klara menart - diplomsko delo - u pr...motivacija je psihološki proces, ki se nanaša na usmerjeno...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

KLARA MENART

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

Razredni pouk

Diplomsko delo

TIPI UVODNIH MOTIVACIJ PRI POUKU

MATEMATIKE V 3. RAZREDU

Klara Menart

Koper 2015

Mentorica: prof. dr. Mara Cotič

Somentorica: Marina Volk

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici prof. dr. Mari Cotič in somentorici Marini Volk za vse

nasvete in strokovno usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.

Za sodelovanje v empiričnem delu diplomskega dela se zahvaljujem učencem 3.

razreda osnovne šole v okolici Ljubljane. Prav tako se zahvaljujem njihovi učiteljici Anji

Petrič za sodelovanje in vse namenjene spodbude.

Zahvaljujem se tudi staršem, ki so me pri pisanju diplomskega dela spodbujali in

mi nudili podporo.

Posebej se zahvaljujem svojemu fantu Leonu, ki predstavlja velik del mojega

življenja in mi stoji ob strani ob vseh življenjskih izzivih.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Klara Menart, študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Razredni pouk

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike v 3.

razredu

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

Vsakodnevno se srečujemo z vprašanji, kaj je to motivacija, na kakšen način

motivirati sebe ali drugega, ali obstaja način, ki ga lahko uporabimo v vsaki situaciji za

motiviranje sebe ali drugih itn. S temi vprašanji pa se še pogosteje srečujejo učitelji.

Učitelji morajo pri svojem delu z učenci upoštevati veliko različnih dejavnikov

uspešnega učenja, med katerimi je zelo pomembna tudi motivacija. Proces učenja je

namreč veliko uspešnejši, če so učenci motivirani. Pri tem je pomembno, da učenca

motiviramo že na samem začetku procesa učenja oz. pri prvem stiku z učno snovjo,

kar pa pri pouku predstavlja uvodna motivacija. Uvodna motivacija je torej učenčev prvi

stik z učno snovjo in če mu je le-ta zanimiva in mu predstavlja izziv, je učenec

motiviran ter pripravljen na nadaljnje delo že na samem začetku učne ure.

Namen diplomskega dela je raziskati različne tipe uvodnih motivacij pri pouku

matematike ter ugotoviti uspešnost le-teh pri pouku matematike v 3. razredu osnovne

šole. Poleg tega smo raziskali tudi aktivnost učencev pri posameznih tipih uvodne

motivacije.

Empirični del vključuje izvedbo petih različnih uvodnih motivacij pri pouku

matematike in anketni vprašalnik, pri katerem so učenci izražali svoje mnenje o

izvedenih uvodnih motivacijah in se nekoliko samoovrednotili. Z raziskavo smo želeli

ugotoviti, katere tipe uvodnih motivacij lahko uporabimo pri pouku matematike in kako

uspešni so.

Preko analize odgovorov smo ugotovili, da je uspešnost različnih tipov uvodnih

motivacij raznolika, torej so nekatere bolj in nekatere manj uspešne. Učenci so za

najbolj uspešno uvodno motivacijo določili motiviranje preko dela s konkretnim

materialom, za najmanj uspešno pa slikovno motivacijo. Delo s konkretnim materialom

omogoča učencem lažje razumevanje, kar pojasnjuje uspešnost le-tega.

Ključne besede: motivacija, učna motivacija, uvodna motivacija, tipi uvodnih

motivacij, pouk matematike

ABSTRACT

Types of initial motivation sessions in 3rd year math classes

Teachers face motivation challenges daily, particularly how to motivate yourself or

others and what is the optimal way to motivate. During their work they have to take into

account various factors of optimal teaching, of which motivation is of great importance.

The teaching process has better success when the students are highly motivated. It is

crucial to motivate the students from the beginning of the teaching process, at the first

encounter with the subject, which is known as the initial motivation. Interesting and

challenging initial motivation therefore increases the engagement and motivation of the

students, which results in better compliance with the whole teaching process.

The aims of this thesis is to investigate different types of initial motivation sessions in

maths classes and evaluate the success with the 3rd year primary school students.

Besides we also investigated the engagement of the students with different types of

motivation sessions.

The empirical part includes implementation of five different initial motivation

sessions in maths classes, followed by a questionnaire where the students provided

feedback about the session and self-assessment. With this study we determined which

types of initial motivation sessions can be used in maths classes and how successful

they are.

By analysing the students’ feedback forms we noticed differences among different

types of motivation sessions. The most successful type, according to students’ opinion,

was working on real-world problems and the least successful was motivating with

visual material. Working on real-world problems enables the students to comprehend

the subject easily, which explains the positive feedback.

Keywords: motivation, teaching motivation, initial motivation, maths classes, types

of initial motivation

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ........................................................................................................................... 1

2 Teoretični del ............................................................................................................. 2

2.1 Opredelitev motivacije ........................................................................................ 2

2.2 Učna motivacija .................................................................................................. 3

2.3 Teorije motivacije ............................................................................................... 3

2.3.1 Behavioristične teorije motivacije ............................................................... 4

2.3.2 Psihoanalitične teorije motivacije................................................................ 4

2.3.3 Humanistične teorije motivacije .................................................................. 4

2.3.4 Kognitivne teorije motivacije ....................................................................... 6

2.4 Vrste motivacij .................................................................................................... 6

2.4.1 Notranja motivacija ..................................................................................... 7

2.4.2 Zunanja motivacija ...................................................................................... 8

2.5 Celosten model kakovostnega motiviranja učencev ....................................... 11

2.6 Tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike................................................... 12

2.6.1 Besedne motivacije ................................................................................... 12

2.6.2 Vidno-zaznavne motivacije ....................................................................... 14

2.6.3 Gibalne motivacije..................................................................................... 24

3 Empirični del ............................................................................................................ 27

3.1 Problem, namen in cilji ..................................................................................... 27

3.2 Raziskovalno vprašanje ................................................................................... 27

3.3 Metodologija ....................................................................................................... 28

3.3.1 Raziskovalne metode .................................................................................. 28

3.3.2 Raziskovalni vzorec..................................................................................... 28

3.3.3 Pripomočki ................................................................................................... 28

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov ........................................................................ 29

3.3.4 Obdelava podatkov...................................................................................... 29

3.4 Primeri izvedenih uvodnih motivacij pri pouku matematike ............................ 29

3.5 Rezultati in razprava ........................................................................................ 34

4 Sklepne ugotovitve .................................................................................................. 40

5 Literatura in viri ........................................................................................................ 41

6 Priloge ...................................................................................................................... 42

KAZALO SLIK

Slika 1: Maslowa hierarhija potreb (povzeto po Marentič Požarnik, 2003, str. 186) ....... 5

Slika 2: Prikaz motiviranja preko dela s konkretnim materialom – geometrija in merjenje

......................................................................................................................................... 15

Slika 3: Prikaz slikovne motivacije – aritmetika in algebra............................................. 17

Slika 4: Prikaz slikovne motivacije – logika in jezik ........................................................ 17

Slika 5: Prikaz slikovne motivacije – geometrija in merjenje.......................................... 18

Slika 6: Prikaz slikovne motivacije – obdelava podatkov ............................................... 19

Slika 7: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – aritmetika in algebra .................. 20

Slika 8: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – logika in jezik ............................. 21

Slika 9: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – logika in jezik ............................. 22

Slika 10: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – geometrija in merjenje............. 23

Slika 11: Prikaz izvedenega motiviranja preko dela s konkretnim materialom.............. 30

Slika 12: Prikaz izvedene slikovne motivacije ................................................................ 32

Slika 13: Prikaz pridobljenih podatkov na vprašanje o tem, ali je bila uvodna motivacija

učencem všeč ................................................................................................................. 34

Slika 14: Prikaz pridobljenih podatkov o zanimivosti uvodne motivacije ....................... 35

Slika 15: Prikaz pridobljenih podatkov o pozornem poslušanju učencev med uvodno

motivacijo ........................................................................................................................ 36

Slika 16: Prikaz podatkov na vprašanje o tem, ali so učenci med uvodno motivacijo kaj

povedali ........................................................................................................................... 37

Slika 17: Prikaz podatkov na vprašanje o tem, ali se učenci dobro spomnijo uvodne

motivacije ........................................................................................................................ 38

Slika 18: Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij pri pouku matematike ................ 39

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov –obdelava podatkov.......... 24

Preglednica 2: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – obdelava podatkov......... 24

Preglednica 3: Prikaz izvedenega motiviranja preko grafičnih prikazov ........................ 33

Menart, Klara (2015): Tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike v 3. razredu . Diplomsko delo. Koper:

UP PEF. .

1

1 UVOD

Vsakodnevno slišimo pritoževanje učiteljev nad nizkim nivojem motiviranosti otrok

za šolsko delo, kar predstavlja vedno večji problem. Učitelji težko realizirajo zastavljene

cilje, če učenci niso motivirani, saj jim s svojim nemotiviranim vedenjem »rušijo«

načrtovane učne ure. Zato je pomembno, da se učitelji na tem področju redno

izobražujejo in stremijo k uporabi novih učnih oblik in metod, sredstev, pripomočkov ter

načinov motiviranja učencev. Le tako lahko pouk funkcionira in izpolnjuje svoj namen.

Marsikdaj lahko učencem namreč pripravimo zanimiv pouk že z uporabo nečesa

novega, neznanega, nikoli videnega. Zelo dobro je, da jih motiviramo že ob prvem stiku

z učno snovjo, kar predstavlja t. i. uvodna motivacija. Pri tem je pomembno, da učitelj

uporabi svojo ustvarjalnost, domišljijo, znanje in sposobnosti, da učencem že na

samem začetku približa snov na zanje zanimiv ter zabaven način.

Teoretični del diplomskega dela vključuje opredelitev motivacije in učne motivacije

ter opis najbolj znanih teorij motivacije. Zatem so predstavljene vrste motivacije in

celosten model kakovostnega motiviranja učencev. V zadnjem poglavju teoretičnega

dela pa so predstavljeni različni tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike in primeri

za le-te po matematičnih področjih. V empiričnem delu so prikazani primeri za različne

tipe uvodnih motivacij pri pouku matematike, ki smo jih izvedli v 3. razredu osnovne

šole, in anketni vprašalnik, ki so ga po izvedbi le-teh reševali učenci. Zanimalo nas je,

kateri tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike obstajajo in kateri od teh so

uspešnejši oz. kateri učence bolj pritegnejo in pripravijo za nadaljnje delo. Ta del

diplomskega dela zajema tudi analizo odgovorov učencev in interpretacijo

zastavljenega raziskovalnega vprašanja.


UP PEF. .

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Opredelitev motivacije

Z izrazom motivacija se srečamo skoraj vsak dan. V Slovarju slovenskega

knjižnega jezika lahko zasledimo, da izraz izhaja iz latinske besede »movere«, kar

pomeni gibati se. Motivacija je psihološki proces usmerjanja in vzdrževanja vedenja.

Svoje vedenje moramo torej prilagajati v tej smeri, da bomo s tem dosegli želen cilj

(Woolfolk, 2002).

Različne smeri in raziskovalni pristopi pojem motivacije razlagajo zelo različno, vsi

pa se ujemajo v opredelitvi, da je motivacija:

a) občutena oz. doživljana napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu ciljnemu

objektu;

b) notranji proces, ki vpliva na smer, vztrajnost in intenzivnost k cilju usmerjenega

vedenja;

c) specifična potreba, želja ali hotenje, kot npr. lakota, žeja ali dosežek, ki spodbudi k

cilju usmerjeno vedenje (Kobal Grum in Musek, 2009).

Motivacija je psihološki proces, ki se nanaša na usmerjeno vedenje in z njim

povezana čustva, misli, stališča, pojmovanja, prepričanje ipd. Pri tem nas zanimajo

predvsem vzroki in nameni našega vedenja. Motivacija je torej psihološki proces, ki

spodbuja in usmerja naše vedenje (Petri in Govern, 2004, v Kobal Grum in Musek,

2009).

Pečjak (1975) je motivacijo opisal kot »nekaj, kar človek hoče«. Nedvomno pa je

tudi odločilni pogoj za učenje. Človekove sposobnosti pomenijo le možnost za učenje.

Da do tega tudi pride pa so ključnega pomena motivi, zaradi katerih se učimo. Močan

motiv lahko do neke mere nadomesti primanjkljaj v sposobnostih, posebno če vsebuje

učno gradivo naloge, ki niso prezahtevne, ampak zahtevajo vztrajnost.

Woolfolk (2002) predstavi motivacijo kot notranje stanje, ki vzbuja, usmerja in

ohranja vedenje. Preučevanje motivacije se usmerja na to, kako in zakaj ljudje začnejo

aktivnosti, ki so usmerjene proti specifičnim ciljem, kako vztrajni so pri svojih poskusih

doseganja ciljev in kaj na tej poti razmišljajo ter občutijo.

Motivacije ni mogoče meriti neposredno, temveč prek vedenjskih sprememb,

prepričanj in mnenj oseb o njihovi lastni motivaciji itd. Učinki motivacije so začasni, saj

lahko zelo visoko motivirana oseba v trenutku svojo motivacijo močno zniža in postane

popolnoma nedejavna (Encyclopedia Britannica, 2007, v Kobal Grum in Musek, 2009).


UP PEF. .

3

2.2 Učna motivacija

»Za uspeh pri učenju ni pomembno le, da se znamo učiti, ampak tudi, da smo

pripravljeni usmerjati svojo energijo v doseganje zastavljenih, tudi zahtevnejših učnih

ciljev in pri tem vztrajati« (Marentič Požarnik, 2003).

Marentič Požarnikova (2003) navaja, da temeljitost učenja in kakovost doseženih

rezultatov določata vrsta ter stopnja motivacije. Pri učiteljih pa naletimo tudi na vrsto

stereotipnih, pogosto nezavednih pojmovanj o načinih motiviranja in njihovih učinkih.

Puklek Levpušček in Zupančič (2009) opredelita učno motivacijo kot psihološki

proces, ki učenca spodbudi k učenju, ga pri tem usmerja, določa intenzivnost učenja in

učencu omogoči, da pri njem vztraja. Po njunem mnenju se nizka motivacija izraža v

obliki nepripravljenosti sodelovanja pri pouku in nizki prizadevnosti, ki se kažejo kot

hitro prenehanje z učenjem, kadar se učenec sooči s težavo, in nepripravljenost

učenca za soočanje s težjimi nalogami.

Marentič Požarnikova (2003) povzame, da je učna motivacija skupen pojem za vse

vrste motivacij v učni situaciji in obsega pobude za učenje, usmerjanje učenja,

določanje intenzivnosti ter trajanje le-tega in kakovost naučenega.

Žagar (2009) navaja, da so učenci motivirani, če svoje vedenje usmerijo k temu,

da bi usvojili določeno znanje, bili deležni pohvale, da bi zadovoljili svoje interese in

radovednost.

Učna motivacija pomembno soodloča, v kolikšni meri in kako kakovostno se bodo

učenci nekaj naučili na osnovni dejavnosti, ki jo izvajajo, ali podatkov, ki so na

razpolago. Bolj motivirani učenci v učnih situacijah namreč uporabljajo višje in

kompleksnejše spoznavne procese ter se zato nečesa tudi bolj kakovostno naučijo kot

manj motivirani učenci (Jetton in Alexander, 2001; Pintrich, 2003, v Puklek Levpušček

in Zupančič, 2009).

2.3 Teorije motivacije

Motivacija je izredno obširen in zapleten pojem, ki ga obravnavajo mnoge teorije.

Nekatere od teh so se razvile ob delu z živalmi v laboratorijih, druge temeljijo na

preučevanju ljudi v situacijah, v katerih so uporabili igre in sestavljanke (Woolfolk,

2002).

V nadaljevanju so na kratko opisane najbolj znane teorije motivacije, ki nam

pomagajo razumeti motivacijo z več zornih kotov.


UP PEF. .

4

2.3.1 Behavioristične teorije motivacije

»Če smo za določeno vedenje konstantno ojačevani, potem lahko razvijemo

navade ali težnje k ukrepanju na določen način« (Woolfolk, 2002, str. 321).

Behavioristi motivacijo opredeljujejo kot vrsto ojačitev oz. podkrepitev, ki so vzrok

za usmerjanje vedenja. Le-te so lahko pozitivne ali negativne. Pozitivne podkrepitve

razlagamo s pojmi »nagrada« in »spodbuda«, negativne pa s pojmi »kazen« in

»graja«. Pozitivna podkrepitev pomeni zadovoljitev neke potrebe. Nagrado

opredeljujejo kot privlačen objekt ali dogodek, ki nastopa kot posledica nekega

vedenja. Spodbudo pa opišejo kot objekt ali dogodek, ki spodbuja ali zavira vedenje.

Negativno podkrepitev pa behavioristi razlagajo kot stanje, ki ga učenec skuša doseči,

npr. prekinitev neprijetne situacije (Marentič Požarnik, 2003).

Behavioristi torej poudarjajo pomen zunanjega ojačanja oziroma podkrepitve za

učenje, npr. napredovanje v višji razred, ocene itd. Vse to so zunanja sredstva

motiviranja učencev. Podkrepitev mora biti takojšnja in stalna, le tako se oblikujejo

navade ali nagnjenja za delovanje (Žagar, 2009).

2.3.2 Psihoanalitične teorije motivacije

Freud je zelo prepričljivo opozoril na to, da motivacija v precejšnji meri izvira tudi iz

naših nezavednih potreb in nagonskih silnic ter da ima ego – zavestni del duševnosti –

nanjo le omejen vpliv (Marentič Požarnik, 2003).

Psihoanalitiki opredeljujejo spodbude kot prirojene nagone, ki so usmerjeni k

objektom oziroma ciljem naše dejavnosti. Omenjeni objekti morajo zadovoljiti določene

prirojene telesne potrebe, med katere sodijo lakota, žeja, spolni nagon. Psihoanalitična

teorija zelo podrobno razloži nezavedno motivacijo, človekove prikrite potrebe in želje,

ki usmerjajo njegovo vedenje in doživljanje (Žagar, 2009).

2.3.3 Humanistične teorije motivacije

Humanistični pogled na motivacijo se je oblikoval kot reakcija na behavioristično in

Freudovo psihoanalitično teorijo motivacije. Predstavnika humanistične teorije Maslow

in Rogers sta mnenja, da niti Freudova psihoanaliza niti behaviorizem ne moreta

ustrezno razložiti, zakaj so ljudje dejavni (Žagar, 2009).

Humanisti menijo, da človekovo dejavnost aktivirajo in uravnavajo notranje, njemu

lastne silnice, pomembna je predvsem težnja po razvoju lastnih zmožnosti po


UP PEF. .

5

samouresničevanju. To lahko namreč okolje podpira ali zatre (Marentič Požarnik,

2003).

Tem teorijam je torej skupno prepričanje, da ljudi neprenehoma motivirajo

prirojene potrebe po uresničevanju svojih potencialov. Humanistični pogled torej

motiviranje učencev razlaga kot spodbujanje njihovih notranjih virov – njihovega

občutka kompetentnosti, samospoštovanja, avtonomije in samoaktualizacije (Woolfolk,

2002).

Eden najpomembnejših predstavnikov humanistov Abraham Maslow je človekove

notranje silnice oziroma potrebe razvrstil v hierarhično piramido, pri čemer naj bi bila

zadovoljitev nižje potrebe pogoj za pojav višjih potreb. V hierarhiji razlikuje več vrst

potreb.

Slika 1: Maslowa hierarhija potreb (povzeto po Marentič Požarnik, 2003, str. 186)

Potrebe po samouresni

-čevanju

Estetske potrebe

(po lepoti, skladnosti)

Potrebe po spoznavanju (znanju,

razumevanju, raziskovanju)

Potrebe po samospoštovanju (po moči, dosežkih, samozaupanju,

priznanju in upoštevanju s strani drugih)

Potrebe po varnosti, sprejetosti in ljubezni

Potrebe po varnosti, zaščiti, odsotnosti strahu in zmede, po strukturi in redu

Fiziološke potrebe (lakota, žeja)

(potreba po ustvarjanju, iskanju

smisla in oblikovanju sistema

vrednot)


UP PEF. .

6

Maslow je štiri potrebe na nižjem nivoju poimenoval potrebe pomanjkanja. Ko so te

potrebe zadovoljene, motivacija za njihovo zadovoljitev upade. Vendar pa le-teh ne

moremo nikoli zadovoljiti do konca, zato se tudi motivacija za njihovo zadovoljevanje

nenehno obnavlja. Tri potrebe na višjem nivoju pa je poimenoval potrebe bivanja. Ko

so te potrebe zadovoljene namreč človekova motivacija ne upade, temveč se poveča v

iskanju nadaljnje zadovoljitve (Woolfolk, 2002).

Maslowo teorijo pa so večkrat kritizirali, češ da se ljudje ne vedemo vedno tako,

kot to predvideva teorija. Večina se nas namreč premika naprej in nazaj med različnimi

vrstami potreb in zadovoljevanjem le-teh. Motivira nas lahko celo več različnih potreb

hkrati (Woolfolk, 2002).

2.3.4 Kognitivne teorije motivacije

Za razliko od behavioristične teorije motivacije kognitivna teorija poudarja notranje

vire motivacije, kot so npr. radovednost, interes za nalogo, zadovoljstvo ob učenju ipd.

Gre torej za notranjo motivacijo, ki je trdno povezana s človekovo potrebo po

razumevanju stvari. Ljudje delajo trdo, ker pri delu uživajo in ker želijo nekaj razumeti

(Žagar, 2009).

Ena od teorij, ki razlaga motivacijo s kognitivnega vidika, je teorija atribucije. Ta

razlaga, kako si sami pojasnjujemo svoje vedenje in rezultate, predvsem uspeh in

neuspeh. Ljudje naj bi bili namreč nagnjeni k temu, da ohranjamo pozitivno

samopodobo, zato uspehe radi pripišemo sami sebi, neuspehe pa zunanjim

dejavnikom, ki jih ni mogoče kontrolirati. V primeru pogostega doživljanja neuspeha se

ta vzorec obrne. Tako začnemo samemu sebi pripisovati neuspehe, uspehe pa

pripisujemo zunanjim dejavnikom (Žagar, 2009).

2.4 Vrste motivacij

Preučevanje motivacije se torej osredotoča na to, kako in zakaj ljudje začnejo

aktivnosti, ki so usmerjene proti določenim ciljem, kako vztrajni so pri poskusih

doseganja le-teh in kaj na tej poti razmišljajo in doživljajo (Woolfolk, 2002).

Nekateri pogledi na motivacijo navajajo kot vire motivacije osebnostne dejavnike,

kot so potrebe, interesi, radovednost in doživljanje. Drugi pogledi pa izpostavljajo

dejavnike okolja, kot so nagrada, socialni pritisk, kazen ipd. (Žagar, 2009).


UP PEF. .

7

Motivacijo, katere izvor izhaja iz osebnostnih dejavnikov, imenujemo notranja ali

intrinzična motivacija, za motivacijo, ki jo spodbujajo zunanji dejavniki, pa uporabljamo

izraz zunanja ali ekstrinzična motivacija (Žagar, 2009).

V nadaljevanju bo na kratko predstavljena motivacija glede na vire, iz katerih izhaja.

2.4.1 Notranja motivacija

»Notranja motivacija je naravna težnja iskanja in osvajanja izzivov, ko sledimo

interesom in urimo sposobnosti. Kadar smo notranje motivirani torej ne potrebujemo

spodbud in kaznovanja, ker je aktivnost že sama po sebi nagrada« (Woolfolk, 2002,

str. 320).

Raffini (2003) opiše notranjo motivacijo kot nekaj, kar nas motivira, da storimo

neko delo, kadar nam ni treba storiti ničesar.

Oseba je notranje motivirana, če opravlja neko delo zaradi interesa, radovednosti,

osebnega zadovoljstva ali pa, ker ji delo pomeni izziv, ker je pri delu lahko neodvisna in

ker lahko zadovolji svoje notranje kriterije za uspeh (Žagar, 2009).

Pečjak notranjo motivacijo imenuje tudi neposredna motivacija. Le-ta se namreč

pojavi, ko delujejo interesi in ni odvisna od zunanjih ciljev (nagrade, dobre ocene,

uveljavljanje pred sošolci …). Ta oblika motivacije je večinoma bolj učinkovita in trajna

(Pečjak, 1975).

Če nam uspe učence spodbuditi za samostojno kakovostno učenje in jih naučiti,

da ohranijo ter razvijejo željo po globljem razumevanju sebe in sveta okoli sebe, težnjo

po razvoju svojih zmožnosti, po nadaljnjem izobraževanju, smo dosegli enega izmed

najpomembnejših ciljev šolanja za uspešno življenje. Učenec se tako z nekim

področjem ali aktivnostjo ukvarja zaradi nje same – iz zanimanja, želje po spoznavanju

ipd. (Marentič Požarnik, 2002).

Napotki za razvijanje notranje motivacije učencev

Razvijati je potrebno interese učencev. Če je učencem delo zanimivo, bodo gotovo

pokazali več iniciativnosti. Ena od možnosti, ki poveča zanimanje učencev, je njihovo

sodelovanje pri načrtovanju učnega procesa. Učitelj torej poda učencem določeno

strukturiranost pouka s postavitvijo bistvenih ciljev, o vsem drugem pa odločajo učenci

(Žagar, 2009).

Spodbujati je potrebno radovednost učencev. Tako kot interesi, tudi radovednost

vodi do aktivnega sodelovanja in vztrajnosti učencev pri reševanju nalog. Če se učenci


UP PEF. .

8

snov učijo iz radovednosti, jo pomnijo dalj časa. Obstajajo tri vrste radovednosti:

perceptivna, manipulativna in konceptualna radovednost. Perceptivno radovednost

spodbuja vse tisto, kar učenci vidijo okoli sebe, npr. nazornost pouka, atraktivne

razredne razstave. Manipulativno radovednost spodbudi aktivno operiranje učencev s

predmeti in pojavi. Konceptualna radovednost pa vključuje željo po znanju in odkrivanju

neznanega; spodbujamo jo z obravnavanjem problemov, ki se zdijo učencem

pomembni (Žagar, 2009).

Jones (1985; po Kaplan, 1990; v Žagar, 2009) je izbral učitelje, ki so bili pri

spodbujanju radovednosti učencev zelo uspešni ter jih vprašal, katere aktivnosti in

postopki so po njihovem mnenju najučinkovitejši. Učitelji so najpogosteje navedli

neposredno pridobivanje izkušenj. Pogosto so omenili tudi zastavljanje večpomenskih,

paradoksnih in nepričakovanih vprašanj učencem ter razstavljanje njihovih domačih del

na šolskih oglasnih deskah ali v razredu. Radovednost po mnenju učiteljev izredno

spodbujajo tudi: navajanje življenjskih primerov, igra vlog in simulacije, učiteljev

entuziazem, spreminjanje aktivnosti, vsebine z »odprtim koncem« in odprtost za

vprašanja učencev.

Prav tako je pomembno, kako učitelji učencem predstavijo učne cilje. Učne cilje bi

bilo treba predstaviti tako, da se jih bodo učenci zavedali, da bodo zanje privlačni in da

bodo videli možnost njihove uresničitve. To lahko učitelj doseže tako, da učencem pred

obravnavo snovi konkretno, z vedenjskimi termini razloži učne cilje (npr. naučiti se

diskutirati). Pri tem jim lahko za večje razumevanje pokaže tudi izdelke učencev iz

prejšnjih let (Žagar, 2009).

Za razvoj notranje motivacije pri učencih je pomembno tudi, da dosežemo

primerno stopnjo čustvene vzburjenosti učencev. Ta ne sme biti prenizka, saj to vodi v

mlahavost in zaspanost. Previsoka stopnja čustvene vzburjenosti pa vodi v tremo in

strah (Žagar, 2009).

2.4.2 Zunanja motivacija

Kadar naredimo nekaj zato, da bi zaslužili oceno ali nagrado, se izognili kazni,

zadovoljili učitelja ali iz katerega koli drugega razloga, govorimo o zunanji ali

ekstrinzični motivaciji (Woolfolk, 2002).

Oseba je zunanje motivirana, ko dela nekaj zaradi vzrokov, ki nimajo nič opraviti s

samo nalogo. Bandura (1986, v: Žagar, 2009) pravi, da je zunanja motivacija koristna v

dveh primerih: ko se otrok prvič sreča z neko aktivnostjo ali ko ni preveč uspešen pri

učenju. V naštetih primerih ne moremo pričakovati, da bo otrok notranje motiviran za


UP PEF. .

9

učenje, zato potrebuje ustrezne zunanje spodbude. Med najpogostejše zunanje

spodbude, ki jih učitelji uporabljajo, da bi motivirali učence, sodijo: pohvala in graja,

nagrada in kazen, tekmovanje in sodelovanje ter ocene (Žagar, 2009)

2.4.2.1 Pohvala in graja

Glede pohvale in graje lahko trdimo, da pohvala na splošno bolj motivira učence.

Pohvala zlasti pozitivno vpliva na introvertirane in plašne učence, na manj sposobne,

na učence nižjega socialno-ekonomskega statusa in na mlajše učence. Graja pa

najbolj negativno vpliva na plašne in manj sposobne učence. Pri podajanju pohval in

graj pa je potrebno biti pozoren na kar nekaj stvari, in sicer:

· pohvala in graja ne smeta biti izrečeni avtomatično, brez tehtnega premisleka;

· pohvalo in grajo je treba prilagoditi vsakemu učencu posebej;

· pri hvaljenju in grajanju učenčevih dosežkov ne bi smeli le-teh vedno primerjati z

dosežki drugih učencev, ampak je treba upoštevati tudi individualni napredek

učenca;

· izogibati se je potrebno grajanju pred razredom, graja naj bo izrečena v

individualnem pogovoru z učencem;

· graja mora biti stvarna, torej mora biti usmerjena v določeno napako ali neustrezno

vedenje učenca, ne pa na učenčevo osebnost;

· če je učenec notranje motiviran, je bolje, da povratno informacijo ločimo od

pohvale in graje (Žagar, 2009).

2.4.2.2 Nagrada in kazen

Nagrada in kazen sta zelo podobni motivacijski sredstvi kot pohvala in graja, le da

je njun učinek običajno močnejši. Nagrada namreč predstavlja močnejšo spodbudo kot

pohvala, kazen pa ima na učenca še bolj negativen vpliv kot graja. Ravno zato, ker je

vpliv na učenca pri teh še močnejši, moramo biti pri nagrajevanju in kaznovanju

učencev še posebej previdni. Že prepogosta uporaba nagrade/kazni pripelje do

neželenih učinkov, in sicer učenci postanejo pozornejši na to, kako bodo nagrajeni ali

kako se bodo izognili kazni kot na svoje delo. Prav tako ne smemo kar naenkrat

prekiniti z nagrajevanjem, saj lahko to pripelje do tega, da učenec učenje popolnoma

opusti (Žagar, 2009).

Kazen pa ima še druge negativne posledice, kot so frustracije, neprilagojeno,

nevrotično vedenje (umik iz realnosti, sesanje prstov, močenje postelje ipd.), negativno

stališče učencev do učitelja, ki je kazen izrekel, do ostalih učiteljev ali do šole nasploh

(Žagar, 2009).


UP PEF. .

10

2.4.2.3 Tekmovanje in sodelovanje

Učence poskušamo pogosto motivirati tudi s tekmovanjem in sodelovanjem. O

tekmovanju govorimo, ko posameznik teži k uspehu v neki aktivnosti zato, da bi bil

boljši od drugih posameznikov ali da bi bila njegova skupina najboljša. V prvem primeru

gre za individualno tekmovanje, v drugem pa za skupinsko. Poznamo pa tudi

tekmovanje s samim seboj, kjer se posameznik trudi, da bi izboljšal lasten rezultat.

Sodelovanje pa se kaže v skupnem delu in medsebojni pomoči dveh ali več

posameznikov, ki želijo doseči skupen cilj (Žagar, 2009).

V ZDA so izvedli eksperiment, s katerim so preučevali, kdaj so učenci bolj uspešni,

v pogojih individualnega tekmovanja, pri skupinskem tekmovanju ali pri sodelovanju.

Najboljše rezultate so dosegli učenci, ki so delali za svoj rezultat, nato učenci, ki so

delali za skupino, najslabši so bili učenci v skupini, ki je delala brez posebnih

tekmovalnih pogojev (Đorđević, 1980, v Žagar, 2009).

Tekmovanje, zlasti individualno, pa ima lahko pri učencih tudi negativne posledice, če

učitelj to motivacijsko sredstvo uporablja napačno in prepogosto. Pri tem so mnogi

učenci, zlasti manj sposobni, vznemirjeni in zaskrbljeni, saj se v tekmovalnih pogojih ne

morejo uveljaviti. Tekmovanje negativno vpliva tudi na status manj sposobnih učencev.

Pripelje lahko do napetosti, sovraštva, maščevalnosti in slabe klime, ki se kaže v težnji

po uspehu in zmagi (Žagar, 2009).

2.4.2.4 Šolske ocene

Namen šolskih ocen ni le vrednotenje učenčevih dosežkov, ampak imajo tudi

pomembno motivacijsko funkcijo. Kako bodo učence ocene motivirale pa je odvisno od

samih ocen in nekaterih drugih dejavnikov (Žagar, 2009).

Najpomembneje je, da so ocene objektivne oz. pravične. Če ocene niso

objektivne, dobijo učenci občutek, da lahko s svojim znanjem le delno vplivajo na

oceno, zato se ne potrudijo maksimalno. Motivacijska vrednost ocen je odvisna tudi od

nivoja aspiracije oz. pričakovanja učencev. Nivo aspiracije se kaže v pomembnosti

ciljev, ki si jih nekdo postavlja in jih želi doseči. Nivo aspiracije pa je odvisen že od

prejšnjih uspehov in neuspehov. Po uspehu v neki dejavnosti posameznik svoja

pričakovanja dvigne, po neuspehu pa zniža. Prav tako na motivacijo učencev vpliva

tudi porazdeljenost ocen v razredu. Ni dobro, če učitelj teži k nekemu stalnemu

številčnemu razmerju med posameznimi ocenami. Učenci namreč tako hitro ugotovijo,

da sami to razmerje težko spremenijo, zato se jim pri učenju ne bo zdelo vredno

posebej potruditi. Motivacijska vrednost ocen je odvisna tudi od vrednot. Pomembno je,


UP PEF. .

11

kako skupina, ki ji posameznik pripada, ceni učni uspeh. Če si skupina postavlja visoke

učne cilje, bodo tudi njeni člani težili k visokim ocenam (Žagar, 2009).

2.5 Celosten model kakovostnega motiviranja učencev

Kot učitelji se pogosto vprašamo, kako naj spoznanja o dejavnikih motivacije

celovito vključimo v svojo vsakdanjo prakso. Keller priporoča upoštevanje modela

PPZZ, ki povezuje naslednje sestavine, ki:

· vstopajo v učno situacijo;

· se dogajajo med učenjem;

· so posledica učenja (reagiranje na rezultate) (Marentič Požarnik, 2003).

Med sestavine modela PPZZ sodijo pozornost, ki jo je treba pridobiti in vzdrževati,

pomembnost, ki naj bi jo učitelj povečal, zaupanje učencev v lastne zmožnosti in

zadovoljstvo, ki naj bi ga učitelj pri učencih spodbudil (Marentič Požarnik, 2003).

Priporočljivo je, da si že vnaprej izdelamo »motivacijski načrt«. Ko nastopijo

problemi v stopnji motiviranosti učencev, nas mora vedno voditi vprašanje: »Kako

povečati kakovost motivacije pri učencih?« in ne: »Kako motivirati učence?«, saj ne

začenjamo s čistega začetka, prav tako so si učenci med seboj različni (Marentič

Požarnik, 2003).

Poznamo nekaj kriterijev kakovosti motivacije:

· vztrajanje pri neki aktivnosti (tudi brez zunanje kontrole);

· odpornost proti neuspehom in oviram na poti do cilja;

· kakovost učnih strategij;

· kakovost učnih rezultatov (da je znanje trajno, razumljeno, uporabno);

· pozitiven čustven odnos do sebe (samospoštovanje, ponos) in do naloge;

· stopnja samostojnosti pri postavljanju ciljev in opravljanju nalog (Marentič

Požarnik, 2003).

O motiviranju učencev pri pouku matematike Cotič in Felda (2008) razlagata, da je

treba matematično znanje učencev graditi izhajajoč iz problemskih situacij, ki izvirajo iz

učenčevega sveta oziroma življenja. Problemska situacija, ki izhaja iz učenca, ima

veliko prednosti. Učenec bo namreč notranje motiviran, da reši problem, ki izhaja iz te

situacije, saj je v to situacijo vpleten na osebni ravni. Ti aspekti, povezani z realnostjo

in konkretnostjo problema, so v neposredni povezavi z definicijo problema: problem

mora biti intelektualno iskanje; vzbuditi mora kognitivno napetost in učenec ga mora

doživeti v kontekstu problemske situacije in ne kot rutinsko nalogo.


UP PEF. .

12

Pri učni motivaciji je ključnega pomena uvodna motivacija, ki predstavlja uvod v

učno uro in se pojavi na samem začetku le-te. Od učitelja je odvisno, kako jo bo

oblikoval in v kolikšni meri bo posledično učence motiviral že na začetku učne ure.

2.6 Tipi uvodnih motivacij pri pouku matematike

Pri pouku matematike lahko uporabimo kar nekaj različnih tipov uvodnih motivacij,

s katerimi učence motiviramo in pripravimo na nadaljnje delo.

Uporabimo lahko besedno motivacijo, pri kateri učence motiviramo preko

podajanja besedila, zgodbe ali besednih navodil. Pri besedni motivaciji učenci

poslušajo ali pa berejo neko besedilo, na čemer temeljijo nadaljnje dejavnosti.

Poznamo tudi vidno-zaznavne motivacije, pri katerih je v ospredju vidno

zaznavanje. Vidno-zaznavne motivacije razdelimo na:

· motiviranje preko dela s konkretnim materialom;

· slikovne motivacije;

· motiviranje preko prikazov.

Pri motiviranju učencev preko dela s konkretnim materialom izhajamo iz uporabe

konkretnega materiala, lahko tudi didaktičnih ponazoril. Slikovne motivacije temeljijo na

uporabi slik za oblikovanje problemskih situacij. Pri motiviranju preko prikazov pa so

ključnega pomena prikazi, kot so npr. grafični prikazi, preko katerih lahko kasneje

oblikujemo različne problemske situacije.

Med uvodne motivacije pa sodijo tudi gibalne motivacije, kjer je v ospredju telesna

aktivnost oz. gibanje učencev. Učenci preko gibanja rešujejo problemske situacije,

hkrati pa zadovoljujejo tudi svojo potrebo po gibanju.

V nadaljevanju bodo predstavljeni primeri za različne tipe uvodnih motivacij pri

pouku matematike po matematičnih področjih.

2.6.1 Besedne motivacije

Aritmetika in algebra

Razred: 2.

Cilj: Učenci rešijo matematični problem s premalo podatki.

Motivacija:

Jakob in Kiara sta odšla v trgovino. S seboj sta imela 20€. V trgovini sta kupila 2l

mleka, čokolado in hlebec kruha. Koliko denarja je po nakupu ostalo Jakobu in Kiari?


UP PEF. .

13

Izvedba:

Po poslušanju matematičnega problema se učitelj z učenci pogovori, kateri podatki

za reševanje naloge manjkajo in kje bi jih lahko našli. Skupaj ugotovijo, da lahko

manjkajoče podatke poiščejo v reklamnih letakih. Podatke poiščejo in rešijo nalogo.

Logika in jezik

Razred: 1. in 2.

Cilj: Učenci pravilno uporabijo izraze večji, manjši, višji, nižji in težji, lažji.

Motivacija:

Deklica Manja se je odpravila na sprehod v gozd. Že na začetku sprehoda ji je na

dlan priletela pikapolonica, na tleh pa je zagledala mravljico. Takoj se je vprašala,

katera od njiju je večja. Učenci, katera žival je večja, pikapolonica ali mravljica? In tudi

Manja je ugotovila, da je večja pikapolonica. Odpravila se je naprej in skoraj pohodila

zelo lepo marjetico. Nedaleč stran od marjetice je rastlo drevo. Manja se je vprašala,

kateri od njiju je višji. Učenci, katera od rastlin je višja, marjetica ali drevo? Tudi Manja

je ugotovila, da je višje drevo. Šla je naprej in prispela do potoka. Na dnu potoka je bilo

veliko skal, Manji pa se je v čeveljček prikradel kamenček. Manja se je vprašala, kateri

od njiju je težji. Učenci, je težja skala ali kamenček? Tudi Manja je ugotovila, da je težja

skala. Nato se je deklica Manja utrujena odpravila domov, da svoje ugotovitve pove

mami in očetu.

Geometrija in merjenje

Razred: 3.

Cilj: Učenci poznajo enoti evro in cent.

Motivacija:

Učitelj ima pripravljenih 5 trditev, ki si sledijo od najtežje do najlažje. Ko se učencu

zdi, da ve, o čem trditev govori, dvigne roko in pove rešitev. Učitelj prebere toliko

trditev, kolikor jih učenci potrebujejo, da ugotovijo vsebino učne ure.

1. trditev: Za vse, kar si želimo, ga moramo imeti, skoraj vedno pa bi ga radi imeli več

kot ga imamo.

2. trditev: Pregovor govori, da je sveta vladar.

3. trditev: Poznamo ga v papirnati in kovinski obliki.

4. trditev: Enoti zanj sta evro in cent.

5. trditev: Z njim kupujemo, plačujemo stvari, naši starši pa ga v službi služijo.

Učenci ugotovijo, da se bodo pogovarjali o denarju.


UP PEF. .

14

Obdelava podatkov

Razred: 3.

Cilj: Učenci iz besedila izločijo pomembne podatke in jih predstavijo s prikazom s

stolpci.

Motivacija:

Učenci poslušajo zgodbo in si zapisujejo podatke, ki se jim zdijo pomembni.

V 3. a razredu so učenci pri uri športne vzgoje skakali v višino. Učencev je bilo 20. Kar

4 učenci so skočili do 70 cm. 8 učencev je skočilo do 80 cm. 5 učencev je skočilo do 90

cm. 3 učenci pa so skočili do 100 cm. Iz zapisanih podatkov oblikuj stolpčni diagram.

Izvedba:

Učitelj prebere matematični problem, učenci ga pri tem pozorno poslušajo in si

zapisujejo podatke. Če je potrebno, učitelj matematični problem prebere ponovno.

Učenci nato samostojno oblikujejo stolpčni diagram z zapisanimi podatki.

2.6.2 Vidno-zaznavne motivacije

2.6.2.1 Motiviranje preko dela s konkretnim materialom


Razred:1.

Cilj: Učenci seštevajo in odštevajo do 10.

Motivacija:

Učitelj podaja navodila:

Sestavi 3 rumene link kocke.

Dodaj še toliko modrih, kolikor je rumenih link kock. Kakšen račun bi sestavil glede na

link kocke? 3+3=6

Odvzemi 1 rumeno link kocko. Kako zapišemo račun? 6 – 1 = 5

Dodaj še 3 modre link kocke. Kakšen račun bi sestavili sedaj? 5 + 3 = 8

Izvedba:

Učitelj postopoma podaja zgornja navodila in vključuje učence, da ugotavlja

razumevanje. Vsak račun, ki ga z link kockami nastavijo učenci skupaj preverijo.


UP PEF. .

15

Logika in jezik

Razred: 2.

Cilj: Učenci razvrščajo predmete v množice.

Motivacija:

Učitelj razdeli učence v manjše skupine. V vreči prinese več predmetov, ki jih bodo

učenci kasneje razvrščali v množice. Vsaka skupina učencev dobi listek, na katerem je

zapisana lastnost množice predmetov, ki jih bodo izločili. Predmete nato učitelj strese

iz vrečke in njihova naloga je, da predmete z lastnostjo na listku izločijo.

· Primer množice igrač: žoga, lutka, avtomobilček, sestavljanka…

· Primer množice šolskih potrebščin: radirka, svinčnik, ravnilo, zvezek …

· Primer množice oblačil: majica, šal, nogavice, hlače …


Razred: 2.

Cilj: Učenci sledijo navodilom za premikanje po ravnini (mreži) ter navodila tudi sami

oblikujejo. Učenci prepoznajo in poimenujejo osnovne like.

Motivacija:

Za vsakega učenca učitelj prinese natisnjene mreže z geometrijskimi liki (primer

spodaj). Prav tako dobi vsak od učencev žeton, s katerim se bo po navodilih učitelja

pomikal po mreži.

Učitelj podaja navodila:

»Žeton postavi na rumeni krog. Pomakni se za 2 kvadrata v levo, za 1 kvadrat dol,

za 2 kvadrata v desno, za 1 kvadrat dol, za 3 kvadrate v levo in 1 kvadrat gor. Na

katerem liku je tvoj žeton? Kako bi prišel do oranžnega kvadrata?«

Slika 2: Prikaz motiviranja preko dela s konkretnim materialom – geometrija in merjenje


UP PEF. .

16

Obdelava podatkov

Razred: 2.

Cilj: Učenci nastavijo in preštejejo vse možne izide pri najpreprostejših kombinatoričnih

situacijah.

Motivacija:

Učitelj učence posede v polkrog pred tablo. Na sredino položi 3 različne barve

knjig, ki so enako velike. Ob njih postavi škatlo, ki bo predstavljala knjižno polico.

Učitelj prosi enega od učencev, da knjige zloži na knjižno polico. Nato učitelj vpraša

ostale učence, ali bi lahko te knjige zložili na to knjižno polico kako drugače. Eden od

učencev, ki je odgovoril pritrdilno, zloži knjige v drugem vrstnem redu. Tako zložijo

knjige v vseh možnih kombinacijah. Na koncu učitelj učence vpraša, na koliko različnih

načinov so zložili knjige na knjižno polico.

2.6.2.2 Slikovne motivacije


Razred: 3.

Cilj: Učenci poimenujejo del celote in ga zapišejo v obliki ulomka.

Motivacija:

Učitelj na tablo pritrdi spodnje slike. Učence vpraša:

· Na koliko delov je razdeljen predmet na sliki?

· Kako bi poimenovali en del celote?

· Kako bi ta del celote zapisali?

Pod slikami na tablo učitelj zapiše del celote z ulomkom.


UP PEF. .

17

Slika 3: Prikaz slikovne motivacije – aritmetika in algebra

Logika in jezik

Razred: 1.

Cilj: Učenci poiščejo zahtevane slike glede na določen kriterij.

Motivacija:

Učitelj na PowerPoint predstavitvi prikaže spodnje slike (vsako sliko na svoji

drsnici). Učence vpraša:

Katero jabolko je največje/najmanjše?

Katera miza je najvišja/najnižja?

Kateri svinčnik je najdaljši/najkrajši?

Katera knjiga je najdebelejša/najtanjša?

Slika 4: Prikaz slikovne motivacije – logika in jezik


UP PEF. .

18


Razred: 2.

Cilj: Učenci prepoznajo in poimenujejo geometrijske like.

Motivacija:

Učitelj na tablo projicira figuro ali več različnih figur, ki so sestavljene iz različnih

likov (primer spodaj). Vsako figuro projicira posebej. Učence vpraša:

»Katere like vidite v figuri? Ali vidite na sliki kakšen krog? Koliko krogov vidite? Kakšne

barve so ti krogi?«

To učitelj vpraša za vsak lik posebej in si število posameznih likov zapisuje v

razpredelnico pod figuro.

Slika 5: Prikaz slikovne motivacije – geometrija in merjenje

Obdelava podatkov

Razred: 3.

Cilj: Učenci prikažejo odnos med elementi dveh skupin s puščičnim diagramom in

preštejejo vse možne izide kombinatorične situacije.

Motivacija:

Vsak učenec dobi delovni list, na katerem ima narisane 3 kvadrate različnih barv in

3 trikotnike različnih barv. Njihova naloga je, da ugotovijo, koliko različnih hišic lahko

sestavijo iz danih likov, ob tem pa narišejo puščični diagram.


UP PEF. .

19

Izvedba:

Učenci samostojno rešujejo delovni list. Nanj si lahko po želji skicirajo, kar

potrebujejo, da rešijo nalogo. Na koncu z učiteljem preverijo rešitve tako, da puščični

diagram narišejo na tablo.

Razred: 2.

Cilj: Učenci nadaljujejo geometrijski vzorec.

Motivacija:

Vsak učenec dobi svoj delovni list, na katerem mora pravilno nadaljevati vzorec.

Vsak učenec ima na delovnem listu drugačen vzorec.

Primera vzorcev:

Slika 6: Prikaz slikovne motivacije – obdelava podatkov

Izvedba:

Učenci samostojno rešujejo delovni list. Rešitve skupaj z učiteljem preverijo tako,

da učitelj na tablo projicira dopolnjene vzorce, učenec pa mora poiskati svoj vzorec in

ga preveriti ter popraviti, če rešitev ni pravilna.

2.6.2.3 Motiviranje preko grafičnih prikazov


Razred: 3.

Cilj: Učenci preberejo in izločijo zahtevane podatke iz prikaza s stolpci in z njimi

računajo.

Motivacija:

Učencem učitelj na tablo projicira prikaz z vrsticami. Naloga učencev je, da

poslušajo spodaj napisana učiteljeva navodila in berejo podatke iz prikaza s stolpci. S

prebranimi podatki tudi računajo.


UP PEF. .

20

· Koliko otrok v prostem času najraje rola?

· Koliko otrok v prostem času najraje igra katerega od instrumentov?

· Koliko otrok v prostem času najraje kolesari in igra računalniške igrice skupaj?

· Koliko otrok v prostem času najraje igra na instrument in rola skupaj?

Slika 7: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – aritmetika in algebra

Izvedba:

Učitelj na tablo projicira zgornji prikaz, nato pa učencem podaja navodila za branje

podatkov z grafa in računanje z njimi. Učitelj poda navodilo in počaka, da učenci

preberejo podatke in izračunajo, kar je potrebno. Rešitev nato skupaj pregledajo in, če

je potrebno, račun zapišejo na tablo.

Logika in jezik

Razred: 1.

Cilj: Učenci razvrščajo slike v Carrollov prikaz glede na dva kriterija.

Motivacija:

Učitelj učence razdeli v skupine po 4 člane. Vsaka skupina dobi svoj (spodaj

prikazan) Carrollov prikaz na A3 formatu in pisemsko ovojnico s slikami. Carrollov

prikaz dajo na sredino mize, pisemsko ovojnico pa odprejo in si razdelijo slike. Vsak od

učencev dobi po 2 sliki. Naloga učencev je, da dobljene slike razvrstijo v Carrollov

prikaz glede na dva kriterija. Učenci v skupini si morajo med seboj pomagati. Učitelj z

učenci preveri tako, da na tablo projicira Carrollov prikaz z razvrščenimi slikami, učenci

pa morajo preveriti svoje rešitve in popraviti, če je potrebno. Učitelj za vsako sliko

vpraša učence, zakaj so jo razvrstili v tisto polje.


UP PEF. .

21

Slika 8: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – logika in jezik

Razred:1 2.

Cilj: Učenci preberejo podatke iz drevesnega prikaza.

Motivacija:

Vsak učenec dobi svoj delovni list, na katerem je prikazan drevesni prikaz. V

drevesnem prikazu so že razvrščene sličice po dveh kriterijih, kot je prikazano spodaj.

Učitelj učence sprašuje vprašanja o podatkih iz drevesnega prikaza, učenci pa morajo

te podatke prebrati in povedati rešitev.

1 Zahtevnejša uvodna motivacija.


UP PEF. .

22

Slika 9: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – logika in jezik

· Kaj vse vsebuje množica šolskih potrebščin?

· Kaj vse sodi v množico, kjer niso šolske potrebščine?

· Koliko šolskih potrebščin je rdeče barve?

· Koliko šolskih potrebščin ni rdeče barve?

· Koliko predmetov, ki niso šolske potrebščine, je rdeče barve?

· Koliko predmetov, ki niso šolske potrebščine, ni rdeče barve?


Razred: 2.

Cilj: Učenci preberejo podatke iz prikaza v vrsticah in jih uporabijo pri delu s konkretnim

materialom. Učenci upoštevajo lastnosti geometrijskih teles.

Motivacija:

Učitelj učence razdeli v skupine po 3 učence. Vsaka skupina dobi svoj list, na

katerem je prikazan prikaz z vrsticami. Pred tablo učitelj prinese množico geometrijskih

teles. Naloga skupin učencev je, da iz prikaza preberejo, koliko posameznih

geometrijskih teles lahko vzamejo. Iz teh morajo sestaviti stolp. Skupine med seboj

tekmujejo, katera bo sestavila najvišji stolp.


UP PEF. .

23

Slika 10: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – geometrija in merjenje

Izvedba:

Vsaka skupina učencev dobi svoj prikaz z vrsticami. Njihova naloga je, da ga

preberejo in na mizo prinesejo toliko geometrijskih teles, kot jih prikazuje prikaz z

vrsticami. Iz teh morajo zgraditi stolp. Skupine med seboj tekmujejo, katera bo

sestavila najvišji stolp. Na koncu učitelj pregleda stolpe in določi zmagovalca.

Obdelava podatkov

Razred: 3.

Cilj: Učenci preberejo preglednico in iz nje izluščijo zahtevane podatke. Učenci

računajo z merskimi enotami za čas.

Motivacija:

Učitelj na tablo projicira spodnji razpredelnici. Učencem poda navodila:

»Danes bi rad odšel z Vrhnike domov v Logatec z avtobusom. Na tabli vidite vozni red

avtobusov. Mi znate pomagati, kdaj grem lahko domov, če danes končamo ob 13. uri?

Kdaj pa grem lahko jutri iz Logatca, da pridem do 8. ure v šolo?«


UP PEF. .

24

Preglednica1: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov –obdelava podatkov

Odhod (Vrhnika) Prihod (Logatec) Čas trajanja vožnje

11:57 12:07 10 min

12:24 12:34 10 min

12:56 13:06 10 min

13:03 13:13 10 min

13:28 13:38 10 min

13:42 13:52 10 min

14:09 14:19 10 min

Preglednica 2: Prikaz motiviranja preko grafičnih prikazov – obdelava podatkov

Odhod (Logatec) Prihod (Vrhnika) Čas trajanja vožnje

7:00 7:10 10 min

7:07 7:17 10 min

7:25 7:35 10 min

7:38 7:48 10 min

7:54 8:04 10 min

8:00 8:10 10 min

8:08 8:18 10 min

2.6.3 Gibalne motivacije


Razred: 1.

Cilj: Učenci ocenijo število predmetov v množici in jih nato preštejejo.

Motivacija:

Učitelj učencem pove, da se bodo igrali igrico »Atomčki«. Njihova naloga je, da se

med predvajanjem glasbe gibljejo po prostoru. Ko se glasba ustavi, jim učitelj pokaže

list, na katerem je napisana številka. Takrat se morajo učenci združiti v skupine s toliko

člani, kolikšna je številka na listu. Tisti učenci, ki ostanejo brez skupine, 3-krat

poskočijo in se nato priključijo nazaj k igri.


UP PEF. .

25

Logika in jezik

Razred: 1.

Cilj: Učenci se razvrščajo v množice glede na izbrano lastnost.

Motivacija:

Učenci prosto tekajo po prostoru. Ko učitelj zapiska s piščalko, se učenci umirijo,

on pa pove lastnost množice, ki jo morajo oblikovati učenci, ki jih ta lastnost opisuje,

drugi učenci se ne združujejo. Ko množico oblikujejo, spet tečejo prosto po prostoru in

čakajo na znak.

Primer lastnosti množic: učenci moškega spola, učenci z dolgimi lasmi, učenci z

rjavimi očmi, učenci z modro majico…


Razred: 1.

Cilj: Učenci se po navodilih premikajo po prostoru.

Motivacija:

Učenci sledijo navodilom učitelja in se premikajo po prostoru.

»Naredi 3 poskoke po desni nogi naprej. Naredi 4 korake v levo. Naredi 2 poskoka po

levi nogi nazaj. Naredi 5 sonožnih poskokov v desno. Primi se za desno uho in naredi 3

poskoke naprej.«

Navodila nato stopnjujemo po zahtevnosti.

Izvedba:

Ko učitelj poda navodilo za premikanje po prostoru, počaka, da to naredijo vsi

učenci in šele nato poda naslednje navodilo.

Obdelava podatkov

Razred: 2.

Cilj: Učenci se gibljejo po vzorcu.

Motivacija:

Učitelj pripravi učence, da bodo izvajali neko gibanje in jih pozove, naj bodo

pozorni, da si ga bodo čim hitreje zapomnili. Nato skupaj izvedejo gibanje po vzorcu,

učitelj jim ob tem tudi besedno podaja navodila za gibanje. Gibanje po vzorcu z navodili

izvedejo 3-krat, nato pa morajo učenci samostojno izvajati gibanje po vzorcu. Vzorec

lahko nato spremenimo.


UP PEF. .

26

Primer gibanja po vzorcu: 3 žabji poskoki, 2 enonožna poskoka, 1 počep, 3 medvedji

koraki, 3 žabji poskoki, 2 enonožna poskoka, 1 počep, 3 medvedji koraki…

Pomembno je omeniti, da vsak tip uvodne motivacije ne ustreza čisto vsaki učni

vsebini, ki sledi za uvodno motivacijo. Pri izbiranju uvodnih motivacij je potrebno imeti

kritičen pogled in se pri tem vedno vprašati, kaj je cilj posamezne uvodne motivacije.


UP PEF. .

27

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Za dosego ciljev v našem življenju je ključnega pomena motivacija, ki nas kar

naprej spodbuja, da tudi po neuspehu še naprej stremimo k doseganju ciljev. Ravno

tako oz. še bolj pa motivacija vpliva na pouk, uspešnost in delovno vzdušje. Učitelji

ravno zato temu namenjajo veliko časa in energije, saj so rezultati nemotiviranih

učencev v primerjavi z rezultati motiviranih učencev po večini precej slabši. Učitelji se

temu posvečajo preko razvijanja in uporabe različnih načinov motiviranja učencev,

kamor sodi uporaba različnega didaktičnega materiala, poznavanje in uporaba teorije

motivacije v praksi ipd. Preko uporabe le-teh ugotavljajo, katere so uspešne in katere

ne, katere učence vsaj malo pritegnejo in katere na učence sploh ne vplivajo.

Pomembno je torej, da pri vseh urah pouka namenimo zadostno pozornost motiviranju

učencev. Tako moramo uporabiti različne načine motiviranja učencev tudi pri pouku

matematike.

V empiričnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na ugotavljanje

uspešnosti različnih tipov uvodnih motivacij pri pouku matematike v 3. razredu osnovne

šole.

Namen naše raziskave je raziskati različne tipe uvodnih motivacij pri pouku

matematike ter ugotoviti uspešnost le-teh pri pouku matematike v 3. razredu osnovne

šole.

Na podlagi problema diplomskega dela smo si zastavili naslednje cilje:

1. Opredeliti različne tipe uvodnih motivacij pri pouku matematike.

2. V praksi preizkusiti različne tipe uvodnih motivacij pri matematiki.

3. Ugotoviti, katere uvodne motivacije učence motivirajo za nadaljnje delo.

4. Ugotoviti, katera uvodna motivacija je učencem najbolj všeč.

3.2 Raziskovalno vprašanje

Pred raziskovanjem smo si zastavili naslednje raziskovalno vprašanje:

Katere vrste uvodnih motivacij poznamo pri pouku matematike in katere od teh so pri

pouku matematike v 3. razredu bolj in katere manj uspešne?

Predvidevamo, da bodo pri pouku matematike najbolj uspešne in bodo za

nadaljnje delo učence najbolj pripravile gibalne motivacije. To sklepamo na podlagi


UP PEF. .

28

vedenja o tem, da motivacija izhaja tudi iz zadovoljevanja potreb, pri gibalnih

motivacijah pa učenci zadovoljijo zanje pomembno potrebo po gibanju.

Prav tako predvidevamo, da bodo pri pouku matematike najmanj uspešne in bodo

za nadaljnje delo učence najmanj pripravile besedne motivacije. To sklepamo na

podlagi mišljenja, da so besedne motivacije pri pouku matematike v primerjavi z

drugimi uporabljene najpogosteje in zaradi tega pri učencih ne vzbujajo pretirane

radovednosti ter želje po delu.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

V diplomskem delu je bila uporabljena neeksperimentalna in deskriptivna

raziskovalna metoda.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

V raziskovalni vzorec so bili vključeni učenci 3. razreda osnovne šole v okolici

Ljubljane. Vključenih je bilo 25 učencev, od tega 13 deklic in 12 dečkov. Vzorec je bil

izbran neslučajnostno in priložnostno. Za izbor omenjene starostne skupine smo se

odločili na podlagi mnenja o tem, kdaj so učenci pripravljeni vrednotiti lastno izkušnjo

oz. se samovrednotiti.

3.3.3 Pripomočki

Za zbiranje podatkov smo uporabili nestandardiziran vprašalnik. Vprašalnik je

vseboval 5 vprašanj o vrednotenju lastnega počutja oz. motiviranosti pri izvajani

dejavnosti. Preko vprašalnika smo zbrali tudi podatke o spolu in starosti udeležencev.

Na vprašanja so učenci odgovarjali preko 5-stopenjske lestvice, ki je vrednotena s

simboli, ki prikazujejo počutja, kar je prilagojeno starostni stopnji udeležencev.

Pred izpolnjevanjem anketnega vprašalnika učencev smo v praksi uporabili 5 tipov

uvodnih motivacij pri pouku matematike. Le-te so bile določene glede na učno snov, ki

se je v 3. razredu pri matematiki obravnavala maja 2015.


UP PEF. .

29

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Oblikovali smo 5 uvodnih motivacij pri petih različnih urah matematike v 3. razredu,

ki smo jih nato v praksi preizkusili. Preizkušali smo jih v mesecu maju, odvisno od

urnika 3. razreda.

S pomočjo literature smo sestavili anketni vprašalnik, na katerega so učenci

odgovarjali po zaključeni učni uri matematike, v katero je bila vključena ena izmed

načrtovanih uvodnih motivacij. Učenci so na vprašanja odgovarjali individualno, in sicer

na podlagi predhodno pridobljene izkušnje.

3.3.4 Obdelava podatkov

Pridobljene podatke smo obdelali z računalniškim programom Microsoft Office

Excel. Izvedli smo osnovno opisno statistiko. Dobljene podatke smo prikazali v obliki

preglednic in grafov.

3.4 Primeri izvedenih uvodnih motivacij pri pouku matematike

Besedna motivacija

Razred: 3.

Cilj: Učenci poznajo naprave za merjenje časa in časovne enote.

Matematična vsebina: Merjenje časa

Motivacija:

Učenci so se usedli v jutranji krog in prisluhnili zgodbi.

»Učenci, veste, kaj se mi je včeraj zgodilo? Pokvarila se mi je ena od naprav. Odločila

sem se, da jo nesem k mojstru, ki mi te naprave popravlja. Ko sem prišla do njega, pa

mi je nejevoljno le predal pismo in rekel naj ga čim prej odnesem do učencev 3.d

razreda. Zato sem vam to pismo danes tudi prinesla. Ste za, da ga preberemo?«

Prebrali smo spodnje pismo, učenci pa so skupaj odgovarjali na vprašanja.

Dragi učenci 3.d razreda,

pišem vam, ker sem v veliki zagati. Včeraj zvečer so mi namreč podivjale vse tiste

naprave, ki merijo čas. Kako se jim že reče, učenci? Saj res, ure so. Vsem mojim uram

se je namreč čisto zmešalo. Nekaj od teh se jih je ustavilo in so tiste paličice na njih

(kako jim že pravimo?), torej kazalci so obtičali na mestu. Nekaj ur je ponorelo in

kazalci so se začeli vrteti zelo hitro. Nekaj pa se jih je polenilo in kazalci so se komaj da

premikali. Ker nisem več vedel, koliko je ura in ali je večer ali jutro ali kaj, sem se


UP PEF. .

30

odločil, da ure popravim. Vendar kako? Odločil sem se, da vsem uram za začetek

nastavim enako minut v 1 uri. Koliko minut ima že ena ura? Točno, 60 jih ima. Vendar

še prej moram ugotoviti, kateri kazalec kaže ure in kateri minute. Mi znate pomagati,

učenci?

Upam, da si je vaša učiteljica Klara dobro zapomnila vaše odgovore in mi danes uspe

popraviti vse moje podivjane ure.

Za vašo pomoč se vam zelo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam,

vaš urar.

Zaključek uvodne motivacije:

Večina učencev je bila po opisani uvodni motivaciji dobro motivirana, le nekaj

učencem le-ta ni bila zanimiva in jih ni pritegnila. Pri nadaljnjem delu je bilo lahko

občutiti učinek uvodne motivacije, hkrati pa smo se med učno uro naslanjali tudi nanjo

in v njej omenjene podatke.

Vidno-zaznavne motivacije

Motiviranje preko dela s konkretnim materialom

Razred: 3.

Cilj: Učenci se seznanijo s pisnim seštevanjem s prehodom preko desetice.

Matematična vsebina: Računske operacije

Motivacija:

Učenci so se posedli v jutranji krog. Na sredino jutranjega kroga smo položili

spodnjo razpredelnico velikosti A3. Učence smo vprašali, ali so mogoče že kdaj delali s

tako razpredelnico in za kaj bi jo lahko uporabili.

S D E

+

Slika 11: Prikaz izvedenega motiviranja preko dela s konkretnim materialom

Povedali smo jim, da bomo z njo pisno seštevali. Pokazali smo jim še didaktični

material, ki ponazarja stotice (večji kvadri), desetice (manjši in ožji kvadri) in enice

(majhne kocke). Ker so učenci s tem materialom že delali, jim ni bilo treba razlagati, kaj

pomeni katero od le-teh, ampak smo kar pričeli z delom. Določili smo učenca, ki je v


UP PEF. .

31

zgornjo vrstico postavil število 148. Nato smo določili drugega učenca, ki je v sredinsko

vrstico postavil število 325. Učence smo vprašali, kdo bi znal to na ta način sešteti in

zopet določili enega izmed učencev, ki so se javili. Učenec je sprva seštel enice, nato

desetice in na koncu stotice ter vse to sproti nastavljal v spodnjo vrstico. Nato smo

učence vprašali, ali se jim zdi v spodnji vrstici kaj čudnega in učenci so ugotovili, da je

enic preveč ter bo potrebno narediti prehod. Prehod smo nato razložili s pomočjo

konkretnega materiala.


Učenci so bili na začetku uvodne motivacije še motivirani, potem pa je motivacija

upadala s povečevanjem količine podatkov, ki so bili učencem neznani. Kar nekaj

učencev prikazanega ni razumelo, saj jim konkretni material ni bil blizu. Ko pa smo vse

to zapisali v zvezke in ob tem razložili, je postalo vse to razumljivo večini učencem.

Učinek uvodne motivacije med učno uro ni bil posebej opazen.

Slikovna motivacija

Razred: 3.

Cilj: Učenci poimenujejo del celote in ga zapišejo v obliki ulomka.

Matematična vsebina: Racionalna števila

Motivacija:

Učencem smo podali navodila, naj odprejo zvezek za matematiko in na prvi prazni

strani z rdečim pisalom zapišejo naslov Ponovitev. Nato smo jim povedali, da bomo na

tablo projicirali slike in jih ob tem nekaj vprašali. Njihova naloga je bila, da na vprašanje

odgovorijo pisno v svoj zvezek. Nato smo projicirali vsako od spodnjih slik posebej in

jih ob tem vprašali, kolikšen del celote predstavlja obkroženi del na sliki.


UP PEF. .

32

Slika 12: Prikaz izvedene slikovne motivacije

Skupaj z učenci smo preverili rešitve, ki so jih zapisali v zvezek. Vsako sliko smo

projicirali še enkrat, učenci so povedali rešitev, ki smo jo sproti zapisovali na tablo.

Učenci so si ob tem popravljali nepravilne rešitve.


Učenci so bili ob prikazu prvih dveh slik še nekoliko motivirani, potem pa se jim

dejavnost ni zdela več zanimiva. Nekateri od njih so sicer sodelovali do konca

dejavnosti, vendar ni bilo čutiti posebnega zanimanja. Učinka uvodne motivacije v učni

uri v nadaljevanju nismo opazili.

Motiviranje preko prikazov

Razred: 3.

Cilj: Učenci iz razpredelnice razberejo potrebne podatke ter ponovijo in utrdijo pisno

seštevanje s prehodom preko desetice.

Matematična vsebina: Prikazi

Motivacija:

Učencem smo povedali:

»Danes bomo ponovili, kar smo se naučili prejšnjo učno uro matematike na malce

drugačen način. Najprej odprite zvezke za matematiko na prvi prazni strani in z rdečim

pisalom zapišite naslov Vaja. Vsak bo dobil svojo razpredelnico, iz katere bo moral

razbrati ustrezne podatke, da bo lahko izračunal račun.«

Vsak učenec je prejel svojo razpredelnico, nato smo jim podali spodnja navodila.


UP PEF. .

33

Preglednica 3: Prikaz izvedenega motiviranja preko grafičnih prikazov

ŠOLA INTERESNE

DEJAVNOSTI

Peš 328 558

S kolesom 112 213

Z avtomobilom 417 147

Z avtobusom 147 52

1. Izračunaj, koliko otrok starši pripeljejo tako v šolo kot tudi na interesne dejavnosti z

avtomobilom.

2. Izračunaj, koliko otrok pride v šolo in na interesne dejavnosti peš.

3. Koliko otrok pride v šolo z avtobusom, na interesne dejavnosti pa ga starši

pripeljejo z avtomobilom?

4. Koliko otrok pride v šolo s kolesom, na interesne dejavnosti pa peš?

5. Koliko otrok pride v šolo peš, na interesne dejavnosti pa s kolesom?

Na koncu smo skupaj z učenci preverili račune in rešitve le-teh. Učenci so račune

in rešitve pregledovali in popravljali, če je bilo to potrebno.


Učenci so bili ob zgoraj opisani dejavnosti izredno motivirani. Na začetku se je

pokazalo nekaj nerazumevanja, ki smo ga kmalu razrešili. Dejavnost je bila za učence

nekoliko zahtevnejša, kar jim je vlivalo še dodatne volje za reševanje. Učinek uvodne

motivacije smo v izredno veliki meri čutili tudi v učni uri v nadaljevanju.

Gibalna motivacija

Razred: 3.

Cilj: Učenci poznajo lastnosti geometrijskih likov.

Matematična vsebina: Geometrijske oblike

Motivacija:

Pred začetkom učne ure smo najprej z učenci umaknili mize in stole ob stene

učilnice in pripravili ustrezen prostor za izvedbo gibalne motivacije.

Z učenci smo se nato posedli v krog in povedali smo jim:

»Danes se bomo za začetek ure matematike malce razgibali. Igrali se bomo igrico

»Geometrijski liki«. Vaša naloga bo, da se, ko zaslišite glasbo, prosto gibljete po

prostoru. Ko se glasba ustavi, se ustavite tudi vi, jaz pa vam bom povedala enega od

geometrijskih likov. Takrat morate s pomočjo sošolcev sestaviti čim več teh likov. To

naredite tako, da se primete za roke in skupaj oblikujete geometrijski lik. Preverili


UP PEF. .

34

bomo, ali ste sestavili pravilne geometrijske like in, ko zaslišite glasbo, se spet prosto

gibljete po prostoru. Tisti učenci, ki ne boste s sošolci sestavili lika, morate narediti 5

počepov.«


Učenci so bili motivirani že takoj, ko je bila omenjena beseda »gibanje«. Zelo lepo so

sledili navodilom dejavnosti. Pri izvajanju so bili aktivni vsi učenci in so aktivno

sodelovali med seboj. Dejavnost je učence zelo motivirala in učinek le-te je bilo čutiti

tudi v učni uri v nadaljevanju.

3.5 Rezultati in razprava

Vprašanja so vrednotena s 5-stopenjsko lestvico, ki je prikazana s simboli, ki

prikazujejo počutja. V spodnjih grafih so ti simboli preneseni v številke, pri katerih 1

pomeni najmanj, 5 pa največ.

V spodnjih grafih so prikazane primerjave povprečnih ocen za posamezno

vprašanje za različne tipe uvodnih motivacij.

Slika 13: Prikaz pridobljenih podatkov na vprašanje o tem, ali je bila uvodna motivacija

učencem všeč

Zgornji graf prikazuje povprečne vrednosti pridobljenih podatkov na vprašanje o

tem, ali je bila uvodna motivacija učencem všeč za različne vrste uvodnih motivacij. Iz

grafa lahko razberemo, da je bilo učencem najbolj všeč motiviranje preko dela s

konkretnim materialom, najmanj všeč pa jim je bila slikovna motivacija. Med rezultati in

3,7

3,8

3,9

4

4,1

4,2

4,3

4,4

4,5

4,6

Ali ti je bil všeč začetek ure?

Besedna motivacija

Motiviranje preko dela s

konkretnim materialom

Slikovna motivacija

Motiviranje preko

prikazov

Gibalna motivacija


UP PEF. .

35

našim mnenjem o uspešnosti motiviranja preko dela s konkretnim materialom je

opazna očitna razlika, kar pripisujemo dejstvu, da je otrokom delo s konkretnim

materialom pri srcu, ker je nazorno in jim nudi oporo pri morebitnem nerazumevanju

učne snovi.

Slika 14: Prikaz pridobljenih podatkov o zanimivosti uvodne motivacije

Na zgornjem grafu so prikazani pridobljeni podatki na vprašanje o zanimivosti

uvodne motivacije. V njem lahko zasledimo, da sta bila učencem najbolj zanimiva

motiviranje preko dela s konkretnim materialom ter gibalna motivacija. Najmanj je bila

učencem zanimiva slikovna motivacija. Iz rezultatov lahko sklepamo, da sta motiviranje

preko dela s konkretnim materialom in gibalna motivacija redkeje uporabljena tipa

uvodnih motivacij in sta zato učencem bolj zanimiva. Za izvedbo teh dveh tipov uvodnih

motivacij moramo imeti nekoliko več pogojev (prostor, konkretni material), kar je lahko

zadosten razlog za redkejšo uporabo pri pouku. Prav tako bi lahko slabše rezultate pri

slikovni motivaciji povezali s pogosto uporabo tega tipa uvodne motivacije pri pouku.

Slikovno motivacijo lahko pripravimo zelo hitro, prav tako ne potrebujemo kakšnih

posebnih pogojev.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

4,5

5

Ali ti je bil začetek ure zanimiv?

Besedna motivacija



Slikovna motivacija

Motiviranje preko

prikazov

Gibalna motivacija


UP PEF. .

36

Slika 15: Prikaz pridobljenih podatkov o pozornem poslušanju učencev med uvodno

motivacijo

Iz zgornjega grafa lahko razberemo pridobljene podatke na vprašanje o pozornem

poslušanju učencev med uvodno motivacijo. Ugotovimo lahko, da so učenci najbolj

zbrano poslušali pri motiviranju preko dela s konkretnim materialom, najmanj pa pri

gibalni motivaciji. Pozornost poslušanja učencev je v veliki meri odvisna od zanimanja

učencev za učno snov, nalogo ali v našem primeru uvodno motivacijo. Če se

navežemo na rezultate o zanimanju za motiviranje preko dela s konkretnim materialom ,

lahko sklepamo, da so učenci pri motiviranju preko dela s konkretnim materialom

poslušali zaradi visokega zanimanja za le-to. Pri rezultatih o gibalni motivaciji, ki kažejo

na najbolj nezbrano poslušanje pa se lahko naslanjamo na dejstvo, da so učenci ob

telesni aktivnosti tudi čustveno vzburjeni, kar pa povzroča hrup in upad pozornosti,

posledično tudi nezbrano poslušanje.

4,25

4,3

4,35

4,4

4,45

4,5

4,55

4,6

4,65

4,7

4,75

4,8

Ali si v začetku ure pozorno

poslušal?

Besedna motivacija

Motiviranje preko dela

s konkretnim

materialom

Slikovna motivacija

Motiviranje preko

prikazov

Gibalna motivacija


UP PEF. .

37

Slika 16: Prikaz podatkov na vprašanje o tem, ali so učenci med uvodno motivacijo kaj

povedali

V zgornjem grafu so razvidni podatki, ki se nanašajo na vprašanje o tem, ali so

učenci med uvodno motivacijo kaj povedali. Učenci so med uvodno motivacijo največ

povedali pri motiviranju preko dela s konkretnim materialom, najmanj pa pri slikovni

motivaciji. Rezultate lahko zopet povežemo z rezultati o zanimanju učencev za uvodno

motivacijo, saj je le-to pomemben dejavnik za aktivno sodelovanje učencev. Če učenci

ne kažejo nobenega zanimanja za učno snov, nalogo ali v našem primeru uvodno

motivacijo, potemtakem ne bodo niti aktivno sodelovali in odgovarjali na vprašanja. Če

pa je zanimanje učencev visoko, potem bodo učenci tudi aktivno sodelovali in

odgovarjali na vprašanja. Nizke rezultate pri slikovni motivaciji pa lahko pojasnimo z

dejstvom, da je bila izvedena slikovna motivacija načrtovana v smeri, da si učenci

zapisujejo rezultate, kar posledično pomeni, da ni v ospredju govor učencev.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

Ali si v začetku ure kaj povedal?

Besedna motivacija



Slikovna motivacija

Motiviranje preko

prikazov

Gibalna motivacija


UP PEF. .

38

Slika 17: Prikaz podatkov na vprašanje o tem, ali se učenci dobro spomnijo uvodne

motivacije

V zgornjem grafu so prikazani podatki na vprašanje o tem, ali se učenci spomnijo

uvodne motivacije. Razberemo lahko, da se najbolje spomnijo gibalne in slikovne

motivacije, najslabše pa besedne motivacije in motiviranja preko dela s konkretnim

materialom. V kolikšni meri se učenci spomnijo uvodne motivacije, je odvisno od

zanimanja učencev za to, predvsem pa od vsebine učne ure v nadaljevanju. Rezultate

pri gibalni motivaciji lahko povežemo z rezultati o zanimanju učencev za le-to. Rezultati

pri slikovni motivaciji pa se po našem mnenju nanašajo na vsebino učne ure v

nadaljevanju, ki je vključevala utrjevanje in ponavljanje ter je bila zelo monotona. Tako

je pri tej učni uri uvodna motivacija na določen način izstopala in so si jo učenci bolje

zapomnili. Rezultate pri motiviranju preko dela s konkretnim materialom lahko prav

tako povežemo z vsebino učne ure v nadaljevanju, saj je le-ta vsebovala obravnavo

nove učne snovi, ki ji učenci namenijo kar precejšen del svoje pozornosti.

4,1

4,2

4,3

4,4

4,5

4,6

4,7

4,8

4,9

5

Se dobro spomniš, kaj ste počeli

v začetku učne ure?

Besedna motivacija



Slikovna motivacija

Motiviranje preko

prikazov

Gibalna motivacija


UP PEF. .

39

Slika 18: Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij pri pouku matematike

V zgornjem grafu je prikazano povprečje rezultatov vseh vprašanj po tipih uvodne

motivacije. Graf prikazuje uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij pri pouku

matematike. Opazimo lahko, da je bilo na skoraj vseh področjih najbolj uspešno

motiviranje preko dela s konkretnim materialom, saj je bilo učencem všeč in zanimivo,

pri tem tipu uvodne motivacije so učenci največ povedali ter najbolj pozorno poslušali,

uvodne motivacije pa si niso dobro zapomnili, kar sklepamo, da je posledica zahtevne

vsebine učne ure v nadaljevanju. Sledi mu motiviranje preko prikazov, skoraj enako

uspešni pa sta bili besedna in gibalna motivacija. Najmanj uspešna izmed vseh

uvodnih motivacij je bila slikovna motivacija, saj učencem ni bila niti všeč niti zanimiva,

učenci so poslušali nezbrano in zelo malo povedali, uvodno motivacijo pa so si

nepričakovano dobro zapomnili.

3,6

3,7

3,8

3,9

4

4,1

4,2

4,3

4,4

Besedna

motivacija

Motiviranje

preko dela s

konkretnim

materialom

Slikovna

motivacija

Motiviranje

preko prikazov

Gibalna

motivacija

Uspešnost različnih tipov uvodnih motivacij

pri pouku matematike


UP PEF. .

40

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Motivacija je temeljno sredstvo, če želimo učence nekaj naučiti. Kar nekaj učiteljev

je mnenja, da je pri tem zelo pomembna uvodna motivacija in njen učinek na nadaljnje

delo. Učence najlažje in najbolj uspešno motiviramo na začetku učne ure, kasneje je

marsikdaj prepozno. Tako so učenci bolje pripravljeni na nadaljnje delo, njihovo

zanimanje za učno snov pa je večje. Za vse to pa je pomembno, da poznamo ali pa

razvijemo neke načine motiviranja učencev na začetku ure, ki se kažejo kot uspešni in

pritegnejo zanimanje.

V empiričnem delu smo predstavili 3 tipe uvodnih motivacij pri pouku matematike

in primere le-teh za vsako matematično področje posebej. Uvodne motivacije smo tudi

preizkusili v praksi, nato pa smo naredili analizo učinkov motivacije s pomočjo

anketnega vprašalnika, ki so ga reševali učenci 3. razreda. Vprašanja v anketnem

vprašalniku so se nanašala na izvedene uvodne motivacije, pridobili pa smo tudi

podatke o spolu in starosti udeležencev. Z rezultati anketnega vprašalnika smo

ugotovili nekatere razlike med tipi uvodnih motivacij.

Na raziskovalno vprašanje, v katerem smo se spraševali, katere vrste uvodnih

motivacij poznamo pri pouku matematike in katere od teh so pri pouku matematike v 3.

razredu bolj in katere manj uspešne, smo preko raziskave pridobili odgovore. Ugotovili

smo, da pri pouku matematike poznamo 3 tipe uvodnih motivacij, in sicer besedne,

gibalne in vidno-zaznavne, ki se delijo še na motiviranje preko dela s konkretnim

materialom, slikovne motivacije in motiviranje preko prikazov.

Izkazalo se je, da je bilo skoraj na vseh področjih (zanimanje in interes učencev,

poslušanje, govor), razen na področju pomnjenja učencev najbolj uspešno motiviranje

preko dela s konkretnim materialom. Kot najmanj uspešna izmed vseh tipov uvodnih

motivacij pa se je izkazala slikovna motivacija.

Preko tega smo spoznali, da učenci zelo radi delajo s konkretnim materialom, saj

jim le-ta omogoča lažje razumevanje in pomnjenje. Učence namreč vsako novo učno

snov začnemo učiti na konkretnem nivoju, torej preko dela s konkretnim materialom,

saj je le-ta najbolj nazoren in učenci učno snov lažje razumejo, kar se je izkazalo tudi

pri uvodnih motivacijah.


UP PEF. .

41

5 LITERATURA IN VIRI

Cotič, M., Felda, D., Razpet, N. (ur.) (2008). Vpliv sodobnih znanstvenih dosežkov na

zgodnje učenje. Koper: UP PEF.

Filipan, N. (2010). Motivacija pri pouku matematike. Diplomsko delo. Ljubljana:

Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta.

Kobal Grum, D., Musek, J. (2009). Perspektive motivacije. Ljubljana: Znanstvena

založba Filozofske fakultete.

Marentič Požarnik, B. (2002). Notranja učna motivacija kot pogoj in cilj kakovostnega

izobraževanja. Vzgoja in izobraževanje, 33 (3), 8–14.

Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Puklek Levpušček, M., Zupančič, M. (2009). Osebnostni, motivacijski in socialni

dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Raffini, J.P. (2003). 150 vaj za povečanje notranje motivacije pri učencih. Ljubljana:

Educy.

Žagar, D. (2009). Psihologija za učitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske

fakultete, Center za pedagoško izobraževanje.

Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.


UP PEF. .

42

6 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik o uvodni motivaciji pri pouku matematike

Anketa o uvodni motivaciji pri uri matematike

Pozdravljeni!

Sem študentka 4. letnika Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, smer

Razredni pouk. V okviru diplomske naloge poteka raziskava o uspešnosti uvodne

motivacije pri pouku matematike. Vaše sodelovanje v anketi bo prispevalo h kakovosti

in objektivnosti rezultatov, zato vas vljudno prosimo, da na anketo odgovorite v celoti.

Anonimnost je zagotovljena, podatki, ki jih bomo dobili z raziskavo, bodo uporabljeni

izključno v raziskovalne namene. Prosimo vas, da odgovarjate zbrano in upoštevate

navodila, ki so napisana pri vprašanjih.

Obkrožite ustrezno.

Spol:

Starost:_____ let

Kako ti je bil všeč začetek ure?

Ali ti je bil začetek ure zanimiv?

Ali si na začetku ure pozorno poslušal?

Ali si na začetku ure kaj povedal?

Se dobro spomniš, kaj ste počeli na začetku učne ure?

klara menart - diplomsko delo - u pr...motivacija je psihološki proces, ki se nanaša na usmerjeno...

Documents