konvencija za pravata na deteto preambula vidovi, bez ogled na granicite, bilo usmeno ili pismeno...

1

KONVENCIJA ZA PRAVATA NA DETETO

PREAMBULA

Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija,

Smetaj}i deka, vo soglasnost so principite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na vrodenoto dostoinstvo i na ednakvi i neotu|ivi prava na site pripadnici na ~ove~kata zaednica pretstavuva osnova na slobodata, pravdata i mirot vo svetot,

Imaj}i vo predvid deka narodite na Obedinetite nacii povtorno ja potvrdija verata vo osnovnite prava na ~ovekot i dostoinstvoto i vrednosta na ~ove~kata li~nost i odlu~ija da pridonesat za socijalniot napredok i podignuvaweto na `ivotniot standard vo pogolema sloboda,

Svesni deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot1 i vo me|unarodnite paktovi za pravata na ~ovekot2

proklamiraa i se soglasija deka na sekoj poedinec mu pripa|aat site prava i slobodi sodr`ani vo niv, bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo i imotnata sostojba, ra|aweto ili drug status,

Potsetuvaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot proklamiraa deka na detstvoto mu pripa|aat posebna gri`a i pomo{,

Uvereni deka na semejstvoto, kako osnovna edinica na op{testvoto, i prirodna sredina za razvoj i blagosostojba na site nejzini ~lenovi, osobeno na decata, treba da mu bide pru`ena neophodna za{tita i pomo{ za da mo`e vo celina da ja prezeme odgovornosta vo zaednicata,

1 Rezolucija br. 217 A (III) 2 Rezolucija br. 2200 A (XXI) prilogot

2

Svesni za faktot deka deteto, za da ostvari harmoni~en razvoj na li~nosta, treba da raste vo semejna sredina, vo atmosfera na sre}a, qubov i razbirawe,

Smetaj}i deka deteto treba da bide vo celina podgotveno da `ivee samostojno vo op{testvoto i da bide vospituvano vo duhot na idealite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, a osobeno vo duhot na mirot, dostoinstvoto, tolerancijata, slobodata, ramnopravnosta i solidarnosta,

Imaj}i vo predvid deka potrebata za posvetuvawe posebna gri`a na deteto e iznesena vo @enevskata deklaracija za pravata na deteto od 1924 godina i vo Deklaracijata za pravata na deteto koja ja usvoija Obedinetite nacii vo 1959 godina i e priznata vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava (posebno vo ~l. 23 i 24) vo Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava (posebno vo ~len 10) i vo statutite i vo soodvetnite instrumenti na specijaliziranite agencii i na me|unarodnite organizacii koi se zanimavaat so za{tita na decata,

Imaj}i vo vid, kako {to e nazna~eno vo Deklaracijata za pravata na deteto, koja ja usvoi Generalnoto sobranie na 20-ti noemvri 1959 godina, deka na "deteto, so ogled na negovata fizi~ka i mentalna nezrelost, mu se potrebni posebna za{tita i gri`a, vklu~uvaj}i i soodvetna pravna za{tita, kako pred taka i po ra|aweto",

Potsetuvaj}i na odredbite od Deklaracijata za socijalnite i pravnite principi koi se odnesuvaat na za{titata i blagosostojbata na decata, so poseben osvrt vrz nacionalnoto i me|unarodnoto staratelstvo i usvojuvawe, Pravilata na Obedinetite nacii za standardniot minimum vo maloletni~koto pravosudstvo (Pekin{kite pravila) i Deklaracijata za za{tita na `enite i decata vo slu~aj na vonredna sostojba i vooru`en sudir,

Svesni deka vo site zemji na svetot ima deca koi `iveat vo vonredno te{ki uslovi i deka na takvite deca im e neophodna posebna gri`a,

Zemaj}i gi vo predvid zna~eweto na tradiciite i na kulturnite vrednosti na sekoj narod za za{tita i za soobrazen razvoj na deteto,

3

Svesni za zna~eweto na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe na uslovite na `ivotot na decata vo site zemji, posebno vo zemjite vo razvoj,

Se soglasija za slednovo:

4

DEL PRVI

~len 1

Za celite na ovaa Konvencija, deteto e ~ove~ko su{testvo koe nema navr{eno osumnaeset godini na `ivotot, ako vrz osnova na zakonot koj se odnesuva na deteto, polnoletnosta ne se dobiva porano.

~len 2

1. Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat i gi obezbeduvaat pravata sodr`ani vo Konvencijata za sekoe dete pod nivna jurisdikcija bez bilo kakva diskriminacija i bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, onesposobenosta, potekloto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonski staratel.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site potrebni merki za da se obezbedi za{tita na deteto od site oblici na diskriminacija ili kazni zasnovani vrz statusot, aktivnostite, izrazenoto mislewe ili ubeduvawe na roditelite, zakonskite starateli ili ~lenovite na semejstvoto na deteto.

~len 3

1. Vo site aktivnosti koi se odnesuvaat na decata, od primarno zna~ewe se interesite na deteto, bez ogled na toa dali gi sproveduvaat javnite ili privatnite institucii za socijalna za{tita, sudovite, administrativnite organi ili zakonodavnite tela.

2. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na deteto da mu obezbedat takva za{tita i gri`a koi se neophodni za negovata blagosostojba, zemaj}i gi vo vid pravata i obvrskite na negovite roditeli, zakonskite starateli ili na drugi poedinci koi se pravno odgovorni za deteto i za taa cel gi prezemaat site potrebni zakonodavni merki.

5

3. Dr`avite ~lenki se gri`at site institucii, slu`bi i ustanovi koi se odgovorni za gri`a ili za za{tita na decata da bidat vo soglasnost so standardite {to gi imaat utvrdeno nadle`nite organi, osobeno vo oblasta na sigurnosta i zdravjeto, brojot i dostojnosta na personalot, kako i na stru~niot nadzor.

~len 4

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni, administrativni i drugi merki za ostvaruvawe na pravata {to se priznati vo ovaa Konvencija. Vo vrska so ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, dr`avite ~lenki prezemaat takvite merki maksimalno koristej}i gi svoite raspolo`ivi sredstva, a kade {to e toa potrebno, vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

~len 5

Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat odgovornosta, pravata i dol`nostite na roditelite ili, ako e takov slu~ajot, na ~lenovite na po{irokoto semejstvo ili na zaednicata, kako {to e predvideno so lokalnite obi~ai, zakonskite starateli ili drugite lica zakonski odgovorni za deteto, na na~in koj e vo soglasnost so razvojot na sposobnostite na deteto, da go obezbedat, upatat i da go naso~uvaat deteto za ostvaruvawe na negovite prava koi se priznati vo ovaa Konvencija.

~len 6

1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka sekoe dete so samoto ra|awe ima pravo na `ivot.

2. Dr`avite ~lenki vo najgolema mo`na merka ovozmo`uvaat opstanok i razvoj na deteto.

~len 7

1. Detoto se prijavuva vedna{ po ra|aweto i od ra|aweto ima pravo na ime, pravo na gri`a, dr`avjanstvo i, ako toa e mo`no, pravo da znae koi mu se roditeli i pravo tie da se gri`at za nego.

6

2. Dr`avite ~lenki gi obezbeduvaat ostvaruvaweto na ovie prava vo soglasnost so nacionalnite zakoni i so svoite obvrski vo soglasnost so soodvetnite me|unarodni instrumenti od ovaa oblast, osobeno vo onie slu~ai koga deteto, inaku bi bilo apatrid.

~len 8

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go po~ituvaat pravoto na deteto za za~uvuvawe na svojot identitet, vklu~uvaj}i go dr`avjanstvoto, imeto i semejnite vrski, kako {to e toa priznato so zakon, bez nezakonsko me{awe.

2. Vo slu~aite koga deteto nelegalno e li{eno od nekoi ili od site elementi na svojot identitet, dr`avite ~lenki pru`aat soodvetna pomo{ i za{tita {to pobrgu da mu bide vraten identitetot.

~len 9

1. Dr`avite ~lenki obezbeduvaat niedno dete da ne bide odvoeno od svoite roditeli protiv nivnata volja, osven koga nadle`nite organi vrz osnova na sudski uvid, vo soglasnost so soodvetniot zakon i proceduri, odlu~at deka takvoto razdeluvawe e neophodno i e vo najdobar interes na deteto. Takvata odluka mo`e da bide neophodna vo odreden slu~aj, kako na primer ako go maltretiraat ili go zanemaruvaat deteto ili ako `iveat odvoeno, pa mora da se donese odluka za mestoto na `iveeweto na deteto.

2. Vo sekoja postapka, vo soglasnost so to~kata 1, site zainteresirani strani }e dobijat prilika da u~estuvaat vo postapkata i da go iznesat svoeto mislewe.

3. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto koe e odvoeno od edniot ili od dvajcata roditeli da odr`uva li~ni odnosi i neposredni kontakti so dvajcata roditeli vrz postojana osnova, osven ako e toa vo sprotivnost so najdobrite interesi na deteto.

4. Vo slu~ajot koga razdvojuvaweto e posledica na merkite {to gi ima prezemeno dr`ava ~lenka, kako {to se pritvorot, zatvorot, progonstvoto, deportacijata ili smrtta (vklu~uvaj}i ja smrtta

7

koja nastapila od bilo koja pri~ina dodeka e na gri`a od dr`avata) na edniot ili na dvajcata roditeli ili na deteto, dr`avata ~lenka, na barawe od roditelite, na deteto ili ako e takov slu~ajot, na drug ~len na semejstvoto }e mu obezbedi osnovni informacii za mestoto na prestojot na otsutniot ~len - ~lenovi na semejstvoto, ako davaweto na takvi informacii ne odi na {teta na blagosostojbata na deteto. Dr`avite ~lenki natamu se gri`at podnesuvaweto na takvoto barawe samo po sebe da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za zainteresiranoto lice - lica.

~len 10

1. Vo soglasnost so obvrskata na dr`avite ~lenki, soobrazno so ~len 9, to~ka 1, barawata na deteto ili na negovite roditeli da vleze vo dr`avata ~lenka ili da ja napu{ti poradi spojuvawe na semejstvoto, dr`avite ~lenki gi re{avaat na pozitiven, human i ekspeditiven na~in. Dr`avite ~lenki