Kolektivna delovna razmerjaDoc. dr. Andraž Rangus

Udeleženci

Skupina delavcev ter delodajalec oz. skupina delodajalcev

Sindikat Svet delavcev

Delodajaska združenja Delodajalec

Socialni dialog

TRIPARTITNI BIPARTITNI

Delavci Delodajalci

DržavaDelavci Delodajalci

Kolektivno sporazumevanje

Kolektivni sporazum

Kolektivno dogovarjanje

Kolektivna pogajanja

Sindikati & delodajalci

Kolektivna pogodba

Prisotnost na vseh ravnehdržavni, panožni, poklicni,

podjetniški ipd.

ZKolP, ZRSin, ZStk

Sodelovanje delavcev pri upravljanju

• Svet delavcev & delodajalec

• Participativni dogovor

• na ravni družbe

• ZSDU

Sindikat

Prave (zakonske) definicije niSyndikos (gr.) – skrbnik skupne zadeve

Prostovoljno združenje delavcev

Uveljavljanje ekonomskih in socialnih pravic (plače, delovni pogoji, delovni čas, pravice pri in iz dela)

Neodvisnost (finančna in ekonomska)

Trajnost delovanja

Vrste sindikatov

4 osnovne vrste sindikatov (Brana Marković, 1972):

1. Strokovni sindikat – skupina kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev določenih strok in poklicev (v različnih panogah).

2. Panožni ali proizvodni sindikat – povezuje vse delavce v eni industrijski veji, ne glede na stroko, kvalifikacijo ali poklic.

3. Splošni ali generalni sindikat – povezuje vse delavce, ne glede na kvalifikacije, vendar najpogosteje kvalificirane ali polkvelificirane, ne glede na stroko poklic ali vrsto zaposlitve.

4. Profesionalni sindikat – povezuje umske delavce (bele ovratnike) v zasebnem in javnem sektorju. Za te sindikate je značilna cehovska zaprtost.

Reprezentativni sindikati

POGOJI:

so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti,

neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih 6mesecev;

so neodvisni od državnih organov in delodajalcev,

se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov,

število članov v skladu z zakonom.

nacionalni: min 10% delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti, poklica ⇒ velja tudi na ravni panoge, dejavnosti, poklica

(samostojni) panožni, poklicni, lokalni: min 15% ⇒ tudi na ravni podjetja

potrdi minister z odločbo (razen na ravni podjetja)

Kolektivne pogodbe

CILJI ZAKONA

• Celovita ureditev sistema kolektivnega dogovarjanja

• Dosledna vzpostavitev načela prostovoljnosti

• Uskladitev z mednarodnimi dokumenti

Vsebina kolektivnih pogodb

OBLIGACIJSKI DEL

Pravice in obveznosti strank

Klavzula o socialnem miru

Lahko tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov

NORMATIVNI DEL

pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem DR in v zvezi s prenehanjem PoZ,

Delovni pogoji plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki

in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz

razmerij med delavci in delodajalcu

Pogoji za delovanje sindikata

Omejitev pogodbene svobode

Ugodnejše določbe za delavca, razen kjer je

določeno drugače (ZDR-1 & drugi zakoni)

Sklenitev in prenehanje KP

SKLENITEV

• pisni predlog (ene od strank z opredlitvijo vsebine)

• pisna oblika KPpogajalska skupina

možnost naknadnega pristopa (soglasje ali brez soglasja)

• veljavnost: 15 dan po objavi (dogovorno lahko krajši rok)

PRENEHANJE

• potek časa (določen čas; ni mogoče prej odpovedati)

• sporazum

• odpoved

• odpovedni rok (če ni določen ⇒6 mesecev)

• obveznost uporabe KP do sklenitve nove ⇒max 1 leto

Veljavnost KP

TEMELJNO NAČELO VELJAVNOSTI KP

za stranki KP oz. njune člane

izstop člana iz združenja (KP obvezuje še 1 leto)

SPLOŠNA VELJAVNOST

Veljavnost za vse delavce pri delodajalcu(cih) za katere velja KP sklene en ali več reprezentativnih sindikatov Načelo “in favorem“ ob hkratnem obstoju več KP iste vrste na isti ravni

RAZŠIRJENA VELJAVNOST

Za vse delodajalce in delavce v panogi

Pristojnost ministrice oz. ministra

Na predlog ene od strank

POGOJI: stranki KP - reprezentativni sindikati in združenja delodajalcev, ki zaposlujejo več kot ½ delavcev za katere že velja KP dejavnosti

Reševanje kolektivnih sporov

•Mirni načini (pogajanja, posredovanje, arbitraža)• interesni spor ⇒ posredovanje, arbitraža• spor o pravicah ⇒ pogajanje, posredovanje, arbitraža

• Sodni spori (delovna sodišča) ⇒ kolektivni delovni spori

Stavka

•Organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela:

1. pri delodajalcu

2. v dejavnosti

3. kot splošna stavka Stavka delodajalcev!

Izprtje (lock-out)

Sklep o začetku stavke

• SPREJEM• organ sindikata ali večina delavcev pri delodajalcu

• VSEBINA• zahteve delavcev, čas začetka, kraj, oblikovanje organa, ki zastopa

interese delavcev in vodi stavko (stavkovni odbor)

Napoved stavke

• Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje 5 dni pred dnevom, določenim za njen začetek.

• Stavkovni odbor pošlje sklep o začetku stavke delodajalcu oziroma pristojnemu organu zbornice ali združenja delodajalcev.

• Čas za sporazumno rešitev nastalega spora.

Organizacija in vodenje stavke

• na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki;

• prepoved preprečevanja dela delavcem, ki ne sodelujejo v stavki;

• prenehanje stavke s sporazumom ali sklep o prenehanju.

Posebnosti:

pri delodajalcih, ki opravljajo dela posebnega družbenega pomena, določena z zakonom („če to zahteva javna korist“) – javni sektor

v državnih organihzagotoviti se mora:

• minimum delovnega procesa• izpolnjevanje mednarodnih obveznosti

v obrambi in notranjih zadevah v skladu s posebnimi zakoni

Pravne posledice

• Upoštevaje zakonske pogoje, organiziranje in udeležba v stavki:• ne pomeni kršitve delovne obveznosti• ni podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek• ni razlog za prenehanje delovnega razmerja

• Pravica do nadomestila plače le, če je določena s KP

• Prepoved zaposlovanja novih delavcev med stavko

Sodelovanje delavcev pri upravljanjuZSDU ⇒ izbirna pravica delavcev!

Veljavnost: gospodarske družbe; s.p. z najmanj 50 zaposlenimi; zadruge; zavodi; gospodarske javne službe; banke; zavarovalnice

Načini & oblike:individualno (pr. do pobude & odgovora na pobudo,obveščenost, izražanje

mnenja, pojasnitev; 88. člen)kolektivno (obveščanje, posvetovanje, soodločanje, zadržanje odločitve; členi

89. - 98.)zbor delavcev, svet delavcev & delavski zaupnik, predstavniki delavcev v

organih upravljanja

Kolektivna pravica do soupravljanja

Se izvaja preko:

Zbora delavcev

Sveta delavcev ali delavskega zaupnika

Predstavnikov delavcev v organih družb (nadzorni svet, uprava, delavski direktor)

Zbor delavcev

Skliče svet delavcev

Vsi zaposleni, razen vodilnega osebja

Lahko obravnava vsa vprašanje iz pristojnosti sveta delavcev, ne more pa odločati

Min. enkrat na leto, praviloma izven delovnega časa ⇒možen drugačen dogovor

Svet delavcev

Svet delavcev ⇒ več kot 20 zaposlenih; min 3 člani (⇑ zaposlenih ⇒ ⇑ število članov sveta delavcev)

Delavski zaupnik ⇒manj kot 20 zaposlenih

Volitve pravica voliti: 6 mes. zaposlen (aktivna volilna pravica) pravici biti voljen: 12 mes. zaposlen (pasivna volilna pravica) poslovodstvo & prokuristi & družinski člani kandidatov ⇒ nimajo volilne pravice predlaganje kandidatov: delavci & reprezentativni sindikatimandat 4 leta, možna ponovna izvolitev tajne, neposredne strošek delodajalca

Položaj člana sveta delavcev

Pravica do odsotnostimin 3 ure/mesec za posvetovanje z zaposlenimimin 40 ur/leto za izobraževanje za opravljanje funkcije

Opravljanje funkcije ⇒možnost profesionalizacijesodelovanje na sejah, sestankih ipd. v delovnem časupolovični delovni čas (50 - 300 zaposlenih)polni delovni čas ⇒ več kot 300 zaposlenih

Posebno varstvoprepoved diskriminacije (67. člen)odpoved s soglasjem sveta delavcev ali s sodbo sodišča

Pristojnosti sveta delavcev

Obveščanje (89. & 90. člen)

• sprotno: položaj družbe in gospodarstva, razvojni cilji ipd.

• predhodno: sprememba tehnologije, zmanjšanje gospodarske dejavnosti ipd.

Posvetovanje (91. - 94. člen)

• statusna & kadrovska vprašanja, vprašanja VZD

• posredovanje informacij (30 dni) in skupno posvetovanje (15 dni)

Soodločanje (95. - 96. člen)

• merila za ocenjevanje delovne uspešnosti, kriteriji za napredovanje...

• potrebno soglasje sveta delavcev!

Zadržanje odločitve (98. člen)

• kršenje dolžnosti obveščanja & posvetovanja

Predstavniki delavcev v organih družb

Dvotirni sistem

Nadzorni svet: min 1/3 - max 1/2 delavskih predstavnikov ⇒statut; imenuje in odpokliče svet delavcev

Uprava: delavski direktor, če več kot 500 zaposlenih; predlaga svet delavcev, imenuje nadzorni svet

Enotirni sistem

Upravni odbor: min eden oziroma min eden na vsake 3 dopolnjene člane ⇒ statut; imenuje in odpokliče svet delavcev

Izvršni direktor: izmed članov UO & če več kot 500 zaposlenih; predlaga svet delavcev, imenuje upravni odbor