ŠD Megaron, 2013

Grafi čno uredila: Barbara KorenIlustriral: Gašper Kunšič

Študentsko društvo Megaron povezuje vse bivše škofi jce in škofi jke in skrbi za ohranjanje, krepitev in širjenje povezav, spletenih že med gimnazijskimi klopmi, ter ustvarjanje novih, ki bodo ostale trdne v študijskih le� h in še kasneje. S tem društvo svojim članom nudi okolje, kjer se uresničujejo njihovi interesi, se pridobiva in izmenjuje znanje, izkušnje in prijateljstva, kjer so lahko deležni pomoči ali pa jo sami nudijo drugim, kjer se brusijo in izostrijo misli, mnenja in načela ter se poskrbi za fi zično, psihično, kul-turno in duhovno plat vsakega izmed njih. Ustvari� želimo mrežo omikanih in inteligentnih ljudi, ki bi se med seboj dobro poznali, si pomagali, skupno delovali in ustvarjali ter tako delovali kot napre-den in gonilen del naše družbe. Z veseljem te vabimo med nas!

Rekreacija: člani imajo preko celega leta možnost uporabe ŠKG telovadnice, kjer se lahko razmigujejo. Letos pa smo v boju za pravice žensk razširili svojo ponudbo in organizirali tudi tedenske skupinske vadbe pilatesa.

Brucovanje: novi študentje na tem dogodku dobite vse infor-macije, postane uradni član društva ter spoznate vse � ste, ki so v društvu ak� vni.

Škgfest: Tradicionalni fes� val ŠKGfest se odvija na enem ljubljan-skih koncertnih prizorišč en ali dva večera. Na koncer� h nastopajo različne glasbene zasedbe bivših ali sedanjih škofi jcev.

Tržnica fakultet: Namen tržnice je, da maturantom in nižjim let-nikom gimnazije študentje predstavimo svoje fakultete in študijske smeri ter z njimi delimo svoje osebne izkušnje in poglede, kar zna bi� v večjo pomoč kot informa� vni dnevi.

MEGARON

PROJEKTI

Aprilske muze: je naš spomladanski fes� val, v oviru katerega tekom celega tedna poteka več dogodkov: večer vina in poezije, večer piva in proze, razstave, enodnevne ekskurzije, ogledi fi l-mov...

Vsako leto pa se trudimo organizira� tudi mar! novanje na različnioh lokacijah, večdnevno Megasmuko, poletni Megatabor, prednovoletna srečanja...

Pomembna imena in naslovi:Študentsko društvo MegaronPredsednik : Špela Berlot (14. generacija)

Spletna stran: www.megaron.siElektronski naslov: drustvo.megaron@gmail.com

Najdete nas tudi na Facebooku pod imenom Študentsko društvo Megaron!

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO

V vsakem semestru je pet ali šest predmetov, celoletnih predmetov ni,

saj se obsežni predme� delijo, npr. matema� ka 1, 2, 3, strojni elemen�

1, 2 itd. Vsak predmet ima 2 do 3 ure predavanj in večinoma 2 uri vaj na

teden.

Večino izpitov se da opravi� po kolokvijih, kar je velika prednost, ampak

tudi naporno; dva kolokvija v semestru, en sklop sredi semestra, drugi

pred izpitnim obdobjem. Splača se bi� priden in opravi� s kolokviji –

počitnice! Pogoj za izpit niso kolokviji, ampak opravljene vaje. Vsako leto

je nekaj (1–2) projektnih ali seminarskih nalog – so dokaj strokovne (npr.

konstrukcija reduktorja, razvoj samostojnega izdelka ...).

Predavanja niso obvezna, vaje pa so (80 % na avditornih in 100 % prisot-

nost na laboratorijskih vajah).

Če se pravočasno dogovoriš, večina asistentov in profesorjev ne komplici-

ra z izostanki, vkolikor je razlog tehten in dogovor narejen vnaprej (vsak

semester manjkam kakšen teden ali dva, nikoli nisem padel vaj ali imel

težav). Vse se da zmenit.

Če hodiš na predavanja in delaš zapiske, je literatura redko potrebna.

Večina predmetov ima poudarek na "prak� čni teoriji"; zahtevano je

razumevanje snovi, da se to znanje zna pokaza� ter obvladovanje metod

preračunov problemov. Delijo se na teorijo in vaje v smislu teore� čnega

ozadja (npr. kje se pojavijo izgube, kako obremenitev vpliva na notranje

napetos� ...) in vaje kot prak� čni preračuni, uporabni v splošnem

strojništvu in industriji. Seveda pa so tu tudi t. i. pifl arski predme� , za

katerimi običajno stojijo pedagoško nesposobni prepotentneži.

"Šraufanja mašin" po domače je veliko manj, kot bi pričakoval, vsaj na

razvojno-raziskovalnem programu (RRP, bivši UNI). Večji poudarek na

praksi, manj kompleksna teorija pa je na projektno aplika� vnem pro-

gramu (PAP, bivši VSŠ).

Urnik je na I. stopnji dobro urejen (običajno je ob 8. uri začetek, redko

prideš domov po 16. uri), na II. stopnji pa se zaradi razdelitve po smereh

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

Na prvi stopnji študija je na voljo več smeri (fi zika, astronomska smer,

meteorologija, izobraževalna smer), ki se sicer malce razlikujejo, a imamo

večino predavanj skupaj. Če ne veš točno, katero smer izbra� , je vsekakor

najboljša odločitev kar fi zika, saj si lahko kasneje izbereš za izbirne pred-

mete vse, ki so značilni za druge smeri in tako pridobiš enako znanje kot

študen� , ki so na specifi čni smeri.

Povprečno imamo šest predmetov na semester, vendar je točno število

odvisno od kombinacije izbirnih predmetov. Velja pa, da višji kot je letnik,

več premetov si lahko izbereš sam, kar omogoča, da študiraš res � sto, kar

te zanima.

Obvezni predme� so na urniku v dopoldanskem času (med 8:00 in 14:00),

izbirni predme� in nekatere vaje pa v popoldanskem, vendar redkokdaj

trajajo dlje od pe� h popoldne. V povprečnem urniku tako vsaj trikrat

tedensko končaš s faksom do 14:00. Je pa res, da ni� predavanja ni� vaje

niso obvezna in prisotnost ni pogoj za opravljanje izpitov.

Na splošno pride na dve uri predavanj ena ura vaj, pri nekaterih pred

bolj raztrese.

Profesorji so večinoma dobri, nekateri izjemni. Najdejo pa se tudi � ,

ki s pomanjkanjem čuta za razum, pravico, smisel ter pomanjkanjem

pedagoškega čuta zatrejo vso željo po znanju predmeta. Ampak � so

izjeme (2–3 zloglasni).

Dobre ocene zahtevajo ogromno energije in časa, nizke so dosegljive (ne

ravno z levo roko). Včasih zmanjka časa za življenje, ampak po dežju posije

sonce.

Maks Veselko, 1. letnik II. stopnje RRP (4. letnik), dipl. inž. strojništva

maks.veselko@gmail.com

FIZIKA

me� h pa je na voljo še dodatna ura s tutorjem. Tedensko število ur se po

predme� h zelo razlikuje, in sicer od dveh do dese� h ur na teden.

Pri večini predmetov je potrebno opravi� pisni izpit iz vaj in ustni iz te-

orije, pri obsežnejših preme� h je možno pisni del opravi� tudi s kolokviji,

pri nekaterih predme� h tekom semestra dobivamo še domače naloge.

Te niso vedno obvezne, a � velikokrat redno reševanje nalog prinese

dodatne točke pr izpitu (tako pisnem kot ustnem, odvisno od predmeta).

Poseben predmet je fi zikalni prak� kum, kjer tedensko opravljaš eksperi-

mentalno vajo, narediš poročilo in iz zagovorov vaj dobiš oceno.

Pri izpi� h ni potrebno zna� velike količine podatkov, je pa potrebno snov

dobro razume� in pozna� načine za reševanje problemov. Sposobnost

spopas� se s problemi je tudi ena največjih pridobitev tekom tega študija,

ki pride tudi kasneje prav na vseh področjih življenja.

Ker je snov obsežna in raznolika, pa tudi precej hitro se jo jemlje, se

hitro nabere veliko stvari. Večino dela tako predstavlja reševanje vaj, na

začetku študija pa veliko časa študentje porabijo tudi za pisanje poročil za

prak� kum (kar pa se, ko imaš že malo prakse, naredi precej hitreje). Na

semester prideta po navadi dve večji obremenitvi, in sicer v prvem ob-

dobju kolokvijev (npr. novembra, aprila) in med izpitnim obdobjem. Je pa

res, da učenje samo v tem času za večino ni dovolj, da bi lahko uspešno

opravili vse obveznos� .

Profesorji in asisten� večinoma dobro in zanimivo podajajo snov in so še

posebej navdušeni nad čim več vprašanji s strani študentov. So tudi zelo

razumevajoči pri dogovarjanju za kolokvije in izpite, kjer imamo glede

datumov študentje zelo prosto izbiro.

Tudi na splošno študentski svet skrbi, da se ob faksu dogajajo tudi

raznovrstni dogodki, od izletov, okroglih miz, učenja tujih jezikov … In

kljub temu, da faks zahteva veliko dela, bi se brez pomislekov še enkrat

odločil zanj.

Klemen Zajc, 2. letnik, zajc.klemen@gmail.com

Na Googlu boste našli defi nicijo: “Biotehnologija je interdisciplinardna

veda.” To pomeni, da je v tej vedi združenih ogromno različnih znanj iz ve-

liko področij – od biologije, kemije, fi zike, gene� ke, agronomije, farmacije

in medicine. Vendar je pomembna naloga biotehnologa poznavanje

delovanja in nato znanje manipuliranja z živimi bitji (mikroorganizmi,

rastlinami) tako, da naredi želene produkte – an� bio� ke, razna zdravila,

boljšo hrano, čisto vodo in še mnogo drugega.

Na našem faksu nimamo le dveh semestrov, temveč imamo š� ri bloke

(torej gre še vsak semester na pol). Med vsakim blokom je izpitni teden,

tako da imamo delo razporejeno čez celo leto. Imamo približno š� ri

predmete na blok, vendar nekateri predme� trajajo tudi po dva bloka,

nekateri pa se končajo že po šes� h tednih. Vaje so obvezne, prav tako

nekatera predavanja. Prisotnost na neobveznih predavanjih je zaželena,

saj lahko od njih marsikaj odneseš in si prihraniš čas.

Predavanja se začenjajo tudi že ob osmih zjutraj. Navadno trajajo 2–3 ure,

za nekatere predmete tudi večkrat na teden. Vaje so različno dolge, kar je

odvisno od posameznega predmeta.

Naša fakulteta ima veliko oddelkov, študij biotehnologije pa je med

novejšimi, zato imamo tudi predavanja v zelo različnih stavbah. V višjih

letnikih so nekatere vaje in predavanja celo na Rodici pri Domžalah.

Pogoj za izpite so opravljeni kolokviji iz vaj. Pri nekaterih vajah se pred

samo vajo piše vstopni kolokvij, katerega rezulta� se prištejejo končnemu

kolokviju.

Seminarskih nalog v prvem letniku ni veliko, kasneje pa so skoraj pri vseh

predme� h obvezne.

Večina profesorjev nam omogoči, da se učimo iz njihovih powerpoint

predstavitev. Mnoge knjige, ki jih priporočajo za študijsko gradivo, so

preobsežne, tako da je najbolje najprej preštudira� , kar dajo profesorji in

v knjigi poiska� le posamezne razlage.

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

BIOTEHNOLOGIJA

Dobro je, da se pri vajah potrudiš in čim več sam narediš, saj le tako

pridobiš nekaj prakse za uporabo laboratorijske opreme in znanja o post-

opkih dela.

Kot povsod drugje, so tudi na našem faksu profesorji zelo različni. Nekat-

eri so zelo dobri predavatelji in že pri predavanjih veliko odneseš, drugi pa

imajo znanja ogromno, vendar z napačnim pristopom le-tega ne uspejo

prenes� naprej tako, kot bi radi.

Marjetka Brenčič in Blaž Franko, 2. letnik, marjetka.brencic@gmail.com

Študijsko leto je razdeljeno na š� ri bloke, vsak traja okoli dva meseca. Po

vsakem je izpitno obdobje, v katerem se pišejo izpi� in kolokviji. Veliko

večino predmetov se da naredi� z delnimi izpi� . Na blok imamo okoli

pet predmetov, nekateri trajajo več blokov zapored, redko je med njimi

kakšen blok pavze, kakšen predmet pa traja samo po en blok. Predme� ,

ki trajajo več blokov, so načeloma razdeljeni na dva ali več delov, ki se jih

da opravi� s sprotnim delom z delnimi izpi� . To toplo priporočam, ker pri

večini profesorjev ponovno pisanje delnega izpita ni možno, treba je pisa�

celo snov (ki zna bi� precej obsežna). Za posamezen izpit se ponavadi

učim nekaj dni prej. Opozoril bi samo na predmet Mikrobiologija v prvem

letniku, kjer je snov zelo obsežna, profesor pa zahteva, da se naučiš prav

vse (ostali pred izpi� pogosto povejo, kaj je bistveno), zato učenje za ta

izpit vzame precej več časa. Ostali izpi� se vsaj meni niso zdeli ne vem

koliko zahtevni. V prvem letniku imamo sicer še predmet matema� ka, kar

nekatere precej prestraši ampak se pri njem večinoma samo ponovi snov,

ki jo predelamo že v gimnaziji (sam sem imel na škofi jski pri matema� ki

precej slabe ocene, matema� ko na faksu pa sem naredil brez večjih prob-

lemov). Razne seminarske in domače naloge so razmeroma redke.

Predavanja se ponavadi začenjajo ob osmih zjutraj (prej ne) in potekajo

brez lukenj. Načeloma se končajo najkasneje do š� rih popoldan, navadno

že prej, redko pa je treba bi� na faksu več kot osem ur na dan (recimo, da

je šest ur na dan povprečje). Petki so zlas� v drugi polovici leta večinoma

AGRONOMIJA

brez predavanj in vaj, ker so rezervirani za terenske vaje (v prvih dveh

letnikih jih imamo približno pet na leto). Vaje so večinoma takoj po ali

pred predavanji in so obvezne, predavanja pa pri nekaterih profesorjih so,

pri drugih pa niso obvezna. Profesorji so večinoma precej odpr� za želje

študentov, kar zadeva roke za izpite in se jim prilagajajo, imamo pa tudi

nekaj takih, ki kakršnokoli prestavljanje kategorično odklanjajo. Sicer pa

so profesorji večinoma zanimivi predavatelji, v prvem letniku morda malo

manj (sklepam da zaradi predmetov, ki že sami po sebi niso tako zanimivi),

kasneje pa bolj. Snov na vajah se večinoma ujema s snovjo na predavan-

jih, kar omogoča še dodatno obnavljanje in lažji sprotni študij. Kar se � če

snovi same jo večinoma vso obdelamo na predavanjih, profesorji pa nam

večinoma dajo še prosojnice (na katerih pa ni vse snovi, zato priporočam

pisanje zapiskov).

S študijem sem zelo zadovoljen in bi ga izbral še enkrat. V prvem letniku

snov morda ni tako zanimiva, ker imamo veliko osnovnih predmetov

(botanika, matema� ka…), v drugem letniku pa se to vsekakor izboljša s

strokovnimi predme� (sadjarstvo, vinogradništvo…), ampak tako je na

prak� čno vseh fakultetah.

Miha Curk, 2. letnik, miha.curk@gmail.com

Imamo šest predmetov v vsakem semestru, vsak predmet poteka pet ur

na teden, te ure pa so razdeljene na predavanja, seminarje in laboratori-

jske vaje. Predavanja in vaje večinoma začenjamo ob zgodnjih jutranjih

urah, ponavadi okoli osme ure. Izpi� so med izpitnimi obdobji, nekatere

izpite pa lahko opravimo že med samim semestrom, tako da pozi� vno

odpišemo dva kolokvija. Večino dela med semestrom predstavljajo pri-

prave na laboratorijske vaje, saj se pred vsakim vstopom v laboratorij

FAKULTETA ZA KEMIJO

IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO

KEMIJA

pišejo vstopni tes� , ki morajo bi� pozi� vni, drugače vaj ne moremo

opravlja� . Zelo dobro je, če različne “domače naloge” opravljaš spro� , saj

s tem ponoviš predavano snov in si prihraniš kar nekaj dela med izpitnim

obdobjem. Poleg pisnih izpitov imamo pri nekaterih predme� h tudi ustne

zagovore in seminarske naloge. Meni so najbolj všeč laboratorijske vaje,

saj z njihovo pomočjo lažje razumem snov s predavanj. Študentska organi-

zacija na naši fakulte� pa skrbi zato, da se družimo tudi izven časa preda-

vanj, saj organizira različne žure (Brucovanje, Novoletni žur, ...), strokovne

ekskurzije v tujini, mo� vacijske vikende in tako dalje.

Mojca Šušteršič, 2. letnik, mojca_sustersic@hotmail.com

Imamo šest predmetov na semester, količina predavanj in vaj je precej

odvisna od posameznega predmeta. Predavanja za razliko od vaj niso

obvezna, čeprav vsaj v prvem letniku priporočam vsa, saj so razen dveh ali

treh izjem vsi predavatelji zelo dobri.

Pouk se začne ob osmih ali deve� h zjutraj in traja vsaj osem ur - čas,

prebit na faksu, z vsakim naslednjim letnikom narašča, zaradi česar časa

za sprotno učenje velikokrat primanjkuje. Izpitna obdobja so lahko kar

naporna, če predmetov ne delaš s kolokviji. Na srečo nas je v letniku

rela� vno malo, zato se vsi poznamo, z malo organizacije pa je dela precej

manj. Če te študij zanima, ga ni težko opravi� . Poleg tega je večina

profesorjev in asistentov pripravljenih komunicira� z nami, tako da se da

marsikaj dogovori� .

Katja Leben, 2. letnik

BIOKEMIJA

Vpis se je že počasi bližal, jaz pa sem prišel na idejo, da bi študiral elek-

trotehniko. Kmalu sem začel odkriva� , da je področje izjemno široko in

bom tako deležen pestre izbire smeri tekom študija. Čeprav mi snov “elek-

trika” pri pouku fi zike v gimnaziji ni bila najbolj pri srcu, sem se odločil, da

raziščem to področje.

Prve tri semestre imamo po š� ri predmete, ostale tri pa pet (eden ali

dva od tega sta izbirna), kar se mi zdi velika prednost, saj je predmet

posledično bolj temeljit in se mu bolj posve� š. V prvem letniku smo

imeli bolj temeljne predmete, za katere v višjih letnikih ugotoviš, da so

precej uporabni in da � ste osnove “pač potrebuješ” za razumevanje bolj

poglobljene snovi. Urnik je precej prilagodljiv. Do sedaj sem imel vselej en

dan v tednu prost in precej malo lukenj, še te pa so se večinoma pojavl-

jale dopoldne, kar mi ustreza. Obvezne so le laboratorijske vaje in nekaj

avditornih vaj ter predavanj. Obiskujem veliko večino, predvsem zato, ker

so zanimiva in ker lahko med ali po predavanjih postaviš vprašanja, če �

snov ni takoj jasna. Podkrepitev teore� čne snovi zagotavljajo laboratori-

jske vaje, ki potekajo pri skoraj vseh predme� h - tudi pri matema� ki se

denimo učimo uporablja� program Mathema� ca® - in so dobro priprav-

ljene. Za gradivo je odlično poskrbljeno. Večina profesorjev je v okviru

svojega predmeta napisala knjigo ali skripto v slovenščini, ki jo lahko

kupiš v skriptarnici ali pa si jo izposodiš v šolski knjižnici, ki ima tudi svojo

čitalnico.

Program načeloma spodbuja sprotno delo, vendar so bili kolokviji pri

nekaterih predme� h na žalost ukinjeni. Najbolj zavze� so matema� ki,

tam smo imeli v prvem letniku celo obvezne domače naloge. Pri vseh

predme� h potekajo ustni izpi� , z izjemo nekaterih, kjer si oproščen ust-

nega zagovora v primeru visokega rezultata na pisnem delu. Seveda je se

je treba med izpitnima obdobjema nekoliko bolj potrudi� , vendar je dela

ravno prav, če obiskuješ predavanja in vaje. Ob študiju imam še kar nekaj

obveznos� , a jih brez težav združujem s študijem. Profesorji, predvsem pa

asisten� so precej odpr� - po izkušnjah prijateljev je na

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO

FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO

IN INFORMATIKO

marsikateri fakulte� odnos med študen� in predavatelji precej bolj zaprt.

Lahko se oglasiš na govorilnih urah, priskrbijo � dodatno gradivo, nekateri

organizirajo celo dodatne delavnice in podobno. Zelo velika prednost je,

da lahko že v nižjih letnikih začneš sodelova� v kakšnem laboratoriju na

fakulte� in tako dobiš bolj stvaren vpogled v to, kaj se trenutno dogaja

v razvoju. Čeprav je dandanes modno črni� izobraževalne ustanove, bi

dal našem faksu dobro oceno, ker lahko rečem, da je v veliki meri zadržal

kvaliteto. Zagotovo pa se najde izjema, da so stvari bolj zanimive.

Primož Mekuč, 2. letnik, primoz.mekuc@student.uni-lj.si

Večina predmetov na Fakulte� za računalništvo in informa� ko se mi zdi

zelo zanimivih, nekaj malega pa je tudi takih, ki so bolj teore� čne narave

in so zato manj priljubljeni med večino študentov, vendar mislim, da

so tudi � koristni. Predvsem v prvem letniku je kar nekaj predmetov s

področja matema� ke, ostali pa so pretežno računalniški, vendar brez

matema� ke ne gre, saj sta � dve področji zelo prepleteni. Pri večini pred-

metov so predavatelji in asisten� zelo dobri, se pa kot na vsaki fakulte�

najde tudi kakšen, ki pedagoško ni najbolj usposobljen. V posameznem

semestru je pet predmetov, od tega sta v drugem letniku dva izbirna, v

tretjem pa je izbirnih kar šest; urejeni so v obliki modulov, kar je super, saj

si lahko sam oblikuješ svoj predmetnik in poslušaš � sto, kar te zanima. Pri

vsakem predmetu so tedensko tri ure predavanj in dve uri vaj. Predavanja

so neobvezna, prisotnos� se ne preverja. Pri večini predmetov je sicer

koristno hodi� na predavanja, saj potem na vajah lažje slediš snovi in

obenem bolje razumeš snov, tako da je potem pred izpi� manj dela. Če se

boš vpisal/a na našo fakulteto, lahko pričakuješ kar nekaj sprotnega dela v

obliki obveznih domačih nalog in kolokvijev, ki pa večinoma niso pogoj (da

se jih namreč opravi� tudi ob izpitu), vendar prinašajo dodatne bonuse in

hkra� pomenijo delno razbremenitev med izpitnim obdobjem. Pri pred-

me� h, ki se jih da opravi� s kolokviji, običajno velja, da � izpit ne bo delal

večjih težav, če pred tem opraviš kolokvij. Kar bi mogoče malce pograjal,

pa so urniki. Ponavadi je tako, da za urnik izveš na začetku semestra, ven-

dar se ta zaradi raznih prekrivanj do začetka vaj dodobra spremeni. Urniki

so v osnovi slabi, saj imaš vmes kar nekaj ur pros� h, vendar se da to

skombinira� , tako da s kolegom zamenjaš vaje, ponekod pa tudi dovolijo,

da hodiš na drug termin vaj. Meni je v teh dveh le� h še vedno uspelo ure-

di� tedenski urnik; oblikoval sem si ga celo tako, da sem bil en dan vmes

prost. Urnik je sicer razporejen preko celega dneva (od 7.15 do 20.00),

vendar je v popoldanskih urah običajno na sporedu manj ak� vnos� . Kar

se � če študijske literature, sem v enem letu in pol študija zares potreboval

le eno knjigo. Profesorji pri predavanjih večinoma uporabljajo prosojnice,

ki jih spro� objavljajo na spletni učilnici, tako da si jih lahko na� sneš in

na predavanjih po možnos� še kaj dopišeš. Meni je ta študij, ki sem si ga

izbral, zelo všeč, prav tako tudi sama fakulteta. Predvsem mi je všeč to, da

prevladujejo prak� čni predme� . Če te računalništvo zanima, te vabim na

našo fakulteto, z vprašanji pa se mi lahko oglasiš na Facebooku ali na mail.

Primož Godec, 2. letnik, p.godec9@gmail.com

Urnik na naši fakulte� zna bi� zelo razgiban, vendar si lahko na začetku

leta s sošolci zamenjaš kakšne vaje in se na tak način izogneš luknjam v

urniku (sploh pa s tem nimaš težav, če si ženskega spola).

Vsak semester je sestavljen iz pe� h predmetov, ki so navadno programer-

sko, matema� čno ali informa� čno obarvani. Za vsak predmet so na teden

tri ure predavanj in dve uri laboratorijskih ali avditornih vaj, ki navadno

potekajo na računalnikih. Predavanja so uradno sicer obvezna, vendar

nihče ne preverja prisotnos� . Po navadi so zelo koristna za nadaljnje delo.

Vaje so zanimive, ker jih učijo mlajše generacije asistentov in podiplom-

skih študentov, kar pomeni, da se naučiš tudi kaj novejšega. Ob predavan-

jih in vajah � popoldneve krajšajo tudi naloge, ki zahtevajo precej

sprotnega dela in učenja. Če naloge večinoma rešuješ sam in jih razumeš,

se nimaš česa ba� na izpitu. Opravljene naloge in ponekod tudi kolokviji

so pogoji za opravljanje izpita.

Če � ob vsem tem delu še vedno ostajata čas in energija za študij, se

lahko tekom leta udeležiš mnogih dodatnih predavanj, tekmovanj ali kako

drugače sodeluješ pri kakšnem projektu.

Na izpite se vsak pripravlja po svoje. Ker si se veliko snovi primoran

nauči� že spro� , potem v izpitnem obdobju nimaš preveč dela. Ampak to

še ne pomeni, da ga nimaš nič!

Sama bi zagotovo še enkrat izbrala ta faks, čeprav je sedaj izpitno obdobje

in se ves čas pritožujem. Nekateri predme� se včasih zdijo nepotrebni,

ampak mislim, da nam več znanja ne bo škodilo. Vzdušje na faksu je

super, ker je večina študentov tu res zato, ker jih študij zanima, kar te še

dodatno navduši.

Petra Mihalič, 2. letnik, petra.mihalic92@gmail.com

Sem študent prvega letnika splošne medicine Medicinske fakultete v

Ljubljani. Na semester imamo okrog pet predmetov, od tega so trije težji

in zahtevajo več priprav na izpit. Predavanja niso obvezna, načeloma

potekajo ob ponedeljkih in petkih ter se pričenjajo ob osmih zjutraj. Med

tednom so na urniku obvezne vaje. Urniki se razlikujejo med posameznimi

skupinami študentov. Skozi semester veliko časa terjajo vaje, torej prip-

rava nanje in pisanje poročil, ter učenje za posamezne kolokvije, ki pa jih v

prvem semestru ni veliko. Čas za sprotno učenje se težko najde, intenziv-

no in dolgotrajno učenje pa se začne šele malo pred izpitnim obdobjem.

Profesorji so različni, tako da lahko vsak � p človeka najde predavatelja, ki

mu ustreza. Vsak študent lahko hitro oceni, na katera predavanja se mu

splača hodi� in na katera ne. Za študij sem se odločil, ker bi rad pomagal

ljudem kot zdravnik, zato bi se zanj odločil še enkrat.

Jakob Gajšek, 1. letnik

MEDICINSKA FAKULTETA

SPLOŠNA MEDICINA

V semestru imamo okoli pet predmetov, od tega so dva ali trije večji. Ima-

mo predvsem enosemestrske predmete, nekateri pa potekajo dva semes-

tra (npr. anatomija 1, histologija, fi ziologija...) Predavanja, ki jih je večina

neobveznih, se začenjajo ob osmih in so dvakrat ali trikrat na teden, kar

posledično pomeni, da so takrat precej zgoščena. Vaje so obvezne. Nji-

hovo trajanje in pogostost sta odvisna od posameznega predmeta. Trajajo

od ure in pol pa vse tja do šest ur. Na vaje je treba hodi� pripravljen, kar

od tebe zahteva nekaj sprotnega dela. Pri nekaterih predme� h je tudi

sprotno preverjanje pripravljenos� na vaje z manjšimi kolokviji ali ustnim

spraševanjem. Od skupine v katero si razvrščen (razvrs� tev je po abecedi)

je odvisno, kakšen urnik boš imel - nekateri bodo imeli bolj dopoldanske

vaje, drugi pa bodo kakšen dan na faksu tudi do osmih zvečer. Lahko se

zgodi, da ima kakšna skupina dan v tednu prost, brez vaj in predavanj. Čez

leto je nekaj kolokvijev - pri nekaterih lahko pridobiš dodatne procente,

ki se prištejejo pisnemu izpitu, drugi so samo na temo vaj in so pogoj za

izpit, tretji kolokviji se imenujejo delni izpi� , s katerimi lahko pristopiš k

ustnemu izpitu (to pomeni, da si oproščen pisnega izpita). Večina večjih

izpitov je pisnih in ustnih. Čeprav se osebno tega še učim, je najbolje,

da na medicini delaš spro� , saj si drugače v izpitnem obdobju primoran

najmanj mesec in pol opus� � večino obstranskih dejavnos� in svoj čas

posve� � učenju. Najbrž ste vsi že slišali za rek, da moramo medicini ime�

dober “zicleder”. To povsem drži, saj si v izpitnem obdobju, hočeš-nočeš,

“obsojen” na sedenje na stolu tudi po 12h na dan, če hočeš na koncu

izpitnega obdobja ime� indeks zapolnjen s štemplji.

Poklic zdravnik, pro� kateremu vsi medicinci eni bolj, drugi malo manj

uspešno, a vsi vztrajno strmimo, je zagotovo lep. Včasih se med vsem tem

učenjem zgodi, da malo pozabiš, kakšen je cilj, a je kljub temu to stvar, ki

� daje voljo za delo, mnogokrat pozno v noč.

Jera Juhant in Laura Sadar, 2. letnik

Moj študij je precej zahteven, zato je vanj treba vloži� precej dela. Vsaj

prvi in drugi letnik se da naredi� brez večjih težav, na splošno jih ne

zaostane tako veliko, je pa nekoliko težje doseči dobro povprečje, ki

zagotavlja ohranitev š� pendije. Na semester so v glavnem š� rje pred-

me� , razen v drugem semestru prvega letnika jih je nekoliko več, vendar

so � manj obsežni. V okviru vsakega predmeta potekajo vaje, vendar ne

vse vsak teden, nekatere so na dva, druge na š� ri tedne, nekatere pa se

zaključijo precej pred koncem semestra. Vaje trajajo približno dve do tri

ure, poročila pa največ časa vzamejo v drugem letniku, v prvem in tretjem

nekoliko manj. Vse vaje, razen za matema� ko in fi ziko, so obvezne.

Sprotnih kolokvijev ni tako veliko, precej več je vsega skupaj v izpitnem

obdobju, edino v prvem semestru sta zelo pomembna delna izpita pri

matema� ki in fi ziki, ker sta mnogo lažja od izpita in se ju splača naredi� .

Na splošno pa se ni treba tako veliko uči� iz knjig, ker študijsko gradivo,

kot so prosojnice in skripte, za vaje večinoma zadostuje, možno pa je tudi

dobi� primere starih izpitov. Za predavanja je treba kar zgodaj vstaja� ,

ker se prak� čno vsa začenjajo ob osmih zjutraj. Obštudijske dejavnos�

se odvijajo predvsem v obliki zabav in božičnih ekskurzij, obenem pa so

organizirana tudi strokovna predavanja in ogledi farmacevtskih fi rm. Po

novem so mogoče tudi inštrukcije pri predme� h, ki � delajo težave, če pa

imaš kaj organizatorske žilice, se lahko vključiš tudi v skupino Drug dealer,

ki pripravljajo tovrstne dejavnos� .

Andrej Žavbi, andrej.zavbi@siol.net

fAKULTETA ZA FARMACIJO

Imamo šest predmetov na semester, predavanja so enkrat tedensko in

trajajo od ure in pol do dveh ur. Pri večini predmetov imamo tudi vaje, ki

se izvajajo enkrat tedensko, vendar se nekatere vaje izvajajo na 14 dni.

Vaje so obvezne, pri nekaterih predme� h pa preverjajo prisotnost tudi na

predavanjih. Urnik ni konstanten, včasih pričnemo predavanja ob osmih

zjutraj, včasih šele popoldne. Menim, da na fakulte� preživimo kar dos�

časa, ker je med vajami in predavanji dos� krat polno časovnih lukenj, ali

pa so predavanja in vaje zgoščena celoten dan. Dobra plat take porazdel-

itve je, da obstaja možnost prostega dne v tednu. Zgoščenost urnika je

med drugim tudi posledica študijske prakse, saj je en dan v tednu namen-

jen, da ga preživimo na učni bazi. V prvih dveh letnikih prakso opravljamo

celo študijsko leto, enkrat tedensko, v tretjem letniku traja praksa strn-

jeno približno mesec, v 4. pa 14 dni. Prakso opravljamo na učni bazi, ki jo

izberemo med ponudbo fakultete ali si jo poiščemo sami.

Dobra stran naše fakultete je, da je študentom prijazna in je večinoma

mogoč dogovor med študen� in profesorji. Seveda so nekateri pre-

davatelji bolj zanimivi, drugi manj. Predavanja popestrijo asisten� , ki

večinoma (še posebej v prvem letniku) izvajajo zanimive vaje, pri katerih

ne spoznavamo le veščin socialnega dela, ampak tudi sebe.

Izpi� so večinoma le v izpitnem obdobju, po navadi nagneteni v 14 dneh.

Obstajajo le redki predme� , ki jih je mogoče opravi� s kolokviji. Spro� je

potrebno opravlja� razne seminarske naloge ali pisa� refl eksije.

Izbira študija socialnega dela ne omogoča le usposabljanja za profesijo

socialnega delavca/delavke, ampak nudi tudi možnost vpogleda vase,

opus� tev raznih predsodkov o določenih skupinah ljudi in osebnostno

rast.

Jasmina Rosič, 2. letnik, rosic.jasmina@gmail.com

FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO

Za ekonomsko fakulteto sem se odločila, ker mi ponuja veliko različnih

možnos� za prihodnost. Zanima me predvsem management, ki je ena

od smeri, ki jo lahko izbereš po končanem prvem letniku. Ekonomska

fakulteta ponuja tudi veliko obštuijskih dejavnos� , kjer znanje pridobljeno

s predavanji preneseš v prakso. Študij je še posebno zanimiv sedaj, ko

smo v času fi nančne, gospodarske in socialne krize, saj tako spoznavamo

dejanske probleme in ne samo suhoparne teorije. Zanimiva mi je bila

tudi zaradi izjemne ponudbe številnih izmenjav, saj me privlači študij in

mogoče nekoč tudi delo v tujini.

Eva Fir, 2. letnik

Pravo, kot verjetno že veste, velja poleg medicine za najtežji študij v

Sloveniji. Ne vem, če je to popolnoma res. Gotovo je sedenja za knjigami

ogromno in nekatere so res debele, vendar zanj ne potrebuješ kakšne

posebne nadarjenos� (kot denimo pri fi ziki in matema� ki), le dober

spomin je treba ime� zaradi velike količine snovi. Vse izpite je težko

opravi� že spomladi, večina študentov si kakšnega prihrani za september.

Če nisi res zelo priden/na pri študiju, moraš računa� , da bo treba del

poletnih počitnic nameni� tudi učenju.

Študijskega gradiva in pripomočkov je malo, le kup knjig in to je to. Sam

denimo že drugo leto nimam svojega prenosnika, pa me to nič ne ovira pri

študiju, zaradi odsotnos� internetnih distrakcij kvečjemu pomaga. Imamo

predavanja, vaje in seminarje. Seminarji, ki so se pojavili z uvedbo bolon-

jske reforme, so v bistvu ista stvar kot predavanja. Vaje so obvezne, pre-

davanja niso, na nekatera pa je vendarle treba hodi� , saj v nasprotnem

primeru zamudiš razlago snovi, ki jo sam težko predelaš, in posledično z

manjšo verjetnostjo narediš izpit. Spet druga predavanja so precej odveč,

saj od njih ne odneseš prav veliko.

Na faksu smo povprečno od 8. do 16. ure, razen ob petkih, ko sta po na-

vadi na urniku le dve šolski uri predavanj, pa še to ni nujno. Imamo

EKONOMSKA FAKULTETA

PRAVNA FAKULTETA

zelo � ho in mirno knjižnico (gospod Roblek bi bil navdušen), kjer se da

veliko nauči� . V času izpitnega obdobja je treba po cele dneve prežde� za

knjigami, čez leto pa si precej svoboden.

V prvem letniku je na predmetniku osem predmetov, od tega š� rje

semestrski in š� rje celoletni. Študent si naredi največjo uslugo, če oba se-

mestrska predmeta naredi že januarja, nato pa se posve� drugim. Rimsko

pravo in ekonomijo se da naredi� z lepo oceno, je pa za to včasih treba

ime� malo sreče, sigurno pa je treba dela� spro� , da se � snov “usede”.

Za večino predmetov obstaja tudi tutorstvo, kjer starejši študentje

mlajšim razlagajo snov, kar zna bi� uporabno.

Mogoče ne veš, ali si pravi za to fakulteto? Če te zanima poli� ka, � bo

zagotovo všeč, saj profesorji, asisten� in docen� poskrbijo, da so preda-

vanja aktualna. Tako se je letos obravnavala odločba Ustavnega sodišča

o dopustnos� referenduma o slabi banki in državnem holdingu, lani pa

o odločbi Ustavnega sodišča o Titovi ces� in o družinskem zakoniku.

Organizacija je na visokem nivoju; če predavanja ali vaje odpadejo, smo

študentje prak� čno vedno obveščeni dovolj zgodaj, nevšečnos� pri izpi� h

ni, so pa strogi glede prijav na izpit - če zamudiš rok, izpita ne moreš

opravlja� .

Res je, da je pravna fakulteta malo bolj “visoka” kot ostale, vendar so

pravniki in pravnice prav v redu ljudje.

Obstajajo pa seveda tudi slabe stvari. Ena od njih je, da je na fakulte�

nekaj starejših profesorjev, ki so svoj intelektualni vrhunec že dosegli,

vendar še vedno nadaljujejo s predavanji. Zdi se mi škoda, saj bi študentje

verjetno prejeli več, če bi jim predavali mlajši in bolj zagnani profesorji,

ki bi imeli več idej in energije. Seveda pa s tem nočem vze� veljave in

pomena delu starejših profesorjev, s pomočjo katerih si študentje širimo

tudi zgodovinsko obzorje.

S pravno fakulteto sem zadovoljen in je ne bi zamenjal za drug študijski

program. Take ideje dobiš le v času, ko res veliko študiraš, drugi pa se

ukvarjajo z vsemi mogočimi stvarmi, le s študijem ne.

Mohor Fajdiga, 2. letnik, fajdiga.mohor@gmail.com

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Do konca leta se bom srečala z dvanajs� mi predme� , samo dva od teh

se navezujeta na mojo dejansko smer, ostali so zraven, da nam razširijo

splošno razgledanost ali pač samo da zapolnijo urnik. No, na srečo je

tako samo prvo leto. S predavanji začenjam okoli desete ure – okoli

pravim zato, ker si nekateri profesorji pridržujejo pravico do zvezdniških

(akademskih) 15 ali celo 25 minut zamude, medtem ko so ostali do

minute natančni. Predavanja trajajo uro in pol, prav tako vaje, medtem

ko pri določenih predmetnih sploh ne veš, kdaj je ura in pol minila, se

pri kakšnem sprašuješ, kdaj se bo ura sploh kam premaknila. Verjamem,

da se s tem srečujejo povsod. Ravno zaradi dolgočasnos� predmeta in

očitnega nezanimanja so ponekod letos uvedli obvezno prisotnost, saj

drugače nihče ne bi sedel v predavalnici. Na teden približno, ampak res na

okroglo, okoli 15 ur preživim na fakulte� . Večina vaj je sicer neobveznih, a

se jih splača udeleževa� , saj gredo kolokviji potem veliko lažje skozi. Izpite

opravljamo v izpitnem obdobju, ta semester sem imela š� ri izpite v dveh

tednih, ostala dva predmeta smo opravili s pisnimi izdelki in kolokviji.

Sprotnega dela ta semester nisem imela veliko, le ena seminarska in

trije daljši pisni izdelki, bo pa drugače v naslednjem semestru. Kar se � če

slovesa FDV-ja, lahko rečem, da je pri kakšnem profesorju popolnoma

upravičen, pri nekaterih pa si želiš, da bi ga upravičevali. Skratka, s svojo

smerjo sem zadovoljna in z malo truda bi vsak moral gladko pri� do

želene diplome.

Katja Špoljar, 1. letnik

NOVINARSTVO

ANALITSKA SOCIOLOGIJA

Na Fakulte� za družbene vede je precej smeri, zato pogosto predavanja za

osnovne predmete potekajo za več smeri hkra� , vaje pa potekajo za vsako

smer posebej. Na semester imamo od š� ri do osem predmetov – odvisno

od tega, kako si razporediš izbirne predmete. Večina predavanj sicer ni

obveznih, so pa zelo koristna, vaje pa so v večini primerov obvezne in po-

goj za pristop k izpitu. Razmerje med vajami in predavanji je najpogosteje

1 : 1, se pravi dve uri predavanj, nato pa dve uri vaj oziroma seminarja

(v veliko primerih si vaje in predavanja sledijo eno za drugim, tako da v

enem dnevu opraviš s predmetom za ves teden).

Faks zaživi ob pol deve� h zjutraj, ko se večini začnejo predavanja in vaje;

urniki so na splošno sicer zelo razgibani, vendar ne prenaporni.

Večina profesorjev in (predvsem) asistentov zahteva sprotno delo, zaradi

česar tekom leta precej dela predstavljajo eseji in seminarske naloge, za

pristop k izpitu pa moraš pri nekaterih predme� h opravlja� tudi kolokvije.

Izpi� potekajo tekom izpitnega obdobja, skoraj vedno pa se da dogovori�

tudi za naknadne roke.

Profesorji in asisten� so v večini primerov profesionalni in podajajo snov

razumljivo, čeprav znajo nekateri med njimi prav »profesionalno« tudi

zakomplicira� in oteži� opravljanje obveznos� , je pa seveda odvisno od

posameznika, ali bo profesor ustrezal njegovim normam ali ne.

Sem študentka analitske sociologije, s svojo izbiro študija sem zelo zado-

voljna in bi ga defi ni� vno ponovno izbrala. Predvsem pa bi to fakulteto

priporočila dijakom, ki jih zanima predvsem družboslovje (najbolj »nara-

voslovna« stvar na FVD-ju je sta� s� ka) ter se ne bojijo zbadanja vrstnikov,

kar se � če izbire fakultete.

Lucija Muri, 1. letnik, lucija.muri92@gmail.com

Sistem študija na Fakulte� za družbene vede je, kljub temu da gre za

bolonjski program, malo drugačen kot na večini ostalih fakutet. Študij

namreč poteka po sistemu 4 + 1 (š� ri leta dodiplomskega študija in eno

leto podiplomskega). Na fakulte� je dvanajst univerzitetnih programov

dodiplomskega študija, en visokošolski program in š� rinajst podiplomskih

programov.

V vsakem letniku dodiplomskega študija imamo dvanajst predmetov, med

MEDNARODNI ODNOSI

katerimi je večina obveznih, vedno pa imamo tudi vsaj en izbirni predmet,

ki si ga lahko izberemo med ostalimi fakultetnimi predme� ,lahko pa je

to celo predmet iz katere druge fakultete. Izpi� potekajo med izpitnim

obdobjem, za vsak predmet imamo tekom leta š� ri izpitne roke, veliko

je tudi sprotnega dela. Pri večini predmetov je potrebno za pridobitev

končne ocene in kreditnih točk poleg končnega izpita opravi� še vaje,

seminarsko nalogo, eseje ali sprotno preverjanje znanja. Nekatere pred-

mete je mogoče opravi� tudi s kolokviji tekom semestra. Vsak predmet

poteka dve do š� ri ure tedensko, predavanja večinoma niso obvezna, se

pa prisotnost preverja na vajah.

Predavanja se običajno začnejo med osmo in deseto uro zjutraj, pogosto

pa je praksa tudi takšna, da imaš ob pravilni izbiri izbirnih predmetov en

dan v tednu prost ali pa s predavanji pričneš šele popoldan.

Profesorji � večinoma veliko dajo, so na predavanja dobro pripravljeni,

vendar pa od študentov tudi veliko zahtevajo. Žal se med profesorji na-

jdejo tudi takšni, pri katerih predavanja niso ravno zanimiva.

S faksom sem na splošno zadovoljna in bi ga izbrala še enkrat.

Zdenka Pišek

Predmetov je približno dvanajst – nekaj je izbirnih. Nekateri zahtevajo

precej predznanja. Največji strah in trepet akademije je seveda solfeg-

gio. Dela je precej in čeprav izgleda urnik precej prazen, se hitro nabere

preveč stvari. Kolokviji so ob koncu zimskega semestra, sicer so vsi

predme� dvosemesterski. Super je, ker se na AG ves čas nekaj dogaja.

Ogromno koncertov, natečajev, razpisov, seminarjev in sestankov, dolgčas

nam vsekakor ni. Profesorji so prijazni in se da z njimi vse zmeni� . Pris-

oten je le nekoliko “umetniški” pristop k organizaciji stvari, ko naenkrat

nihče ne ve, kaj se dogaja in kdo je za kaj odgovoren. Jamranje, da se z

glasbo ne da prežive� je neumnost, ker če se resno lo� š svojega študija,

boš uspel in imel neskončno možnos� , pri študiju kompozicije pa se sploh

kar spro� odpirajo. Vsekakor ga priporočam!

Nina Pečar, 1. letnik, pecar.nina@gmail.com

Na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika, so pred-

me� tako teore� čni kot prak� čni in v večini obsegajo dva semestra letno

(npr. v prvem letniku petnajst predmetov). Meje med teorijo in prakso

so pri večini predmetov precej zabrisane, saj se pri pedagoškem delu

srečuješ z ukvarjanjem z otroki, kar se vedno povezuje s prakso, igrami,

petjem, igranjem na inštrumente, glasba pa je pojem, ki je sam po sebi

prak� čen, doživljajski in je v njem potrebno poveza� več teore� čnih in

prak� čnih komponent ter se v njih stalno izpopolnjeva� . V prvem letniku

se tako srečujemo s solfeggiom, harmonijo, kontrapunktom, gregori-

janskim koralom, par� turno igro, zgodovino glasbe, vokalno tehniko,

pevskim zborom, klavirjem in blok fl avto ter psihologijo, orff ovim prak� -

kumom, glasbeno didak� ko, pedagogiko in andragogiko, ki pa se v na

AKADEMIJA ZA GLASBO

KOMPOZICIJA IN

GLASBENA PEDAGOGIKA

GLASBENA TEORIJA

slednjih le� h še nadgrajujejo. Predavanja in vaje so vsi obvezni – pogoj za

izpite se giblje nekje 50–80 % prisotnos� na leto, udejstvovanje pri pouku

pa zavzemajo ure na akademiji, hospitacije na glasbenih in osnovnih šolah

ter tudi individualno delo za priprave na učne nastope ali prak� čni pouk,

obenem pa tudi sami učni nastopi ali nastopi z zborom, nastopi za klavir

in vokalno tehniko. Večina vaj in predavanj je enkrat na teden po dve

šolski uri. Kljub razmetanos� predmetov čez ves dan ter obilici individu-

alnega dela zaradi precejšnje količine tedenskih nalog, mi je delo na

akademiji super tudi zaradi velike povezanos� med študen� in profesorji.

Na naši študijski smeri nas je v letniku 2012/13 osemnajst, tako dejansko

ne ostaneš le številka, temveč zagotovo prideš na vrsto kot posameznik

in umetnik, hkra� pa se lahko povežeš s profesorji, ki so � najbližje, saj

se tudi med njimi seveda najdejo najrazličnejši. Ure pa so prav zaradi

tega razgibane, tudi humorne ter sproščene, saj v okviru predavanj in vaj

poteka precej dialoga med profesorjem in študentom.

Tjaša Zirkelbach, 1. letnik

Bi� študent na akademiji (predvsem na oddelku za slikarstvo in kiparstvo)

pomeni, da faks postane takorekoč tvoje življenje, predvsem če se želiš

študiju zares posve� � . Na semester imamo približno 7 predmetov, od

tega ateljejsko delo (v mojem primeru kiparstvo), ki poteka vsak dan od

10. do 13. ure in pa večerni akt, vsak dan, razen petka, od 18. do 20. ure.

Poleg tega je treba še veliko projektov dela� doma. Vmes pa se znajdejo

še drugi, bolj teore� čni predme� , kot sta na primer likovna teorija in

umetnostna zgodovina.

Večino časa torej zavzamejo ateljejski predme� pri katerih gre za

prak� čno delo. Profesorji so še kar v redu, odvisno sicer koga dobiš za

mentorja oziroma predavatelja. Nekateri profesorji se � res posve� jo,

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST

KIPARSTVO

IN OBLIKOVANJE

snov dobro odpredavajo, � dajejo vsak dan korekture… Nekateri pa so

malo manj prisotni (pri ateljejskih predme� h) in si prak� čno prepuščen

samemu sebi… Povsod pa je treba dela� sam, če hočeš bi� zares dober.

Način učenja je tako precej drugačen kot na primer na gimnaziji ali na

drugih fakultetah, znanje pri nas pridobivaš s prak� čnim delom.

Učenja ni preveč, kot sem že rekla je veliko ateljejskih predmetov, ki

nimajo zaključnega izpita ampak te profesor ocenjuje skozi cel semester,

na koncu pa se pripravi razstava. Pri drugih predme� h, ki imajo zaključni

izpit, pa je delo večinoma skoncentrirano na izpitno obdobje, vendar

večina predmetov ni pretežkih, vse se da naredi� , če le prideš na izpit.

Akademija torej, kar se učenja teorije � če, ni preveč zahtevna fakulteta,

je pa res da večino svojega časa preživiš na faksu, ampak je super, ker

dejansko delaš stvari, ki te najbolj zanimajo.

Urška Aplinc, urska.aplinc@gmail.com

Imamo okoli pet predmetov na semester, večina predavanj in vaj je enkrat

tedensko po dve uri. Predavanja začenjamo okoli devete ure, čeprav se

naš faks zares zbudi šele okoli enajs� h in je na njem najbolj živahno v

večernih urah tekom celega leta. Izpi� so med izpitnimi obdobji, je pa

preko leta kar nekaj kolokvijev. Večino dela predstavljajo vaje oziroma

dodatne naloge pri vsakem od predmetov, ki se oddajajo tedensko ali

v krajših časovnih razmakih in so pogoj za opravljanje predmeta, pogoj

za pristop k izpitu, del ocene itd. Veliko je sprotnega dela, za razliko

od drugih faksov, kjer so študentje najbolj obremenjeni med izpitnim

obdobjem. Poleg tega pa nam večina nalog pobere ogromno časa in

tako moramo vsak povprečen dan več ur posve� � faksu, kadar se bližajo

oddaje pa ponavadi žrtvujemo tudi spanje in noči.

Princip dela je precej drugačen od drugih fakultet in tudi gimnazijskega

načina učenja, saj ne spodbuja ali zahteva učenja debelih knjig, temveč

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

ARHITEKTURA

spodbuja prak� čno učenje, kar pomeni, da moraš skoraj vsako snov, ki

jo obravnavamo na predavanjih ali vajah, obdela� sam v obliki neke vaje

oziroma naloge, ki so si med sabo lahko zelo različne: od risanja, do dela

na računalniku ali izdelovanja makete. Po mojem mnenju je to daleč

najučinkovitejši način učenja, saj se tekom delanja vaje ogromno naučiš in

si, če neko stvar narediš sam, to tudi veliko bolje zapomniš.

Ne bom rekla, da so profesorji dobri in slabi, ker verjamem, da se lahko

od vsakega veliko dobrega naučiš, temveč zanimivi in manj zanimivi ozi-

roma pedagoško bolj ali manj nadarjeni.

Barbara Koren, 2. letnik, barbara.koren92@gmail.com

Pedagoška fakulteta omogoča študij najrazličnejših smeri, od razrednega

pouka in dvopredmetnega poučevanja do likovne pedagogike. Veliko

število smeri in študentov žal pomeni, da je bolj od sreče odvisno, kakšen

urnik imaš. Načeloma velja, da predavanja potekajo v dopoldanskem času

od osmih dalje, sledijo jim vaje. Predavanja za razliko od vaj niso na urniku

vsak dan. Posamezne dni lahko prebiješ na faksu do 8 ur, ob določenih

dnevih pa prideš na faks le za uro in pol. Predavanja največkrat niso ob-

vezna, je pa obvezna prisotnost na vajah – brez opravičila lahko manjkaš

le enkrat ali dvakrat (odvisno od predmeta), za večkratne izostanke pa je

treba predloži� zdravniško opravičilo.

Za študij specialne in rehabilitacijske pedagogike sem se odločila predvs-

em zaradi empa� je in posebnega odnosa do oseb s posebnimi potrebami.

Kadarkoli sem do sedaj prišla v bližji s� k z njimi, sem prejela ogromno

pozi� vne energije in op� mizma, kar me je dodatno navdušilo za ta študij.

Lahko rečem, da sem s svojo izbiro zaenkrat zelo zadovoljna. Predavanja

imamo zelo različno razporejena, večinoma jih imamo dopoldne, izbirne

predmete pa v poznih popoldanskih urah. Študij zahteva precej sprotnega

dela, kot so občasne domače naloge in priprava seminarskih nalog pri

večini predmetov. Do študija v polnem pomenu besede pride predvsem

med izpitnim obdobjem, ko za dober mesec dni skoraj vsi študen�

postanemo precej “asocialni”. V prvem letniku še nimamo neposred-

nega s� ka z otroki s posebnimi potrebami, obiščemo le nekaj zavodov in

delamo kot prostovoljci, izkušnje bomo pridobivali predvsem v naslednjih

letnikih, česar se že iskreno veselim.

Dolores Küplen, 1. letnik

PEDAGOŠKA FAKULTETA

RAZREDNI POUK

SPECIALNA IN

REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA

Količina predavanj in vaj se razlikuje glede na predmete: nekateri pred-

me� imajo predavanja dvakrat na teden in tolikokrat tudi vaje, drugi pa

oboje zgolj enkrat tedensko. Vsak semester obsega pet predmetov.

Izpite se opravlja med izpitnim obdobjem, saj se s kolokviji lahko izdeluje

le redke predmete, kar pa še ne pomeni, da lahko ves semester prespiš.

Seminarske naloge in predstavitve le-teh so stalnica pri skoraj vseh pred-

me� h, pri nekaterih pa je treba spro� oddaja� še poročila s prakse.

Mnogo profesorjev podaja snov na zanimiv način, sistema� čni so in v svoj

nastop vključujejo študente, nekaterim manjka kakšna lastnost, res zelo

redkim pa vse našteto. Tudi asistentke in asistentje so dorasli svoji vlogi in

kažejo korekten odnos do dela ter študentov in so pripravljeni pomaga� ,

kadar iščeš pomoč.

Študij pedagogike ima lastnos� , ki te lahko privlačijo ali odvračajo, vendar

boš slabos� z veseljem spregledal, če te to področje vsaj malo zanima.

Tevž Globokar, 2. letnik, tevz.globokar@gmail.com

Na semester imamo okoli sedem predmetov, večina predavanj in vaj pa

poteka enkrat tedensko po dve šolski uri. S predavanji začenjamo okrog

desete ure, kakšen dan tudi kasneje, zaključujemo pa praviloma, z izjemo

ob petkih, ob šes� h ali ob sedmih zvečer. Vaje so obvezne in tako je tudi z

večino predavanj. V vsakem semestru se morda najde eno predavanje, ki

ga ni potrebno obiskova� , povsod drugod pa se prisotnost preverja.

Tekom semestra se na sporedu sicer najde kak kolokvij, vendar izpi�

potekajo med izpitnimi obdobji, tako da imamo študentje germanis� ke z

učenjem takrat največ dela. Kljub temu imamo tudi v semestralnem ob-

dobju kar precej sprotnih zadolžitev in domačih nalog, ki jih je potrebno

oddaja� vsak teden in so v glavnem v obliki esejev, literarnih ali retoričnih

analiz in prevodov. Poleg tega pri predmetu Obdobja in tradicije oz. pri

FILOZOFSKA FAKULTETA

GERMANISTIKA

književnos� v vsakem semestru dobimo seznam „obveznega branja“, ki

ponavadi zajema okoli dvanajst knjig. Veliko časa, ki ga ne preživimo na

fakulte� , zato namenjamo branju, da do izpita pridemo čez seznam.

Vsi predavatelji res dobro in s srcem opravljajo svoje delo. Edini res zlobni

profesorici sta v lanskem letu odšli v pokoj. S svojim faksom sem zelo

zadovoljna; če bi imela možnost, bi se še vsaj trikrat odločila za is� študij!

Lara Krašovec, 2. letnik, lkrasovec80@gmail.com

Študij je sestavljen iz neobveznih predavanj in seminarjev ter obveznih

terenskih in kabinetnih vaj. Predavanja in vaje so običajno enakomerno

razporejeni čez teden, dnevno preživiš na faksu šest ur - od dopold-

neva do popoldneva. Urniki so zaradi prostorske s� ske na FF pogosto

nemogoči. Petki so namenjeni terenskim vajam, ki so izvedene nekajkrat

na semester. Le-te so samoplačniške; stroški posameznih terenskih vaj

znašajo povprečno deset evrov, v drugem in tretjem letniku pa potekajo

tudi večdnevne terenske vaje po Sloveniji in Evropi, ki predstavljajo večji

fi nančni strošek. V vsakem semestru je povprečno med pet in sedem

predmetov, nekateri med njimi so bolj obsežni, drugi manj. Enopredmetni

študentje geografi je imamo več strokovnih predmetov kot dvodiscipli-

narni študentje. V okviru enopredmetnega študija je poudarek predvsem

na boljšem poznavanju obče geografi je - geomorfologije, pedo/bio geo-

grafi je, klimatogeografi je, industrijske, ekonomske in agrarne geografi je,

hkra� pa smo deležni mnogo več aplika� vnih znanj s področja regional-

nega planiranja, geoinforma� ke, sta� s� čnih ved in terenskega dela. Izpitni

roki se zvrs� jo zlas� januarja, junija in septembra, za pristop k izpitu pa

je ponekod potrebno opravi� kolokvij in druge seminarske zadolžitve,

ki so razporejene tekom semestra. Asisten� in profesorji so zelo odpr� ,

dostopni in korektni do študentov, enako velja med študen� . Podajanje

snovi variira od pedagoških veščin profesorja, vendar ocenjujem, da so v

splošnem vsi rela� vno prijetni za poslušanje. Na študij geografi je bi se go

GEOGRAFIJA

tovo vpisala še enkrat, saj mi je poleg strokovnega znanja prinesel veliko

izkušenj s terena in dobrih prijateljev.

Špela Berlot, 3. letnik, berlot.spela@gmail.com

Na Filozofski fakulte! v Ljubljani študiram slovenis! ko in rusis! ko. Na

rusis! ki smo imeli v prvem semestru samo š! ri predmete, od tega so

trije bolj teore! čni (Pregled ruske kulturne zgodovine, Uvod v študij

ruske književnos! in Struktura ruskega jezika), kar pomeni, da smo imeli

na urniku samo predavanja, ki so potekala enkrat na teden po uro in

pol, ter en prak! čni predmet (Moderni ruski jezik), ki poteka samo prek

vaj, ki so za vse študente obvezne. Ta predmet imamo š! rikrat na teden

po dve šolski uri, kar sicer zveni veliko, vendar ure minejo zelo hitro, saj

delamo zelo ak! vno in zavzeto, poleg tega pa poteka pri dveh različnih

profesoricah. Na slovenis! ki smo imeli v prvem semestru šest predmetov,

od tega š! ri samo enkrat na teden po uro in pol, dva predmeta (Sloven-

ska književnost 19. stoletja in Svetovna književnost) pa dvakrat po uro in

pol. Pri predmetu fone! ka in fonologija SKJ smo imeli enkrat na teden

obvezne vaje, ki so trajale eno šolsko uro in so potekale v popoldan-

skih urah. Kljub temu da predavanja niso obvezna in se na smereh tudi

prekrivajo, se obiskovanje predavanj zelo obrestuje, profesorji namreč na-

jbolj odobravajo študente, ki jih redno videvajo na predavanjih. Poleg tega

je na humanis! čnih smereh zelo koristno hodi! na predavanja in posluša!

profesorje, saj se marsičesa, kar povedo, ne moremo nauči! iz knjig.

Veliko profesorjev med predavanjem tudi izrazi svoje mnenje, kar lahko

zelo pomaga na ustnem delu izpita. Na moji smeri sta se v tem semestru

prekrivala samo dva predmeta, ki sem ju imela na urniku ob istem času,

ostale predmete sem lahko obiskovala nemoteno. Predavanja smo imeli

ob različnih urah skozi ves teden, vendar sem vsak dan zaključila do š! rih

popoldne, razen v primeru vaj pri fone! ki. Večina izpitov je v izpitnem

obdobju, čez leto imamo nekaj kolokvijev samo iz prak! čnih predmetov.

Obe smeri se v marsičem zelo dopolnjujeta, pri obeh se srečujemo z

SLOVENISTIKA IN RUSISTIKA

osnovami fone� ke in fonologije, jezikoslovjem ter literarno vedo. Ruščina

zahteva veliko dela, zlas� za � ste, ki se je prej še niso učili, vendar � obe

profesorici dajeta odlično možnost, da hitro osvojiš jezik, saj te ves čas

spodbujata k pisanju in govoru v tujem jeziku. Vsi ostali profesorji na

rusis� ki � na enkraten način približajo ruski jezik, kulturo, zgodovino in

književnost. Pri teore� čnih predme� h je malo več samostojnega dela,

zlas� literarnovedni predme� na obeh smereh zahtevajo veliko branja

tako literarnih del kot tudi neliterarnih besedil, člankov in študij.

Katarina Gomboc, 1. letnik, katarina.gomboc@hotmail.com

Kot vam je verjetno znano, besedna zveza “normalen urnik” na Filozofski

fakulte� ne obstaja. Tako je tudi na našem oddelku. Včasih se pouk začne

že ob osmih, kdaj šele popoldne, enkrat se konča že ob dveh, drugič šele

ob osmih. Preskok na tak ritem je sicer po več le� h škofi jskega reda rahlo

naporen, vendar se navadiš. Vseeno pa se naš oddelek ponaša z višjo

stopnjo organiziranos� kot drugi oddelki na FF. Predavanja so neobvezna,

vaje so de iure obvezne, de facto pa večinoma neobvezne. Vseeno se

splača redno obiskova� tako vaje kot predavanja, saj to olajša tegobe

izpitnih obdobij in pripomore k boljšim ocenam. Skoraj vsi predavatelji

so kvalitetni (najdejo se sicer tudi taki, ki 2 uri monotono berejo z

računalniških prosojnic) in pošteni. Ni se mi še namreč zgodilo, da zaradi

profesorjeve muhavos� ne bi izdelala izpita kljub zadostnemu znanju - če

si se dobro naučil in snov razumeš, boš uspešen.

Sprotnega dela je zelo veliko, sploh v obliki domačih nalog in ocenjenih

prevodov, nekaj pa je tudi seminarskih nalog in kolokvijev, vendar se

najde dovolj prostega časa. V izpitnem obdobju imamo ogromno izpitov,

večkrat tudi več kot deset, kar ima svoje prednos� in slabos� . Prednost je,

da je snovi za en izpit bolj malo in se � ni treba mesece uči� iz pe" onskih

bukev, slabost pa, da je včasih težko neprestano prehaja� z ene snovi na

popolnoma drugačno. Dela torej ne med letom ne med izpitnim obdob-

jem ne zmanjka. Skoraj vsi profesorji prosojnice s predavanj dajejo na

PREVAJALSTVO

e-učilnico in � povejo, v katerih knjigah lahko najdeš morebitne dodatne

informacije. Poleg tega si tudi sotrpini med seboj redno pomagamo in

pošiljamo zapiske.

Na splošno mi je študij zelo všeč, je namreč zanimiv, raznolik in

dinamičen, zato mi ni žal, da sem se odločila zanj. Na oddelku nas redno

obveščajo tudi o različnih izmenjavah, praksah, poletnih šolah, konfer-

encah in podobnem, s kančkom vztrajnos� in samoinicia� ve pa si lahko

prak� čne delovne izkušnje nabereš že tekom študija.

Urša Mrak, 1. letnik podiplomskega študija, ursa1990@gmail.com