemo nek interes (npr. če

ima neka ženska 2 otroka, ter pričakuje tretjega, pa se njen partner še pred njegovim

rojstvom smrtno ponesreči… v tem primeru velja, da se nerojeni otrok šteje za rojenega v

kolikor gre za njegove korist. Ali pa Rimljan je umrl v tistem trenutku, ko je bil v vojni ujet-

zaradi fikcije je bilo za njim-vojnim ujetnikom mogoče oporočno dedovanje.)

Kdo bi si mislil, da je treba vedeti tako podrobno?! Namreč iz Larinega posta je razvidno,

da je nekdo napisal, da nikjer ni omenjen izraz cautio muciana, kterega baje včasih tut

vpraša na izpitu. Pa je omenjen in sicer v zgodovinskem delu ter se imenuje po Quintu

Muciusu Scaevoli in je ta gospod pomemben predvsem zato, ker je sestavil prvi sistem

civilnega prava. Po njem pa se imenujeta tako omenjena cautio kakor tudi praesumptio.

Kaj pomeni cautio muciana pa točno piše v repetitoriju dednega prava, namreč Mucius

Scaevola je na ta način rešil problem, saj se je v primeru, če je bila vdova postavljena za

dedinjo pod pogojem, da se znova ne poroči, takšen pogoj štel za negativni, potestativni

suspenzivni pogoj. Klek je bil v tem, da bi lahk vdova dedovala ali pridobila volilo, ko bi

bilo gotovo, da se ni poročila (torej šele ob njeni smrti) in je bila de facto razdedinjena.

Zaradi tega je Mucius oblikoval posebno pogodbo (t.i. cautio muciana) s katero se je

pogojno postavljena dedinja ali volilojemnica osebi, ki bi ji dediščina ali volilo sicer

pripadla, zavezala povrniti prejeto premoženje; če bi se poročila. Po Avgustovi (ne

Avbustovi) ženitni zakonodaji pa se je pod takim pogojem postavljena vdova lahko znova

omožila, če je prisegla, da se moži zato, da bi imela otroke.

Na zadnjih predavanjih je prof. poudaril naslednje stvari in sicer:

- Da se zaradi konfuzije ne spremeni vrstni red ZU.

- Kdaj preneha zastavna pravica? Ko preneha obveznost.

- zastarana terjatev je še vedno terjatev

- Izrecno je bilo povedano, da ljudje zelo radi naredijo napako, ko se vpraša, kdo sploh je

zastavitelj? Vsi takoj odg., da gre za dolžnika, preprosto pozabi pa se na to, da je lahk to

tut neka X oseba, ker lahk nekdo zastavi stvar tut za nekoga drugega.

Za tiste, ki pa greste Rim delati v bližnji prihodnosti, pa še včerajšnji izpit, ki so ga pisali v

LJ:

1. Oče je svoji hčeri kupoval zelo veliko stvari, med njimi tudi šolo za balet…Ko je umrl pa

ji je dal zelo malo, rekoč, da ima že vse. Zaradi tega je bila hči užaljena. Ali lahko kaj

zahteva in kaj?

2. Dolžnik misli, da ne bo mogel odplačati dolga. Zastavil je svojo hišo, zaradi tega začne

iz hiše nositi stvari v svojo drugo hišo in to zanemarjati. Poleg nekaj drugih stvari proda

tut posodo za deževnico in polkna. Upnik je zgrožen-kaj lahko naredi?

3. Zapustnik je dal volilojemniku sosedovega konja. Dedič ga mora kupiti, sosed pa je

postavil zelo veliko ceno. Kaj lahko stori dedič? Ali mora kupiti konja? Kaj pomeni čustven

interes in kje smo ga že srečali?

4. A se je učil rim, B mu je ponudil skripte za 500. Ker so bile skripte nepopolne in

napačne je A padel na izpitu. kakšno je razmerje med njima? Ali lahko A kaj zahteva od

Bja?

5. Napisan je bil citat o tem kako sodnik mnenja pravnikov ni upošteval. Kakšne so bile

okoliščine upoštevanja izjav pravnikov? Upoštevaj časovno razsežnost.

6. A se je zmenil z B-jem da bo kupil vso letino jabolk prve kakovosti po 10 na kg. Ali

lahko B proda jabolka C-ju po 15? Kaj bo v primeru, da jabolka niso bila prve kakovosti?

7. A je na podstrešju našel vazo, dal jo je restavrirati in si jo dal nad kamin. Ko je B prišel

na obisk je videl, da je to njegova vaza. Ali jo lahko zahteva nazaj? S čim? Kaj bo lahko v

tem primeru A zahteval od njega?

Lepo, zares lepo je videti, da smo tok kolegialni.

Sploh ni kompleksnih ljudi na svetu... so samo subjekti, ki si želijo, da bi jih tako dojemali.

Veseli se življenja, ker je že bolj pozno, kot si misliš.