konvencija za pravata na deteto preambula vidovi, bez ogled na granicite, bilo usmeno ili pismeno...

Download KONVENCIJA ZA PRAVATA NA DETETO PREAMBULA vidovi, bez ogled na granicite, bilo usmeno ili pismeno ili

Post on 30-Apr-2020

0 views

Category:

Documents

0 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 1

    KONVENCIJA ZA PRAVATA NA DETETO

    PREAMBULA

    Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija,

    Smetaj}i deka, vo soglasnost so principite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na vrodenoto dostoinstvo i na ednakvi i neotu|ivi prava na site pripadnici na ~ove~kata zaednica pretstavuva osnova na slobodata, pravdata i mirot vo svetot,

    Imaj}i vo predvid deka narodite na Obedinetite nacii povtorno ja potvrdija verata vo osnovnite prava na ~ovekot i dostoinstvoto i vrednosta na ~ove~kata li~nost i odlu~ija da pridonesat za socijalniot napredok i podignuvaweto na `ivotniot standard vo pogolema sloboda,

    Svesni deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot1 i vo me|unarodnite paktovi za pravata na ~ovekot2

    proklamiraa i se soglasija deka na sekoj poedinec mu pripa|aat site prava i slobodi sodr`ani vo niv, bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo i imotnata sostojba, ra|aweto ili drug status,

    Potsetuvaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot proklamiraa deka na detstvoto mu pripa|aat posebna gri`a i pomo{,

    Uvereni deka na semejstvoto, kako osnovna edinica na op{testvoto, i prirodna sredina za razvoj i blagosostojba na site nejzini ~lenovi, osobeno na decata, treba da mu bide pru`ena neophodna za{tita i pomo{ za da mo`e vo celina da ja prezeme odgovornosta vo zaednicata,

    1 Rezolucija br. 217 A (III) 2 Rezolucija br. 2200 A (XXI) prilogot

  • 2

    Svesni za faktot deka deteto, za da ostvari harmoni~en razvoj na li~nosta, treba da raste vo semejna sredina, vo atmosfera na sre}a, qubov i razbirawe,

    Smetaj}i deka deteto treba da bide vo celina podgotveno da `ivee samostojno vo op{testvoto i da bide vospituvano vo duhot na idealite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, a osobeno vo duhot na mirot, dostoinstvoto, tolerancijata, slobodata, ramnopravnosta i solidarnosta,

    Imaj}i vo predvid deka potrebata za posvetuvawe posebna gri`a na deteto e iznesena vo @enevskata deklaracija za pravata na deteto od 1924 godina i vo Deklaracijata za pravata na deteto koja ja usvoija Obedinetite nacii vo 1959 godina i e priznata vo Op{tata deklaracija za pravata na ~ovekot, vo Me|unarodniot pakt za gra|anskite i politi~kite prava (posebno vo ~l. 23 i 24) vo Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava (posebno vo ~len 10) i vo statutite i vo soodvetnite instrumenti na specijaliziranite agencii i na me|unarodnite organizacii koi se zanimavaat so za{tita na decata,

    Imaj}i vo vid, kako {to e nazna~eno vo Deklaracijata za pravata na deteto, koja ja usvoi Generalnoto sobranie na 20-ti noemvri 1959 godina, deka na "deteto, so ogled na negovata fizi~ka i mentalna nezrelost, mu se potrebni posebna za{tita i gri`a, vklu~uvaj}i i soodvetna pravna za{tita, kako pred taka i po ra|aweto",

    Potsetuvaj}i na odredbite od Deklaracijata za socijalnite i pravnite principi koi se odnesuvaat na za{titata i blagosostojbata na decata, so poseben osvrt vrz nacionalnoto i me|unarodnoto staratelstvo i usvojuvawe, Pravilata na Obedinetite nacii za standardniot minimum vo maloletni~koto pravosudstvo (Pekin{kite pravila) i Deklaracijata za za{tita na `enite i decata vo slu~aj na vonredna sostojba i vooru`en sudir,

    Svesni deka vo site zemji na svetot ima deca koi `iveat vo vonredno te{ki uslovi i deka na takvite deca im e neophodna posebna gri`a,

    Zemaj}i gi vo predvid zna~eweto na tradiciite i na kulturnite vrednosti na sekoj narod za za{tita i za soobrazen razvoj na deteto,

  • 3

    Svesni za zna~eweto na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe na uslovite na `ivotot na decata vo site zemji, posebno vo zemjite vo razvoj,

    Se soglasija za slednovo:

  • 4

    DEL PRVI

    ~len 1

    Za celite na ovaa Konvencija, deteto e ~ove~ko su{testvo koe nema navr{eno osumnaeset godini na `ivotot, ako vrz osnova na zakonot koj se odnesuva na deteto, polnoletnosta ne se dobiva porano.

    ~len 2

    1. Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat i gi obezbeduvaat pravata sodr`ani vo Konvencijata za sekoe dete pod nivna jurisdikcija bez bilo kakva diskriminacija i bez ogled na rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, onesposobenosta, potekloto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel ili zakonski staratel.

    2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site potrebni merki za da se obezbedi za{tita na deteto od site oblici na diskriminacija ili kazni zasnovani vrz statusot, aktivnostite, izrazenoto mislewe ili ubeduvawe na roditelite, zakonskite starateli ili ~lenovite na semejstvoto na deteto.

    ~len 3

    1. Vo site aktivnosti koi se odnesuvaat na decata, od primarno zna~ewe se interesite na deteto, bez ogled na toa dali gi sproveduvaat javnite ili privatnite institucii za socijalna za{tita, sudovite, administrativnite organi ili zakonodavnite tela.

    2. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na deteto da mu obezbedat takva za{tita i gri`a koi se neophodni za negovata blagosostojba, zemaj}i gi vo vid pravata i obvrskite na negovite roditeli, zakonskite starateli ili na drugi poedinci koi se pravno odgovorni za deteto i za taa cel gi prezemaat site potrebni zakonodavni merki.

  • 5

    3. Dr`avite ~lenki se gri`at site institucii, slu`bi i ustanovi koi se odgovorni za gri`a ili za za{tita na decata da bidat vo soglasnost so standardite {to gi imaat utvrdeno nadle`nite organi, osobeno vo oblasta na sigurnosta i zdravjeto, brojot i dostojnosta na personalot, kako i na stru~niot nadzor.

    ~len 4

    Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni, administrativni i drugi merki za ostvaruvawe na pravata {to se priznati vo ovaa Konvencija. Vo vrska so ekonomskite, socijalnite i kulturnite prava, dr`avite ~lenki prezemaat takvite merki maksimalno koristej}i gi svoite raspolo`ivi sredstva, a kade {to e toa potrebno, vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

    ~len 5

    Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat odgovornosta, pravata i dol`nostite na roditelite ili, ako e takov slu~ajot, na ~lenovite na po{irokoto semejstvo ili na zaednicata, kako {to e predvideno so lokalnite obi~ai, zakonskite starateli ili drugite lica zakonski odgovorni za deteto, na na~in koj e vo soglasnost so razvojot na sposobnostite na deteto, da go obezbedat, upatat i da go naso~uvaat deteto za ostvaruvawe na negovite prava koi se priznati vo ovaa Konvencija.

    ~len 6

    1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka sekoe dete so samoto ra|awe ima pravo na `ivot.

    2. Dr`avite ~lenki vo najgolema mo`na merka ovozmo`uvaat opstanok i razvoj na deteto.

    ~len 7

    1. Detoto se prijavuva vedna{ po ra|aweto i od ra|aweto ima pravo na ime, pravo na gri`a, dr`avjanstvo i, ako toa e mo`no, pravo da znae koi mu se roditeli i pravo tie da se gri`at za nego.

  • 6

    2. Dr`avite ~lenki gi obezbeduvaat ostvaruvaweto na ovie prava vo soglasnost so nacionalnite zakoni i so svoite obvrski vo soglasnost so soodvetnite me|unarodni instrumenti od ovaa oblast, osobeno vo onie slu~ai koga deteto, inaku bi bilo apatrid.

    ~len 8

    1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go po~ituvaat pravoto na deteto za za~uvuvawe na svojot identitet, vklu~uvaj}i go dr`avjanstvoto, imeto i semejnite vrski, kako {to e toa priznato so zakon, bez nezakonsko me{awe.

    2. Vo slu~aite koga deteto nelegalno e li{eno od nekoi ili od site elementi na svojot identitet, dr`avite ~lenki pru`aat soodvetna pomo{ i za{tita {to pobrgu da mu bide vraten identitetot.

    ~len 9

    1. Dr`avite ~lenki obezbeduvaat niedno dete da ne bide odvoeno od svoite roditeli protiv nivnata volja, osven koga nadle`nite organi vrz osnova na sudski uvid, vo soglasnost so soodvetniot zakon i proceduri, odlu~at deka takvoto razdeluvawe e neophodno i e vo najdobar interes na deteto. Takvata odluka mo`e da bide neophodna vo odreden slu~aj, kako na primer ako go maltretiraat ili go zanemaruvaat deteto ili ako `iveat odvoeno, pa mora da se donese odluka za mestoto na `iveeweto na deteto.

    2. Vo sekoja postapka, vo soglasnost so to~kata 1, site zainteresirani strani }e dobijat prilika da u~estuvaat vo postapkata i da go iznesat svoeto mislewe.

    3. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto koe e odvoeno od edniot ili od dvajcata roditeli da odr`uva li~ni odnosi i neposredni kontakti so dvajcata roditeli vrz postojana osnova, osven ako e toa vo sprotivnost so najdobrite interesi na deteto.

    4. Vo slu~ajot koga razdvojuvaweto e posledica na merkite {to gi ima prezemeno dr`ava ~lenka, kako {to se pritvorot, zatvorot, progonstvoto, deportacijata ili smrtta (vklu~uvaj}i ja smrtta

  • 7

    koja nastapila od bilo koja pri~ina dodeka e na gri`a od dr`avata) na edniot ili na dvajcata roditeli ili na deteto, dr`avata ~lenka, na barawe od roditelite, na deteto ili ako e takov slu~ajot, na drug ~len na semejstvoto }e mu obezbedi osnovni informacii za mestoto na prestojot na otsutniot ~len - ~lenovi na semejstvoto, ako davaweto na takvi informacii ne odi na {teta na blagosostojbata na deteto. Dr`avite ~lenki natamu se gri`at podnesuvaweto na takvoto barawe samo po sebe da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za zainteresiranoto lice - lica.

    ~len 10

    1. Vo soglasnost so obvrskata na dr`avite ~lenki, soobrazno so ~len 9, to~ka 1, barawata na deteto ili na negovite roditeli da vleze vo dr`avata ~lenka ili da ja napu{ti poradi spojuvawe na semejstvoto, dr`avite ~lenki gi re{avaat na pozitiven, human i ekspeditiven na~in. Dr`avite ~lenki

Recommended

View more >