PRILOGA 3KONOPLJINA SEMENA IN

KONOPLJINO OLJE

KOT PREHRAMBENI ARTIKLI IN KOT ZDRAVILA

Skupina avtorjev:Dipl. Phys. Michael Karus, nova-InstitutDipl. Ing. Agr. Renate Huppertz, nova-InstitutDr. med. Franjo Grotenhermen, nova-InstitutDr. rer. nat. Helga Mölleken, Bergische Universität WuppertalDipl. Biol. Petra Pless, Leson Environmental Consulting (USA)Dr. rer. nat. Gero Leson, Leson Environmental Consulting (USA)Avtorji druge, popolnoma predelane izdaje:cand. Oec.-Troph. Roland Peifer, Justus Liebig Universität (Giessen)Dipl. Phys. Michael Karus, nova-InstitutAvtorji tretje, predelane in dopolnjene izdaje:Dipl. Phys. Michael Karus, nova-InstitutDr. rer. nat. Gero Leson, Leson Environmental Consulting (USA)

nova-Institut, Goldenbergstr. 2, 50354 Hürth, Nemčija

Knjiga nasvetov

Izdajatelj: Nova - Institut, Goldenbergstrasse 2, 50354 Hürth, Nemčija3. izdaja 2003Copyright 1998 by Verlag Die WerkstattD-37083 Göttingen, Lotzestrasse 24aVse pravice pridržaneISBN 3-89533-242-9

Nemška Biblioteka registrira to publikacijo v Nemški Nacionalni Bibliografiji; podrobni bibliografski podatki se lahko prikličejo iz Interneta preko www.dnb.ddb.de

- prevod in povzetki iz originala v Nemščini -

Založba: DIE WERKSTATT GmbH

Str. 1-2-3-4

V S E B I N A

Opomba: v tem prevodu so označene strani in njihovo številčenje analogno nemškemu originalu, deli teksta so stlačeni na manj listov A-4 in so nekatere nepomembne slike ipd. izpuščene. Zaradi spremembe formata gradiva so strani

originala združene na enem listu prevoda tudi združeno oštevilčene -kar je nakazano v tukajšnji "Vsebini".-Tukajšnje gradivo obsega 42 fizičnih strani prevoda -

Stranorig.

Naslovna stran -združeni povzetki strani 1-2-3-4 ...............................................................

1 - 4

Vsebina ...............................................................................................................................

5 - 6

Predgovor ............................................................................................................................

7-10

1 Zgodovina ..................................................................................................................

11-14

2 Sestavine ....................................................................................................................

15

2.1 Konopljina semena ....................................................................................................

15-19

2.2 Konopljino olje ..........................................................................................................

19-23

2.3 THC v konopljinih živilih .........................................................................................

23-26

3 Pomen konopljinega semena in konopljinega olja za človeško prehrano .................

27

3.1 Maščobe in olja v prehrani ........................................................................................

27-32

3.2 Kemija maščob in olj ................................................................................................

32-34

3.3 Živalske in rastlinske maščobe ..................................................................................

35-36

3.4 Esencialne maščobne kisline .....................................................................................

36-42

3.5 Eikosanoidi (prostaglandini, prostaciklini, tromboxani, leukotrieni) .......................

43-46

3.6 Tokoferoli (vitamin E) ..............................................................................................

46-48

4 Konopljino olje v sredstvih za nego kože in v kozmetiki .........................................

49-52

5 Terapevtska uporaba konopljinega olja .....................................................................

53-54

5.1 Medicinska področja uporabe Gama-linolenske kisline ...........................................

55

Nevrodermitis ........................................................................................................ 55-58

....Pred-menstrualen sindrom .........................................................................................

58

Revmatoidni artritis ...................................................................................................

59

Diabetična nevropatija ...............................................................................................

60

5.2 Medicinska področja uporabe Alfa-linolenske kisline ..............................................

61

Bolezni srčnega krvnega obtoka ................................................................................

62-64

Kronična vnetja .........................................................................................................

64-65

5.3 Nadaljnja področja uporabe za nenasičene maščobne kisline ...................................

65-68

6 Recepti z konopljinim semenom in konopljinim oljem ............................................

69-76

7 Literatura ...................................................................................................................

77-80

O izdajatelju ........................................................................................................................

80-81

Stran 5 - 6

Predgovor

Konopljina semena spadajo brez dvomov med prehrambeno-fiziološko najbolj kakovostna semena oljnic oz. oljne plodove. Že pred tisočletji se konopljina semena in konopljino olje uporabljata za človeško prehrano. Še do Druge svetovne vojne je bilo konopljino olje eno od najbolj znanih rastlinskih olj. Šele po 2. svet. vojni je prispela konoplja pod prepoved in sicer zaradi povsod po svetu razširjene Marihuana-prohibicije (prepovedi gojenja, predelave, prometa, uživanja ...).Od sredine 90-tih let slavi uporabna konoplja (siromašna po vsebnosti droge) njen povratek kot ponovno rastoča surovina in vir zelo kakovostnih vlaken in semen. Znanost je odkrila visoko vrednost konopljinega semena šele v zadnjih letih in napoveduje konoplji danes eno prihodnost kot rastline za semena in olja.Ravno danes se ponujajo konopljina semena iz kontroliranih bioloških nasadov in hladno iztisnjena konopljina olja v prodaji naravnih izdelkov, trgovinah z zdravo hrano, lekarnah in trgovinami konopljinih izdelkov. Bili so razviti številni okusni izdelki katerih naraščajoča priljubljenost razveseljuje: konopljini pekarski izdelki, konopljine testenine, konopljini-Müsli-Riegel (konopljini sadno-žitni drobci) ali tudi konopljina čokolada in konopljin sladoled z luščenimi konopljinimi semeni ("Novi okus po oreščkih").Prebujeno je zanimanje velikih na področju prehrambenih izdelkov in že kmalu bomo lahko našli najrazličnejše konopljine prehrambene izdelke tudi v supermarketih in v trgovinah na bencinskih črpalkah.Zaradi česar sta konopljino seme in konopljino olje tako dragoceni? Konopljino olje je posebno bogato z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami (ca. 90%), ki so za človeški organizem življenjskega pomena. Tukaj je potrebno poudariti posebno esencialne maščobne kisline, linolno

kislino (50-70%) in alfa-linolensko kislino (15-25%); ravno omega-3-maščobna kislina alfa-lonolenska kislina se nahaja v samo malem številu jedilnih olj v tako velikem deležu (z tako visoko vsebnostjo). Na podlagi celotno stehtane sestave maščobnih kislin, je konopljino olje eno od najbolj dragocenih jedilnih olj nasploh. Strokovnjaka za maščobe Dr. Ulrich Strunz in Andreas Jopp sta zapisala v njuni aktualni knjigi "V dobri kondiciji s pomočjo maščob": "... za pravilno ravnovesje telesnih hormonov je potrebno uživati omega-6-maščobe in omega-3-maščobe v razmerju 3:1. Toda, mi dobivamo 20-krat več omega-6 maščob. ... Razmerje omega-6 proti omega-3-maščobam v konopljinem olju je 3:1. Zaradi tega spada konopljino olje med vrhunske-omega-3-vire." (Strunz & Jopp 2002)

Znanstveniki zveznega zavoda (nemškega) za raziskave žitaric, krompirja in maščob (mesto - Münster) in Martin-Luther-Universität (mesto- Halle-Wittenberg) pišejo v eni aktualni publikaciji: "Visoka vsebnost večkratno-nenasičenih in nizka vsebnost nasičenih maščobnih kislin uvršča konopljino olje za človeško prehrano med izredno zanimivo olje. Če se primerja sestava maščobnih kislin z drugimi jedilnimi olji, tedaj se pokaže, da samo malo olj ima tako visoko vsebnost večkratno nenasičenih maščobnih kislin kot konopljino olje. ... Uživanje tega olja lahko ...... prispeva k temu, da spremenimo razmerje maščobnih kislin ki jih uživamo, v ta-pravo smer." (Matthäus et al. 2001)

15 do 20 gramov konopljinega olja zadostuje, da se popolnoma pokrije dnevna potreba enega človeka glede najpomembnejših esencialnih maščobnih kislin. Vključeno v dnevno uživanje hrane,

Stran 7 - 8ščiti konopljino olje pred vrsto presnovno-arteriosklerotičnih obolenj, obolenj ožilja in preko tega zlasti obolenj ožilja krvnega obtoka srca, katera pa se po aktualnih študijah razlagajo med ostalim kot posledice previsoke vsebnosti nasičenih in trans-maščobnih kislin v prehrani.Toda, konopljino seme in konopljino olje predstavljata z temi sestavinami ne le prehrambeno-fiziološko posebno visoko kakovostno živilo - obstaja dodatno cela vrsta terapevtskih uporab (aplikacij). Alfa-linolenska kislina kot omega-3-maščobna kislina, ima učinke ki so primerljivi z ribjim oljem in se na podlagi tega lahko uporablja v terapevtske namene pri obolenjih obtoka krvnega ožilja srca in kroničnih vnetij.Posebno pozornost kot sredstvo za terapijo zasluži ena naslednja sestavina. Konoplja spada med popolnoma redke oljnice, katerih semena vsebujejo gama-linolensko kislino (GLA), in sicer 2-4%. Pomanjkanje gama-linolenske kisline, ki se ustvarja (proizvaja) pri zdravih ljudeh v telesu iz linolne kisline, lahko pripelje do težkih obolenj presnove (metabolizma). Če torej v takih primerih uživamo gama-linolensko kislino, lahko vplivamo pozitivno na različna bolezenska stanja. K temu štejejo neurodermitis, pred-menstrualen sindrom, revmatoidni artritis in diabetična nevropatija (postopno odmiranje živčnih okončin udov, posebno stopal ...) - toliko da omenimo najpomembnejša področja uporabe.S predloženo brošuro želimo ponuditi prispevek, s katerim bi ponovno odkrili pomen konopljinega semena in konopljinega olja za človeško prehrano in zdravje. Ta brošura ponuja informacije o zgodovini in sestavinah, daje izčrpne in aktualne informacije o pomenu za človeško prehrano in za terapevtske namene. Zaključni del z recepti ima namen da spodbudi apetit in pomaga bralcu pri kulinaričnem uresničevanju prebranega gradiva.

Michael Karus Jesen, 2002

Stran 9 - 101. ZGODOVINA

Konoplja -kot rastlina, izvira iz Centralne Azije, kjer ta še danes raste kot divja, in je prispelaprek prednje Azije v Evropo, Afriko in končno v Ameriko. Sledi gojenja konoplje se lahko zasledijo na Kitajskem vse nazaj-do 28. stoletja pred našim štetjem. Nekateri avtorji govorijo celo o kakih deset tisoč let starem gojenju konoplje v "Osrednjem Kraljestvu", s čimer bi naj bila konoplja ena od najstarejših gojenih rastlin človeštva. Zraven prosa in riža, so pomenila semena konoplje na Kitajskem enega od najpomembnejših plodov žitaric.V 14. stoletju našega štetja so iz Kitajske prenesena prva pisna navodila o medicinski uporabi konopljinega semena. Redno uživanje konopljinega semena zagotavlja zdravo konstitucijo (zgradbo telesa) in dolgo življenje. Razen tega, konopljina semena so bila dajana (predpisovana) namensko ob menstruacijskih težavah, pri zaprtju, oz. pri nagnjenju k upočasnjenemu delovanju črevesja, pri bolezenskem bljuvanju, pri zastrupitvah in pri griži (dizenteriji), obolenju z drisko. Semena, olje in rastlinski sok so bili uporabljani tudi zunanje za zdravljenje kožnih bolezni, bul, tvorov, razjed, lepre (gobavosti) in odprtih ran. Pri zastrupitvah z žveplom ali pri izpadanju las so dajali (predpisovali) predvsem olje konopljinih semen.V Evropi se uporaba konopljinih semen lahko zasledi nazaj vse do antičnih (starodavnih) časov. V 1. stoletju našega štetja, v Stari Grčiji in v Starem Rimu so se dajala konopljina semena in konopljino olje, kot tudi zvarki korenin, kot medikamenti za zunanje in notranje uporabe (zdravljenja). Konopljina semena so se uporabljala kot preizkušeno sredstvo za zdravljenje (oskrbo) bolečin v ušesih, pogojenih z zamašitvijo ušes. Ta semena naj bi tudi zavzeto pomirjala drobovje.Tudi iz ostalih delov Evrope je znana uporaba konoplje od začetka našega štetja (let). Najdbe z plodovi konoplje na Poljskem (Krakau), v Porenju (Neuss) in Hessen-u (Butzbach) opozarjajo na to. Najranejše pisno imenovanje konoplje se nahaja v Capitulare Karl-a Velikega (okrog leta 800 po našem štetju).

Ljudje zgodnjega srednjega veka so uporabljali predvsem vlakna konopljine rastline, da bi iz njih pridobivali odporna zunanja oblačila in tehnične tekstilne izdelke kot so ladijske vrvi, konopci in jadrovina. Istočasno so se uporabljali hranilni plodovi konoplje kot živila in za pridobivanje olja. V srednjem veku se ustrezno kopičijo najdbe konopljinih plodov kot (posmrtni) dodatki grobov; iz obdobja med 10. in 13. stoletjem se jih najde razen v Srednji in Vzhodni Evropi tudi v Angliji in na Norveškem. Celo v Vikinškem-Ladijskem grobu kraljice von Oseberg/Norveška so med (posmrtne) dodatke spadali plodovi konoplje prav tako kot tekstilni izdelki iz konopljinega prediva.Za medicinske namene v Evropi so bili do konca srednjega veka odločilni (merodajni) nazori zdravnikov iz časov antike, predvsem Galen, Plinius in Dioscorides, ki so veljali skozi mnoga stoletja kot nesporne medicinske avtoritete. Zato se nahajajo v knjigah zdravil vse do iztekajočega srednjega veka vedno znova namigi na uporabo pri bolečinah v ušesih in pri bolečinah drobovja. Poleg tega se postopno pojavljajo nadaljnje možnosti uporabe.

Stran 11 - 12Hildegard von Bingen (roj. leta 1099) omenja v njegovi "Physika" konopljina semena kot sredstvo za blažitev bolečin. Peter Schoofer (1485) je opozoril v njegovi Kräuterbuch (Knjiga o rastlinah) na to, da se (naj) uporablja konoplja pri napetem trebuhu, vodenici, bolečinah v analnem področju in kot obliž pri tvorih, razjedah in podkožnih turih. Ta blaži bolečine ran, in zvarek iz njenih korenin in semen pomešan z rožnim oljem se uporablja za zdravljenje Erysipel-a, ene vrsti kožnega vnetja.V 15. stoletju so se v Angliji uporabljale emulzije iz konopljinega olja, raztopljenega v mleku, za blaženje tegob zaradi spolnih bolezni, pri spontanem (nehotenem) mokrenju (inkontinenca) in pri kašljanju. Po Nicholas Culpeper-ju (1616-1654), emulzija ali zvarek (konopljinih) semen blaži bolečine pri kolikah in mirnih (skritih) krvavitvah iz ust, nosu in drugih delih telesa. John Parkinson (1640), zeliščni zdravnik angleškega kralja, je priporočal konopljina semena pri suhem in vročem kašlju in pri zlatenici. To blaži bolečine kolik in pomirja "telesne sokove v drobovju". V 16. stoletju obstajajo naravnost skoraj v vseh zeliščnih knjigah ilustracije (slike) in opisi konoplje.Če se primerja zgodovinske medicinske uporabe z danes klinično raziskanimi in potrjenimi (primerjaj pogl. 5), tedaj se izkažejo pojasnitev-potrebna nesorazmerja (razkoraki).To je zaradi ene plati, ker pri ranejših uporabah konoplje pogostokrat ni bilo razločevano, ali je prišlo do konkretnega učinka kot posledice maščobnih kislin ali pa zaradi Cannabinoid-ov (primerjaj pogl. 2.3). Pri uporabah celotne rastline z cvetovi, listi in semeni, pa takšno razlikovanje nekoč tudi sploh ni bilo možno. Danes znamo zelo natančno, kateri učinki izhajajo od visoko-kakovostnih maščobnih kislin - za to naj bi (sploh) šlo v tej knjigi -, in za katere učinke so odgovorni Cannabinoid-i. Glede te zadnje teme smo objavili knjigo "Cannabis kot zdravilo" (Cannabis als Heilmittel", Izdaja/Verlag Die Werkstatt 1999).Po drugi plati bi pa lahko bil vzrok za te razkorake osnovan tudi na tem, da različne zgodovinske uporabe še niso bile klinično preizkušene. Tukaj se odpirajo v prihodnosti zanimive raziskovalne naloge.

Stran 13 - 142. SESTAVINE

2.1 Konopljina semena

Iz botaničnega gledišča gre pri plodu konoplje, pri konopljinem semenu, za oreh (orešček), ki je obdan z tenko, steklasto lupino (lusko). Hranilno bogata semena so obarvana rjavo do črno-sivo, včasih tudi zeleno-sivo. Konopljina semena imajo premer kakih 3 do 4 mm in tisoč-zrn-težo 15-20g.Vsebujejo povprečno 28-35% maščobe, 30-35% ogljikohidratov, 20-24% proteina in, v primerjavi z drugimi rastlinskimi živili, visoko vsebnost B-vitaminnov (predvsem vitamin B1 in B2), vitamin E, kalcij, magnezij, kalij in železo.

Nasad konoplje v Nemčiji: Hiša Düsse 1996 (Foto: Daike Lohmeyer, nova-Institut)

Sl. 1: Vzdolžni prerez čez plod konoplje (Vir: Robert C. Clarke, Hanf, AT Verlag, Aarau, [CH])

Koreninska čepica

Radicula (Koreničica)

Perikarp(Semenski

mešiček)

Posoda-primordium

Sprednji listnati sled karpel-a

(plodnega lista)

Kotyledon-i -primarni listi klice semena

Klinasto teme

Primarni listi

Zadnji listnati sled karpel-a (plodnega lista)

Stran 15Tabela 1: Analiza hranilnih snovi konopljinega semena in konopljinega olja

Na 100 gramovKonopljinega semena (neoluščenega)

Konopljinega semena (oluščenega)

Moka iz konopljinih semen (Moka oljne pogače)

Vsebnost energije 385 Kcal 560 Kcal 260 KcalVsebnost suhe substance 94 g 95 g 96,6 gProtein (Beljakovina) 20-24 g 33 g 28,7 gMaščoba - vsega,razčlembo glej spodaj 28-35 g 44 g 9,4 g

Nasičene maščobne kisline 3 g 5 g ca. 0,8 gNenasičene maščobne kisline 28 g 39 g ca. 8,6 g

Ogljikohidrati 30-35 g 12 g 56,5 god tega balastne snovi 33 g 5 g 42 g

Pepel 6 g 6 g 4,9 g

Vitamini: Na 100 gramovKonopljinega semena (neoluščenega)

Dnevna potrebaza odrasle(DGE-priporočilo)

Vitamin B1 (Thiamin) 0,9 mg 1,1-1,4 mgVitamin B2 (Riboflavin) 1,1 mg 1,5-1,7 mgNiacin (Nicotinamid) 2,5 mg 15-18 mgVitamin B6 (Pyridoxin) 0,3 mg 1,6-1,8 mgVitamin E (Tokopherole) 3,0 mg 12,0 mg

Spekter maščobnih kislin: Na 100 gramovKonopljinega olja

Dnevna potrebaza odrasle

Nasičene maščobne kisline (vsega) 9-11 gPalmitinska kislina (16:0) 6-9 gStearinska kislina (18:0) 2-3,5 gArachinska kislina (20:0) 1-3 gBehenska kislina (22:0) < 0,3 g

Nenasičene maščobne kisline (vsega) 89-91 gOleinska kislina (18:1 Omega-9) 10-16 gLinolna kislina (18:2 Omega-6, esencialna) 50-70 g 10 gAlpha-linolenska kislina (18:3 Omega-3, esencialna) 15-25 g 2-3 gGama-linolenska kislina (18:3 Omega-6) 2-4 gStearidonska kislina (18:4 Omega-3) 0,4-2 gGadolenska kislina (20:1 Omega-9 < 0,5 g

Stran 16Proteini konopljinega semenaVsebnost proteina kopljinega semena znaša 20 do 24% in s tem se nahaja višje kot pri lanenem semenu (18%), toda ne tako visoko kot je to pri soji (35%). Proteini (= beljakovine) se razlagajo v traktu želodec-črevesje na njihove gradnike, na amino-kisline. Hranilna vrednost nekega proteina je določena v bistvu z njegovo amino-kislinsko sestavo. Osem od vsega 21 amino-kislin ne more človeško telo proizvajati samo. Te je potrebno dovajati od zunaj, tako da se v človeškem organizmu lahko (s pomočjo njih) tvorijo (proizvajajo) potrebni telesni proteini v zadostni količini. Teh osem amino-kislin se zaradi tega označujejo (imenujejo) kot esencialne amino-kisline. Konopljin protein vsebuje vseh osem esencialnih amino-kislin in je k temu še visoko kakovosten. Glavna sestavina je globulin edestin, ki je lažje prebavljiv kot sojin protein in je z njegovim optimalnim amino-kislinskim razmerjem biološko dobro razpoložljiv (dostopen). S tem predstavljajo konopljina semena dober vir proteina za ljudi; iz konopljinega proteina lahko proizvaja človeški organizem vse življensko potrebne proteine. Na osnovi podobnosti z globular-nimi proteini krvne plazme lahko proizvaja (ustvarja) organizem iz konopljinega proteina npr. z lahkoto imunoglobuline, ki igrajo pomembno vlogo pri obrambi pred infekcijami. Razmerje esencialnih proti ne-esencialnim amino-kislinam (E/N-razmerje) je pri konopljinem olju okrog 1:0,9 (Slansky 1997). Dnevna potreba enega odraslega človeka po proteinih znaša, v odvisnosti od telesne teže in telesne dejavnosti kot tudi od kakovosti proteina, približno 45 do 120 gramov/dan, ob najtežjih delih pa tudi več. Za primerjavo: Z 50 gramov konopljinega semena - ne-oluščenega ali oluščenega - se zaužije približno 10 gramov visoko-kakovostnega proteina.

Konopljina semena kot krmilo za živaliKonopljina semena se uporabljajo že od tisočletij tudi kot živalsko krmilo za ptice, ribe in sesalce. Novejše raziskave so pokazale, da se odlikujejo konopljina semena predvsem za krmljenje perutnine (kur) (Slansky 1997), kar se razlaga z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin in take amino-kislinske sestave ki je ugodna za ptice. Pomembno za krmljenje ptic je predvsem vsebnost methionin-a, žvepleno-vsebnostne amino-kisline. Konopljina semena imajo primerjalno visoko vsebnost te amino-kisline. Ta ni le prisotna v visokem deležu v beljakovini jajca, temveč je razen tega od visokega pomena za tvorbo perja. Perutnina, kot npr. kokoši, ki dobivajo porcijo krmila z konopljinim semenom, pridejo na osnovi tega prej skozi

menjavo perja (goljenje). Kot krmilo za ptice so konopljina semena podobno visoko kakovostna kot sončnična semena, semena repice in soja (Slansky 1997).Zraven proteinov so maščobne kisline najpomembnejše sestavine konopljinega semena. Iz semen se lahko proizvaja prehrambeno-fiziološko visoko-kakovostno olje z značilnim okusom:

2.2 Konopljino oljeDa bi iz konopljinega semena proizvedli prav tako polnovredno (dragoceno) olje konopljinega semena, sta nujno potrebna ugodna, varovana žetev dobrega pridelka in prav tako skrben in dosleden postopek stiskanja. Seme (plod) je zaprto v plodovi lupini, katera ščiti sestavine pred vplivi okolja, posebno kisika in svetlobe. Za pridobivanje olja je potrebno semena stisniti, vse dokler ne izteče olje. Tukaj pa je vseeno potrebna pazljivost oz. previdnost. Med stiskanjem nastaja toplota, in pri previsokem (prehitrem) razvoju (ustvarjanju) toplote prihaja do kemičnega spreminjanja proteinov in maščob. Pri dragocenih nenasičenih maščobnih kislinah nastopajo pod pogojih temperatur višjih od okrog ca. 50 °C kemične spremembe. Dvojne vezi (molekul) se prekinjajo, in nastajajo prehrambeno-fiziološko manj kakovostne zasičene maščobne kisline. Med pridobivanjem olja za prehrambene namene zaradi tega temperature (substance mase oz. olja) ne smejo presegati, ne veliko višje, kot 40 °C. Za pridobivanje konopljinega olja pridejo v poštev različni postopki. Pridobivanje (tega) olja lahko poteka s pomočjo mehanskega (hladno stiskanje, vroče stiskanje) in hidravličnega stiskanja (super-hladno stiskanje) kot tudi s pomočjo ekstrakcije (izločevanja z raztapljanjem) s pomočjo kemičnih topil.

Stran 17 - 18 - 19Način oz. vrsta stiskanja vpliva na kakovost konopljinega olja in pogojuje različne uporabne preference (prednosti). Varovalen (prizanesljiv) in istočasno tudi najbolj običajen postopek za proizvajanje visoko kakovostnih jedilnih olj je hladno stiskanje. Rezultat hladnega stiskanja konopljinih semen je kakovostno jedilno olje z značilnim okusom in zeleno barvo konopljinega olja. Na podlagi malenkostnega razvoja (ustvarjanja) toplote med (takim-hladnim) stiskanjem, ostajajo ohranjene sestavine ki predstavljajo oz. ponujajo kakovost. Najpomembnejše so več-kratno nenasičene maščobne kisline, linolna kislina in alfa-linolenska kislina kot tudi redka gama-linolenska kislina. Linolna kislina in alfa-linolenska kislina sta esencialni maščobni kislini, t.p. da te kisline človeško telo ne more proizvajati, temveč jih mora zaužiti preko prehrane (glej poglavje 3.4).Slaba stran hladnega stiskanja je - v primerjavi z vročim stiskanjem ali kemično ekstrakcijo (izvlečki s pomočjo topil) - relativno nizek izplen olja. Ta znaša približno 75% količine olja, ki je vsebovano v semenu. Predvsem zaradi majhnega izplena olja imajo hladno iztisnjena olja višjo tržno ceno. Ta se pa vseeno odtehta skozi bistveno boljšo kakovost.Za kemično ekstrakcijo olja se praviloma uporabljajo organska topila kot npr. hexan, pri čemer v olju lahko preostanejo škodljivi ostanki. Metoda za pridobivanje olj brez škodljivih ostankov (topil) je alkoholna ekstrakcija, pri kateri se zmleta semena zmešajo z vodo in alkoholom in se na koncu olje in voda ločita v centrifugah. S to metodo se dosega višje izplene olja kot tudi tokoferol-a in sicer pri nižjih temperaturah kot pri hladnem stiskanju. Tako olje je zaradi tega manj občutljivo in je po kakovosti enakovredno tistemu ki je hladno stiskano. (Leson 1998)

Pri uporabi konopljinega olja v sredstvih za nego kože in v kozmetiki (glej pogl. 4) sta lasten vonj in lasten okus olja nezaželena. Tukaj je pomembno predvsem trajnost olja. Iz teh razlogov se na področju nege kože in kozmetike redko uporabljajo hladno stiskana in ne-rafinirana, temveč prej (raje) kemično ekstrahirana, rafinirana olja. Tudi tukaj so sedaj že na razpolago postopki ki so prizanesljivi (prijazni) za olja in okolje.

Nasveti za skladiščenje konopljinega olja

Konopljina semena so oplaščena s čvrsto plodovo lupino, ki ima namen da ščiti seme pred svetlobo, zrakom in vročino. Po iztiskanju olja manjka ta naravna zaščita in grozi žaltavenje olja v obliki t.im. avto-oksidacije (samo-oksidacije). Žaltavo (žarko) olje je lahko razpoznavno po grenkem okusu in ostrem vonju. Tako olje je v tem primeru tudi neužitno.Naravni antioksidanti, tokoferoli, tudi je naveden vitamin E, preprečujejo oz. upočasnjujejo žaltavenje olj. V ta namen se lahko z dodajanjem tokoferolov zviša trajnost olja z mnogimi nenasičenimi maščobnimi kislinami.

Konopljino olje vsebuje z 100 do 200 mg tokoferolov na 100 gramov, relativno visok delež antioksidantov. Ker se pa sestoji konopljino olje ca. 90 % iz nenasičenih maščobnih kislin, zato vsebnost tokoferolov ne zadostuje za daljše-trajajočo zaščito (trajnosti) pred avto-oksidacijo (glej pogl. 3.6).

Stran 20 - 21Žaltavenje olj se pospešuje s kisikom, toploto in svetlobo. Za preprečevanje kontakta s kisikom se opravlja postopek stiskanja konopljinega olja pogosto pod dušikom. Potrošniku po nabavi oz. nakupu olja preostajajo naslednji ukrepi:

• Kisik iz zraka povzroča oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin in s tem tudi žaltavenje olja. Zato je potrebno da se olje hrani vedno v zaprti posodi.• Temne steklenice preprečujejo vdiranje svetlobe. Dostop svetlobe pospešuje oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin. Iz tega razloga bi moralo biti konopljino olje stekleničeno samo v temnih steklenicah.• Toplota pospešuje opisane reakcije s kisikom in svetlobo. Konopljino olje bi zaradi tega moralo biti skladiščeno (shranjeno) na hladnem, najbolje v hladilniku. Zaradi njegove visoke vsebnosti večkratno-nenasičenih maščobnih kislin ostane konopljino olje tekoče tudi pri nižjih temperaturah.Svetloba, zrak in vročina ne škodujejo samo konopljinemu olju, temveč vsem oljem, ki vsebujejo visok delež nenasičenih maščobnih kislin. V to skupino spadajo med ostalim sezamovo olje, lešnikovo olje, laneno olje in ne-rafinirano sojino olje. Tukaj opisani ukrepi za trajnost se zato lahko uporabljajo tudi za ta olja.

Konopljino olje v kuhinji

Na podlagi njegovega spektra (raznolikosti) maščobnih kislin spada konopljino olje v vrhunsko skupino najboljših rastlinskih olj in bi bilo potrebno, kolikor to dopušča tehnika kuhanja, da se običajna olja nadomesti s konopljinim ali da se konopljino vsaj kombinira skupaj z običajnimi olji. Ker se nahaja točka dimljenja nerafiniranega konopljinega jedilnega olja naravnost pri 165 °C, se ga ne sme uporabiti niti za pečenje niti za fritiranje (friteze, pohanje, pomfri ipd.), ker pri teh postopkih priprave nastajajo temperature čez 165 °C, zaradi česar se maščobne kisline razkrojijo in prihaja do poslabšanja okusa konopljinega olja.Za dušenje in kuhanje v sopari je konopljino olje primerno, tako dolgo, dokler prisotnost vode (med toplotno pripravo hrane) preprečuje nastajanje previsokih temperatur. Razen tega, lahko ga uporabljamo za pripravo začimb za solate, kruhovih namazov, marinad in omak.

2.3 THC v konopljinih živilih

THC - Delta-9-Tetrahydrocannabinol - je najpomembnejša psiho-aktivna vsebinska snov konoplje. Ta je odgovorna za stanje omame pri uživanju konopljinih produktov droge kot je marihuana in hašiš in se zaradi tega uporablja v medicinske namene pri organsko pogojeni spastičnosti (pojavi krčev), pri stanjih bolečin, izgubi apetita in drugih bolezenskih simptomih. Od začetka 1998 je THC v Nemčiji dovoljeno predpisovati - podrobnejše informacije o tej temi lahko najdete v knjigi "Cannabis kot zdravilo", Izdajatelj/Verlag die Werkstatt 1999.Konopljino seme samo ne vsebuje nobenega THC-ja; THC nastopa (se pojavlja) pri konopljini rastlini zgolj v cvetovih in v luskinih listih ki obdajajo seme. Pri proizvodnji konopljinih živil lahko dospejo v živila le neznatne količine THC-ja, katere izvirajo npr. od prahu iz luskinih listov ki obdajajo seme (Mölleken & Husmann 1997). V praksi so take THC-vsebnosti konopljinih živil tako nizke, da se farmakološki ali sploh psihotropni učinki celo pri zaužitju večjih količin zanesljivo lahko izključijo.

Stran 22 - 23Konopljino olje je predstavljalo v zgodovini eno izjemo: Pri nestrokovni proizvodnji lahko dospeva THC, ki je topljiv v olju, v bistvenih količinah v končni izdelek in tedaj se ga lahko dokaže tudi v krvi in v urinu tistega ki je tako živilo zaužil. Leta 1996 je bilo znano več takih primerov. Pri tem je večinoma šlo za konopljino olje, ki je bilo proizvedeno v Švici.

Da bi preprečili take primere v prihodnje, so bile v Švici 1997 vpeljane THC-mejne vrednosti za konopljina živila. Eno leto pozneje je izdelal nova-Institut po naročilu različnih proizvajalcev živil priporočila za mejne vrednosti (Grotenhermen et al. 1998).

Tabela 2: THC-mejne vrednosti: Priporočila za Švico in od nova-Instituta

Živilo Švica 96/98 nova 98(Nemčija)

BgVV 2000(Nemčija)

Alkoholne pijače 0,2 mg THC/kg 0,7 mg THC/kg 0,005 mg THC/kgBrezalkoholne pijače 0,2 mg THC/kg 0,3 mg THC/kg 0,005 mg THC/kgJedilna olja 50 mg THC/kg 20 mg THC/kg 5 mg THC/kgVsa ostala živila 2-20 mg THC/kg 1,5 mg THC/kg 0,15 mg THC/kg

Viri: Švicarski zvezni urad za zdravstvo 1996 in 1998, Grotenhermen et al. 1998 kot tudi poročilo v tisku BgVV/SKLM od 16.03.2000.

Od marca 2000 obstajajo prvič v Nemčiji uradne orientacijske vrednosti za THC-preostale vsebnosti v živilih, ki so bile sprejete s strani vodilnih nemških inštitucij za nadzor živil: "Zvezni inštitut za zdravstveno zaščito potrošnikov in veterinarsko medicino (BgVV)" in "Senatna komisija za presojo zdravstvene neoporečnosti živil (SKLM)".Čeprav niso nikakršne obvezujoče mejne vrednosti, te orientacijske vrednosti se uporabljajo v praksi kot odločilne za dodeljevanje izpolnitev pogojev za promet z živili. V primerjavi z dosedanjimi orientacijskimi vrednostmi, pri katerih koncepcionalno gre za "Zaščitne vrednosti" (Švica, nova-Institut), se morajo te nove orientacijske vrednosti uvrščati kot "Preventivne vrednosti" in so primerno stroge. Te, ne samo da varno izključujejo možne psihične učinke,

temveč tudi po današnjem stanju znanstvenih spoznanj tudi THC-pogojene neželene farmakološke učinke.Nemške THC-orientacijske vrednosti za živila so v tej obliki po vsem svetu enkratne. One po eni strani zagotavljajo zaščito potrošnikov in po drugi strani omogočajo uporabo prehrambno-fiziološko visoko-kakovostnih konopljinih semen kot živil - pa četudi te postavljajo glede proizvodnega procesa na proizvajalce ne-nepomembne zahteve.

Stran 24 - 25

Podrobne informacije dobite priCannaMed - Freiburgstr. 365 - CH-3018 Bern

Tel. 0041/31/992 93 00 - E-Mail: info@cannamed.chin na naši Domači strani: www.cannamed.ch

Kapsule z oljem konopljinega semenaza dodatek prehrani

Stran 26

3. Pomen konopljinega semena in konopljinega olja za človeško prehrano

3.1 Maščobe in olja v prehrani

S prehranjevanjem naj bi uživali osnovne prehrambene snovi, proteine (beljakovine), ogljikove hidrate (sladkor) in lipide (maščobe) v ustreznem razmerju kot tudi zadostne količine rudnin (mineralov), vitamine, prvine v sledovih in balastne snovi.Pri tem koristijo ogljikovi hidrati in maščobe predvsem kot nosilci energije, medtem ko so proteini v prvi vrsti nujno potrebni pri presnovi oz. metabolizmu snovi za gradnjo organizma, npr. za tvorbo vlaken vezivnega tkiva, encimov in hormonov.Maščobe imajo najvišjo vrednost izgorevanja med osnovnimi živili človeškega organizma. Energijski izplen je pri tem več kot dvakrat tako visok kot pri proteinih in ogljikovih hidratih.Zaužite maščobe se ali presnovno-fiziološko "pokurijo" ali pa se shranijo v obliki maščobe zgradbe organizma in zalog. K temu zraven imajo pomembne funkcije kot sestavine celičnih membran in kot izhodiščne snovi za tvorbo eikosanoidov (primerjaj pogl. 3.5) kakor tudi drugih biološko bolj učinkovitih substanc (npr. hormonov).Maščobno tkivo ščiti notranje organe (npr. možgane, jetra, ledvice) pred poškodbami, podkožno maščevje pa preprečuje izgube toplote. Minimalna vsebnost maščob v človeški prehrani bi morala biti naravnana potrebam po esencialnih maščobnih kislinah in tistim vitaminom ki so topni v maščobah in se nahajajo v maščobah prehrane, kot so vitamini A, D, E, K.

Uživanje maščob nekoč in danes

Med 1910 in 1990 so se temeljito spremenile navade uživanja maščob zahodne civilizacije. Skupno zaužitje maščob se je povzpelo od ca. 30% dnevnega energijskega konzumiranja na preko 40%. Pri tem se je spremenila tudi sestava prehrambenih maščob. Utrjena in rafinirana rastlinska olja so pri industriji živil posebno priljubljena, ker imajo ta daljšo trajnost. Naravna oz. neobdelana rastlinska olja se nasprotno temu še s težavami sploh najdejo oz. dobijo. Z modernimi postopki predelave se spreminjajo sestavine olj ki so nosilke kakovosti. Tako se pri postopku rafinacje izgubijo tokoferoli, klorofil in mineralne snovi. Pri utrjevanju maščob se strukture nenasičenih, esencialnih maščobnih kislin preoblikujejo v nasičene in tako izgubijo njihove naravne lastnosti. Razen tega lahko med utrjevanjem maščob nastajajo druge neželene snovi kot so trans-maščobne kisline.

Mnoge civilizacijske bolezni kot so koronarna srčna obolenja, rak, diabetes (sladkorna bolezen), adipositas, multipla skleroza, kožne bolezni in artritis se razlagajo kot vzrok spremenjenega uživanja maščob zadnjih 100 let. Te bolezni postajajo pospeševane z zmanjšanim uživanjem balastnih snovi, vitaminov in mineralnih snovi, kot tudi s presežnim uživanjem navadnih sladkorjev (npr. navadnega rafiniranega sladkorja ipd.).

Stran 27 - 28Eden od velikih problemov predstavlja odsotnost esencialne alfa-linolenske kisline v današnji prehrani. Ta omega-3 maščobna kislina se nahaja v zadostnih količinah zgolj v nerafiniranem lanenem, konopljinem in sojinem olju kot tudi v olju iz pešk črnega ribeza in v repičinem olju (primerjaj pogl. 3.4). Dolgo-verižne omega-3 maščobne kisline kot je eikosapentaen-ska kislina in dokosahexaen-ska kislina, ki ugodno vplivajo na omega-3-presnovo snovi kot to učinkuje alfa-linolenska kislina, se nahajajo v maščobnih tkivih in s tem tudi v olju rib hladnih voda kot so makrele (skuše), lachs (losos) in forelle (postrvi). (Swobodnik 1989, Erasmus 1994)Kdor bi se želel zdravo prehranjevati, bi moral reducirati uživanje živalskih maščob in predvsem uživati visoko-kakovostna, nerafinirana-naravna rastlinska olja. Nemško združenje za prehrano (DGE) priporoča, da ne konzumiramo več kot 30-35 % od celotne zaužite energije v obliki maščob. Pri dnevnem konzumiranju energije 10 MJ (ca. 2400 kcal) ustreza ta količina za ca. 80-90 g skupne zaužite maščobe. Delež nasičenih, enkratno-nenasičenih in večkratno-nenasičenih maščobnih kislin bi moral znašati vsakokratno eno tretjino od zaužitih maščobnih kislin. Istočasno bi se moralo skrbeti za hkratno zaužitje zadostnih količin balastnih snovi (>30 g/dan) in vitaminov.Današnja realnost izgleda vsekakor drugače: Mi uživamo z hrano znatno preveč živalskih maščob (nasičenih maščobnih kislin) in trans-maščobnih kislin. Pri rastlinskih oljih pa je dodatno prisotna močna pretežnost omega-6-maščobnih kislin (linolna kislina, primerjaj pogl. 3.4) in istočasno pomanjkanje omega-3-maščobnih kislin (alfa-linolenska kislina, primerjaj pogl. 3.4).

Nasičene maščobne kisline

Živalske maščobe v klobasah, sirih, surovem maslu, smetani, mastnih mlečnih izdelkih in mastnem mesu vsebujejo mnoge nasičene maščobe. Nasičene maščobe se oblikovno lepijo skupaj ena na drugo in tvorijo čvrste maščobne kepice. Enormne, nasičene maščobne količine, ki preplavljajo obtoke krvnih žil današnjega povprečnega človeka, utrjujejo celične membrane in kot posledico tega slabše prepuščajo noter hranilne snovi, tako telesne celice trpijo pomanjkanje. Vsebnost maščob v krvi narašča, krvne ploščice postajajo lepljive, in na arterijskih stenah se nabirajo obloge maščob, uvaja se začetek poapnenja arterij z vsemi spremljajočimi negativnimi učinki na zdravje.Posledice: Preveč nasičenih maščob pospešuje obolenja srčnega krvnega obtoka, pelje do oblog na arterijah, zvišuje "slabi" oz. "škodljivi" holesterol (LDL) in pelje do presežkov kalorij - 60% maščobnih kalorij prihaja iz nasičenih maščob. (Strunz & Jopp 2002)

Trans-maščobne kisline

Trans-maščobne kisline se obravnavajo že dolgo časa v so-odvisnosti z arteriosklerotičnimi obolenji ožilja in spremembami presnove snovi (primerjaj pogl. 5.2.1).Kemično gledano so trans-maščobne kisline nenasičene maščobne kisline, ki se pa vseeno razlikujejo po naravnanosti (usmeritvi) dvojne vezi (molekularno) od njihovih tako-imenovanih cis-izomer-ov in s tem oblikujejo linearne maščobne kisline, ki pa so zelo podobne nasičenim maščobnim kislinam in sicer ne samo po izgledu, temveč tudi po zvišani točki tališča.

Stran 29 - 30Tabela 3: Trans-maščobne kisline v različnih živilih in živilskimi skupinami

Povprečna vsebnost trans-maščobnih kislin v maščobnih deležih (težnostni procenti)

Cracker (keks, kreker) 40 % Margarina (normalna) 5 %Pomfri (ocvrt krompirček) 38 % Sir 4 %Omake, gotove in pražene 33 % Margarina -dietna 0,2 %Piškoti, piškotki 23 % Vegetarijanski kruhovi namazi 0,2 %Toast -kruhki 18 % Olivno olje 0,1 %Čokoladna paličica 9 % Arašidovo maslo pod 0,1 %Čokoladni kruhov namaz 6 % Začimba za solato pod 0,1 %Surovo maslo 5 % Konopljino olje, sojino olje ipd. pod 0,1 %

(Po: Demmelmair et al. 1996, Fernandez San Juan 1996, Mölleken 1998, VDD Poročila 1994, Innis et al. 1999)

Trans-maščobne kisline se pojavljajo v naravi v rastlinskih oljih poredko ali zgolj v malenkostnih koncentracijah.Ker se te tvorijo v vampih (želodcih) pri prežvekovalcih, se torej spet nahajajo v večjem deležu tudi v živalskih maščobah, kot so surovo maslo ali mlečne maščobe (primerjaj Tab. 3).Sintetičen vir za trans-maščobne kisline je industrijsko uporabljeno hidriranje rastlinskih olj. Cilj tega postopka je nasičenje enega dela C=C - dvojnih vezi znotraj maščobnih kislin, tako da se s pomočjo takega, tako-imenovanega maščobnega utrjevanja rastlinskih olj, lahko preoblikujejo (pretvorijo) v maščobe z višjo točko taljenja (tališče pri višji temperaturi), kot na primer margarini, masti (maščobe) za kuhanje, pečenje in fritiranje. Ker med maščobnim utrjevanjem prihaja vsaj oz. najmanj deloma do prekinitev občutljivih dvojnih (molekularnih) vezi pri nenasičenih maščobnih kislinah, te niso več toliko dovzetne do oksidacijskih procesov in na ta način postanejo trajne za dalj časa.Utrjene rastlinske maščobe - in s tem tudi trans-maščobne kisline - se nahajajo v mnogih gotovih prehrambenih izdelkih, v pulver-jih za juhe in omake, piškotih, kolačih, pekarskih izdelkih, čokoladnih kruhovih namazih, (normalni) margarini, hitro-pripravljalni hrani (fast food) in predvsem v fritiranih jedilnih živilih (cvrti, pohani). Posledice: 2% več trans-maščob podvojijo smrtonosna obolenja srčno-žilnega obtoka in zvišuje tveganje za diabetesom (sladkorno boleznijo) za eno tretjino. Trans-maščobe zvišujejo "škodljive" oz. "slabe" LDL-krvne maščobe in znižujejo "dobre" HDL-krvne maščobe, povzročajo pa lepljivost krvnih ploščic, jih delajo manj gibčne in pospešujejo poapnenje arterij. Trans-maščobe blokirajo pretvorbo omega-3-maščob v pomembne tkivne hormone. (Strunz & Jopp 2002)

Tabela 3 zgledno kaže vsebnost trans-maščobnih kislin v posameznih skupinah živil. V dietalni margarini, rastlinskem kruhovem namazu in rastlinskem olju je vsebnost trans-maščobnih kislin minimalna.

3.2 Kemija maščob in oljMaščobe prehrane se sestajajo iz mešanice različnih trigliceridov, torej spojin (vezav) iz glicerina in vsakokratno tri maščobne kisline. V maščobah prehrane se pojavlja ca. 50 različnih maščobnih kislin. Maščobne kisline razlikujemo s pomočjo njihovih dvojnih vezi med atomi ogljika (C): nasičene maščobne kisline nimajo nobene (dvojne vezi), enkratno nenasičene imajo eno (dvojno vez) in večkratno nenasičene imajo več C=C-dvojnih vezi. Znotraj večkratno ne-nasičenih

Stran 31 - 32

Sl. 2: Linolna kislina in gama-linolenska kislina kot primera za omega-6-maščobne kisline in alfa-linolenska kislina kot primer za omega-3-maščobno kislino

maščobnih kislin ima pomen položaj in skupno število teh "dvojnih vezi" (v molekulah maščob).Nenasičene maščobne kisline imajo posebno visoko prehrambeno-fiziološko vrednost. One predstavljajo izhodiščne točke za množico življenjsko nujno-potrebnih bio-molekul, ki pa jih ni mogoče proizvajati (zgraditi) iz zasičenih maščobnih kislin.Maščobne kisline z najvišjim biološkim pomenom imajo prvo dvojno vez na tretjem oz. šestem ogljikovem atomu (računano od methyl-konca molekule). Te se razvršča med omega-3- in omega-6- maščobne kisline.

Linolna kislina (C18:2, Omega-6-maščobna kislina

Gama-linolenska kislina (C18:3, Omega-6-maščobna kislina

Alfa-linolenska kislina (C18:3, Omega-3-maščobna kislina

Kot se lahko razpozna iz slike 2, spadata linolna kislina in gama-linolenska kislina med omega-6-masne kisline, medtem ko pa alfa-linolenska kislina šteje (spada) med omega-3-maščobne kisline. Konopljino olje vsebuje vse tri maščobne kisline v znatni količini (primerjaj Tabelo 4).Vsi biološki procesi gradnje (sestave, sinteze) in razgradnje, pri katerih so udeleženi trigliceridi, npr. prebava in resorpcija prehrambenih snovi, so določeni z vrsto (tipom) maščobnih kislin. Tudi konsistenca (utrjenost) maščob ima vpliv odtod, ker od tega izvira odločilen vpliv na točke tališč maščobnih kislin.Točka taljenja (tališče) neke maščobne kisline je odvisno od števila ogljikovih atomov in dvojnih vezi; Ta se znižuje z naraščajočo dolžino verige in narašča s povečevanjem dvojnih vezi. Čvrste maščobe vsebujejo skladno temu večinoma palmitinsko kislino (C17:0 maščobno kislino) in stearinsko kislino (C18:0 maščobno kislino) in enkratno nasičeno oleinsko kislino (C18:1 maščobno kislino), tekoče maščobe in olja pa vsebujejo nasprotno, tudi deloma visok delež večkratno nenasičenih maščobnih kislin.

Stran 33 - 343.3 Živalske in rastlinske maščobe

V splošnem velja, da vsebujejo rastlinske maščobe bistveno višje vsebnostne deleže nenasičenih maščobnih kislin kot največ telesnih maščob od sesalcev (izjemo predstavljajo maščobe palmovega jedrca, kokosa in babassu /palma iz severovzh. Brazila-oreščki-dajo babassu-olje/). Posebno večkratno-nenasičene maščobne kisline, linolna in alfa-linolenska kislina se nahajajo v maščobah sesalcev samo v malenkostnih količinah. Nasičene maščobne kisline se nahajajo predvsem v živalskih maščobah kot sta surovo maslo in mast. Ribja maščoba pa nasprotno temu, zavzema z njenim visokim deležem dolgo-verižnih, nenasičenih maščobnih kislin eno posebno mesto.V Tabeli 4 so skupaj prirejeni spektri maščobnih kislin dveh živalskih maščob kot tudi najpomembnejših olj rastlinskih semen. Deleži različnih maščobnih kislin lahko občutno odstopajo od podanih vrednosti in sicer v odvisnosti od sorte, klime in drugih pogojev za rast.Tabela 4 kaže, da živalske maščobe vsebujejo občutno višje vsebnosti nasičenih maščobnih kislin kot rastlinska olja (glej pogl. 3.1). Med rastlinskimi olji vsebujejo olje bučinih pešk, olivno, sojino in boreč-evo olje najvišji delež nasičenih maščobnih kislin. Najmanjši delež (nasičenih kislin) imajo konopljino, osatovo, sončnično, lešnikovo, kot tudi olje grozdnih pešk.Živalske maščobe vsebujejo visok delež enkratno-nenasičenih oljnih kislin, toda le malenkostne količine večkratno-nenasičenih maščob, ki pa se nahajajo v mnogih rastlinskih oljih v velikih količinah.Na podlagi njihovega nizkega nagnjenja oksidaciji se enkratno-nenasičene maščobne kisline (oljne kisline) bolje odlikujejo po dobrih lastnostih za pečenje v primerjavi z večkratno-nenasičenimi maščobnimi kislinami.

V primerjavi z nasičenimi maščobnimi kislinami nenasičene maščobne kisline zmanjšujejo tveganje obolenj srčnega krvnega obtoka in diabetesa (sladkorne bolezni). One znižujejo "slabe" oz. "škodljive" LDL-krvne maščobe, stabilizirajo krvne maščobe, oksidirajo manj in vzdržujejo arterije v "mladostniški kondiciji". (Strumz & Jopp 2002)Najboljši vir za enojno-nenasičene maščobne kisline so olivno, repičino in lešnikovo olje (primerjaj tab. 4).Posebno zanimanje zaslužijo večkratno-nenasičene omega-6 in omega-3 maščobne kisline linolna kislina in alfa-linolenska kislina. Obe sta esencialna gradnika za tkivne (telesne) hormone, ki pa morata biti dovajani organizmu od zunaj (primerjaj pogl. 3.4).Najvišje deleže linolne kisline, vse do 70% vsebujejo osatovo, sončnično, sojino in konopljino olje, kakor tudi svetlinovo olje, olje grozdnih pešk in olje pešk črnega ribeza.Vsebnost alfa-linolenske kisline pri konopljinem olju se nahaja (vse do 25%) v primerjavi z drugimi olji zelo visoko. Samo laneno olje izrazito presega konopljinega z vse do 54% alfa-

linolenske kisline. Nadaljnja olja z visoko alfa-linolensko vsebnostjo so repičino in sojino kakor tudi olje pešk črnega ribeza.Redka gama-linolenska kislina se nahaja samo v olju boreč-a, svetlina, konoplje in v olju pešk črnega ribeza.

3.4 Esencialne maščobne kisline

Človeški organizem je sposoben sintetizirati sam (samostojno proizvajati) tako glicerin kot tudi največ maščobnih kislin. Nekatere od večkratno-nenasičenih maščobnih kislin so za človeški in živalski organizem vseeno od posebnega pomena in morajo biti zaužite s prehrano.

Stran 35 - 36Tabela 4: Sestava maščobnih kislin živalskih maščob in različnih rastlinskih maščob

(v procentu -glede na celotne maščobne kisline)

Nasičene maščobne kisline Ne-nasičene maščobne kisline

Palmitinska kislina

Stearinska kislina

Oleinska kislina

Linolna kislina (omega-6)

Alfa-linolenska kislina (omega-3)

Gama-linolenska kislina

Število dvojnih vezi en-kratno dvo-kratno tri-kratno tri-kratno

Svinjska maščoba 24 14 43 9 1 -Maščoba surovega masla 25 18-20 28,5 2-3 - -Borečevo olje 9-11 2-4 14-18 25-40 >1 21-25Osatovo olje 2-6 1-4 14-24 44-70 sledovi -Konopljino olje 6-9 2-3 10-16 50-70 15-25 2-4Lešnikovo olje 3-10 1-2 85-88 3-9 - -Olje bučinih pešk 15-17 2-4 30-35 50-55 1 -Laneno olje 5-7 4-8 13-23 17-31 44-54 -Svetlinovo olje 4-12 1-8 12-20 55-65 - 6-14Olivno olje 7-16 2-4 64-86 4-15 1 -Repičino olje 3-4 2-3 54-60 24-28 9-11 -Olje pešk črnega ribeza 6-7 1-2 9-11 45-60 12-15 15-19Olje črnike/črne kumine 12 2-3 23-25 56-60 >1 -Sezamovo olje 7-9 4-5 35-46 40-48 - -Sojino olje 10-12 2-4 20-34 49-55 4-12 -Sončnično olje 3-6 2-3 30-40 50-64 sledovi -Olje grozdnih pešk 4-8 2-3 10-12 70-78 1 -

Primerjaj: Saleh Al Jassir 1992, Belitz & Grosch 1994, Babayan et al. 1978, Mölleken & Theimer 1997, Pardun 1976

Stran 37Njih se imenuje kot esencialne maščobne kisline. Med njih štejejo linolna kislina in alfa-linolenska kislina.Gama-linolenska kislina in arahidonska kislina se sintetizirata v zdravem človeškem organizmu iz linolne kisline.

• Najpomembnejša esencialna maščobna kislina za ljudi in sesalce je linolna kislina, 2-kratno ne-nasičena omega-6-maščobna kislina. Ta se nahaja v številnih rastlinskih oljih in v konopljinem olju in nekaterih drugih oljih dosega čez 50%. Po priporočilih za uživanje prehrambenih snovi (Nemško združenje za prehrano 1991) znaša potreba po linolni kislini pri zdravem mladem odraslem povprečno 7 g/dan, pri čemer se pa priporoča količina od 10 g/dan. To ustreza približno 50 do 60 g konopljinih semen oz. do 20 g konopljinega olja na dan.Današnje prebivalstvo je preveč oskrbovano z omega-6-maščobnimi kislinami, tako da so okrog tega ni treba delati nikakršnih skrbi, ali se z prehrano uživa dovolj linolne kisline, temveč prej glede tega, da nebi uživali preveč omega-6-maščobnih kislin. Pomembno je predvsem da se zadosti pravilnemu razmerju med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami (ki jih zaužijemo), pri čemer so v prehrani današnjih časov omega-3-maščobne kisline pomanjkljivo blago (živilske snovi, ki jih primanjkuje). (glej naslednjo točko: "Alfa-linolenska kislina").Strunz & Jopp 2002, poročajo o tem skupno: "Rastlinska olja, vse kar se fritira/cvre, poha v rastlinskih oljih, margarina, rastlinske maščobe v pekarskih izdelkih in gotovi pripravki živil, vnašajo preveč omega-6-maščob v našo prehrano. Te so esencialni gradniki za tkivne (telesne) hormone. Toda, za pravilno ravnovesje telesnih hormonov bi moral potekati vnos omega-6 maščob in omega-3 maščob v razmerju 3:1. Medtem, mi dobivamo 20-krat več omega-6-maščob .... uporabljajte manj omega-6-vsebnostna olja kot je sončnično olje, olje koruznih kalčkov, osatovo olje ali margarina".Strunz in Jopp vam priporočajo v njihovem povzetku, da uporabljate kot maščobno osnovo rastlinska olja z visokim deležem enkratno ne-nasičenimi maščobnimi kislinami - kot je olivno in repičino olje - in da vključujete v plan prehranjevanja dodatno rastlinska olja z visokimi deleži večkratno-nenasičenimh maščobnih kislim, ob tem pa morate brezpogojno skrbeti za za razmerje 3:1 med omega-6 proti omega-3 maščobnimi kislinami.Preveč omega-6 maščobnih kislin lahko prinese s seboj naslednje posledice: Krvne maščobe postajajo dovzetne na oksidacijo, pomešajo telesne hormone, pri čemer preprečujejo uporabo omega-3-maščob za telesne hormone (o encimski konkurenci glej Sl. 3 in pogl. 3.5). Preveč omega-6-tkivnih hormonov zvišuje krvni tlak, zgoščuje kri, zožuje krvne žile, deluje pospeševalno na vnetja in lahko kronično aktivira imunski sistem (Strunz & Jopp 2002).

• Alfa linolenska kislina, 3-kratno nenasičena omega-3-maščobna kislina, se nahaja posebej v lanenem olju, čez 50% (Tab. 4). Toda, tudi v konopljinem olju se nahaja ta maščobna kislina z 15-25 %, v primerjavi s številnimi drugimi rastlinskimi olji (sončničnim, sojinim, sezamovim

oljem) v relativno visokem deležu. Podatki o potrebi človeka po omega-3-maščobnimi kislinami so deloma še resnično ne-natančni.

Stran 38 - 39Tako se priporoča od 290-300 mg/dan pa vse do 860/990 mg/dan (Bjerve 1989). Novejši viri izhajajo celo od 2-3 g/dan, kar izhaja iz razmerja 3:1 med omega-6 in omega-3-maščobnimi kislinami (glej zgoraj). Z 15 do 20 g konopljinega olja/dan oz. 50 do 60 g konopljinega semena/dan se dosega tako zdravstveno ustrezno količino. Da bi v celotnem obsegu prehrane dosegli optimalno 3:1-razmerje omega-6 proti omega-3 maščobnimi kislinami, so omega-3-bogata olja kot laneno in konopljino olje velikega pomena za zdravo prehrano. Zadostna preskrba z alfa-linolensko kislino izboljšuje pretočnost oz. sposobnost pretoka krvi, deluje zaviralno na vnetja, zmanjšuje obolenja srčno-obtočnega ožilja in diabetes (sladkorno) in izboljšuje transportno aktivnost celic (Strunz & Jopp 2002).Funkcija esencialnih maščobnih kislin še ni natančno vsestransko in v podrobnosti dojeta. Omega-3 in omega-6 maščobne kisline se potrebujejo npr. za sintezo sestavin celičnih membran in mitohondrij. Razen tega lahko znižujejo raven krvnih maščob in krvnega holesterola in se udeležujejo pri tvorbi različnih tkivnih hormonov (Eikosanoidov: prostaglandin, leukotrien, thromboxan, prostaciklin); (Kasper 1996, Löfler & Petrides 1988, Schmidt & Thews 1995). Zaradi tega lahko pripelje pomanjkanje do težkih obolenj presnove (metabolizma) (primerjaj pogl. 3.5).Zraven navedenih esencialnih maščobnih kislin vsebuje konopljino olje tudi še druge, redke maščobne kisline, kot• Gama-linolenska kislina (GLA), 3-kratno ne-nasičena maščobna kislina, ki spada enako kot linolna kislina, med omega-6-maščobne kisline. Ta se lahko dokaže samo v majhnem številu rastlinskih olj, npr. v boreč-evem olju z 21 do 25%, svetlinovem olju z 6 do 14 %, ampak tudi v konopljinem olju z 2 do 4%. Konopljino olje je znano kot GLA-vir šele od pred nekaj let. Pričakuje se, da se bo lahko zviševala GLA-vsebnost skozi ustrezno gojenje (pridelavo) vse do 10%. V zdravem človeškem organizmu se tvori (proizvaja) GLA iz linolne kisline z ustvarjanjem ene nadaljnje dvojne vezi. Motnja tega procesa lahko pripelje do stanj pomanjkanja, katera pa se lahko poravna (nadomesti) z vnosom oz. uživanjem GLA (primerjaj pogl. 5.1).• Stearidonska kislina (SDA), 4-kratno ne-nasičena omega-3-maščobna kislina, ki se nahaja zgolj v olju pešk črnega ribeza z 9% in v konopljinem olju z vse do 2% deleža od celokupnih maščobnih kislin. V zdravem organizmu se ustvarja (tvori) SDA encimsko iz alfa-linolenske kisline (isti encim katalizira preobrazbo linolne kisline v GLA). Tudi tukaj lahko ena motnja tega procesa pripelje do stanj pomanjkanja, katera pa se lahko poravna (nadomesti) z vnosom oz. uživanjem SDA (primerjaj pogl. 3.5).• Gadoleinska kislina, enkratno nenasičena omega-9-maščobna kislina z vse do 0,5% deleža deleža od celokupnih maščobnih kislin v konopljinem olju. Ta predstavlja vmesno stopnjo pri tvorbi nervon-ske kisline iz palmitinske kisline. Nervonska kislina je potrebna pri tvorbi cerebrosid-ov, karakterističnih (značilnih) substanc bele možganske substance (Lehninger 1987, Löffler & Pertrides 1988).

Skladno temu, konopljino olje z njegovimi številnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami lahko prispeva pomembno pridobitev k človeškemu prehranjevanju. Količina od 15 do 20 g konopljinega olja - kar ustreza za 3 do 4 čajne žličke - na dan (oz. 50 do 60 g konopljinega semena na dan) do popolnosti pokrije potrebo človeka po obeh (zgoraj omenjenih) esencialnih maščobnih kislinah.

Stran 40 - 41Da bi optimalno oskrbeli presnovo maščobnih kislin z esencialnimi maščobnimi kislinami, mora vsebovati prehrana uravnoteženo razmerje teh maščobnih kislin. Podatki za uravnoteženo razmerje segajo od dva dela linolne kisline proti enemu delu alfa-linolenske kisline pa vse do 10:1 (Erasmus 1994, Cunnane 1995). Strunz & Jopp 2002 izhajata po kritičnem pregledu aktualnih raziskav z optimalnim razmerjem od 3:1 (glej zgoraj), Matthäus et al. (2001) pa (izhajajo) z optimalnim razmerjem 4:1.Konopljino olje vsebuje obe esencialni maščobni kislini v prednostnem razmerju 3:1 in je zaradi tega ustrezno za dolgoročno vzdrževanje ravnotežja esencialnih maščobnih kislin v našem telesu. Za izravnavo prehrambeno-pogojenega neravnotežja, ki pravzaprav leži vedno na strani linolne kisline (glej zgoraj, razdelek linolne kisline), bi bilo potrebno uživati najprej nerafinirano laneno olje z zelo visoko vsebnostjo alfa-linolenske kisline (44-54 %) od skupnih maščobnih kislin) in sicer v količini od 5-10 gramov na dan, kar ustreza 1-2 čajni žlički. Izključno in predolgo uživanje lanenega olja lahko pelje do pomanjkanja linolne kisline. Da bi tako uspešno doseženo uravnoteženost maščobnih kislin s pomočjo lanenega olja obdržali tudi trajno in da bi zagotovili zadostno preskrbo z linolno kislino, je potrebno da se po nekaj mesecih nadomesti laneno olje z konopljinim oljem (Erasmus 1994).

3.5 Eikosanoidi (prostaglandini, prostaciklini, thromboxani, leukotrieni)

Eikosanoidi so potomci (derivati) večkratno nenasičenih maščobnih kislin z dolžino verige od 20 ogljikovih atomov. V nasprotju z "pristnimi" hormoni se ti proizvajajo v vsaki telesni celici in učinkujejo zgolj lokalno na celico njihovega nastanka in na sosednje celice. Zaradi tega jih označujemo kot tkivne hormone. Oni prevzemajo v organizmu številne regulacijske funkcije, npr. pri vnetnih reakcijah, pri nastajanju bolečin in mrzlice/(vročice), pri regulaciji krvnega tlaka,pri strjevanju krvi kot tudi pri regulaciji ciklusa spanja-prebujanja.Eikosanoidi se tvorijo iz omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, ki pa se v organizmu sesalca ne morejo sintetizirati (proizvesti) in so zaradi tega esencialni. Zlasti tiste maščobne kisline ki se nahajajo v konopljinem olju v optimalnem razmerju, kot so linolna kislina (LA) in alfa-linolenska kislina (LNA), kot tudi gama-linolenska kislina (GLA) in stearidonska kislina (SDA) tvorijo v tej shemi reakcij pomembne izhodiščne produkte oz. vmesne produkte (Sl. 3).Sinteza (sestavljalna tvorba) teh približno 20-30 Eikosanoidov je odvisna od vsakokrat razpoložljivih encimov različnih telesnih tkiv kot tudi od izbire podlage (substrata). Vrsta in količina sintetiziranih eikosanoidov se določa torej na podlagi tipa tkiva in z posamično razpolago maščobne kisline v celični membrani. Fiziološke funkcije različnih substanc so spremenljive in deloma antagonistične (nasprotuječe). Tako npr. stimulirajo thromboxan-i, ki se tvorijo v krvnih ploščicah, nastajanje krvnih strdkov in

zožujejo ožilje, medtem ko imajo prostacyclin-i ki nastajajo v ostenju (v stenah) nasprotno učinkovanje.

Stran 42 - 43

Omega-3EncimiOmega-6EncimiAlfa-linolen-ska kislina LNA (18:3) (esencialna)Linol-na kislina

LA (18:2) (esencialna)Delta-6-desaturaz-a Stearidon-ska kislinaSDA (18:4)Gama-linolen-ska kislina

GLA (18:3)Eikosatetraen-ska kislina ETA (20:4)Dihomo-gama-linolen-ska kislina DGLA (20:3)Delta-5-desaturaz-aCyclooxygenas-aEikosapentaen-ska kislina EPA (20:5)Arachidon-ska kislina

AA (20:4)Lipoxygenas-aTip-5-leukotrienTip-4-leukotrienCyclooxygenas-aSerie 3-Eikosanoid-i

ProstaglandinThromboxanProstacyclin

Serie 2-Eikosanoid-iProstaglandinThromboxanProstacyclin

Serie 1-Eikosanoid-iProstaglandinThromboxanProstacyclin

Sl. 3 :Shematski prikaz za tvorbo eikosanoid-ov iz linol-ne in alfa-linolen-ske kisline(Po Greger & Windhorst 1996, Lehninger 1987, Löffler & Petrides 1988, Voet & Voet 1992)

Stran 44Sl. 3 kaže obe možni poti sinteze eikosanoidov: Iz LA nastajajo visoko-aktivne serie-1 in serie-2- prostaglandini, kot tudi tip-4-leukotrien. Iz LNA nastaja manj aktivni serie-3-prostaglandin in tip-5-leukotrien. Telo si nenehno prizadeva, da ohranja občutljivo ravnotežje preko sinteze ustreznih količin vseh eikosanoidov.Ker je na podlagi njene nizke trajnosti iz naše sedanje prehrane LNA nadaleč izginila (primerjaj pogl. 3.1), medtem ko se nahaja LA v največjem številu olj v zadostnih količinah (primerjaj tab. 4), zlahka pride do motenj ravnotežja (maščobnih kislin). Močna aktivnost LA-eikosanoidov se ne more kompenzirati v zadostni meri z LNA-eikosanoidi. Glede popravkov takega neravnotežja se odpirajo zasnove zdravljenja pri motnjah presnove maščob, arteriosklerotičnih obolenj ožilja, alergij ali vnetnih reakcij. Na te se lahko pozitivno vpliva z dodatnim uživanjem omega-3-maščobnih kislin, npr. iz lanenega olja ali konopljinega olja z relativno visokim deležem LNA (Laneno olje: 44-45%; konopljino olje: 15-25%) (glej tudi pogl. 5.2). Ob tem je potrebno upoštevati, da encim (Delta-6-desaturaza), da bi konkuriral LA in LNA, ima visoko afiniteto do LNA. To pomeni, da pri istočasnem zaužitju LNA in LA, bojo sintetizirani prednostni LNA-eikosanoidi v večji meri in s tem ostane ohranjeno oz. ponovno vzpostavljeno ravnotežje visoko-aktivnih in nizko-aktivnih eikosanoidov. Delovanje vnetno-zaviralnih medicinskih zdravil (medikamentov) sloni tudi na presnovi maščob. Tako blokirajo ne-steroidni zaviralci vnetij (Acetylsalicyl-na kislina) preobrazbo arachidon-ske kisline v serie-2-eikosanoid-e, medtem ko steroidalni zaviralci vnetij kot Cortison, preprečujejo sproščanje arachidon-ske kisline iz celičnih membran. V oba primera izostane tvorba serie-2-eikosanoida.Nadaljnji možen vzrok za moteno eikosanoid-ravnotežje je zmanjšana aktivnost ali okvara encyma delta-6-desaturaze (genetsko pogojeno ali sproženo zaradi alkoholizma ali fizioloških stresov), kar pa preprečuje tvorbo eikosanoidov vseh serij. Tudi na to motnjo se lahko pozitivno vpliva z uživanjem konopljinega olja, ker konopljino olje vsebuje v bistvenih količinah (glej sl. 3) obe vmesni stopnji obeh poti sintetiziranja, stearidon-sko kislino in gama-linolen-sko kislino (Berdanier 1995, Erasmus 1994).

3.6 Tokoferoli (Vitamin E)

Tokoferoli so skupina bližnje sorodnih substanc topljivih v maščobah (alfa-, beta-, gama-, delta-tokoferol), bolj znani pod imenom vitamin E. Obilno so prisotni v konopljinem olju. Tokoferoli se nahajajo v vseh fotosintetsko aktivnih delih rastlin in posebno v semenih. Primarno se lahko dokažejo v Chloroplasten-u.Pri živilih nastopajo posebno v rastlinskih oljih (olje pšeničnih kalčkov, olje semen bombaža do 0,5%) kot tudi v majhnih količinah v zelenjavi oz. vrtninah.

Stran 45 - 46Po današnjem stanju znanosti se tokoferoli sintetizirajo izključno v rastlinah. Zaradi tega odvisi vsebnost tokoferolov živalskih maščob od prehranjevanja živali.Pomanjkanje tokoferolov pelje do neplodnosti, degeneracije ledvic in mišic, nekroze (odmiranja) jeter in do nalaganja rjavih pigmentov v zaloge maščob. Toda, pri ljudeh so do sedaj komaj znani pojavi pomanjkanja. Izhajajoč iz živalskih poskusov in kliničnih opazovanj, se ocenjuje dnevna potreba na 15 do 30 mg/dan. Ta se vseeno zviša pri visoki vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin v prehrani.Biološka učinkovitost je dokazana za številne fiziološke procese: S pomočjo njihove lastnosti kot redukcijska sredstva, tokoferoli preprečujejo oksidacijo nenasičenih maščobnih kislin s kisikom iz zraka. S tem prispeva tokoferol k stabilizaciji bioloških membran. Tokoferol stabilizira tudi druge biološko aktivne substance, kot npr. vitamin A, toda tudi hormone in encime proti oksidacijskih uplivov. Razen tega deluje tokoferol proti arteriosklerozi (proti poapnenju arterij), ker se udeležuje pri pretvorbi arachidon-ske kisline v prostaglandine in preprečuje medsebojno sprijemanje krvnih ploščic (Greger & Windhorst 1996, Kasper 1996).V tokoferol-hydrochinon-tokochinon-redoxsystem-u deluje tokoferol kot antioksidant. Antioksidacijsko delovanje se stopnjuje v vrsti alfa-, beta-, gama-, delta-tokoferola. Ta se obnaša pri tem obratno do aktivnosti vitamina E. To razmerje velja tudi za hitrost reakcije pri reakciji s kisikovimi radikali.Konopljino olje vsebuje izrazito visok delež gama-tokoferola, petkrat več kot alfa-tokoferola. Z njegovo visoko učinkovitostjo kot antioksidant, lahko dobro ščiti konopljino olje pred škodljivimi učinki. Razen tega, običajne raziskave kažejo, da pri osebah, ki nadomestijo živila z alfa-tokoferolom z živili z gama-tokoferolom ali drugimi tokoferoli, ne nastopajo nikakršna pomanjkanja vitamina E. Taki tokoferoli so namreč tedaj učinkoviti namesto alfa-tokoferola. (Gassmann 1995 a,b).

Oblačila, kozmetika,prehrambeni artikli in več: Vse iz in z konopljo.

www.HanfHaus.de

Stran 47 - 484. Konopljino olje v sredstvih za nego kože in v kozmetiki

Človeška koža ni le čutilo in regulator toplote, temveč ima tudi pomembne zaporne funkcije. Ščiti telo pred presežno izgubo vode in pred vdiranjem neželenih substanc. Najpomembnejše naloge za te zaščitne funkcije prevzema povrhnji tanek sloj kože, tako imenovani "Stratum corneum" oz. roženina. Ta se sestoji iz odmirajočih in mrtvih kožnih celic, ki jih drži skupaj mešanica različnih maščob kot malta drži opečni zid. Pri tem gre predvsem za holesterol, proste maščobne kisline in Ceramide (Lanzendörfer 1997).Suha koža je pogojena in povzročena z dejavniki okolja kot so npr. ozračje gretja (posebno v zaprtih prostorih), sonce, odvečna raba močno razmaščenih mil, kopalni dodatki ali druga pralno-pomivalna sredstva, pa tudi z starostno-pogojeno upočasnitvijo celične izmenjave snoviali z diabetesom (sladkorno boleznijo). Suha koža je zaznamovana z "razmaščenostjo" in največkrat izrazito spremembo lipidne sestave v roženici. Koža postaja dobesedno tanjša in omogoča s tem zvišano izgubo vode. Ponuja se blažitev tega stanja s ciljnim izboljšanjem oskrbe z maščobami ki lahko poteka tako skozi prehrano kot tudi preko zunanje uporabe sredstev za nego kože (Idson 1992) (glej tudi pogl. 5.1).Prednosti rastlinskih olj v kozmetiki bazirajo na fizikalnih in biokemijskih učinkih njihovih maščobnih kislin. Čeravno kozmetična industrija v splošnem hvali (priporoča) uporabo nenasičenih maščobnih kislin za izboljšanje strukture (sestave) kože, imata do sedaj zgolj linolna kislina in gama-linolenska kislina dokazljiv terapevtski učinek. Več študij je ugotovilo, da bolezenske kožne spremembe, ki nastajajo pri prehrambeno-pogojenem pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin, lahko povrnemo v prvobitno stanje s pomočjo zunanjega nanašanja taistih (glej pogl. 5.1). Tudi kozmetični kožni problemi kot so suha, luskasta ali razpokana koža se odzivajo na zunanjo obdelavo/zdravljenje/nego z esencialnimi maščobnimi kislinami. Predvsem linolna kislina, sestavina v Ceramid I, najpomembnejše komponente razreda Ceramid-substance, se vgrajuje v kožo (Wertz et al. 1987, Conti et al. 1996). Prednosti drugih nenasičenih maščobnih kislin slonijo na čistih fizikalnih učinkih kot so izboljšanje lastnosti drsenja ali blaženje in prispevanje vlažilnih lastnosti. Z njihovo gibkostjo lahko delujejo večkratno-nenasičene maščobne kisline proti nenehnemu izgubljanju naravnih zapornih-substanc v koži in s tem tudi preprečujejo čezmerno izgubo vlage, izsuševanje in pokanje/odpiranje kože (Lanzendorfer 1997). Tudi starostno pogojena upočasnitev celične presnove reducira količino maščobnih kislin, ki se oddajajo v kožo. Koža postaja tenka, izgublja njeno elastičnost in s tem podpira gubanje. Zunanje nanašanje esencialnih kislin lahko prispeva delni obnovi kožnih lipidov in s tem tudi učinkuje proti vidnim pojavom staranja kože (Idson 1992).

Stran 49 - 50Konopljino olje kot naravni dodatek v kozmetiki bi lahko pokazal več prednosti v primerjavi z drugimi rastlinskimi olji. Dodatno ob kožno-negovalnih lastnostih večkrat nenasičenih maščobnih kislin ki so v njem (v konopljinem olju) vsebovane v visoki meri (ca. 80%) se mora omeniti predvsem skoraj izključna sestava iz obe esencialni maščobni kislini linolne kisline in alfa-linolenske kisline kot tudi redke gama-linolenske-kisline (primerjaj Tab. 1 in 4).Čeravno se nahajata ti obe esencialni maščobni kislini kot tudi gama-linolenska kislina tudi v drugih rastlinskih oljih, npr. v svetlin-u in boreč-u, in sicer se nahajajo v visokih koncentracijah, ima konopljino olje v primerjavi dve bistveni prednosti:Konopljino olje vsebuje obe esencialni maščobni kislini linolno kislino in alfa-linolensko kislino v razmerju 3:1. Ta sestava (razmerje) je zelo podobna razmerju 4:1, v katerem tipično nastopajo ti dve maščobni kislini v človeški koži. Temu v primerjavo, imajo svetlin in boreč neugodno razmerje (teh dveh maščobnih kislin) od najmanj 30:1.Nadalje, celo na konvencionalnih (staromodnih) konopljinih nasadih se običajno ne uporabljajo nikakršni pesticidi ali herbicidi (Bocsa, Karus & Lohmeyer 2000). V primerjavi z nasadom (gojenjem) svetlina in boreča, ki sta uvrščena med posebni kulturi in ki sta občutljivi na škodljivce in plevel ter tako torej običajno zahtevajo (potrebujejo) uporabo pesticidov, ponuja konoplja vseskozi jasno ekološko in tudi zdravstveno prednost.Vsekakor je potrebno upoštevati pri uporabi naravnih olj z visokim deležem večkratno nenasičenih maščobnih kislin njihovo nestabilnost. Nanašanje naravne kozmetike z rastlinskimi olji na kožo se izpostavlja (izlaga) lipide razdejanju svetlobe in oksidacije. To lahko rezultira s tvorbo prostih radikalov, katalizirano z UV-svetlobno-vpijajočimi substancami kot npr. chlorophyll (klorofil). Iz tega razloga je pomembno, da se naravna olja za uporabo v kozmetiki skrbno prečisti (Morebitno: z rafinacijo) in če je nujno potrebno, da se jih stabilizira z dodatnimi antioksidanti. Pomembno je tudi ustrezno-primerno pakiranje (embalaža) in skladiščenje, ki ščiti pred učinki svetlobe, zraka in toplote (Lanzendorfer 1997).

Olje za kopita in usnjeiz naravno čistega konopljinega olja

Stran 51 - 525. Terapevtska uporaba konopljinega olja

Konopljina semena in konopljino olje sta šele pred relativno kratkim časom ponovno dovoljeni za prosto prodajo. Zaradi tega ni presenetljivo, da je medicinski potencial (zmogljivosti) glede konopljinega olja še nepopolno raziskan in odprt. Raziskave o načinu učinkovanja esencialnih maščobnih kislin so bile dosedaj pretežno izvajane z olji semen svetlina in boreča. Na podlagi znane sestave konopljinega olja, posebno njegove visoke vsebnosti linolne-, alfa- in gama-linolenske kisline, se lahko prenesejo rezultati teh raziskav brez nadaljnjega na konopljino olje.

Da bi ponazorili količine linolne kisline oz. gama-linolenske kisline za konopljina semena oz. za konopljino olje, ki so uporabljene v študijah, podajamo spodaj tabelo za preračunavanje:

Tab. 5: Tabela za preračunavanje za vsebnost maščobnih kislin v konopljinem olju

Gama-linolenska kislina(GLA)

Linolna kislina Alfa-linolenska kislina(ALA)

GLA Konopljinoolje 1)

Konopljina semena 2)

Linolnakislina

Konopljinoolje

Konopljina semena

ALA Konopljinoolje

Konopljina semena

(3% GLA) (1% GLA) (60% linolne kisline)

(20% linolne kisline)

(20% ALA ) (6-7% ALA )

0,5 17 50 2 3,3 10 1 5 151,0 33 100 4 6,7 20 2 10 301,5 50 150 6 10,0 30 3 15 452,0 67 200 8 13,3 40 4 20 602,5 83 250 10 16,7 50 5 25 753,0 100 300 12 20,0 60 6 30 903,5 117 350 14 23,3 70 7 35 105

(Vsi podatki so v gramih (g)

1) ena čajna žlička konopljinega olja ustreza približno 5 gramov

Konopljina rastlina na Madžarskem: Kompolt 1995 (Foto: Michael Karus, nova-Institut)

2) ena peščica konopljinega semena ustreza približno 20 gramov

Primeri:Kdor zaužije 33 gramov konopljinega olja, je zaužil 1 gram gama-linolenske kisline. Kdor bi želel zaužiti 8 gramov linolne kisline, bo dosegel to z zaužitjem 13,3 gramov konopljinega olja oz. 40 gramov konopljinih semen.

Stran 53 - 545.1 Medicinska področja uporabe gama-linolenske kisline

Naslednja poglavja opisujejo terapevtske možnosti uporabe gama-linolenske kisline (GLA) pri različnih boleznih.

Nevrodermititis in težave s kožoGlavni simptom nevrodermititisa je mučno (boleče) srbenje, posebej z nočnimi krizami srbenja. Žleze lojnice in znojnice delujejo -zbujajoč pozornost- počasno, koža je brez leska in suha.Esencialne maščobne kisline so odločilno udeležene pri funkciji bariere (zapore) kože, t.p. da regulirajo potek izgube vode preko kože. Spremembe kože kot je nevrodermitis in psoriaza (luskavica) so med ostalim povzročene z pomanjkanjem esencialnih maščobnih kislin. Ta se kaže z zvišano izgubo vode skozi kožo. Če zdravimo nevrodermitis z esencialnimi maščobnimi kislinami, prideta v poštev v osnovi dve možnosti zdravjenja: Oralno (skozi usta) jemanje linolne kisline in GLA (notranja uporaba) ali nanašanje linolne kisline in GLA na kožo, npr. kot gel (zunanja uporaba). Zunanje uporabljeno, se je konopljino olje dosedaj obneslo (se je potrdilo) predvsem kot negovalno sredstvo z posebnimi lastnostmi nege in odpravljanja nepravilnosti kože (glej pogl. 4).Notranje dajanje (jemanje, doziranje) je pogostejša metoda zdravljenja. Pri tem se izhaja od tega, da se povzroča (da nastane) oz se krepi oz. pospešuje nevrodermitis preko prizadetosti celotnega organizma s pomanjkanjem esencialnih maščobnih kislin. Zaradi ene okvare ali zaradi zmanjšane aktivnosti encima delta-6-desaturaze (npr. pri avto-imunskih-obolenjih ali pri čezmernem uživanju alkohola), kar katalizira pretvorbo linolne kisline v GLA, nastaja pomanjkanje GLA. Nazadnje izostane zadostna tvorba prostaglandinov. Z jemanjem (uživanjem) gama-linolenske kisline se lahko ta encimska okvara obide (primerjaj Sl. 4) in se na ta način izbalansira GLA-pomanjkanje.V eneki raziskavi z 99 otrok in odraslih so dobivali pacienti dvanajst tednov dolgo, dnevno 12-krat 360 mg linolne kisline in 45 mg GLA, kar ustreza približno 12-krat 1,5 grama konopljinega olja. Reztultat je bil značilno izboljšanje kožne simptomatike za približno 30%. Terapija je zadela (učinkovala) nekoliko bolje pri udeleženih odraslih. Stranski učinki niso bili opaženi (Wright & Burton 1982).V neki študiji od Fiocchi et al. (1994) so bili zdravljeni otroci povprečne starosti od 11,4 mesecev proti neurodermitisu in sicer dnevno z tremi grami gama-linolenske kisline, kar ustreza približno 100 ml konopljinega olja, čez obdobje 28 dni. To zdravljenje se je izkazalo, skupaj z ostalimi ukrepi, kot zanesljivo, učinkovito in predvsem kot terapija brez stranskih učinkov.V eni raziskavi od Anstey et al. (1990) je bila testirana (preskušana) GLA-vsebnostna krema v primerjalnem preskušanju s placebo-preparatom (pripravkom) (placebo = navidezni preparat, brez učinkovin, nevtralen) pri 12 pacientih z nevrodermitisom, čez obdobje od dva tedna. Med tem pacienti niso vedeli, kateri preparat (pripravek) je bil ta pravi in kateri navidezen preparat (pripravek). Pri presoji pacientov je bila GLA-vsebnostna krema učinkovitejša od placebo-preparata.

Stran 55 - 56Rezultati preiskav se ujemajo s številnimi poročili o pacientih iz Nemčije, ki so zadnjih let uspešno uporabljali konopljino olje za zdravljenje njihovega lastnega nevrodermitisa ali pri njihovih otrocih. Medicinski raziskovalci na univerzi v Kuopio-ju na Finskem so opravljali v letih 2000 do 2002 obe prvi klinični raziskavi s konopljinim oljem. Prva študija je primerjala vpliv enega dnevnega zaužitja (jemanja) od 30 ml (dve jedilni žlici) konopljinega olja oz. lanenega olja na koncentracije različnih maščobnih kislin v plazmi. To olje je izviralo od semen sorte Finola, ki se odlikuje z visoko vsebnostjo GLA (>4%). Pokazalo se je, da je jemanje (uživanje) konopljinega olja peljalo do značilnega zvišanja GLA-ravni, medtem ko (nasprotno pa) je laneno olje zniževalo GLA-raven. Posledično, lahko direktno GLA-dovajanje (-uživanje), kompenzira GLA-pomanjkanje, npr. takega ki je pogojeno s počasno pretvorbo linolne-kisline v GLA (primerjaj Sl. 3). Ker je znižana GLA-raven očitno v so-učinkovalnem razmerju z nastopanjem alergij in bolezni imunskega sistema, mogoče pojasnjujejo rezultati anekdotsko (šaljivo) blaženje kožnih težav z uživanjem (jemanjem) konopljinega olja kot rezultat zvišane GLA-ravni (Schwab et al. 2002).V neki drugi dvojni študiji z osebami, ki so bolehale za kožna vnetja (atopični dermatitis) (alergijski...), so primerjali raziskovalci direktno učinkovanje ene dnevne doze (uživanja) 30 ml konopljinega olja z enakim dnevnim doziranjem (uživanjem) olivnega olja (Callaway 2002). Oba olja so bila jemana (uživana) čez obdobje dva meseca, prekinjeno z eno "washout"-periodo (vmesnim obdobjem očiščenja-organizma). Začasni rezultati kažejo, da pelje uživanje konopljinega olja do znatnega izboljšanja celokupnih simptomov dermatitisa - suhosti kože, srbenja in tudi do izboljšanja celokupnega počutja. Razen tega se je med uživanjem konopljinega olja zmanjšalo število obolenj od gripe. V primerjavi k temu, uživanje olivnega olja ni peljalo k nikakršnim značilnim spremembam teh simptomov (težav).Te študije dokazujejo prvič, da uživanje konopljinega olja pri pacientih z dermatitisom zares pelje do omilitev in bližje pojasnjujejo, da je to učinkovanje pogojeno v prvi vrsti z zvišanjem GLA-ravni.

Pred-menstrualen sindrom

Pred-menstrualen sindrom se izraža v obliki telesnih in psihičnih sprememb, ki nastopijo ca. 7-10 dni pred menstruacijsko krvavitvijo in izginejo z začetkom te krvavitve. Ti simptomi in njihov obseg odstopajo od ženske do ženske. Zraven bolečih napetosti in nabreklin prsi (dojk), lahko nastopijo nervoznost (živčnost) in vzdražljivost kot tudi agresivnost in depresije.Tudi pri pred-menstrualnih sindromih kaže da gre za motnjo presnove (metabolizma), pri kateri je motena preobrazba linolne kisline v GLA in s tem tudi sposobnosti, da se sintetizirajo eikosanoidi:V neki študiji od Horrobin & Manku (1989) je bilo tretirano 42 pacientov 12 tednov dolgo, dnevno z 1,37 g linolne kisline in 156 mg GLA (ustreza 5 gramov konopljinega olja). Raziskovalci so ugotovili razločno izboljšanje pri telesnih težavah in psihičnih simptomih. To tretiranje ni imelo nikakršnih stranskih učinkov.

Stran 57 - 58V neki drugi raziskavi s 15 ženskami v starosti od 23 do 52 let je bila dosežena dobra do zadovoljiva krepitev oz. spodbuda telesnega in psihičnega dobrega počutja z dajanjem od 180 do 200 mg GLA, kar ustreza ca. 6 gramov konopljinega olja, skozi dva ciklusa (Duttler & Duttler 1989).

Revmatoidni artritis

Možnosti terapije pri revmatoidnem artritisu (sklepni revmi) so se izrazito izboljšale v zadnjih desetletjih. Prej ko slej so vseeno mnoga zdravljenja povezana z deloma težkimi tveganji in stranskimi učinki. Zaradi tega bi bila zelo dobrodošla metoda zdravljenja brez stranskih učinkov.Določene maščobne kisline so učinkovita vnetno-zaviralna in imunsko-stimulativna sredstva (Rothman 1995). K temu spadajo rastlinska olja z relativno visoko vsebnostjo alfa-linolenske kisline in GLA-kisline. Te se preoblikujejo v telesu v substance z vnetno-zaviralnimi in imunsko-regulacijskimi lastnostmi. Tako je bilo možno pokazati v eni študiji s podganami, pri katerih so bili umetno povzročeni artritis ali druge vnetne oblike, da je peljala obogatitev prehrane z GLA pri vseh modelih do jasnega zmanjševanja različnih vnetnih znakov (Tate et al. 1989).V neki dvojni placebo-kontrolirani študiji je prejemalo 49 pacientov-revmatikov skozi 15 mesecev ali dnevno 0,54 gramov GLA ali GLA plus eno omega-3 maščobno kislino (eikosapentaen-sko kislino) (Belch 1988). Ni bilo videti nobenega objektivnega izboljšanja, vsekakor pa je poročalo 90% od udeležencev iz obe skupini tretirancev o nekem subjektivnem izboljšanju. K temu je 73% pacientov iz GLA-skupiner in 80% iz skupine, ki je prejemala GLA in eikosanoide, lahko reduciralo ali popolnoma ustavilo njihovo anti-vnetno terapijo z ne-steroidnimi antirevmatiki. V placebo-skupini je bilo takih le 30%. Ta študija je pokazala, da kombinacija omega-3- in omega-6-maščobnih kislin učinkuje ugodneje na potek vnetnih bolezni, kot samo dajanje le ene od teh maščobnih kislin.V neki odprti študiji s pacienti revmatiki, so opazovali Pullman-Mooar in kolegi (1990) klinično izboljšanje ob dnevnem dajanju po 1,1 gram GLA. K parametrom izboljšanja so šteli trajanje jutranje otrplost (otrdelost), presoja zglobov, spanje in presoja pacientov glede splošnega stanja bolezni.V neki drugi raziskavi je prejemalo 37 pacientov skozi 24 tednov dnevno 1,4 grame GLA. Bolezenska simptomatika je bila klinično relevantno (bistveno) reducirana in sicer brez stranskih učinkov (Leventhal 1993). Tako je bilo število oteklih zglobov reducirano za 28% in stopnja otečenosti za 41%. V placebo-skupini niso bila opažena nikakršna izboljšanja. (1,4 grama GLA ustreza 47-tim gramom konopljinega olja.).

Diabetična nevropatija

Diabetična nevropatija je ena od možnih poznejših posledic sladkorne bolezni (Diabetes mellitus), poškodovanje živcev, ki prihaja oz. je spremljano z neugodnimi neprijetnimi občutki in motnjami čutnosti (občutljivosti).

Stran 59 - 60Pri Diabetes mellitus-u je motena presnova maščob omaga-6-mačobnih kislin in s tem tudi preobrazba linolne kisline v GLA in naknadne produkte (Arachidonska kislina, prostaglandini). Motnje mikro-cirkulacije krvi in zmanjšana oskrba živcev s kisikom so možne posledice.Tukaj se lahko uporabi GLA, tako za preprečevanje kot tudi za terapeutsko zdravljenje poznejših posledic sladkorne bolezni.

V eni raziskavi od Jamal (1994), z dajanjem (uživanjem) dnevno 360 mg GLA (ca. 12 gramov konopljinega olja) skozi 6 mesecev, je uspelo ugodno vplivati na simptome 22-tih pacientov z diabetes-mellitus-om.

5.2 Medicinska področja uporabe alfa-linolenske kisline

Alfa-linolenska kislina (LNA) šteje med tako imenovane omega-3-maščobne kisline. Dolgo-verižne omega-3-maščobne kisline kot eikosapentaen-ska kislina (EPA) ali Docosahexaen-ska kislina (DHA) se nahajajo predvsem v ribah in ribjem olju iz hladnih voda. Prodajajo se npr. kot kapsule z ribjim oljem za medicinske namene. Omega-3-maščobne kisline služijo za preprečevanje različnih obolenj srčnega krvnega obtoka kot so srčni infarkt, motnje srčnega ritma in tromboze. Torej te podpirajo elastičnost ožilja, vplivajo na boljše redko-tekoče lastnosti krvi in imajo pozitiven vpliv na regulacijo ravni holesterola. Tudi lahko ugodno vplivajo na kronična vnetja. Nadalje, one zvišujejo sposobnosti učenja in koncentracije in lahko izboljšajo psihično razpoloženje (Strunz & Jopp 2002).Konopljino olje vsebuje z ca. 20% visok delež alfa-linolenske kisline. Alfa-linolenska kislina je vsekakor v nasprotju z maščobnimi kislinami v ribjem olju primerljivo kratko-verižna omega-3-maščobna kislina. Ona sama ni biološko aktivna in se mora v organizmu najprej preobraziti v učinkovito eikosapentaen-sko kislino, medtem ko ribje olje že vsebuje eikosapentaen-sko kislino (primerjaj Sl. 3). Zaradi tega se lahko prenaša rezultate od raziskav z ribjim oljem na konopljino olje samo s pridržkom (z rezervo). Učinkovitost alfa-linolenske kisline zahteva preobrazbo v dolgo-verižne omega-3-maščobne kisline, ki pa je lahko priložnostno tudi motena.Zadostna oskrba z alfa-linolensko kislino pa ima tudi neposredno pozitivne učinke na zdravje: Ona dela kri bolj tekoče-pretočno, deluje vnetno-zaviralno, zmanjšuje obolenja srčnega obtoka in diabetes (sladkorno bolezen) in dela celice bolj aktivne za transport (Strunz & Jopp 2002) (primerjaj tudi pogl. 3.4).

Bolezni srčnega krvnega obtokaŠtevilo srčnih infarktov in redkejše nastopajoče tromboze ki je pri Eskimih v primerjavi z Evropejci in Severnimi-Američani, daleč nižje, se razlagajo z zaščitnim delovanjem omega-3-maščobnih kislin. To izhaja iz neke študije, v kateri so bili primerjani različni načini prehranjevanja. Hrana Inuitov (Eskimov), ki vsebuje povprečno 400 gramov ribjega-, tjulenjega-, ali kitovega mesa z obilico ribjega olja na dan, se je pokazalo celo kot boljše oz. kot bolj superiorno od kake vegetarijanske hrane.

Stran 61 - 62Z dodatkom ribjega olja k tradicionalni prehrani Severnega Američana srednje starosti, se spremeni sestava maščobnih kislin v času nekaj tednov, razločno v smeri znižane dovzetnosti za trombozo. Nagnjenost krvnih ploščic da se lepijo skupaj (medsebojno), se zniža ob zadostni uporabi omega-3-maščobne kisline.V raziskavi od Drevon et al. (1995) so prejemale poskusne osebe skozi štiri mesece dnevno 5 gramov dolgo-verižnih omega-3-maščobnih kislin, ustrezno ca. 25-tim gramom konopljinega olja, skupaj z vitaminom E. Prišlo je do znižanja tako vsebnosti celotnega holesterola kot tudi koncentracije LDL-deleža ("škodljivega" holesterola). Dolgo-verižne omega-3-maščobne kisline,kot so te prisotne v ribjem olju, lahko poleg tega koristijo za zniževanje zvišanega krvnega pritiska in morebitno za dodatno terapijo pri osebah ki potrebujejo zdravljenje visokega krvnega pritiska.Različne raziskave nakazujejo na to, da omega-3-maščobne kisline učinkujejo proti motnjam srčnega ritma in nenadni smrti zaradi odpovedi srca, tako da zvišujejo dražljajni prag za električno dovzetnost za aktiviranje srčnega tkiva, kot so obrazložili Sellmayer et al. (1996). Oni poročajo naprimer o studiji-kontrole-primerov iz ZDA (USA) iz leta 1995. Količina samo 0,75 grama dolgo-verižnih omega-3-maščobnih kislin na teden (ustreza 4-im gramom konopljinega olja) je pripeljala do znatnega zmanjšanja tveganja, da bi prišlo do smrti zaradi nenadne smrti (odpovedi) srca. Pri višjih dozah se reducira stopnja za vse do 70 %. Nadaljnje študije so prihajale do podobnih rezultatov. Ni prihajalo do nikakršnih stranskih učinkov.Neka francoska raziskava od De Lorgeril et al. (1994) je uspela pokazati, da alfa-linolenska kislina (in ne samo ribje olje) zmanjšuje tveganje za srčnim infarktom.Pri 605-tih udeležencih v osrednjem opazovalnem časovnem obdobju od 27 mesecev je bilo pri pacientih, ki so preživeli srčni infarkt, pri zvišanem uživanju alfa-linolenske kisline, značilno znižana umrljivost (8 proti 20) in stopnja ponovnih infarktov (3 proti 17).V splošnem kažejo različne študije, da tveganje, da bomo zboleli zaradi tegob srčnega obtoka, močno upada, če reduciramo v prehrani prisotne nasičene, večinoma živalske maščobe (primerjaj pogl. 3.3) in predvsem tudi trans-maščobne kisline (primerjaj pogl. 3.1) in jih nadomestimo z naravno neobdelanimi rastlinskimi olji z visokim deleži nenasičenih maščobnih kislin. Ameriško ministrstvo za zdravje razmišlja tačas o obveznem označevanju živil glede njihovih sestav maščobnih kislin. Konopljino olje ustreza tukaj želenemu "zdravemu" maščobnemu profilu kot komaj kako drugo olje.

Kronična vnetja

Telo proizvaja različne snovi (zytokine), ki imajo pomembno vlogo v reakciji na vnetne procese.Vsekakor je čezmerno ustvarjanje teh substanc pri kroničnih vnetjih škodljiva. V različnih raziskavah je bilo možno dokazati, da omega-3-maščobne kisline zavirajo čezmerne vnetne procese in lahko pozitivno vplivajo na potek različnih obolenj (Rothman 1995). K temu štejejo Reumatoidni artritis, kronično vnetje mehurja, Psoriaza in Colitis ulcerosa, kronično vnetje črevesja. Priložnostno so bile dane skupaj omega-3-maščobne kisline in gama-linolenska kislina in so se dopolnile pri njihovem vnetno-zaviralnem učinkovanju, kot mogoče v kaki študiji z revmatičnimi pacienti (Belch 1988).

Stran 63 - 64V neki italijanski študiji od Beluzzi et al. (1996) so prejemali pacienti z Morbus Crohn - kar je prav tako vnetno črevesno obolenje - ali navidezni preparat ali pa devet kapsul ribjega olja z vsega 2,7 gramov omega-3-maščobnih kislin (ca. 14 gramov konopljinega olja). S terapijo z maščobno kislino je bila kvota recidiva pri 28%, proti 69% pri kontrolni skupini.V neki raziskavi od Senkat et al. (1995) na univerzi v Bochum-u se je pokazalo, da dieta z omega-3-maščobno kislino, RNA in arginin-om učinkuje ugodno - glede na različne imunske parametre - na fazo okrevanja po operaciji raka.

5.3 Nadaljnja področja uporabe za nenasičene maščobne kisline

Nadaljnje področje uporabe za GLA in druge nenasičene maščobne kisline kot je alfa-linolenska kislina in linolna kislina, je zvišana raven holesterola. Z zvišanim dovajanjem večkratno nenasičenih maščobnih kislin se lahko dolgotrajno vpliva ugodno na visoko raven holesterola. Če se uživa več nenasičenih maščobnih kislin s prehrano, je sprva delež holesterola v prehrani manjši. Razen tega se te nenasičene maščobne kisline sedaj povečano vgrajujejo v celične membrane. Na podlagi nerodne strukture maščobnih kislin postane membrana bolj prepustna, kar pelje do tega, da se nalaga več trdega holesterola iz krvi v celično stene, da bi se ohranjala stalna fluidnost (utekočinjenost) membran. S tem upada raven holesterola v krvi (Erasmus 1994). V več raziskavah na Efamol Research Institute v Kanadi, je bilo z dajanjem odmerka od 5,8 gramov linolne kisline in 0,7 gramov GLA (ca. 23 gramov konopljinega olja), doseženo hitro in učinkovito znižanje holesterola. Zvišana raven holesterola ali natančneje zvišanje določene frakcije holesterolov, LDL-frakcije, v krvi predstavlja tudi tvegani dejavnik za arteriosklerozo (poapnjenje arterij). (primerjaj tudi pogl. 3.5 in 3.6)Obstaja vrsta publikacij, v katerih se razpravlja o uporabi nenasičenih maščobnih kislin, posebno GLA, za preprečevanje oz. kot dopolnilen ukrep zdravljenja. Med te šteje rak in multipla skleroza.Linolna kislina in GLA lahko - po Van Aswegen-u in Du Plessis-u (1994) - po možnosti igrajo eno vlogo pri zdravljenju raka. Bilo je ugotovljeno, da rakasto tkivo oz. rakaste celice vsebujejo manjše deleže GLA in drugih omega-6-produktov presnove (metabolizma). Linolna kislina pospešuje odmiranje rakavih celic, GLA blokira en encim, ki je med ostalim odgovoren za tvorbo metastaz. Zaradi tega bi lahko dodajanje teh maščobnih kislin predstavljalo izboljšanje obstoječih metod zdravljenja.Študije so pokazale, da nastopa Multipla skleroza pogosteje v takih regijah, v katerih se pretežno uživajo nasičene maščobne kisline. Dovajanje Linolne- in GLA-kisline morda lahko ugodno vpliva na tak potek bolezni.

Stran 65 - 66

Tako so pokazale raziskave, da je bela substanca v možganih pacientov z multiplo sklerozo zadrta (zapičena) na esencialne maščobne kisline. Tudi je bilo ugotovljeno pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin, kot tudi linolne kisline, v mielinskih ločnicah, rdečih in belih krvničkah, krvnih ploščicah in v krvni plazmi. Mogoče so pacienti z multiplo sklerozo vse od rojstva nesposobni, da bi oplemenjevali esencialne maščobne kisline in imajo zaradi tega pomanjkanje ustreznih produktov presnove (metabolizma).

Specialisti za živila iz konopljePonujamo široko paleto konopljinih prehrambenih artiklov

prodaja

Razstava

Proizvodnja

HANF_INFO.CHSPECIALIST ZA KONOPLJO

V ŠVICI

Obiščite našo Homepage nawww.hanf-info-ch

Ta vsebuje mnoge informacije - praktične, gospodarske, politične, medicinske, ipd.,

raznih vrst na temo konoplje (Cannabis)

Hanf-Info je ena od pionirjev na področju rastlin,prodaje surovin

in gotovih produktov konoplje

Pridite v Murten, obiščite našorazstavo na temo konoplje.

Razstava je z brezplačnim vstopom za vse.

Stran 67 - 686. Recepti z konopljinim semenom in konopljinim oljem

Konopljina semena in konopljino olje se lahko uporabljajo in pripravijo na različne načine:• Konopljina semena, surova ali pražena,• Konopljina semena, zmleta, zdrobljena ali oluščena,• Konopljino olje, iztisnjeno iz konopljinih semen, in• Konopljina moka iz prešanih kolačev (stiskansev, oljnih pogač), ki preostanejo po stiskanju olja.Vse navedene surovine in vmesni produkti se ravno ponujajo na tržišču. Med postopkih predelave, ki uničujejo lupino konopljinega semena -pri mletju, drobljenju, luščenju - se znižuje trajnost (čas možnega ohranjanja za nas opredeljenih kakovostnih lastnosti), ker je odstranjena zaščita luske ki ščiti pred svetlobo in kisikom.V naslednjem želimo dati nekaj nasvetov, kako se naj ravna s temi "novimi" in za mnoge neobičajnimi živili. Kadar to predstavlja preveč dela, se lahko posega za številnimi konopljinimi gotovimi izdelki, ki se v glavnem ponujajo v prometu s konopljo in v bio-prodajalnah kot tudi v trgovinah z zdravo hrano. Ta izbira vsebuje med ostalim konopljine pekarske izdelke, konopljine testenine, konopljine-Müsli-drobce ali tudi konopljina čokolada in konopljin sladoled z luščenimi konopljinimi semeni.

Čiščenje konopljinega semena: Preden se uporabi konopljina semena v kuhinji, jih je potrebno očistiti. Za ta namen se dajo semena v skledo s čisto vodo. Ker so konopljina semena zelo lahka, plavajo zgoraj na vodi. Delci umazanije, tujki in posebno kamenčki so težji in potonejo navzdol. Semena se lahko samo rahlo posname in se jih razprostre na eno krpo.Uporaba (koriščenje) konopljinih semen: Najenostavneje uporabimo konopljina semena, če jih kupimo v surovi obliki. Tekne vsekakor bolje, če jih spražimo v ponvi (ali pečici) skupaj z nekaj soli ali sojine omake, približno 10 minut. Pražena so dokončno tedaj, ko semena treščijo in se razpočijo ("Popanje") in ko vonjajo kot praženi arašidi. Od pred nekoliko let se ponujajo od različnih proizvajalcev z rjavim sladkorjem pražena konopljina semena kot poslastice za grizljanje. Te lahko z lahkoto izdelamo tudi sami. Na Kitajskem se prodajajo "popana" (pečena do razpočenja- podobno kot popcorn -koruza pokovka) konopljina semena pred kino-predstavah kot pri nas popcorn.

Izboljšanje najrazličnejših jedi (pripravkov) s praženimi konopljinimi semeni:Bodisi (da so) naravno-krepke ali sladke, v osnovi lahko mnogim jedem (pripravkom) in solatam dodajamo pražena konopljina semena, podobno kot praženi sezam ali sončnična jedrca. Nesoljena semena so dobro dopolnilo za Müsli-je. Kdor peče kruh sam, lahko da v testo ne-pražena semena konoplje. V gotovem kruhu so konopljina semena pražena in dajo kruhu dodatno "ugriz". Oluščena konopljina semena: Od pred približno enim letom se na tržišču ponujajo tudi oluščena konopljina semena. Ker trda luska med uživanjem izdelkov z konopljinimi semeni daje občutek nekoliko neprijetnega, lahko oluščena konopljina semena sklenejo nova področja prehrambenih izdelkov in so ravnokar uporabljena v vrsti sladkarij ("Novi priokus po oreščkih").

Stran 69 - 70Glede njihovega okusa, lahko pridejo konopljina semena posebno do izraza kot pražena. Toda, ravno oluščena konopljina semena je pa potrebno pražiti previdno in paziti na to, da se ne ožgejo.

Mletje konopljinih semen: Pražena konopljina semena se dajo bolje zmleti kot ne-pražena, ker se lažje drobi plodova lupina. Nato se jih lahko preseje ali izboljša z dodatno balastno snovjo. Med mletjem konopljinega semena je potrebno upoštevati, da predstavljajo konopljina semena oljna semena (semena oljnice), t.p. konopljina semena se ne dajo mleti z običajnim mlinom za žitarice. Zaradi visoke vsebnosti maščob v konopljinem semenu bi prišlo do zlepljanja njihovih mlinskih kamnov. Za te namene se uporabi ali mlin za semena oljnic ali se posega za kavnim mlinčkom.Pražena in mleta konopljina semena predstavljajo aromatičen dodatek k vsem pripravkom iz zrnja, žitaric in riže.

Peka s konopljino moko: Pod konopljino moko se razume tako zmleta konopljina semena kot tudi zmlete ostanke stiskanja - oljne pogače ki preostanejo pri pridobivanju olja. Moka iz Oljne pogače vsebuje v nasprotju z moko konopljinih semen, le še eno malenkostno vsebnost olja.V oba primera velja: Pri porabi pri peki ne sme znašati delež konopljine moke v testu več kot eno petino do eno četrtino, ker testo po eni strani postane preveč mastno (moka iz konopljinih semen) in po drugi strani pa, testo ne more vzhajati. Konopljina semena ne vsebujejo nobenih lepilnih beljakovin, ki so odgovorne za vzhajanje. Če se naj testo zlepi (da bo lepljivo) in naj ne bo preveč drobljivo, je potrebno po mletju iz konopljine moke izločiti (iz-presejati) luščine.Konopljina moka je dragocen dodatek kruhu in žemljicam (kruhkom). Testo za pizzo se lahko ravno tako izboljša s konopljino moko kot krepko domače pecivo, zelenjavni boulett-i v enolončnicah. Kar ne smemo pozabiti, so "sladke reči" ki se dajo izdelati iz moke konopljinega semena kot na primer konopljine energijske kepice (bale) in sladkarije.

Konopljino olje: Okus konopljinega olja vleče na oreščke in je mogoče nekoliko privajanja-potreben. Okus lahko veliko odstopa glede na proizvajalca. Najboljše kakovosti teknejo pri tem le malo grenko. Konopljino olje se odlikuje zelo dobro za solate. Z zadovoljstvom se jih uporablja kot primešane v jedila iz jogurta in skute kot tudi kot dodatke pripravkom iz krompirja.Ravno 3 do 4 čajne žličke konopljinega olja, zadostuje za pokritje dnevne potrebe po linolni kislini in alfa-linolenski kislini (primerjaj pogl. 3.4)V nadaljevanju predstavljeni recepti imajo namen predložiti majhno pobudo za izdelavo kulinaričnih konopljinih delikates. Nadaljnji recepti se nahajajo v različnih kuharskih knjigah za kuhanje in pečenje konopljinih jedi, ki se lahko dobijo v vsaki knjigarni.Nasvet za knjige: V založbi "Die Werkstatt" sta se pojavili dve knjigi na temo: "Knjiga za konopljino peko" /"Das Hanfbackbuch"/ od Ralf Buck-a (z barvnimi slikami, 64 strani, trde platnice, ISBN 3-89533-216-X, cena: EUR 12,70) kot tudi "Kuhanje in pečenje s konopljo" /Kochen & Backen mit Hanf"/ od Ralf Buck-a (Recepti, 64 strani, ISBN 3-89533-272-0, cena EUR 4,50).

Stran 71 - 72Nekateri izbrani recepti

Konopljina pizza Sestavine:V skledo dajte moko, vodo in kvas in iz tega zmešajte kvašeno testo. Testu se izmenoma dodaja presejana konopljina moka, sol in olivno olje. Če bo dobro gneteno testo pretrdo, dodajte zraven več vode. Če pa bo testo preveč vlažno, dodajte zraven še malo moke. Nato pustite testo pokrito nekaj časa na toplem mestu, naj "vzhaja". Nato ga še enkrat pregnetite, razprostrite oz. razvaljajte in poljubno obložite. Peče se pri 200-300 °C približno 30 minut.

250 g moke50 g mletih konopljinih semen

20 g kvasa1/4 l vode

1 čajna žlička soli2 jedilni žlici olivnega olja

Konopljine testenine Sestavine:Sestavine dajte v skledo in iz tega zgnetite testo. Če je preveč trdo, dodajte zraven še nekoliko olivnega olja. Nato predelajte testo v testenine in jih kuhajte približno 10 minut v rahlo soljeni, vreli vodi (razpenjeni, v kropu).

250 g pšenične moke50 g fino zmlete, presejane konopljine

moke; 3 jajca1 jedilno žlico olivnega olja

Konopljino olje enkrat drugače, "vroče in začinjeno" Sestavine:Sestavine zmešati skupaj in pustiti na hladnem 1 jed. žlica vinskega kisa ali svežega

soka limone; 2 čajni žlički tamari-ja; 1 stroček česna; 1/2-1 čajne žličke

Cayennepfeffer; hranilni kvas za okus; 1/4 skodelice konopljinega olja

Začimba za solato na bazi konopljinega olja Sestavine:Česen in ingver stisniti ali fino narezati in pomešati z drugimi dodatki.Okusno za vse zelene solate, in tudi za grenke solate kot je regrat in rucola (Leson 1999).

3 jedilne žlice konopljinega olja; 1 čajna žlička balzamičnega kisa; 1 čajna žlička limoninega soka; 1 stroček česna; odvisno od okusa, nekoliko svežega ingverja; sol; poper; zelenjave(Schmittlauch, Petersilie)

Pšenično-konopljin kruh Sestavine:Razdrobiti kvas in v 1 skodelici vode raztopiti. Pšenično moko in presejano konopljino moko dati v skledo. V poglobitev v sredini moke dajte kvas, ki ste ga raztopili v vodi. Počasi premešajte moko s kvasom, nato dodajte sol in še-in še preostalo vodo. Testo ne sme biti pretrdo, drugače vzemite več vode. Pustite testo na toplem mestu pokrito približno 30 minut naj vzhaja, vse dokler ne postane dvakrat tako veliko. Močno pregnesti in iz tega oblikovati 1-2 kruha. Pustiti spet 15 min. vzhajati na namaščenem pekalniku in na to peči v pred-ogreti pečici na najspodnji rešetki pri 200 °C približno 30-40 minut.

30 g svežega kvasa1 skodelica mlačne vode

400 g pšenične moke100 g presejane konopljine moke

2 čajni žlički soli3/8 l mlačne vode

maščoba za pekalni pladenjvoda za premazovanje in

1 skodelica vode za pečico

Energijske kepice iz konopljinih semen Sestavine:Sestavine, vključno z medom, dajte skupaj v skledo in pregnetite. Na zaključek dodajte med. Če bo mešanica preveč suha in preveč lomljiva, dodajte zraven vode. Mešanica se mora dobro oblikovati in se ne sme lepiti na prste. Nato oblikujte majhne kepice in povaljajte v kokosove kosmiče.

2 skodelici kokosovih kosmičev 1 skodelica rozin

1/2 skodel. razkosanih dateljnov ali fig 1/2 skodel. lešnikov

1/4 skodel. konoplj. semena 1/4 skodel. rožiča, razkosanega

1 1/2 jedilne žlice medu 1 jedilna žlica ovsenih kosmičev

Pesto iz konopljinih semen Sestavine:Česen skupaj z limoninim sokom grobo nasekljati v mikserju , dodati baziliko, oreščke in peteršilj in na spodnji stopnji previdno zmešati v mikserju. Po kapljicah dodati konopljino olje in tedaj na višji stopnji mešati v mikserju tako dolgo, da se doseže omaki-podobna utrjenost. Dodati toliko vode kot je potrebno.K temu zraven gredo testenine in lahko belo vino.

1/3 skodelice konopljinega olja; 1 sveženj bazilike; 1 sveženj peteršilja1/3 skodelice jedrc pinije ali orehov

voda2 stročka česna

limonov sokStran 73 - 74

7. L i t e r a t u r a

Stran 77

Stran 78

Stran 79

O izdajatelju

nova-Institut za ekologijo in inovacije

nova-Institut je bil osnovan 1994 kot privaten in neodvisen inštitut in je obsegal v letu 2002 oddelke za Obnovljivo rastoče surovine, Regionalni razvoj, Elektro-smog in Internetne podatkovne banke.Oddelek za Obnovljivo rastoče surovine ima težišča Raziskave tržišča & ekonomija, Uporabne raziskave, Informacije, Svetovanje in Koordinacija projektov. Zraven različnih knjižnih publikacij, vodi (obratuje) nova-Institut tudi Portal za poročila za Obnovljivo rastoče surovine:www.nachwachsende-rohstoffe.info (www......Obnovljivo-rastoče surovine...).

Kontakt:Goldenbergstr. 2, 50354 Hürt, Tel. 02233-94 36 84, Fax 02233-94 36 83E-Mail: contact@nova-institut.de, Internet: www.nova-institut.de

Od pred tisočletij se uporabljajo semena in olja konopljine rastline za človeško prehrano in za medicinske namene. Ta knjiga nasvetov opisuje prehrambeno-fiziološko in terapevtsko vrednost konopljinih semen in konopljinega olja po novem stanju znanosti. Majhen del z recepti ima namen da vzbudi h kulinaričnemu odkrivanju hranilnih konopljinih pripravkov oz. jedi.

nova-Institut je od začetka spremljan in podprt z renesanso uporabe konoplje skozi znanstvene raziskave in svetovanje. Cilj je, da se povrne pomen konoplje, ki ji gre na podlagi njenih dragocenih surovin.

3. predelana in dopolnjena izdaja

ISBN 3-89533-242-9Založba: Die WerkstattBar-code: 9 783895 332425

Stran 80 - 81