kdaj? kaj? kdo? - taborniki.si · enotni - film nas je predstavil v odli~ni lu~i. po nekaterih ne...

2

KDAJ? KAJ? KDO?

2

19. marec Dan KO (Dan komisije za taborni{ki program) kopr.rutka.net

19.-20. marec No~no orientacijsko tekmovanje not.rutka.net

(RMT Ljubljana)

2. april [kalska liga, ka te briga. skalska.rutka.net

(RJZ Velenje, ~eta Divji volk, [kale) [email protected]

22. april Dan tabornikov

(ZTS in rodovi po Sloveniji)

23. april Taborni{ki fe{tival festival.rutka.net

(MZT; Ljubljana, park Tivoli) [email protected]

21.-22. maj [TPM ([e Ta Po~asnemu Mine) stpm.rutka.net

(RJZ Velenje) [email protected]

17. - 19. junij Dr`avni mnogoboj (Slovenska Bistrica) Pisarna ZTS

(ZTS in rod ^rno jezero) Pugy, [email protected]

RAZVEDRILO

37 Iz taborni{ke pesmarice38 Iz arhiva40 SOS42 Dotik43 Je`kov koti~ek44 Fotostrip46 Igra46 Rebus46 Stric volk47 Nagradna kri`anka

2

Foto: Bla` Verbi~.

marec 3

UVODNIK

V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot.Pomo~nik urednika: Miha Bejek.Urednik fotografije: Bla` Verbi~.Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~,Tina Bràn, Meti Buh, Borut Cerkveni~, Tanja Cirkven~i~, AjdaDrozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma` Hudomalj, IrenaJeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla` Kova~i~, JernejKova~i~, Da{a Lamut, Frane Merela, Du{an Petrovi~, TadejPugelj, Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar,Toma` Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna VuradinPopovi~.Lektoriranje: [pela Gorup, [email protected], izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.NASLOV UREDNI[TVA:Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]: http://www.zts.org.Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.Rokopisov in fotografij ne vra~amo.Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~eleto.Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.DDV je vra~unan v ceno.Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.[tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodiMinistrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.ISSN 0492-1127

Naslovnica: Bla` Verbi~.

POTEPANJA

18 30 let RJZ Velenje20 Intervju24 Tabor na obisku

AKTUALNO

4 Tema meseca7 Karikatura8 Klepet10 Anketa12 Mnenje13 Kolumna14 Taborni{ki vestnik15 Taborni{ke novice17 Od rodov

STROKOVNO

27 Taborni{ka fotografija28 Predstavitve rodov29 Kosobrinovi pripravki30 Astronomija31 @VN32 Koktajli33 Taborni{ka znanja34 Orientacija35 Adrenalin36 Nasveti vodjem

Zmanj{ajmo razdaljo med namiLahko zatrdim, da so povratne informacije ena najbolj zaèlenih stvari, ki jih

avtorji ~lankov v Taboru pogre{amo. Tu pa tam nam kak{ne pridejo na uho, ven-dar {e te ve~inoma takrat, kadar jih sami poi{~emo. Ravno zaradi tega gre potemnajve~krat za pohvale, nas pa zanimajo tudi pomanjkljivosti, napake, ki jih mor-da ne opazimo, nestrinjanja z napisanim.

Odlo~ili smo se, da z mar~evsko {tevilko stopimo {e korak bli`je k bralcem.Uvajamo zapise na{ih elektronskih naslovov (e-mailov) in sicer ob zapisu imenain priimka avtorja ~lanka. Zagotovo ima vsak izmed vas na zalogi kak{no kritiko,pobudo, predlog, pohvalo, ki bi nam ustvarjalcem Tabora pri{la {e kako prav. Po-leg tega se lahko pri avtorju ~lanka pozanimate {e za podrobnej{e informacije, alidopisnika z va{ega obmo~ja povabite na svojo akcijo, o kateri bi èleli brati v Ta-boru.

Naj ne bo odve~ omemba, da pri~akujemo elektronsko po{to s konstruktivnovsebino. Za tiste, ki interneta ne uporabljate, pa je {e vedno na razpolago naslovParmova 33, 1000 Ljubljana. Naslovnik je znan: Revija Tabor.

Ale{ Cipot, [email protected]

Ustvarjalnedelavnice nazimovanju roduPodkovani krapna Zapotoku.

marec 3

44

Zvesti prijateljiZvesti prijatelji so nastali po istoimenski seriji mladinskih povesti

Bogdana Novaka. Serija je bila ob izidu prava knji`na uspe{nica; njenapriljubljenost med mladimi bralci se do danes ni zmanj{ala. Scenarij jenapisal Franc Arko, ki je Zveste prijatelje tudi reìral.

Dramati~na zgodba, ki bi jo ànrsko lahko uvrstili med akcijskekriminalke, se odvije v treh dneh in no~eh. êprav se pri~enjajo po~itni-ce, si skupina zvestih prijateljev ne more oddahniti. Komaj so mladost-niki razkrili identiteto drznih roparjev, dregnejo v kriminalno afero, vkatero so zapleteni direktor ob~inskega gradbenega podjetja in njegovisodelavci. Med njimi je tudi sosed glavnega junaka Uro{a. Da bi razkriliafero, pri~nejo zvesti prijatelji izdajati svoj ~asopis. Otroci pridejo do do-kumenta, ki bi direktorja o~rnil, takrat pa se za~nejo bliskovito nizatidogodki, v katerih niso v nevarnosti le otroci, ampak tudi tisti odrasli, kijim sku{ajo pomagati. Napetost pripovedi raste, nekateri akterji prista-nejo v bolni{nici, drugi so talci v oblegani hi{i Uro{evega soseda, direk-tor Zidar vzame v roke pu{ko in ho~e uti{ati pri~e ...

Zvesti prijatelji pa pripovedujejo {e o ne~em, kar je pomembnej{e odzunanjega dogajanja, o teàvah odra{~anja, o junakovi borbi s samimsabo, v kateri stre oklep neodlo~nosti in stopi na pot poguma. Televizij-ska nadaljevanka in film govorita o tovari{tvu, prvi ljubezni in o naklo-njenosti, ki je mo~nej{a od razkola med generacijami. Zvesti prijatelji sopripoved o mra~nih straneh sodobnega ìvljenja, zaslepljenega s prido-bitni{tvom, materialnimi dobrinami in socialnim povzpetni{tvom in kise mu mladostniki uprejo s silovitostjo svoje nepokvarjene du{e.

Snemanje je potekalo v Kamniku in bli`nji okolici. Direktor foto-grafije je bil Valentin Perko, scenografinja Mojca Vilhar, kostumografi-nja Meta Sever, avtor glasbe Joè Potrebuje{, direktor nadaljevanke Ro-bert Suki~, montaèrka Vesna Nikolovska - Krì~nik mojstra zvoka Mar-ko Taji~ in Damjan Kunej. Sodelovalo je ve~ kot petdeset igralcev, mednjimi Nata{a Barbara Gra~ner, Milo{ Battelino, Radko Poli~, BojanEmer{i~, Slavko Cerjak, Maja Sever, Roman Kon~ar, Franko Koro{ec ...

in vrsta statistov.

V nedeljo, 13. februarja, smo si lahko na prvem programu TelevizijeSlovenija ogledali nov mladinski film Zvesti prijatelji, v katerem v glavnivlogi nastopajo taborniki. Taborni{ko javnost je novica o filmu kar prese-netila. Menda je film krepko zamujal in nanj so pozabili tudi tisti redkitaborniki, ki so bili s pripravami na snemanje sicer seznanjeni. Tudi zatoje novica o predvajanju filma priletela kot strela z jasnega.

Mnenja o filmu so deljena. Od povsem obi~ajnih tabornikov, ki sonad filmom razo~arani, pa vse do tistih, ki podro~je mladinskih filmovdobro poznajo, in so z njim zadovoljni. Morda pa taborniki na film gleda-mo preve~ kriti~no ravno zaradi tega, ker ga gledamo s taborni{kimio~mi. Gledalec, ki ni bil nikoli ~lan na{e dru{~ine, ne bo opazil "nerod-nih" spodrsljajev, npr. no{nje taborni{ke srajce brez rutke, srajca, ki jemladi taborniki niso nosili opasano v hla~e (~eravno nekateri mlaj{i ta-borniki zagovarjajo ravno tak na~in no{nje), vodnik brez rutke in srajce,dejstva, da se taborniki v resni~nem ìvljenju na vodovih sre~anjih in v za-sebnem ìvljenju res ne ukvarjamo s poklicem Sherlocka Holmesa …Sploh pa teh napak niso opazili tisti, ki jim je bil film namenjen - mladi-na. In ravno na to dejstvo sem ob gledanju filma pozabil tudi sam in ne-posredno po ogledu filma bil preèt v glavnem s kritiko s slabim prioku-som. Moja najstni{ka leta so è davno mimo in moja pri~akovanja predogledom filma so bila zagotovo druga~na. ê film ne bi "govoril" o tabor-nikih, bi pa res vztrajal pred ekranom samo deset minut. Informacije, skaterimi razpolagamo, pa kljub temu pravijo, da film starej{im GG-jemni bil v{e~. Menda pa so ga nekateri mlaj{i osnovno{olci gledali z odprtimiusti. Dejansko so otroci ciljna populacija filma. A vsaj v enem smo vsienotni - film nas je predstavil v odli~ni lu~i. Po nekaterih ne ravno zgled-nih pojavljanjih v osrednjih ~asnikih (npr. prikritih namigovanjih, dasmo taborniki primeren potencialni poligon za pedofile, do pomanjkljivihporo~anj o na{i soudele`bi oz. soorganizaciji Lu~ke miru), poleg vseh po-zitivnih poro~anj novinarjev (npr. Pow-Wow), seveda, je to res pravopoìvilo za na{o du{o.

Kolikor sem uspel slediti mnenjem netaborni{kih filmskih kritikov,napak, na katere smo po ogledu filma opozarjali taborniki, niso omenjaliniti z besedo. ûdilo bi me, ~e bi jih. Pa~ pa so na{li druge, tabornikomnebistvene pomanjkljivosti. V vikendu (priloga Dela in Slovenskih novic),{t. 368, Jelka [utej Adami~ ocenjuje film z oceno "lahkotno, a ne pre-pri~ljivo". Pravi, da je film mlade gledalce prav gotovo prikoval pred ekra-ne, a da sicer kar ve{~e posnet in reìjsko dosleden film ni presegel kli{ej-ske obravnave tovrstnih zgodb. Obvisel je na meji verjetnosti, prepri~ljivo-sti. Pohvalila je dinami~no menjavo prizorov, doslednost pri gradnji film-ske strukture, dialoge med nastopajo~imi otroki, iskreno spopadanje na-stopajo~ih s fikcijo, {e posebej pa je navdu{ena nad mladim tabornikomUro{em, ki ga je zaigral Samo Kozlev~ar. Slab{e mnenje pa ima o nepo-trebno razvle~enih zadnjih sekvencah v obkoljeni hi{i s talcema. Zmed~love{kimi odnosi so pometli na hitro, servirali so jih bolj za okus, dasmo gledalci dobili najbolj enostavno sliko o razlogih za tak{na in dru-ga~na dejanja.

Razo~aralo me je dejstvo, da si je film ogledalo nizko {tevilo taborni-kov, kar sicer zaradi slabe obve{~enosti ne presene~a. Tudi zato je na{ no-vinar ob zbiranju mnenj za anketo imel nemajhne teàve. Starej{e gr~e,M^-ji in mlaj{i GG-ji, ki so si film ogledali, so bili kot kaè redki. ê stefilm zamudili, pa bi si ga radi ogledali, povpra{ajte pri mlaj{ih. Mnogi soga posneli.


Uvodnik

Foto: Arhiv RTV Slovenija.

Vir: RTV Slovenija


TEMA MESECA

marec 5

Matja` [malc,[email protected]

Sedim zadnji~ s kolegi na kavi, beseda da besedo,pa zaplavamo malo nazaj v spomine. "Ej, a se spom-ni{, ko smo s taborniki ..." Pa je naneslo, da je bil zamizo tudi nevernik. Mislim tak{en, pristen nevernik,ki nikoli, pa ~eprav se to zdi {e tako neverjetno, ni biltabornik. "Pa v ~em je sploh {tos teh tabornikov ...?"Pisano ga pogledam, se è skoraj odlo~im, da bo kavodefinitivno pla~al sam, potem pa se vpra{am tudisam: V ~em je sploh {tos teh tabornikov?

Spomnih se raznih in{truktorskih te~ajev: "Ta-borni{tvo je vzgojna organizacija, ki mladega ~lovekavzgaja za dobrega dràvljana," ali nekaj podobnega,je pridigal takrat Milko. Ja, to è. Ampak v ~em je re-sni~no {tos teh tabornikov, da tiso~e mladih nosi pisa-no ruto okoli vratu, v ~em je {tos, da je bila ve~ kotdvajset let vsako jutro tudi moja prva misel "tabor-ni{tvo"?

Ko ima{ nekaj, se stvar zdi samoumevna. Kaj jeto bilo, lahko definira{ {ele, ko tega ni ve~. In danestoliko bolj ugotavljam, v ~em je {tos, ko v mestusre~ujem vod tabornikov, ponosno oble~enih v kroje,in nenazadnje, ko na televiziji zasledim filme, kot jebil zadnji mladinski film "Zvesti prijatelji".

Film sam po sebi ne predstavlja bog ve kak{negaprese`ka v slovenski filmski ponudbi, ~eprav je trebapriznati, da je glede na mladinske filme v zadnjih le-tih zelo gledljiv in teko~. Film odlikuje predvsem do-bra igra tako starih in izku{enih igralcev (kar je gledena imena kot so Bojan Emer{i~, Nata{a BarbaraGra~ner, Radko Poli~ ... vsaj pri~akovano), kot tudi inpredvsem mladih igralcev. Prav ti dajo s svojospro{~enostjo in prepri~ljivostjo filmu dobr{no merosveìne. Tako je film, tudi po zaslugi rutinirane reìjeFranca Arka, dokaj teko~ in dinami~en, ki pa gav~asih kazi kar precej za lase privle~en scenarij (pred-vsem neprepri~ljiv je konec) in pa predvsem v prvi po-lovici ve~krat kar precej nespretna in skoraj sterilnamontaà.

In ~e se na za~etku vpra{am, zakaj so mladi de-tektivi prav taborniki, mi na koncu film hkrati podaodgovor {e na prvo vpra{anje: [tos je v pripadnosti,{tos je v celoti. "Laci nas ni u~il solo akcij," praviUro{u njegov prijatelj. [tos je v ekipi, v "osnovni celi-ci" - vodu. In v vodniku, prvem med enakimi, za~etkuin koncu vsakega voda (kar se pokaè, ko Laci skorajzapusti vod). Tako ideja filma ni ve~ samo zmaga"dobrega nad zlim", ampak predvsem vzpostavljanjepristnih odnosov znotraj skupine, ob~utek varnosti inzaupanja v vod, ~lane in vodnika. In ko enkratdoseè{ to, ni ve~ va`no, ali tabori{ na Kolpi ali pare{uje{ umore.

Tako filmu odpustim vse nerodnosti in nepre-pri~ljivosti. Ugasnem televizijo in si re~em: "V tem je{tos!"

Andrej Teàk - Te{ky,[email protected]

Oceniti film kot so Zvesti prijatelji in to zarevijo Tabor ni lahka naloga. Pred sabo ima{ na-mre~ dva aspekta ocenjevanja: kvalitativnega vprodukcijskem smislu filmske industrije in oce-njevanje z vidika taborni{tva. Moramo se dotak-niti obeh in biti zelo zadovoljni kot taborniki, sajnam je vendarle nekdo namenil tako veliko po-zornost, da smo se lahko pojavili kot glavne vlo-ge v njegovem celove~ercu. Pa ne le en sam, karcel taborni{ki vod, s pripadajo~im krojem, vodo-vo zastavico, vodovim prostorom ...

O produkciji àl nimam tako dobrega mne-nja. Zanimiva preslikava knji`nega dela na film-sko platno kakovostno zelo zaostaja za pov-pre~nim slovenskim mladinskim filmom.Uìtka, ki smo ga lahko dele`ni pri ogledu Polet-ja v [koljki ali recimo starej{e Sre~e na vrvici,dana{nja generacija mladinskih filmov o~itnone more dose~i. Sama zgodba je sicer v knjigilepo teko~a, prilagoditvi za film pa ni posve~enodovolj pozornosti. Reìser sicer skrbi za to, danam pri filmu ni dolg~as in je akcije dovolj, nera~una pa na to, da si gledalci ne moremo poma-gati z domi{ljijo kot pri branju. Film je slabo ka-driran, kadri si sledijo v nejasnem zaporedju,ve~krat imamo ob~utek, da so odrezani v trenut-ku, ko bi sicer moralo slediti nadaljevanje v na-slednji prizor.

Profesionalni igralci, ki so si za vaje verjet-no vzeli en slab popoldan, niti pribli`no ne zado-stijo igralskim merilom, ki bi jih pri~akovali odnjih. Bolj smo lahko zadovoljni z amaterskimimlaj{imi igralci, ki odigrajo taborni{ki vod, sajje njihova igra zelo pristna, v danih situacijahreagirajo primerno.

Lackovi taborniki se sicer spopadajo s precejnenavadno taborni{ko akcijo, vendar so ji koskot profesionalci. Prehitijo celo policijo in nakoncu je prav taborni{ki vodnik tisti, ki prvi opa-zi, od kod prihajajo streli in prekine strelca, pre-den le-ta izstreli è peti naboj (iz sicer lovskepu{ke na 2 naboja). S tem smo kot taborniki lah-ko zelo zadovoljni, saj nas film propagira kotodlo~ne, prera~unljive in pripravljene na izziv.Ob glavni zgodbi spremljamo tudi precej realnozgodbo taborni{kega vodnika in njegove ljubeznido taborni{kega dela, ki ji pot prekrià ljubezendo dekleta. @al je postavljen pred odlo~itev inmora pustiti tabornike zaradi nje, resnega ìvlje-nja ...

Kljub kriti~nemu pristopu do filma le-tegapriporo~am GG-jem in njihovim vodnikom,morda za kak{en skupen ogled namesto vodove-ga sestanka.

Bo{tjan La~en,[email protected]

Kon~no taborni{ki film! Nestrpno smo gapri~akovali prav vsi taborniki. In kaj je pri~akovalave~ina? Prikaz taborni{kega ìvljenja, ìvljenja v na-ravi, na taboru, prikaz dela vodov …

Mnogi so rekli: "[e en slovenski mladinski film."Sam menim, da je to {e en uspe{en slovenski

mladinski film in mi vsi skupaj bi morali vedeti, da jeta film delan za otroke. Zato lahko mirno re~emo, datudi ànrsko ustreza otrokom. V njem so junaki otro-ci, film ima svoj vrh, zaplet in sre~en razplet in kar jenajpomembnej{e, otroci odnesejo celo koò. Pa {evzgojno poanto ima, saj vsak otrok spozna, da se jenevarno igrati z ognjem. To je detektivska zgodba, vkateri sre~amo tabornike, ki so radoìvi, radovedni,èljni pustolov{~in in za svojo starost prav po{teno tr-masti - najstniki, gozdovniki in gozdovnice, ki imajosvojega vodnika Lacija, imajo izostren dar opazova-nja, hkrati pa so po{teni in pripravljeni pomagati dru-gim.

Seveda smo vsi taborniki gledali film z dru-ga~nimi o~mi kot ostali gledalci in filmski kritiki. Pritem smo ugotavljali, da je taborni{ko ìvljenje postav-ljeno v ozadje. Otroci so prikazani kot skupina, ki sedruì v prostem ~asu, res je skupina povezana in pre-dana Laciju, a tudi pri njem ni jasno izpostavljeno, daje vodnik v taborni{ki organizaciji. Edino, po ~emerlahko sklepamo, da gre za tabornike, so kroji, vendarse tabornik spra{uje, zakaj kroj v vsakodnevni situaci-ji. Kroje nosimo taborniki na vodovih sestankih, akci-jah in ob sve~anih prilo`nostih, nikakor pa nismo vkroju od jutra do ve~era. Vse to je razburkalo taborni-ke, na eni strani so bili zagovorniki filma, na drugi panasprotniki.

Sprejeti moramo dejstvo, da se je scenaristu inreìserju zdela dovolj zanimiva sama fabula, zanimi-va za filmsko upodobitev, to, da v zgodbi nastopajo ta-borniki, jima je bila verjetno postranska stvar. Kljubtemu sta v skladu z izvirnikom obdràla v zgodbi otro-ke tabornike. Pri tem pa sta ob nepoznavanju ìvlje-nja tabornikov zagre{ila nekaj nenamernih izpustov,àl v {kodo nas tabornikov, ki smo pri~akovali, da sebo na{a aktivnost predstavila v najbolj{i mo`ni merivsemu slovenskemu gledalstvu.

Igralska zasedba v filmu je bila solidna. Mislim,da je bil film med mladimi dokaj dobro sprejet - pravzaradi napete zgodbe. Kljub vsem napakam pa smodobili film, v katerem se pojavljajo taborniki. Vsi upa-mo, da bo doìvel nadaljevanje oz. da bo na filmskaplatna prispela {e kak{na zgodba, ki prikazuje tabor-jenje, zimovanje ali vodov izlet, in da se bodo ustvar-jalci takrat povezali tudi s taborniki, ki jim bodo po-drobneje razloìli na{ na~in ìvljenja.

To je le en pogled na novi slovenski film, je oseb-no videnje tabornika. Pravijo pa, da imajo vsake o~isvojega malarja. Tudi pri filmu.

6

TEMA MESECA

V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?V kolik{ni meri so za pomo~ zaprosili ustvarjalci filma?Izvajalci filma iz TV Slovenije so se spomladi leta 2003

zanimali za taborni{ke kroje. Rekli so, da bi radi posneli film- nadaljevanko po knjigi Zvesti prijatelji, v kateri nastopajotaborniki in ki je doìvela velik in dober odziv med mladimibralci.

Sam sem imel nekaj pomislekov in jih opozoril, da mi skrojem ravnamo zelo spo{tljivo in da ne dovolimo uporabekrojev, ~e bi nas v filmu s tem pokazali v slabi lu~i ali celoàlili. Ko sem dobil zagotovilo, da do tega ne bo pri{lo in za-radi tega, da bi se taborni{tvo med mladimi promoviralo, semprivolil v nakup oziroma prodajo krojev za kostumografskenamene, kar je bilo potem izvedeno v Zadrugi ZTS.

Kasneje sem ta pogovor nekako potla~il v podzavest, {eposebej, ker se je verjetno snemanje in priprava nadaljevankezavlekla skoraj dve leti.Gre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalenGre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalenGre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalenGre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalenGre ob prodaji delov taborni{ke uniforme za normalenpostopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugopostopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugopostopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugopostopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugopostopek, ali bi lahko pri~akovali tudi kak{no drugomo`nost?mo`nost?mo`nost?mo`nost?mo`nost?

Glede na to, da krojev ne izposojamo, oziroma jih v zelo

[e beseda pisarne ZTS …Ob gledanju filma in pozneje ob branju debate na rutkinem forumu se je porodilo nekajvpra{anj in pripomb, ki so razburkale misli nekaterih tabornikov. Pojavljale so se razli~neinformacije o sodelovanju med TV Slovenija in ZTS, o domnevno sporni prodaji delov tabor-ni{ke uniforme ustvarjalcem filma, o nepojavljanju Zveze tabornikov Slovenije v odjavni {picifilma, o (ne)sodelovanju med strokovno slu`bo ZTS (pisarna) in Komisijo za odnose z javnostmi(KOJA) in podobno. Informacije smo preverili neposredno pri uslu`bencih v pisarni ZTS, ki so s"filmarji" komunicirali. Na vpra{anja odgovarja Ivo [tajdohar, vodja pisarne.


redkih primerih, bi bila druga mo`nost samo {e darovanje.Pod predpostavko, da èlimo biti v filmu predstavljeni, seve-da.Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci fil-Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci fil-Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci fil-Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci fil-Bi bilo glede na sodelovanje med ZTS in ustvarjalci fil-ma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana vma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana vma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana vma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana vma upravi~eno pri~akovati, da bi bila ZTS zapisana vodjavni {pici filma?odjavni {pici filma?odjavni {pici filma?odjavni {pici filma?odjavni {pici filma?

ê krojev ne bi kupili, bi bilo tako pri~akovanje povsemupravi~eno, tako pa sem malce v dvomih. Bi pa bilo lepo, ~ebi bili tudi v odjavni {pici.Kako si s filmom zadovoljen sam?Kako si s filmom zadovoljen sam?Kako si s filmom zadovoljen sam?Kako si s filmom zadovoljen sam?Kako si s filmom zadovoljen sam?

Filma {e nisem videl, ker sem bil takrat, ko je bil na spo-redu, zdoma.Je pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkegaJe pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkegaJe pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkegaJe pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkegaJe pri{lo pri obve{~anju o snemanju filma do kratkegastika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnost-stika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnost-stika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnost-stika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnost-stika med pisarno ZTS in Komisijo za odnose z javnost-mi (KOJA)?mi (KOJA)?mi (KOJA)?mi (KOJA)?mi (KOJA)?

Ne bi rekel. Do nesporazuma je pri{lo è potem, ko je bilfilm narejen in napovedan. Glede na to, da je minilo kar ne-kaj ~asa od tega, smo tudi v pisarni potrebovali kak teden, dasmo rekonstruirali dogodke. Res je, da bi to kljub obilici dru-gega dela storili prej, ~e bi bilo re~eno, da se mudi. Kar smonaredili v pisarni, je bilo v prej{njem mandatu in v dobriveri, da koristimo taborni{tvu. Sam kasneje temu nisem pos-ve~al pozornosti, bi pa bilo verjetno manj komplikacij, ~e bibili taborni{ki funkcionarji navajeni na primo-predajo, karpomeni, da biv{i funkcionarji predajo posle novo izvoljenim.



marec 7

8

KLEPET

Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Sobo-Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Sobo-Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Sobo-Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Sobo-Bogdan Novak, rojeni ste v Murski Sobo-ti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je neka-ti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je neka-ti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je neka-ti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je neka-ti. Kako je s to {tevilko 4, ki vas je neka-ko zaznamovala ob rojstvu? Lahko poja-ko zaznamovala ob rojstvu? Lahko poja-ko zaznamovala ob rojstvu? Lahko poja-ko zaznamovala ob rojstvu? Lahko poja-ko zaznamovala ob rojstvu? Lahko poja-snite to za~etno povezanost s to {tevko,snite to za~etno povezanost s to {tevko,snite to za~etno povezanost s to {tevko,snite to za~etno povezanost s to {tevko,snite to za~etno povezanost s to {tevko,se odraà tudi v va{em delu?se odraà tudi v va{em delu?se odraà tudi v va{em delu?se odraà tudi v va{em delu?se odraà tudi v va{em delu?

Niti ne, ker del je è 63. Premalo ~asabom ìvel, da bi jih 444 spisal, kajne. Rojensem 4. 4. 1944 kot 4. otrok ob 444,4 km dol-gi reki Muri. Ko sem bil {e v {oli, sem nosiltudi voja{ko plo~evinasto oznako 4. polka,to mi je dal moj prijatelj in so se vsi norca izmene delali.Nas lahko za trenutek popeljete v ~asNas lahko za trenutek popeljete v ~asNas lahko za trenutek popeljete v ~asNas lahko za trenutek popeljete v ~asNas lahko za trenutek popeljete v ~aspovojnega Prekmurja, kakr{nega stepovojnega Prekmurja, kakr{nega stepovojnega Prekmurja, kakr{nega stepovojnega Prekmurja, kakr{nega stepovojnega Prekmurja, kakr{nega stedoìvljali vi kot otrok (ali pa so vamdoìvljali vi kot otrok (ali pa so vamdoìvljali vi kot otrok (ali pa so vamdoìvljali vi kot otrok (ali pa so vamdoìvljali vi kot otrok (ali pa so vampredstavo o njem ustvarili drugi)? Jepredstavo o njem ustvarili drugi)? Jepredstavo o njem ustvarili drugi)? Jepredstavo o njem ustvarili drugi)? Jepredstavo o njem ustvarili drugi)? Jemorda Laci ostanek tega Prekmurja vmorda Laci ostanek tega Prekmurja vmorda Laci ostanek tega Prekmurja vmorda Laci ostanek tega Prekmurja vmorda Laci ostanek tega Prekmurja vva{em srcu?va{em srcu?va{em srcu?va{em srcu?va{em srcu?

Ja, rojen sem v Murski Soboti, v Beltin-cih zraven Murske Sobote smo imeli pa sta-ro mamo in imam {e danes bratrance in se-stri~ne. Vsake zimske in letne po~itnice se-veda nismo od{li na morje, ker smo bili rev-ni, ampak smo se z vlakom peljali v Beltin-ce. Tam smo na kmetiji ~uvali ìvino, kravein svinje pasli ter na njivah delali kot tam-kaj{nji otroci. Prekmurje se mi je zelo vre-zalo v du{o, ker sem se vedno ~util Prek-murca, ~eprav sem è pri 4 letih pri{el vLjubljano. Imel sem krasno staro mamo, kimi je pravila prekmurske zgodbe o Bel-tin~arjih. V tistih ~asih je imel avto samoùpnik, na polje smo se vozili na vozovihvpreènih v krave, to je lahko trajalo tudi30 minut, danes bi pa s traktorjem rabili lekakih 5 minut, ni bilo asfalta, redko kdo jeimel konja. Meni se je tista prostrana ravni-ca grozno vrezala v du{o. Zakaj je pa LaciPrekmurec? îsto naklju~je. Ko smo ìveliè v Ljubljani in je h~erka hodila v 8. raz-red osnovne {ole, je pri{la vsa navdu{enadomov, da kak{nega perfektnega u~iteljatehni~ne vzgoje imajo. Prekmurec je in imemu je Laci, ni~ se ne u~ijo, samo pogovar-jajo se o smislu ìvljenja in ljubezni, pa oodnosih med mladimi in da je blazno zani-mivo. Kasneje so Lacija vrgli iz {ole, ker jekadil travo in meni se je zdelo zelo intere-santno. Ko sem iskal vodjo tabornikov, semrekel, bom pa tega Prekmurca Lacija vzel,ker je bil tako krasen ~lovek. Toda ker ganisem poznal, sem opisal sebe, vendar netakega kot sem, ampak skozi o~i mojihotrok, kot oni mene gledajo. Kot te~neà, ki

ho~e zmeraj prav imeti, ki ho~e pesmi peti,pa nima posluha, ki ho~e kitaro igrati, pane zna in na smrt sovraì pse - te vre~e bolh.Nato bi me pa zalotili, da sem na{ega psadoma crkljal in s ~okolado hranil. Tako jenastal Laci.Vemo, da ste rodbinsko povezani z MajoVemo, da ste rodbinsko povezani z MajoVemo, da ste rodbinsko povezani z MajoVemo, da ste rodbinsko povezani z MajoVemo, da ste rodbinsko povezani z MajoNovak, pisateljico kriminalk. Je pisatelj-Novak, pisateljico kriminalk. Je pisatelj-Novak, pisateljico kriminalk. Je pisatelj-Novak, pisateljico kriminalk. Je pisatelj-Novak, pisateljico kriminalk. Je pisatelj-sko pero poloèno v gene va{e rodbine,sko pero poloèno v gene va{e rodbine,sko pero poloèno v gene va{e rodbine,sko pero poloèno v gene va{e rodbine,sko pero poloèno v gene va{e rodbine,oziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{eoziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{eoziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{eoziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{eoziroma kaj je bil vzgib za za~etek va{episateljske poti?pisateljske poti?pisateljske poti?pisateljske poti?pisateljske poti?

Maja Novak je moja ne~akinja. Jaz sempa è od majhnega vedel, da bom pisatelj.Brati sem za~el pri 4 letih in pol in ko semprebral Robinzona, sem si rekel, da ho~empisati take knjige. Ko sem kon~al z bra-njem, sem si za~el izmi{ljevati nadaljeva-nja. Bratje so se mi smejali, jaz sem pavztrajal in pisal neprestano od srednje {oledalje. Svojo prvo novelo sem objavil v Pers-pektivah leta 1963, potem sem objavljal vAnteni, v Problemih in v Tisku. Dolga letasem bil novinar, nih~e mi pa ni hotel knjigeobjaviti, tako sem prvo izdal {ele pri 38 le-tih. ̂ e bi vrgel pu{ko prej v koruzo, ne bi ni-koli postal pisatelj. Sem trmast kot Prek-murci, po mami Primorki pa {e kot istrskiosel. Vztrajal sem, dokler nisem na{el ured-nika za svoj roman Na drugi strani Ljub-ljanice, to se je zgodilo pri Pomurskizalo`bi. Po tej prvi knjigi, ki je bila v 6 me-secih razprodana, sem izdal {e 62 knjig. To-rej otrokom vedno re~em, ~e si èlite nekajres biti, je treba trdo delati in nikoli odne-hati. Enkrat se ti bo èlja zagotovo izpolni-la.

Klepet z Bogdanom Novakom

Bo{tjan La~en, [email protected] Barbara Ba~nik - Ba~a, [email protected]

Konec devetdesetih let smo bili ponosni nanj vsi taborniki. Torej je na{e delo zanimivo, razburljivo invredno, da se tematsko predstavi slovenskemu mlademu bralcu. Ni ga bilo tabornika, ki ne bi segel poknjigi Bela past Bogdana Novaka. Bila je prva v nizu pustolovskih zgodb zbirke Zvesti prijatelji, ki so mladebralce spominjale na zbirko Enid Blyton Pet prijateljev, a dogajala se je pri nas, junaki so bili slovenskitaborniki z vodnikom Lacijem na ~elu, mladim Prekmurcem, ki je pristal v Ljubljani. Letos februarja pa so na1. programu Televizije Slovenije premierno predvajali celove~erni film Zvesti prijatelji po pisateljevipredlogi, in sicer film, za katerega si je posku{al vzeti ~as vsak tabornik. Iz radovednosti ali nostalgije postarih ~asih ali morda kak{nih drugih vzrokov. Vsekakor pa je bil to povod za intervju s pisateljem, ki ima

tudi sam korenine v Prekmurju, od koder se je s star{i podal v belo Ljubljano in tam tudi ostal.

Humorno in napeto skozi taborni{ke o~i

Foto: Ba~a.

marec 9

Zanimajo nas va{i prvi stiki s tabor-Zanimajo nas va{i prvi stiki s tabor-Zanimajo nas va{i prvi stiki s tabor-Zanimajo nas va{i prvi stiki s tabor-Zanimajo nas va{i prvi stiki s tabor-ni{tvom. V kolik{ni meri je povezanostni{tvom. V kolik{ni meri je povezanostni{tvom. V kolik{ni meri je povezanostni{tvom. V kolik{ni meri je povezanostni{tvom. V kolik{ni meri je povezanostodnosov in delo v vodih, kakr{no pozna-odnosov in delo v vodih, kakr{no pozna-odnosov in delo v vodih, kakr{no pozna-odnosov in delo v vodih, kakr{no pozna-odnosov in delo v vodih, kakr{no pozna-mo pri tabornikih, nudilo mo`nost na-mo pri tabornikih, nudilo mo`nost na-mo pri tabornikih, nudilo mo`nost na-mo pri tabornikih, nudilo mo`nost na-mo pri tabornikih, nudilo mo`nost na-stanka neke pustolovske zgodbe?stanka neke pustolovske zgodbe?stanka neke pustolovske zgodbe?stanka neke pustolovske zgodbe?stanka neke pustolovske zgodbe?

O taborni{tvu nimam pojma in nikdarnisem bil tabornik, to moram odkrito pove-dati. Ampak, sem se pa vedno klatil okrogin tako spisal knjigo Drugo ìvljenje, kjeropisujem, kako sem vzel nahrbtnik in ne-kaj suhe hrane ter od{el v gozd za 14 dni.Grozno rad sem imel naravo. Ko sem pisalZveste prijatelje, sem si pa rekel, da otrocine morejo sami v gozd pri 16 letih, ampakmorajo imeti nekoga odraslega seboj. Zau~itelja bi bilo to zelo nenavadno, in semrekel, bodo {li pa taborniki. Dal sem jim La-cija in so {li. Sem pa imel nekaj prijateljev,ki so se spoznali na taborni{tvo. Iva Vidica zDela, ki je bil vodja pri vas v taborni{ki zve-zi, potem ~lana ~rnu{kega odreda Vitezaheroja. Spra{eval sem ju o vozlih in dru-gem, {otoriti sem pa sam znal. Ko so protikoncu 90-ih iz{li Zvesti prijatelji, me je takolega iz Viteza heroja povabil medse intam sem jim pripravil literarni ve~er. Bili sonavdu{eni in so me sprejeli za ~astnega~lana svojega odreda ter mi dali svojena{itke. In jaz to skrbno ~uvam, sem zeloponosen, da so me sprejeli za ~astnega~lana.V ìvljenju ste po~eli marsikaj. Bili steV ìvljenju ste po~eli marsikaj. Bili steV ìvljenju ste po~eli marsikaj. Bili steV ìvljenju ste po~eli marsikaj. Bili steV ìvljenju ste po~eli marsikaj. Bili steknji`ni~ar, novinar pri resnih in humo-knji`ni~ar, novinar pri resnih in humo-knji`ni~ar, novinar pri resnih in humo-knji`ni~ar, novinar pri resnih in humo-knji`ni~ar, novinar pri resnih in humo-risti~nih ~asopisih, bili ste dopisnik vristi~nih ~asopisih, bili ste dopisnik vristi~nih ~asopisih, bili ste dopisnik vristi~nih ~asopisih, bili ste dopisnik vristi~nih ~asopisih, bili ste dopisnik vSarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklicSarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklicSarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklicSarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklicSarajevu, nazadnje pa ste izbrali poklicsvobodnega pisatelja. Pomeni to bogate-svobodnega pisatelja. Pomeni to bogate-svobodnega pisatelja. Pomeni to bogate-svobodnega pisatelja. Pomeni to bogate-svobodnega pisatelja. Pomeni to bogate-nje izku{enj, iskanje novih poti, pusto-nje izku{enj, iskanje novih poti, pusto-nje izku{enj, iskanje novih poti, pusto-nje izku{enj, iskanje novih poti, pusto-nje izku{enj, iskanje novih poti, pusto-lov{~ino, iskanje samega sebe ali stillov{~ino, iskanje samega sebe ali stillov{~ino, iskanje samega sebe ali stillov{~ino, iskanje samega sebe ali stillov{~ino, iskanje samega sebe ali stilìvljenja, ki vam osebno najbolj odgo-ìvljenja, ki vam osebno najbolj odgo-ìvljenja, ki vam osebno najbolj odgo-ìvljenja, ki vam osebno najbolj odgo-ìvljenja, ki vam osebno najbolj odgo-varja?varja?varja?varja?varja?

Med drugim sem bil v {tudentskih letihtudi zidarski vajenec. Poklica svobodnegapisatelja si pa nisem izbral, so me kar pah-nili vanj. Bil sem odgovorni urednik Pavli-he in leta 1983 so me "odàgali", ker semimel predolg jezik. Nato smo {e nekaj letìvotarili, leta 1991 pa so list Pavliha ukini-li, nas pa dali na Zavod za zaposlovanje.Nih~e ve~ me ni hotel zaposliti kot novinar-ja, ker sem imel strupen jezik. Zameril semse tudi politiki in sem bil prisiljen postatisvobodni knjièvnik. Uredil sem si status inza~el pisati knjige. Nekaj sem jih è imel, in

ker sem ravno sklenil pogodbo za Zvesteprijatelje, sem se odlo~il ukvarjati se le {e spisanjem.Va{ knji`ni opus je zelo bogat inVa{ knji`ni opus je zelo bogat inVa{ knji`ni opus je zelo bogat inVa{ knji`ni opus je zelo bogat inVa{ knji`ni opus je zelo bogat inob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih ro-ob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih ro-ob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih ro-ob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih ro-ob{iren. Lotevali ste se zgodovinskih ro-manov, kriminalk in povesti, tudi pesni-manov, kriminalk in povesti, tudi pesni-manov, kriminalk in povesti, tudi pesni-manov, kriminalk in povesti, tudi pesni-manov, kriminalk in povesti, tudi pesni-li ste, spoprijeli pa ste se tudi z epomli ste, spoprijeli pa ste se tudi z epomli ste, spoprijeli pa ste se tudi z epomli ste, spoprijeli pa ste se tudi z epomli ste, spoprijeli pa ste se tudi z epom(Pesem o kralju Matjaù). Vam pomeni(Pesem o kralju Matjaù). Vam pomeni(Pesem o kralju Matjaù). Vam pomeni(Pesem o kralju Matjaù). Vam pomeni(Pesem o kralju Matjaù). Vam pomenimenjavanje zvrsti izziv ali spopad zmenjavanje zvrsti izziv ali spopad zmenjavanje zvrsti izziv ali spopad zmenjavanje zvrsti izziv ali spopad zmenjavanje zvrsti izziv ali spopad zne~im novim, druga~nim?ne~im novim, druga~nim?ne~im novim, druga~nim?ne~im novim, druga~nim?ne~im novim, druga~nim?

^lovek ima vedno rad pestro ìvljenje.Enkrat pi{e{ sago o svoji druìni, potem teinteresira nekaj drugega. Ko sem spisal Zve-ste prijatelje, sem svojemu sinu, ki neradbere, dal prebrati svojo zbirko. Sedaj je sicerra~unalni~ar, kot mulc je pa samo pred te-levizijo leàl in sta ga zanimala samo filmin ra~unalnik, in potem je {e mene okuìl stem, da igram ra~unalni{ke igrice. No, am-pak Zveste prijatelje je pa moral prebrati,ker je to o~e spisal in sem ga vpra{al, kakomu je v{e~. Rekel je: "Tako drage knjige, panobenega mrtvega notri." Tako sem za~elpisati grozljivke. In sem ga spet vpra{al,kako so mu v{e~, pa mi re~e: "Ja, saj si fen-tal tam enega bera~a, pa enga psa, ampaksi ju moral na koncu vseeno oba oìvit."Grozljivke sem pisal prav zaradi sina. Veste,pa{e malo spremembe; zgodovinski roman,ljubezenske zgodbe, v~asih kaj za svojodu{o, psiholo{ki roman, ali pa kak{nazgodba za razvedrilo.Je pisati za mlade te`ko? PotrebujejoJe pisati za mlade te`ko? PotrebujejoJe pisati za mlade te`ko? PotrebujejoJe pisati za mlade te`ko? PotrebujejoJe pisati za mlade te`ko? Potrebujejomladi dandanes za to, da ostanejo primladi dandanes za to, da ostanejo primladi dandanes za to, da ostanejo primladi dandanes za to, da ostanejo primladi dandanes za to, da ostanejo priknjigi, neko stopnjevano napeto doga-knjigi, neko stopnjevano napeto doga-knjigi, neko stopnjevano napeto doga-knjigi, neko stopnjevano napeto doga-knjigi, neko stopnjevano napeto doga-janje?janje?janje?janje?janje?

Ne, to je enako kot za odrasle, le da somladi malo bolj kriti~ni in mora{ bolj pazi-ti. Odraslim lahko zamaè{ o~i z blazno pa-metnim opisovanjem, otroci pa re~ejo, 'uh,ta bluzi' in se obrnejo stran, dolgo~asnojim je. Zgodba mora biti napeta, akcijska.Ugotovil sem, da otroci obdrìjo koncentra-cijo v okviru ene {olske ure, tako dolge sotudi nadaljevanke na televiziji, filmov ènimajo ìvcev gledati. Vedno jih je trebadràti v napetosti, radi imajo tudi ljubezen-sko zgodbo.Ste zgodbo izbrali sami ali jo je izbralSte zgodbo izbrali sami ali jo je izbralSte zgodbo izbrali sami ali jo je izbralSte zgodbo izbrali sami ali jo je izbralSte zgodbo izbrali sami ali jo je izbralscenarist Franc Arko? Je izbrana zato,scenarist Franc Arko? Je izbrana zato,scenarist Franc Arko? Je izbrana zato,scenarist Franc Arko? Je izbrana zato,scenarist Franc Arko? Je izbrana zato,ker jo ànrsko lahko uvrstimo med ak-ker jo ànrsko lahko uvrstimo med ak-ker jo ànrsko lahko uvrstimo med ak-ker jo ànrsko lahko uvrstimo med ak-ker jo ànrsko lahko uvrstimo med ak-cijske kriminalke in kot taka najbolj us-cijske kriminalke in kot taka najbolj us-cijske kriminalke in kot taka najbolj us-cijske kriminalke in kot taka najbolj us-cijske kriminalke in kot taka najbolj us-treza zahtevam filma?treza zahtevam filma?treza zahtevam filma?treza zahtevam filma?treza zahtevam filma?

S filmom je bilo pa tako, da sem sre~alurednika mladinskega programa na RTV-ju Deklevo in on me je poprosil za kak{nozgodbo za film in sem mu predlagal serijoZvesti prijatelji. In potem so oni vzeli le ne-kaj motivov iz te zgodbe, tako da film nimanobene zveze z mojimi zgodbami, razenteh junakov in zapitega novinarja iz zgod-be Super {pon. Ampak tako je vedno, ko sedela film po knjigi, ni zvestobe.Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zve-Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zve-Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zve-Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zve-Je morda {e katera zgodba iz zbirke Zve-sti prijatelji na vrsti za filmsko uprizori-sti prijatelji na vrsti za filmsko uprizori-sti prijatelji na vrsti za filmsko uprizori-sti prijatelji na vrsti za filmsko uprizori-sti prijatelji na vrsti za filmsko uprizori-tev?tev?tev?tev?tev?

Ni, zaenkrat ne. To stane ogromno de-narja. Ravno sedaj so posneli nekaj od Iva-na Sivca, tu so {e moji motivi in film poSlavku Preglju. Sedaj sigurno 5 do 10 let nebodo snemali po moji predlogi, ker èlijopredstaviti ~im bolj raznolike avtorje.Vsaki premieri sledijo kritike, tak{ne inVsaki premieri sledijo kritike, tak{ne inVsaki premieri sledijo kritike, tak{ne inVsaki premieri sledijo kritike, tak{ne inVsaki premieri sledijo kritike, tak{ne indruga~ne. Kako ste spremljali snemanjedruga~ne. Kako ste spremljali snemanjedruga~ne. Kako ste spremljali snemanjedruga~ne. Kako ste spremljali snemanjedruga~ne. Kako ste spremljali snemanjefilma - od dale~, ali pa ste bili kdaj pri-filma - od dale~, ali pa ste bili kdaj pri-filma - od dale~, ali pa ste bili kdaj pri-filma - od dale~, ali pa ste bili kdaj pri-filma - od dale~, ali pa ste bili kdaj pri-sotni tudi na snemanju? Kako ste zado-sotni tudi na snemanju? Kako ste zado-sotni tudi na snemanju? Kako ste zado-sotni tudi na snemanju? Kako ste zado-sotni tudi na snemanju? Kako ste zado-voljni s tem, kar smo vsi Slovenci videlivoljni s tem, kar smo vsi Slovenci videlivoljni s tem, kar smo vsi Slovenci videlivoljni s tem, kar smo vsi Slovenci videlivoljni s tem, kar smo vsi Slovenci videlina televiziji 3. februarja? In kaj menitena televiziji 3. februarja? In kaj menitena televiziji 3. februarja? In kaj menitena televiziji 3. februarja? In kaj menitena televiziji 3. februarja? In kaj meniteo kritikah?o kritikah?o kritikah?o kritikah?o kritikah?

Jaz s filmom nimam ~isto ni~, razen dasem dovolil snemati po motivih iz mojihzgodb. Kritike se me ne ti~ejo, to ni mojedelo, to je delo reìserja Franca Arka. Mo-ram pa povedati, da sem vesel filma, sem sebal, da bo nastala dolgo~asna zgodba. Us-pelo jim je narediti gledljiv film in akcijsko,napeto zgodbo. Sem zadovoljen.Ne glede na ocene filma smo tabornikiNe glede na ocene filma smo tabornikiNe glede na ocene filma smo tabornikiNe glede na ocene filma smo tabornikiNe glede na ocene filma smo tabornikizadovoljni, da je delo o tabornikih dobi-zadovoljni, da je delo o tabornikih dobi-zadovoljni, da je delo o tabornikih dobi-zadovoljni, da je delo o tabornikih dobi-zadovoljni, da je delo o tabornikih dobi-lo svoje mesto na filmskih platnih. Samilo svoje mesto na filmskih platnih. Samilo svoje mesto na filmskih platnih. Samilo svoje mesto na filmskih platnih. Samilo svoje mesto na filmskih platnih. Samibi si morda èleli, da bi na velika platnabi si morda èleli, da bi na velika platnabi si morda èleli, da bi na velika platnabi si morda èleli, da bi na velika platnabi si morda èleli, da bi na velika platnapri{lo {e kak{no delo, v katerem jepri{lo {e kak{no delo, v katerem jepri{lo {e kak{no delo, v katerem jepri{lo {e kak{no delo, v katerem jepri{lo {e kak{no delo, v katerem jemo~neje izraèno delo v vodu, izpostav-mo~neje izraèno delo v vodu, izpostav-mo~neje izraèno delo v vodu, izpostav-mo~neje izraèno delo v vodu, izpostav-mo~neje izraèno delo v vodu, izpostav-ljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, vljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, vljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, vljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, vljeno bivanje v naravi, prijateljstvo, vkaterem je taborni{tvo postavljeno v os-katerem je taborni{tvo postavljeno v os-katerem je taborni{tvo postavljeno v os-katerem je taborni{tvo postavljeno v os-katerem je taborni{tvo postavljeno v os-predje.predje.predje.predje.predje.Vam, Bogdan Novak, pa èlimo {e velikoVam, Bogdan Novak, pa èlimo {e velikoVam, Bogdan Novak, pa èlimo {e velikoVam, Bogdan Novak, pa èlimo {e velikoVam, Bogdan Novak, pa èlimo {e velikodel, ki bi imela zvesti krog bralcev. Indel, ki bi imela zvesti krog bralcev. Indel, ki bi imela zvesti krog bralcev. Indel, ki bi imela zvesti krog bralcev. Indel, ki bi imela zvesti krog bralcev. Inmorda {e kak{no knjigo o tabornikih.morda {e kak{no knjigo o tabornikih.morda {e kak{no knjigo o tabornikih.morda {e kak{no knjigo o tabornikih.morda {e kak{no knjigo o tabornikih.Veliko zanimivega se nam pripeti pri ta-Veliko zanimivega se nam pripeti pri ta-Veliko zanimivega se nam pripeti pri ta-Veliko zanimivega se nam pripeti pri ta-Veliko zanimivega se nam pripeti pri ta-bornikih. In tabornik ostane tabornikbornikih. In tabornik ostane tabornikbornikih. In tabornik ostane tabornikbornikih. In tabornik ostane tabornikbornikih. In tabornik ostane taborniktudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organi-tudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organi-tudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organi-tudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organi-tudi tedaj, ko ni ve~ aktivni ~lan organi-zacije. Morda pa bi se nam kdaj pri-zacije. Morda pa bi se nam kdaj pri-zacije. Morda pa bi se nam kdaj pri-zacije. Morda pa bi se nam kdaj pri-zacije. Morda pa bi se nam kdaj pri-druìli. Bi bil to za vas nov izziv?druìli. Bi bil to za vas nov izziv?druìli. Bi bil to za vas nov izziv?druìli. Bi bil to za vas nov izziv?druìli. Bi bil to za vas nov izziv?

Z veseljem pridem.

10

ANKETA SiNi, [email protected]

Kak{en se ti je zdel film Zvesti prijatelji,v katerem so glavno vlogo odigrali taborniki?

Omenjeni film sem si ogledal zelopovr{no. Razlog temu ni moje nezani-manje za karkoli v zvezi s taborniki,ampak preprosto dejstvo, da me film nibil sposoben pritegniti pred televizijskizaslon. Menim, da je to le {e eden odbolj ali manj ponesre~enih poskusovfilmske uprizoritve knji`ne zgodbe. Na-vsezadnje sem bil po prebrani knji`nipredlogi razo~aran tudi nad filmomBoter, ki je eno mojih najljub{ih film-skih del.

Zbirko knjig, ki je podlaga filmu,sem v najstni{kih letih, kljub temu, daje ne bi upal uvr{~ati med najkvalitet-nej{a literarna dela, namenjena mla-dini, v celoti prebral (mislim, da celove~krat ☺). Zgodbe o tabornikih so mev tistem ~asu neizmerno zabavale,~eprav takrat sam {e nisem bil tabor-nik.

No{enje rutic je bilo v filmu preve~zapostavljeno. ê gledamo iz tabor-ni{kega vidika, je to tudi najve~ji“kiks” ustvarjalcev filma. Kroj je bilomo`no zaslediti bolj pogosto kot rutko.To, da kroj ni bil no{en v hla~ah, meniti ni motilo, saj bi v nasprotnem pri-meru mogo~e lahko izpadli preve~ mi-litaristi~no, ~esar pa seveda no~emo.

Janez Urevc, 19 let, PP, RSMPiran

V bistvu sem gledala skoraj vesfilm, ampak vseeno sem dobila mo~anob~utek, da tabornikov sploh niso pred-stavili tako, kot bi jih morali ... mislim,da noben od igralcev ni "taprav" tabor-nik. Ampak to niti ni tako narobe.Huj{e se mi zdi, da film ni sledil knjigi... saj je v knjigi bil en "bajsi" in je bilZELO dober lik, ker je vedno poìvil ak-cijo ... v filmu pa nobeden ni bil tak, dabi se lahko poistovetil z njim. To jemanjkalo ... nekdo, ki bi ga mogla celaskupina ~akat!

Sara Galun, 16 let, PP, RHVLjubljana, M^ vodnica

Film mi ni bil v{e~, ker je bila zgod-ba ~udna, mislim, da taborniki in kri-minalci ne gredo skupaj. [e kar nekaj~asa nazaj sem bral knjige, mislim pada je nastopal tudi pes, ki je bil nepo-gre{ljiv ~lan. Kroj je nosil le eden, pa {eto brez taborni{ke rutice. Ustvarjalci fil-ma bi se lahko pozanimali o no{enjukroja in natan~no prebrali knjigo. Sopa predstavili tabornike v lepi lu~i.

Marko Prelec-Prelc, 14 let,GG, RSR Ilirska Bistrica,

pomo~nik vodnika

Film sem videla, a ~isto po na-klju~ju, saj me je o~e poklical in rekel:"Glej, tvoji taborniki so po televiziji!"ê povem po pravici, so moje izku{nje staborniki druga~ne kot tiste prikazanev filmu. Res je, da se posku{amo v vsakisituaciji znajti, a v filmu sem dobilaob~utek, da smo taborniki mali detekti-vi. Malce me je motilo to, da so bili krojitabornikov brez na{itkov rodov (vsajjaz jih nisem videla), ter na~in no{enjakrojev.

Maja Tarku{, 18 let, PP, MRLimbu{, na~elnica PP

marec 11

Priznati moram, da sem bil pozitiv-no presene~en nad vsebino filma.Odli~no je prikazana dogodiv{~ina zastarostno vejo GG. @e nekaj ~asa sem sizastavljal vpra{anje, ali bo tudi posnet{e kak{en film, v katerem bomo razpoz-navni ~lani ZTS. Saj ni dolgo od tega,ko smo lahko spremljali nadaljevanko,v kateri so svojo odli~no vlogo odigrali~lani ZSKSS. Razo~aranje se lahko pri-kaè le v obliki na{e podobe - identitete.Pri~akoval bi, da bi bili osrednji junakilahko oble~eni ve~ ~asa v kroj in rutico.Vsaj ~e gledam s stali{~a na{ega giba-nja ZTS, ki bi moralo biti ponosno nasvojo uniformo. Lik vodnika v filmu bipo mojem mnenju moral biti v temvzornik svojim tabornikom. Na àlostpa ga sam nisem nikoli opazil, da bi nata na~in predstavljal ZTS.

Sandi Glin{ek, 23 let, gr~a,RJZ Velenje, na~elnik rodu

Film Zvesti prijatelji sem si ogledal~isto slu~ajno. V sporedu sem videl, daje na vrsti film s tem naslovom, in semse odlo~il za ogled. Ker sem poznal pi-sno predlogo, se pravi knjigo, sempri~akoval zanimivo in napeto zgodbos taborniki v glavni vlogi. Potem pa"bum". @e za~etek filma me jerazo~aral. Dogaja se v Kamniku in ne vLjubljani kot pi{e v knjigi. Re~em, vredu, pa~ so malo prikrojili zgodbo. Po-tem vidim tabornike, lepi v krojih, naza~etku urejeni, sicer za toliko izku{enjpremalo ve{~in, prelepe rutice (pa~nove). [ok pa je bil, ko vidim vodnika,tabornika, brez kroja in rutice. Vpra{alsem se, ali je ZTS in za to pristojna ko-

misija kaj pomagala avtorjem filma. Atega ne vem. Konec koncev pa film neizpade slabo, je dobra propaganda zatabornike, saj so se pokazali v dobri lu~ikot re{itelji. Mogo~e pa je manjkalo ve~taborni{kih izku{enj in spro{~enostiigralcem, ki so bili tudi mlaj{i kot pi{e vknjigi.

Moti pa me, da ZTS ni izkoristilatake prilo`nosti, da bi {e bolj promovi-rala tabornike.

Miha Straì{~ar, 18 let, PP,RAJ Cerkno

Film je bil dokaj povpre~en. Igralciso sicer igrali v redu, niso se mi pa zdeliravno vìveti v zgodbo. Mislim, da nibilo v zgodbi nobenega zares pretreslji-vega dogodka, oziroma ne~esa, kar bizares pritegnilo mojo pozornost. Stvarje v tem, da sem se hitro za~ela dol-go~asiti, kar pa je najbr` tudi posledicatega, da med filmom ni bilo reklam(kar bi med tistima dvema uramav~asih kar dobro delo). Poleg tega pa semi je zdela tista scena z nekimi hudimipolicaji povsem odve~. In tudi zgodbasama je bila tako re~eno brez pravegaza~etka in konca, tako vsaj jaz mislim,

Film se mi je zdel zelo zanimiv. Restipi~en slovenski mladinski film! Pravzabavno ga je bilo gledati. Menim pa,da bi morali igralci, ~e so è predstav-ljali tabornike, ves ~as nositi taborni{kerutice. Zelo je izstopal tisti, ki je ves ~asnosil taborni{ki kroj. @al pa tudi on nibil popoln, saj o rutici ni bilo sledu.

Sonja Koren, 21 let, PP, PRGorje, vodnica M^

ker sploh ne vem, v ~em je bilo bistvo,da so odkrili tistega ~loveka (njegovegaimena se ne spomnim ve~, se mi zdi, daje bil "glavni" nekega podjetja?!), kersploh ni bilo razjasnjeno, kaj je delalnarobe. Mogo~e sem pa jaz kajzame{ala in je bilo vse skupaj logi~no.Kar se ti~e igralcev: vem, da film, ki imaknji`no podlago, ne more tej knjigi sle-diti do pike natan~no, vendar sem vsee-no pri~akovala, da bo Laci Prekmurec.Sem pa vesela, da so imeli tabornikiglavno vlogo; da so bili prikazani v do-bri lu~i. Kar me je motilo, bi mogo~ebilo to, da je en fant izmed njih nosil

taborni{ko srajco neprestano, ne da bisi kdaj oblekel kaj drugega. Se mi je pa~zdelo nekako nenavadno. Pa ve~ bi lah-ko nosili rutke. Vsaj ta s srajco.

Nina Dietz, 16 let, RMBAjdov{~ina, pomo~nica

vodnika

marec 11

12

MNENJE

Kot è nekaj let do sedaj je tudi lanskegadecembra beseda ve~krat nanesla na akcijo"Lu~ miru iz Betlehema", ki jo vsi dobropoznamo. Prepri~ani smo, da so mnenja vposameznih rodovih, ki delujejo v okviru ZTS,zelo razli~na, pa vendar ne bo odve~, ~e vampredstavim svoje mnenje oz. mnenje rodu nacelotno zadevo.

Kot è nekaj let do sedaj akcijo organizira ZSKSS, ZTS inposamezni rodovi pa pri tem vsako leto odli~no odigrajo dru-gorazredno vlogo. Zakaj? Velika ve~ina taborni{kih rodov seomenjene akcije sploh ne udeleùje (opomba avtorja: poneuradnih podatkih pribli`no 70 odstotkov).

Nekateri pozabljate, da smo {e vedno taborniki in ne ka-toli{ki skavti. Ima izraz "skavt" v sebi kaj bolj modernega innaprednega? Se sramujemo bogate zgodovine taborni{kegagibanja v Republiki Sloveniji? Razlika med na{o in njihovoorganizacijo je majhna, pa vendar zelo velika. Ampak v temni ni~ slabega, zato naj tako tudi ostane.

^lanstvo v WOSM-u {e ne pomeni, da smo vsi ~lani tabor-ni{ke organizacije (ZTS) sprejeli katoli{ko vero. Tudi statutZTS, sprejet na skup{~ini ZTS dne 18.10.1997, v 1. ~lenuopredeljuje: "Zveza tabornikov Slovenije je prostovoljna,mladinska, vzgojna in nestrankarska organizacija, od-prta vsem ne glede na poreklo, spol, raso in prepri~anje,deluje v skladu z namenom, principi in metodo svetovne-ga skavtskega gibanja, in zaradi uresni~evanja skupnihinteresov povezuje dru{tva tabornikov - rodove".

Kot je jasno (seveda po mojem skromnem mnenju)~lanstvo ni omejeno z kakr{nimkoli prepri~anjem. Ali smokdaj razmi{ljali, da imamo v organizaciji tudi predstavnikedrugih prepri~anj (beri veroizpovedi ali ~lanov drugih nazo-rov oz. pogledov na svet in ìvljenje)? Prav zaradi navedenihargumentov menimo, da akcije, ki so versko opredeljene inpolne raznih verskih obredov, ne sodijo v prostor za promoci-jo taborni{kega gibanja v Republiki Sloveniji.

Kljub vsem prepri~evanjem in obrazloìtvam ima "Lu~miru iz Betlehema" mo~an verski naboj. Zato menimo, da senaj akcije udeleìjo posamezniki ali rodovi, ni pa sprejemlji-vo, da se ZTS kot krovna organizacija vseh rodov (in ne samonekaterih) pojavlja v sredstvih javnega obve{~anja kot orga-nizator, kljub temu, da ima akcija mo~an promocijskiu~inek oz. odziv v sredstvih javnega obve{~anja. Potrebno jerazmisliti, ~e je tak{na promocija za nas sprejemljiva. Z ude-le`bo v organizaciji akcije se ZTS identificira kot katoli{kaorganizacija, kar ni po{teno do posameznih ~lanov in rodov,ki niso tak{nega prepri~anja. S tem ne èlimo omejevatiS tem ne èlimo omejevatiS tem ne èlimo omejevatiS tem ne èlimo omejevatiS tem ne èlimo omejevatiposameznika pri njegovem prepri~anju,posameznika pri njegovem prepri~anju,posameznika pri njegovem prepri~anju,posameznika pri njegovem prepri~anju,posameznika pri njegovem prepri~anju, kar je taborni{kaorganizacija v preteklosti è velikokrat dokazala, temve~èlimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega pre-èlimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega pre-èlimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega pre-èlimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega pre-èlimo opozoriti na spo{tovanje druga~nega pre-pri~anjapri~anjapri~anjapri~anjapri~anja.

Mo~an katoli{ki naboj akcije lahko ponazorimo tudi s ci-tiranim ~lankom v enem izmed sredstev javnega obve{~anja:"Vsako leto pred boì~nimi prazniki slovenski skavti in skav-tinje v Slovenijo prinesejo lu~ miru iz Betlehema. Gre za pla-men, ki najprej zaàri v Betlehemu, rojstnemu mestu JezusaKristusa, od tam pa ga raznesejo po vsem svetu. Pri tem jesporo~ilna predvsem njegova simbolika, saj nekako pona-zarja nebe{ko svetlobo, ki so jo betlehemski pastirji doìveliob Jezusovem rojstvu."

êmu se v prihodnje ne bi posvetili organiziranju skup-nih akcij z ZSKSS, ki so sprejemljive za ~im ve~je {tevilo ta-bornikov in rodov (razmi{ljajmo o Pre{ernovem dnevu, dne-vu dela, dnevu dràvnosti, dnevu boja proti AIDS-u ipd.).

JAnezu,rod Bi~kova skala, Ljubljana

Mnenje avtorja ne odraà nujno stali{~uredni{tva.

âs za razmislek …

marec 13

KOLUMNA

Kot na~elnik obmo~ja sem ve~inoma vab-ljen na ob~ne zbore rodov. Ob~ni zbori rodov sotisti najbolj demokrati~en organ rodov, ki odlo~ao vseh klju~nih zadevah v delovanju rodov, odtega, kdo ga bo vodil, do programa in finan~negaokvirja. Principi delovanja ob~nega zbora soopredeljeni v statutih rodov in so ve~inoma zelopodobno opredeljeni - v skladu z enotnimi na~elidelovanja rodov, ki jih je pripravila Zveza tabor-nikov Slovenije kot pomo~ rodovom pri pripravirodovih statutov.

Pa se ti ob~ni zbori med seboj zelo razlikuje-jo. Eni so redki, ko pa so, so zelo formalni inskrbno pripravljeni. Spet drugi minevajo vdoma~em vzdu{ju, ki pa zakriva pomanjkanjedemokrati~nosti, saj v resnici ne odlo~ajo oni~emer. Spet tretji so na videz zelo neorganizi-rani in vodeni zelo zmedeno, vendar so ude-leènci ob~nega zbora tudi odlo~evalci, ki mar-sikdaj vodstvo roda preglasujejo oz. odlo~ijo dru-ga~e, kot si èli vodstvo roda.

Eden glavnih razlogov za spreminjanjestatuta ZTS je v tem, da sistem odlo~anja v orga-nizaciji ni ve~ ustrezen. Da so z njim sameteàve. Nekateri se pritoùjejo, da manjka man-datarski sistem imenovanja izvr{ilnega odbora.Spet drugi, da je stare{instvo za samo zgago.Tretji, da je potrebno narediti organizacijo ~im-bolj plosko. Naslednji spet opozarjajo na po-membno vlogo obmo~ij v organizaciji.

Vsi imajo prav. A hkrati se vsi motijo.Prav imajo, ko trdijo, da so spremembe po-

trebne. Motijo se, ko mislijo, da bo spremembastatuta in s tem sprememba sistema odlo~anjakarkoli spremenila. @al je tako, da se noben si-stem odlo~anja ne bo odlo~al sam. [e vednobodo ljudje tisti, ki bodo (ali pa tudi ne) spreje-mali odlo~itve. [e vedno se bodo odlo~ali ljudje.In, prepri~an sem, {e vedno isti, ki odlo~ajo o de-lovanju organizacije danes.

Kaj je pri oblikovanju sistema odlo~anja po-membno? Na kaj je potrebno paziti? Vsekakor vprvi vrsti na naravo organizacije. ZTS je mladin-ska vzgojna organizacija. Kar med drugim po-meni, da je prav, da v njej soodlo~ajo mladi. Inda jih je potrebno na odlo~anje pripraviti. Karpomeni, da se morajo odlo~anja u~iti è zelozgodaj. Mladi iz rodov, kjer nimajo mo`nosti

odlo~anja, ne bodo pripravljeni na to, da lahkoodlo~ajo, niti takrat, ko jim to mo`nost damo.

Pomembno je tudi vedeti, da je nujni pred-pogoj za odlo~anje ta, da imamo na razpolagodovolj informacij za odlo~anje. Informiranost jetorej izredno pomembna. Tudi o tem, kak{ne po-sledice lahko ima odlo~itev. K pravilni informi-ranosti pa veliko prispeva tudi razprava. Ve~ se oodlo~itvi pogovarjamo, bolj{a bo odlo~itev. Seve-da nam zdrava pamet pravi, da o stvareh, ki nisotoliko pomembne, ni potrebna velika razprava.

[irino razprave pa lahko omejujemo tudi s{tevilom tistih, ki razpravljajo. Zato so tudi obli-kovani razli~ni nivoji (skupine) odlo~anja.Skup{~ina omogo~a naj{ir{o razpravo, sajvklju~uje vse rodove in organe ZTS. Izvr{ilni od-bor na drugi strani pa je organ, ki ni namenjenrazpravi, saj, kot è ime pove, izvr{uje odlo~itve.Seveda se pri tem tudi odlo~a, vendar v okvirih, kijih postavijo drugi organi, kjer se oblikujejore{itve iz {ir{e razprave.

Pri odlo~anju je naslednja pomembna stvarenakopravnost. Da so oblikovane re{itve primer-ne za vsakogar in da vsakomur dajejo enakemo`nosti. Gre za pravilo en ~lovek en glas (oz. vna{em primeru en ~lan en glas). Korekcije tegana~ela so mo`ne in v demokrati~nih okoljih vo-dijo v za{~ito manj{in. Zmotno je prepri~anje, dav demokraciji velja samo na~elo, da ve~ina gla-sov odlo~i. Ne, v pravi demokraciji velja, dave~ina ne sme s svojimi odlo~itvami posegati vpravice manj{ine (torej odlo~iti v {kodomanj{ini) samo zato, ker pa~ {teje ve~ ~lanov.

Paziti je potrebno tudi na to, da je odlo~anjesploh mo`no in da ne prihaja do (namernih alinenamernih) blokad in odla{anj. Primer nerod-nih dolo~il, ki omogo~ajo tak{ne blokade, je po-slovnik stare{instva, ki za nekatere odlo~itve zah-teva tri~etrtinsko ve~ino glasov navzo~ih. êvemo, da je stare{instvo v ZTS na~eloma obliko-vano kot nadomestilo za skup{~ino in zastopa~lanstvo v organizaciji ter ima deloma celo istenaloge kot skup{~ina, je ta re{itev nerodna. Ne-rodna, ker lahko IO, ki na~eloma izvr{ujeodlo~itve skup{~ine in/ali stare{instva, blokiraodlo~anje svojega nalogodajalca (ker ima dovoljglasov za to). Na ta na~in je IO, ki je predlagaltako formulacijo poslovnika in se pri tem sklice-val na èljo ~lanov ZTS, naredil prav nasprotno.Naj samo {e dodam, da se s tako ve~ino odlo~a obolj pomembnih zadevah (ve~inoma tistih, ki soizvirna statutarna naloga stare{instva).

Primer takih nerodnosti je lahko tudi to, dabi z ukinitvijo stare{instva sklicevali skup{~ino

vsako leto. Pri tem bo lahko prihajalo tudi doproblemov s sklep~nostjo skup{~ine. V zadnjihsklicih skup{~in je bila velikokrat sklep~nost narobu in so jo re{evali s telefoni in prepri~evanji.Seveda obstaja re{itev, ki jo poznajo rodovi. To jeodloìtev seje za pol ure, po tem ~asu pa jesklep~nost zadostna è z manj{ino udeleèncev.Re{itev za teàve s sklep~nostjo, ki pa po drugistrani zmanj{uje demokrati~nost odlo~anja inzmanj{uje pomen rodov v odlo~anju. Namen paje bil pove~ati vpliv rodov na odlo~anje (inuti{anje stare{instva, ki je za samo zgago).

[e nekaj besed o mandatarskem sistemu.Gre za sistem, kjer bi (v na{em primeru)skup{~ina izvolila zgolj na~elnika ZTS, ta bi si papotem sam izbral ekipo. Sistem, ki je lahkov{e~en, posebej, ~e ga utemeljujejo z bolj u~inko-vitim delom in s t.i. timom. Ima pa tudi svojepomanjkljivosti. Meni ni v{e~, ker omejuje vplivodlo~evalca (skup{~ine) na to, kdo bo vodil orga-nizacijo. [e posebej pa mi ni v{e~, ker dajenapa~na sporo~ila. Vodjem v organizaciji spo-ro~a, da ni pomembno to, kako dobro delajo,kako kakovostne programe in ideje imajo, am-pak je pomembno to, komu si prijatelj, in to, ko-liko la`je delam s tabo, ker se vedno strinjava.Vpeljuje tisto znano slovensko politi~no krilatico'ni va`no, ~e je pismen, va`no, da je na{'. In izorganizacije, kjer je è tako premalo razprave opomembnih vpra{anjih, izganja kreativno izme-njavo mnenj in iskanje kompromisa kot elemen-ta, ki nista potrebna, ampak celo {kodljiva.

In ko pri spremembah statuta oblikujemosistem odlo~anja, vedno znova opozarjam tudina to, da preve~ ploska organizacija (manj hie-rarhi~na) lahko v tem trenutku deluje zelov{e~no, da pa ima hierarhi~nost organizacijesvojo vlogo, {e posebej v velikih organizacijah.ê se spomnite iz zgodovine, je bila ZTS najprejzdruènje. [ele z rastjo in raz{irjenostjo po celiSloveniji se je preoblikovala v zvezo. Ve~ja orga-nizacija zahteva pa~ druga~en sistem vodenja inodlo~anja kot majhna. ê resno mislimo z rastjoorganizacije, potem moramo to tudi upo{tevatipri oblikovanju sistema odlo~anja v organizaciji,{e posebej, ~e èlimo, da bo nov statut veljal vsajtoliko ~asa kot sedanji.

Kmalu se bo za~ela javna razprava o predlo-gu novega statuta ZTS. Verjamem, da bo plodnain konstruktivna. In upam, da bom s svojim raz-mi{ljanjem pomagal tudi vam k bolj{emu raz-misleku.

Amerikanec, [email protected]

Demokracija in odlo~anje v organizacijiê ne bomo spremenilismeri, se nam lahko zgodi,da bomo pristali tam,kamor smo namenjeni.

Kitajski pregovor

marec*2005* 14

TTTTTABORNI[KABORNI[KABORNI[KABORNI[KABORNI[KIIIII VESTNIKVESTNIKVESTNIKVESTNIKVESTNIKUREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LIIUREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LIIUREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LIIUREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LIIUREJA: ALJO[A BIZJAK, LETO LII

NOT 2005Ja, No~no orientacijsko tekmovanje je vedno bliè, mi pa smo vam dol`nipodati {e nekaj informacij.Leto{nji NOT bo potekal v no~i z 19. na 20. marec, in sicer v okolici Iga priLjubljani. Zbor ekip bo ob 17h v Izobraèvalnem centru za za{~ito inIzobraèvalnem centru za za{~ito inIzobraèvalnem centru za za{~ito inIzobraèvalnem centru za za{~ito inIzobraèvalnem centru za za{~ito inre{evanje RS, Ig 212re{evanje RS, Ig 212re{evanje RS, Ig 212re{evanje RS, Ig 212re{evanje RS, Ig 212, prijave pa potekajo do 1630, ker bo takoj po zborusestanek z vodjami ekip in `rebanje {tartnih {tevilk. Do Iga lahko pridete sprimestnim avtobusom, ki gre iz Ljubljane (glavna avtobusna postaja) ob1230, 1430 in 1530 (vo`nja traja pribli`no pol ure). V nedeljo bo na voljoposeben avtobus do glavne avtobusne postaje v Ljubljani.Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:- POPOTNICE- POPOTNICE- POPOTNICE- POPOTNICE- POPOTNICE - od 16 do 20 let (let. roj. 85-89),- POPOTNIKI - POPOTNIKI - POPOTNIKI - POPOTNIKI - POPOTNIKI - od 16 do 20 let (let. roj. 85-89),- GRÎCE - GRÎCE - GRÎCE - GRÎCE - GRÎCE - od 21 let (let. roj. 84 in starej{e),- GRÊ - GRÊ - GRÊ - GRÊ - GRÊ - od 21 let (let. roj. 84 in starej{i),- KORENINE - KORENINE - KORENINE - KORENINE - KORENINE - nad 30 (let. roj. 75 in starej{i), ekipe so lahko me{ane.Prosimo, da se starostnih omejitev drìteProsimo, da se starostnih omejitev drìteProsimo, da se starostnih omejitev drìteProsimo, da se starostnih omejitev drìteProsimo, da se starostnih omejitev drìte!Prijave po{ljite do petka, 11. marca 2005, na naslov: Polona @ehelj,Trà{ka 49, 1000 Ljubljana (tel. 041/936-870) ali na e-mail:[email protected]. Vse dodatne informacije, pravila tekmovanjain prijavnice lahko dobite na na{i spletni strani http://not.rutka.net ali poe-mailu.Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopijaPrijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopijaPrijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopijaPrijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopijaPrijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave {e fotokopijapolo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziromapolo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziromapolo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziromapolo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziromapolo`nice s pla~ano {tartnino in zagotovilo na~elnika oziromastare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s tabor-stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s tabor-stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s tabor-stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s tabor-stare{ine rodu, da se bodo njihove ekipe vedle v skladu s tabor-ni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali poni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali poni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali poni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali poni{kimi zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali potelefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.telefonu, prosim, da po{ljete po e-mailu skenirano polo`nico oz.potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).(~e {ifre ne poznate, vpra{ajte na ZTS).[tartnina zna{a 11.000,00 SIT. Nakaìte jo na naslov: Dru{tvo tabornikovRod mo~virski tulipani, Trà{ka 74, 1000 Ljubljana. [tevilka transakcij-skega ra~una: 02083-0018701966 (do 11. marca 2005). [tartnine nastartu ne sprejemamo!Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, sistem elektronskegaperforiranja. îpe si lahko izposodite ob prijavi, kavcija zna{a 5.000,00SIT, ki jo na cilju dobite nazaj, razen v primeru, da ~ip izgubite oziromapo{kodujete. Uporabljate lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da tonavedete v prijavnici.Naj se tre tabornikov na NOT-u!

Vabljeni!

Rod Mo~virski tulipani

O~istimo Kranj 2005Zveza tabornikov ob~ine Kranj vas skupaj s Poslovno skupino Sava inMestno ob~ino Kranj vabi na tradicionalno ~istilno akcijo O~istimo Kranj2005.Kranj ter kanjon reke Kokre bomo ~istili v soboto, 2. aprila 2005. Zbrali sebomo na Slovenskem trgu ob 9. uri, kjer boste poleg vre~k za smeti inza{~itnih sredstev dobili tudi malico, dogajalo pa se bo {e marsikajzanimivega.Organizatorji vam obljubljamo zanimiv dan v prijetni dru`bi, s skupnimimo~mi pa bomo pomagali okolju, v katerem ìvimo, in tako izbolj{ali na{vsakdan.

Ve~ informacij dobite pri vodji akcije Klemenu Marklju (tel. 031 227 742,e-mail: [email protected]).

Z naravo k bolj{emu ~loveku!

Zveza tabornikov ob~ine Kranj

[kalska liga, ka te briga … 2005Divji volki vas letos è peti~ vabimo na tradicionalno zabavno tekmovanje"[kalska liga, ka te briga …"Zbor ekip bo v soboto, 2. aprila 2005, ob 8:30 pred O[ v [kalah, vasi, ki jeod mesta Velenje oddaljena pribli`no 5 km. Pot do zbornega mesta boustrezno ozna~ena!Ekipe so vabljene è na predve~er tekmovanja (pri~akujemo jih od 17. do20. ure). Vse tekmovalce vabimo, da se med seboj spoznajo ob druàbnemprogramu, ki bo tudi letos presene~enje. Ekipe bodo odkrivale skritegagosta, ki bo ... znana Slovenka ali Slovenec …Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS, ZBOKSS in SZSO!Nekaj osnovnih informacij o tekmovanju:- zbor ekip ob 8:30,- tekmovanje poteka od 9:30 do 15:00,- slavnostna podelitev ob 15:30,- konec tekmovanja je predviden ob 17. uri,- tekmovanje je razdeljeno na dva dela in sicer 4 igre pri O[ in orientirings to~kami po okolici,- vsi, ki se nam boste pridruìli v petek zve~er, s sabo obvezno prinesitecopate za hojo po {oli, podlogo za spanje in spalno vre~o,- ekipo sestavlja 5±1 ~lanov,- tekmuje se v treh kategorijah: GG od 11 do 15 let, PP od 16 do 20 let ingr~e od 21 let naprej,- vsaka ènska predstavnica v ekipi prinese nekaj nagradnih to~k,- {tartnina zna{a 7.000,00 SIT - {tartnina zna{a 7.000,00 SIT - {tartnina zna{a 7.000,00 SIT - {tartnina zna{a 7.000,00 SIT - {tartnina zna{a 7.000,00 SIT na ekipo in vklju~uje pija~o, kosilo inna{itke za vse ~lane ekipe,- {tartnino nakaìte na Dru{tvo tabornikov rod Jezerski zmaj, [ale{ka 3,3320 Velenje; TRR_SKB: 03176-1000008467 referenca: 00 00008 namen:[tartnina [LKTB 2005,- rok prijav je sobota, 26.marca 2005,- naknadno prijavljena ekipa pla~a {tartnino 9.000,00 SIT (naknadno selahko ekipa prijavi samo v dogovoru z organizatorjem),- seveda pa bodo najbolj{e, najbolj oddaljene, najbolj izvirne ... ~akale lepenagrade, za katere bodo poskrbela dobra podjetja,- prijavite se lahko na http://skalska.rutka.net (v meniju izberite leto 2005ter prijavo ekip) ali 041/519-744 (Rok Miklavìna),- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce- tekmovalci mlaj{i od 18 let morajo obvezno izpolniti obrazce(dobite jih na internetni strani).Tudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, kiTudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, kiTudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, kiTudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, kiTudi letos ima [kalska liga humanitarno noto! Zato mora vsak, kipride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine zapride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine zapride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine zapride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine zapride (ne samo tekmovalci) na [kalsko ligo prinesti potreb{~ine zaosebno higieno osebno higieno osebno higieno osebno higieno osebno higieno (zobna {~etka, brisa~a, milo, rob~ki …), ki jih bomo, ki jih bomo, ki jih bomo, ki jih bomo, ki jih bomonamenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenskanamenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenskanamenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenskanamenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenskanamenili za vojne sirote! Pri akciji nam bo pomagala Slovenskavojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsakavojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsakavojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsakavojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsakavojska, ki ima svoje pripadnike na mirovni misiji na Balkanu. Vsakatvoja pozornost nas bo razveselila.tvoja pozornost nas bo razveselila.tvoja pozornost nas bo razveselila.tvoja pozornost nas bo razveselila.tvoja pozornost nas bo razveselila.Ve~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahkoVe~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahkoVe~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahkoVe~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahkoVe~ informacij dobite na http://skalska.rutka.net/, kjer lahkonajdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.najdete tudi vozne rede vlakov in avtobusov.Torej se vidimo na [kalski ligi 2005, ki vas mora brigati!!!Namig:Namig:Namig:Namig:Namig: Proti lakoti in èji bomo poskrbeli organizatorji ☺.

marec 15

TABORNI[KE NOVICE

ZTS podpisala dogovor o sodelova-nju s Slovensko vojsko

Voja{nica na Vrhniki, kjer domuje Poveljstvo sil SV, je 20. ja-nuarja popoldne gostila predstavnike ve~ organizacij, ki s svojimdelom prispevajo k ciljem, za katere si prizadeva tudi vojska. Pred-stavnike organizacij, zdruènj in zvez, ki v slovenski dru`bizdruùjejo ve~ sto tiso~ ~lanov, je sprejel poveljnik sil kapetan Re-nato Petri~ in poudaril koristi sodelovanja.

Dogovor, ki ga je SV sklenila z ZTS zaradi ve~ skupnih ciljev napodro~ju usposabljanja in izobraèvanja, zajema v glavnem pomo~vojske pri organizaciji rodovih taborjenj in ve~jih tekmovanj, nadrugi strani pa omogo~a promocijo voja{kih poklicev med taborni-ki ter pomo~ rodov vojski pri postavljanju {otorov. Rodovi, ki bodoprejeli pomo~, morajo torej ra~unati, da bodo tudi sami nudilipomo~, kadar bo to potrebno.

V spro{~enem druènju, ki je sledilo podpisu, smo v pogovoru ssopodpisniki ugotovili precej{nje zanimanje za na{e delo in razme-roma visoko poznavanje aktualnega taborni{tva, poleg tega pa namje v dalj{em pogovoru kapetan Renato Petri~ zaupal, da je bil neko~tudi sam aktiven tabornik.

Aljo{a Bizjak, [email protected]

Pohvala TIGROM iz RSD Kr{ko

Taborniki iz RSD Kr{ko so v zadnjih dveh mesecih, od decem-bra pa vse do konca februarja, aktivno opravljali dobro delo. Na-tan~neje so to bili GG-ji iz voda TigriTigriTigriTigriTigri, ki bi jih rada v imenu stano-valcev doma starej{ih ob~anov v Kr{kem in svojem imenu pohvalilakar preko na{e taborni{ke revije Tabor.

Bili so namre~ zelo aktivni, saj so si vsak petek vzeli urico svoje-ga popoldanskega ~asa in ga preìveli s starej{imi.

Z njimi so se veliko pogovarjali, peli, igrali in tudi kaj noveganau~ili. V ~asu praznikov pa so jim ~as kraj{ali tudi z zanimivimitemami in programom, ki so ga samostojno pripravljali in izvajali.Po vsakem od sre~anj s starej{imi so pripravili analize sre~anj in sepogovarjali o tem, kako so se po~utili med njimi …

V delo so vloìli veliko truda, dobili nekaj novih izku{enj, po-lep{ali dan marsikateremu stanovalcu omenjenega doma in nare-dili pohvale vredno dobro delo - HVALA!

Sergy, [email protected]

Fe{tival v Ljubljani

Dan tabornikov bomo v Ljubljani proslavili s tradicionalnimFe{tivalom, na katerem se è leta zabava na stotine tabornikov.Tudi letos bo program potekal po delavnicah, zato vabimo vse ino-vativne tabornike, ki bi jih bili pripravljeni izpeljati, na “delav-ni~arski sestanek”, ki bo v ~etrtek, 24. marca, ob 19. uri v hi{iciRMT.

S svojimi idejami se oglasite na naslov [email protected] vsaj ne-kaj dni pred sestankom. In {e namig o temah: poleg klasi~nih si le-tos èlimo predvsem ve~ taborni{kih delavnic, ker smo jih lanimo~no pogre{ali.

Nato pa vsi skupaj vabljeni na Fe{tival, ki bo v soboto, 23. apri-

la.

Sprejemi in pustovanje med''mladimi bori''

Ajdovski taborniki iz rodu Mladi bori smo v dobrih dveh tednihuspe{no in predvsem izvirno izpeljali dva sprejema ter organiziralipustovanje za PP-je in gr~e.

V petek, 21. januarja, so svojo prisego izrekli ''novope~eni''GG-ji in tako potrdili svojo pripadnost taborni{ki organizaciji. Vod-niki so sprejem organizirali na dvodnevnem bivanju v domu idrij-skih tabornikov na P{enku nad Idrijo. Sedemnajstim novim ~la-nom so zelene rutke nadeli v zasneèni idili pod zvezdnatim ne-bom, tam, kjer se tabornik {e posebej rad zadrùje.

Na pustno soboto dva tedna kasneje pa je na zasneènih strmi-nah v ^rnem Vrhu potekal tudi sprejem v druìno M^. Za popestri-tev programa so si vodniki omislili sankanje, kepanje in druge ak-tivnosti na dolgo pri~akovanem snegu. Skozi igro so kandidatiuprizarjali vsebino taborni{kih zakonov oziroma vrednote, ki najbi jih pravi tabornik vselej vestno izpolnjeval.

Tudi pustovanje za PP-je in gr~e je bilo zanimivo doìvetje,predvsem nor~avo in razigrano, kot se za ta dan spodobi. Zabavamnogih te`ko prepoznavnih obrazov se je razvila v prijetno ve~ernodruènje, ki sta ga spremljala tudi glasba in ples.

Zaradi izvirnih in duhovitih idej prizadevnih ~lanov, predvsemvodnikov rodu Mladi bori iz Ajdov{~ine, je vsako novo sre~anje ne-pozabno doìvetje. Razveseljiva posledica tega pa je visoka ude-le`ba ~lanov na vodovih sestankih in vseh organiziranih akcijah

rodu. Anja

Meti, [email protected]

Foto: Aljo{a.

Foto: RMB.

marec 15

16

Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu [email protected] oddaje ~lankov za aprilsko {tevilko je 21. marec.

Uredni{tvo, [email protected]

In Memoriam

Spet se poslavljamo. Tokrat je v 84. letu starosti od{la dolgolet-na tabornica Slavka Rado{evi~, nosilka partizanske spomenice1941. Vklju~ila se je v rod Bi~kova skala za Beìgradom, kjer je prev-zela veliko razli~nih dol`nosti. Vodila je vso administracijo rodu,sodelovala pri izdaji rodovega glasila ^ri-~ri in pri gradnji tabor-ni{kega doma. Na taborjenjih in zimovanjih je poskrbela za zdravoin izdatno prehrano in se izkazala kot zelo dobra kuharica. Velikoje pomagala pri organizaciji razli~nih tekmovanj, tudi za zna~ko@ivka Lov{eta, mnogobojev, izletov in zletov. S svojo po`rtvovalnost-jo je bila mlademu rodu vzor delavnosti in iskrenega tovari{tva.Tudi po odhodu na delo v ZTS je z rodom sodelovala {e vrsto let.

Skoraj dvajset let je bila sodelavka pisarne ZTS, kjer je skrbelaza blagajni{ka opravila in prodajo v Zadrugi. Slavka, lepo je bilo, ko

si bila med nami. Radi se te bomo spominjali.

Tabornice in taborniki

In Memoriam

Milan Krenker - Li{~ek se jevklju~il v taborni{ko organizacijoleta 1969 kot peto{olec. Bil je med us-tanovnimi ~lani ~ete Zdravka êbu-larja v Mislinji, ki je nastala podokriljem rodu Severnega kurirja iz Slovenj Gradca. Leta 1976 je po-stal na~elnik ~ete. Leta 1977 je prevzel mesto na~elnika novo nasta-lega rodu Mrzli studenec iz Mislinje in to funkcijo opravljal vse doleta 1984. Vzgojil je zlato generacijo mislinjskega taborni{tva. Podnjegovim vodstvom v osemdesetih letih so mislinjski taborniki po-stali podro~ni prvaki in osvojili vrsto zmag na republi{kih mnogo-bojih. Organiziral je vrsto odli~nih taborjenj, zimovanj in bivaki-ranj. Bil je tudi odli~en organizator vodni{kih te~ajev in sodni{kihseminarjev. Sodeloval je v organih podro~ne zveze in v republi{kihkomisijah za TT. S svojo neizmerno delavnostjo in vztrajnostjo jeustvaril pogoje za izgradnjo taborni{kega doma v Mislinji in poma-gal vseskozi pri njegovi izgradnji.

Po letu 1986 ni ve~ aktivno sodeloval v rodu Mrzlega studenca,ampak se je redno udeleèval letnih taborjenj, sodeloval na delov-nih akcijah in pomagal kot sponzor svojim mislinjskim taborni-kom.

Ime Li{~ek je ravno zaradi svoje igrivosti in dinami~nosti prejelè v letu 1973. To ime je bilo poznano tako med taborniki in kraja-ni Mislinje, kakor tudi med taborniki na Koro{kem in med tabor-ni{kimi prijatelji po Sloveniji.

Hvala ti za tvoj neizbrisen prispevek k razvoju taborni{tva v Mi-

slinji, na Koro{kem in v Sloveniji.

Taborniki rodu Mrzli studenec Mislinja

Ni vsaka ~ajanka pustna ~ajanka

Na na{i standardni lokaciji v {olski jedilnici je tokrat potekalaprav posebna ~ajanka. Zbrala se je cela kopica razigranih {o{tanj-skih tabornikov. Mladih po starosti in mladih po srcu. M^-ji inmurni so pripravili predstavitvene to~ke, ob katerih smo se vsi pri-sotni zares zabavali. Glavna tematika ~ajanke je bil pust in zato jevsak posameznik naredil pustno masko po lastni domi{ljiji v eni iz-med ustvarjalnih delavnic. Zabava je bila tako imenitna, da smoskoraj pozabili na na{ glavni cilj, sprejem murnov v taborni{ko or-ganizacijo. Po sve~ani prisegi se je rajanje nadaljevalo vse do pogo-stitve s sladkimi dobrotami in do prihoda star{ev. Tudi drugo letobo zabavno. Komaj ~akamo!

SiNi, [email protected]

ê gre{ na ekstrem bivak, nisi bedak!

9 pogumnih tabornikov (7 iz Ra{i{kega rodu in 2 povabljencaiz rodu Pusti grad [o{tanj) se je odpravilo na ekstrem bivak. Pokraj{em kroènju po Ljubljani in kasneje po okolici Jan~ smo pris-peli na cilj. V ko~ico Breza, ki so nam jo prijazno odstopili tabornikiiz rodu ^rni mrav. Ker je mraz zelo pritiskal (okrog -20°) se je sku-pina, ki naj bi no~ prespala zunaj v snegu, skr~ila na samo 3 po-gumne tabornike. Ostali smo no~ preìveli v topli, a zadimljeniko~i. Po zadimljeni no~i smo za na{e junake ekstremiste skuhaligola`. In kmalu so res pri{li. Slava jim. Iz bivakiranja so pri{li ìviin {e bolj zdravi kot so bili, ko so od{li na bivak. Dan smo preìveli vnaravi, se dri~ali po snegu in se kepali kot mali otroci. Zadnja no~je bila v znamenju kitare (5 kitaristov in samo 3 kitare. Res prob-lem.) in druàbnih iger.

Lep vikend v dru`bi dobrih prijateljev. Ekstremno, super, nepo-zabno!

SiNi, [email protected]

Foto: SiNi.

Foto: SiNi.

marec 17

OD RODOVZimovanje So~a

V lepem son~nem vremenu smo se iz Deskel odpeljali natridnevno zimovanje v vas So~a. Lepo vzdu{je je 19 taborni-kov popeljalo v zasneèno dolino, kjer je ~ez vise~i most stalako~a tabornikov rodu Puntarjev iz Tolmina.

Zimovanje smo pripravili na temo princa in princese, kiìvita v dvorcu. Vodnici Kaja in Ana sta pripravili program inpo namestitvi v dvorcu je ta zaìvel ob dviganju taborni{kezastave in himne. Nizke temperature v dolini so omogo~ileekselenciji, da je naznanila pohod v no~nem ~asu z opazova-njem zvezd, sledi ìvali v snegu in letal na nebu. Polna luna,lesketajo~i sneg in razsvetljeno nebo sta nam omogo~ila var-no vrnitev v dvorec.

Bu~no vstajanje je princ s plemi~i naznanil zgodaj zju-traj in poslal tla~ane na orientacijski pohod. Ogrela nas jepojedina, ki so jo pripravili dvorni kuharji z joto, hrenovka-mi, pala~inkami in ~ajem. V popoldanskem ~asu je princarazveselilo rajanje, ko smo mu pripravili èlve iz snega inraznih drugih materialov (smrekovih vej, vejic, trave...) terrazne druàbne igre. Povabil nas je na dvorni ples, ki ga jenapovedal v ve~ernem ~asu. Veseli smo se udeleìli zabave obtomboli, plesu, petju in ske~ih. Plemi~i so nas seznanili zzgodovino kraja, znamenitosti v njem ter soto~jem reke So~ein Lepenice. Pou~evanje bivakov in ognjev je bilo na sne`nipovr{ini zanimivo in rajanje na beli preprogi je bilo enkrat-no.

Ravno dobro smo se navadili na dvorec, ko je princ s ple-mi~i razglasil in dvorni nor~ek napovedal zapustiti dvorec vTriglavskem narodnem parku in se preseliti ni`je v dolinoreke So~e na nezasneèna obmo~ja. Tako se je na{e zimova-nje SOÂ 2005 v lepem son~nem vremenu kon~alo.

Boò Lovi{~ek

Zre{ki tabornikina zimovanju

V petek, 18. februarja, smo se taborniki rodu ZelenaRo-gla zbrali pred taborni{kimi prostori, od koder smo se odpe-ljali na Skomarje, kjer smo se v naslednjih petih dneh ude-leìli razli~nih zimskih radosti.

Na{i vodniki so nam pripravili zanimive aktivnosti kot sokurjenje ognjev, lov na lisico, orientacijo, osvojili smo noveve{~ine (kuhar, higienik, poznavalec ognjev in ognji{~, va-ruh ptic …), izdelali smo pti~jo hi{ico, skuhali poga~o zaptice in naredili roìce za mamice. Seveda pa zimovanje nebi bilo zimovanje, ~e ne bi z sankanjem, smu~anjem invo`njo z gumami izkoristili tudi sneg. Ob ve~erih pa smopeli, plesali, se igrali druàbne igre, pripovedovali zgodbe in{ale ter od{li na no~ni pohod in na no~no sankanje ob ba-klah.

Zimovanja se je udeleìlo okoli 30 otrok, med njimi jebilo tudi nekaj takih, ki so se nam pridruìli prvi~. Kljubtemu, da je tako hitro minilo, smo se imeli lepo kot vedno.

Mojca, Lea, Patricija

Marec1975/22. do 23. … V Ko~evju na 16. redniletni konferenci ZTS sprejmejo popravkestatuta in uvedejo odlikovanje "junak".

NAROÂM REVIJO TABORIME IN PRIIMEK: _______________________________________________ROD: ________________________________________________________ULICA: _______________________________________________________

PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

18

POTEPANJA

O dolgoletni zgodovini rodu in vseh ak-cijah, ki jih organizirajo v rodu za svoje~lane ali na nivoju ZTS, bi se dalo velikonapisati. Toliko je bilo è povedanega otem, da bi se raje osredoto~il na sam jubilejin proslavo, ki je bila organizirana za tanamen.

Proslava se je zgodila 5. decembra2004 v kulturnem domu v Velenju in je bilav stilu velenjskih tabornikov. In kdor jihpozna, to~no ve o ~em govorim. Bila je vr-hunsko organizirana, zabavna, polna no-stalgije in prevzeta z energijo taborni{tva.Za njeno organizacijo si taborniki rodu Je-zerski zmaj zasluìjo vse pohvale in ~estit-

ke.

SiNi, [email protected]; foto Boris Zakol{ek

35 bogatih let rodu Jezerski zmajKaj bi naj napisal o tem visokem jubileju? 35 let ni kar tako. Skozi vsata leta se je zgodilo toliko pomembnih in malo manj pomembnihstvari, da bi se o tem lahko napisala kar cela knjiga. Taborniki roduJezerski zmaj iz Velenja delujejo è od leta 1969. Skozi razli~ne genera-cije tabornikov skrbijo za ohranjanje skavtskih vrednot in znanja.Jubilej RJZ sovpada tudi z 10. obletnico vklju~itve ZTS v svetovnoskavtsko gibanje (WOSM).

toli{ki skavti, predstavniki lokalnih podjetijin Mestne ob~ine Velenje, visoki predstavni-ki ZTS). Ob pogledu na sve~ano pripravljenoder pa sem takoj videl, da sem pri{el prav.Oder je izgledal, kot da bi stopil na sredoKajuhovega tabora v Ribnem. Indijanskitipi, {otor, taborni ogenj in kamor pogleda{

sami taborniki.

Prvo vpra{anje, ki se mi je porodilo vglavi po vstopu v dvorano, je bilo: "Semsploh pri{el prav?" Dvorana je bila nabitopolna. Prostega mesta ni bilo. Pa {e stoji{~esem si komaj na{el. Med ob~instvom je bilazbrana vsa smetana velenjske ob~ine, biv{itaborniki, sedanji taborniki, star{i, rado-vedneì … Povabilu so se odzvali skoraj vsipovabljeni. Tako so bili prisotni predstavni-ki vseh, ki kakor koli sodelujejo z velenjski-mi taborniki (gasilci, Slovenska vojska, ka-

Proslava je potekala v bliskovitem tem-pu. Nastopajo~i so si hitro sledili in takosmo v kratkem ~asu sko~ili v preteklost, se-danjost in tudi v prihodnost. Tako smo lah-ko videli nastope razli~nih taborni{kih ple-snih skupin, nastop odli~no organizirane-ga in edinstvenega taborni{kega zbora prinas, si ogledali, kako izgleda taborni{ki krstin vseskozi ob spremljavi dobrih fotografijtaborni{kega ìvljenja obujali spomine. Obnapadu nostalgije se je marsikateremubiv{emu taborniku potoìlo po tabor-ni{kem ìvljenju. Ob spremljanju dogaja-nja so se marsikateremu (vklju~no z me-noj) orosile o~i in ~e bi lahko, bi tisti trenu-tek od{li na taborjenje v Ribno. Le kdo bolahko do~akal poletje.

Vrhunec prireditve je bil verjetno go-vor, ki ga je pripravil Tone de Costa- Sine,starosta velenjskih tabornikov in idol mar-sikaterega mladega tabornika, ki je s svo-jim govorom samo postavil piko na i, ter

marec 19

bornik in da nikoli nisem za~util va{e energije"! Res mu je lahkoàl!

Izjave

Kak{na je vizija rodu?Kak{na je vizija rodu?Kak{na je vizija rodu?Kak{na je vizija rodu?Kak{na je vizija rodu?Matej Hauptman - Haupi (na~elnik rodu): "Ustvarjati, osvajati

nova znanja in iskati nove izzive vsak dan znova. Ostati Ve-lenj~anom zanesljivo in prijazno dru{tvo, na katero se bodo lahkozanesli tudi v njihovih najve~jih pustolov{~inah. Taborni{tvo innjegova sveìna naj ostane na~in ìvljenja in okuì ~im ve~ mla-dih."Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranja-Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranja-Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranja-Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranja-Kak{na je skrivnost velikega ~lanstva rodu in kako jo ohranja-te?te?te?te?te?

Sandi Glin{ek (na~elnik rodu): "V RJZ nikoli nismo skrivalisvojega ~lanstva. [e manj pa svojega na~ina dela, ki smo ga ve~kratpredstavljali v organih ZTS. Dejstvo je, da v rodu delujemo na osno-vi mentorstva; tako imamo devet mentoric - stare{in ~et. Mentor jeklju~na vez med otroki, star{i, {olo in taborniki. Na osnovi ~lanstvaimamo vzpostavljeno svojo vodni{ko {olo, katere metode se s teàvouveljavljajo v ZTS. Sam bi bil prav tako ponosen na podoben odsto-tek ~lanstva v katerem od drugih mest v Sloveniji."Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtskiKateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtskiKateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtskiKateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtskiKateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin v tvoji skavtskipoti?poti?poti?poti?poti?

Anton de Costa - Sine (skavt Sivi volk, stare{ina rodu): "Poleti1952 sem prvi~ v ìvljenju taboril skupaj z odredom in mojo prvostare{ino ob Bohinjskem jezeru. To prvo taborjenje je bilo za meneena naj~udovitej{ih pustolov{~in, ki sem jo doìvel v mladosti.

Zaradi izjemnih predvojnih skavtskih izku{enj in znanja sta-re{ine je bil program poln dinamike, razli~nih skavtskih spretnostiin ve{~in, danes bi lahko rekel, da je to bil za nas, ki smo bili ude-leènci tega taborjenja, pravi [ale{ki Browsee island. Mene pa je tanenavadna pustolov{~ina zasvojila za celo ìvljenje, navzel pa semse tudi njegovega skavtskega duha, ki ga je na vsakem koraku ssvojo karizmo in àrom {iril med nas. Prav ta skavtski duh, ki se jeè v rani mladosti polastil mojega srca kljub zapovedani prepovediin prisilnemu samozatajevanju do skavtstva, je to èljo, da ponov-no postanemo skavti, ne glede na {tevilne ovire in zapreke, postalmoj ìvljenjski cilj. Ta cilj se je formalno uresni~il 14. septembra1994, ko po 50 letih prisilnega izob~enja zaradi totalitarnega ko-munisti~nega sistema postanemo polnopravni ~lani svetovne orga-nizacije skavtskega gibanja. To je bil zame najpomembnej{i dogo-dek, toda popolnost cilja {e ni doseèna. Ta popolnost bo doseèna,ko se bomo dejansko identificirali kot skavti, da bomo ponosni, dasmo ~lani svetovne skavtske bratov{~ine, zato pa bo potrebnih {emnogo naporov. Edino na{ rod RJZ je na prireditvi, ki je bila pos-ve~ena 35 obletnici delovanja RJZ, isto~asno proslavil tudi 10 oblet-nico ~lanstva v WOSM-u. Seveda, popolnoma je jasno, da bi moralito pomembno zgodovinsko obletnico, ko smo ponovno postaliskavtska organizacija, proslaviti na nacionalnem nivoju. Kljubtemu pa menim, da je v demokrati~nem ~asu, v katerem ìvimo da-nes, mo`nost, da bi se {e kar naprej istovetili s staro reìmsko orga-nizacijo - ZTS vedno manj. âs se ji je iztekel."

podelitev zahval in priznanj, razvitje novega praporja in tudi krateknagovor ùpana Mestne ob~ine Velenje, Sre~ka Meha.

Proslava se je kar prehitro kon~ala. Po uradnem delu v dvoranise je vse skupaj preselilo v avlo kulturnega doma, kjer so nas pogo-stili s pravim taborni{kim "{mornom". Na ogled je bila tudi leparazstava taborni{kih fotografij.

Ob spro{~enem pogovoru in obujanju spominov starih taborni-kov si lahko izvedel marsikaj zanimivega in pou~nega. Zato semdobro napel u{esa in prisluhnil, saj anekdote in prigode, ki sem jihsli{al, niso zapisane nikjer. Prav tak{ne obletnice dajejo prilo`nost,da se po dolgem ~asu snidejo prijatelji in taborniki. Saj veste: "En-krat tabornik, vedno tabornik!" Pa ~eprav samo v srcu. Spro{~enodruènje se je nadaljevalo {e dolgo ~asa. In {e zdaj dobro pomnimbesede ùpana Mestne ob~ine Velenje, Sre~ka Meha, ki jih je izrekelv svojem govoru med proslavo: "Obàlujem, da nikoli nisem bil ta-

20

INTERVJU Tone Simon~i~, [email protected]

Mitja Lamut, dvanajsti stare{ina ZTS^e se sprehodimo po starih letnikih revije Tabor, lahko prebiramo obse`ne razgovore sstare{inami oziroma predsedniki ZTS, ki so jih uredniki revije profesionalno pripravili. Vglavnem gre za povzetke ali celo celotne zapise govorov stare{in na letnih konferencah, obobletnicah ZTS ali podobnih pomembnih dogodkih. Razmi{ljanja stare{in so bila vednopomembna kot usmeritve za organizacijo. Nagovor stare{ine ZTS, ki predstavlja organizaci-jo v javnosti, je vedno premi{ljeno sestavljen, osve{~en in predstavlja konkretno napotnicoizvr{ilnim organom ZTS, pa tudi enotam na terenu za delo v bodo~e. Obi~ajno je volilnakonferenca prelomnica v delu vsake organizacije. Misli staroste so namenjene razvojuorganizacije, pogosto tudi predlog delovnega programa, ki ga potrdi stare{instvo kotnajvi{ji organ, izvr{ni odbor s svojimi telesi pa poskrbi za realizacijo v praksi.

Foto: Bla` Verbi~.

marec 21

Razumljivo, da vsak urednik glasi-la zastavi svojo uredni{ko politiko in sesamostojno odlo~a, kaj bo objavil v re-viji. Vseeno pa mislim, da ne gre podce-njevati razmi{ljanj stare{ine naskup{~inah, sestankih stare{instev aliob podobnih prilo`nostih. Seveda, ~e jestare{ina povedal kaj pomembnega,dal zanimivo pobudo, opozoril nadolo~eno problematiko, napake itd. Toje dol`nost in pravica stare{ine, ki jo ve-lja upo{tevati, saj gre, predpostavljam,za izku{enega taborni{kega nav-du{enca, poznavalca gibanja, ki s ta-borni{kimi merili spremlja tudi {ir{odru`beno problematiko.

Zato me toliko bolj presene~a, kouredniki objavljajo "neskon~no" {tevi-lo izjav izvoljenih ~lanov vseh ostalihorganov ZTS, o pogledu stare{in paprakti~no ni~ … Zanimivo. Pa se us-merimo k Mitji Lamutu, ki je oktobra2000 postal 12. stare{ina ZTS in bil ju-nija 2003 ponovno izvoljen za nadalj-nja tri leta na ~elo ZTS. Tabor je njegovprvi mandat (2000) pospremil le zbarvno fotografijo s podnapisom: "Zdajbom imel kot stare{ina ZTS vedno zad-njo besedo!" …

Z Mitjo sodelujeva kar nekaj deset-letij. Ob taborni{tvu sva bila tudi ~lanatri~lanske komisije za dru{tva indru`bene organizacije pri SZDL vob~ini [i{ka, kjer je bilo okrog 230dru{tev. Dajali smo soglasja oziromapripombe na statute, programe, ka-drovske zadeve … Vsak na svoj na~invsa bila vklju~ena v operativno deloob~inske {portne zveze, v izvr{ni svetiste ob~ine, zadnja leta tudi v delo[portne zveze Ljubljana. Zato se dobropoznava, spremljava pa predvsem - ta-borni{tvo.

Mitja je preko {tirideset let aktiventabornik, ustvaril si je druìno, tri sim-

pati~ne dame ga spremljajo tudi na ta-borni{kih dogodiv{~inah. Uspe{na ad-vokatura ga ~asovno zelo zaposli, ven-dar, ~e ga dovolj vztrajno preganja{, sivzame ~as tudi za taborni{ko filatelijo,re{evanje pravnih taborni{kih zapletov,mednarodne stike, razglednice pot-ni{kih ladij in vse, kar je povezano zmorjem … êprav si pogosto izmenju-jeva izku{nje in novice o marsi~em,sem ga izredno te`ko nagovoril, da se jeodlo~il za odgovore na moja pogostoprovokativna vpra{anja, kajti obi~ajnavpra{anja naj obdelujejo drugi … Nje-govi odgovori so bolj "pravni{ki" kotvra~anje mojim provokacijam. Ni sehotel vtikati v zadeve, ki so stvar drugihteles v ZTS. Omejil se je ozko na svojosedanjo funkcijo, ~eprav kar dobrovem, kako razmi{lja. Pa~ "stara" tabor-ni{ka {ola, optimisti~no razmi{ljanjein prav taka, pogosto naivna pri~ako-vanja, kaj vse odli~nega, atraktivnegaitd. se bo zgodilo v dolo~enem manda-tu.Kaj si prej spoznal: ladje ali tabor-Kaj si prej spoznal: ladje ali tabor-Kaj si prej spoznal: ladje ali tabor-Kaj si prej spoznal: ladje ali tabor-Kaj si prej spoznal: ladje ali tabor-ni{tvo?ni{tvo?ni{tvo?ni{tvo?ni{tvo?

Priznam, da sem ladje spoznal pre-ko taborni{tva, vse pa je povezano zIlirsko Bistrico, kjer sem v mladosti sta-noval. Pristani{~e Reka s svojimi parni-ki me je kot otroka najprej o~aralo inkon~no zastrupilo. êprav sem tabor-ni{tvo spoznal è v Ilirski Bistrici, semse aprila 1963 vklju~il v ljubljanskiodred Dobre volje.Taborni{tvo si neposredno spozna-Taborni{tvo si neposredno spozna-Taborni{tvo si neposredno spozna-Taborni{tvo si neposredno spozna-Taborni{tvo si neposredno spozna-val tudi kot funkcionar.val tudi kot funkcionar.val tudi kot funkcionar.val tudi kot funkcionar.val tudi kot funkcionar.

Da, bil sem vse, razen na~elnika instare{ine rodu. Deloval sem v repub-li{kem merilu, bil sem prvi predsednikPodro~ne zveze ljubljanskega obmo~ja,predsednik ZTO Ljubljana-[i{ka. Kot~lan ZTS sem bil ~lan stalnega organamladine na dràvnem nivoju.

Spremlja{ taborni{ka dogajanja ne-Spremlja{ taborni{ka dogajanja ne-Spremlja{ taborni{ka dogajanja ne-Spremlja{ taborni{ka dogajanja ne-Spremlja{ taborni{ka dogajanja ne-posredno iz baze?posredno iz baze?posredno iz baze?posredno iz baze?posredno iz baze?

Klubovci zelo aktivne generacije1962 do 1978 se v klubu Je` rednosre~ujemo, avgusta se dobimo na izle-tu, z druìnami redno taborimo v Bohi-nju. Taborni{tvo nas je povezalo,~eprav smo interesno razkropljeni. Ne-posredno pa v enoti ne delujem, kermenim, da je tako tudi prav.Drugi mandat si na ~elu ZTS. ûti{Drugi mandat si na ~elu ZTS. ûti{Drugi mandat si na ~elu ZTS. ûti{Drugi mandat si na ~elu ZTS. ûti{Drugi mandat si na ~elu ZTS. ûti{razliko med prvim in drugim man-razliko med prvim in drugim man-razliko med prvim in drugim man-razliko med prvim in drugim man-razliko med prvim in drugim man-datom? Kako ocenjuje{ prevladodatom? Kako ocenjuje{ prevladodatom? Kako ocenjuje{ prevladodatom? Kako ocenjuje{ prevladodatom? Kako ocenjuje{ prevladomlaj{ih v telesih ZTS?mlaj{ih v telesih ZTS?mlaj{ih v telesih ZTS?mlaj{ih v telesih ZTS?mlaj{ih v telesih ZTS?

Funkcijo stare{ine sem sprejel vtak{ni obliki kot je zapisano v statutu.Menim, da je prav, da je stare{ina lepredstavnik organizacije in nastopanavzven, torej predstavlja taborni{tvona ravni dràve, da vodi stare{instvo,ukrepa pa le v izjemnih primerih. Ta-borni{ka organizacija je gibanje mla-dih in vpletanje starej{ih v njihovo ne-posredno delo je vsekakor mote~e za or-ganizacijo in za mladostno iniciativosedanjih tabornikov.Pravijo, da postaja stare{instvo de-Pravijo, da postaja stare{instvo de-Pravijo, da postaja stare{instvo de-Pravijo, da postaja stare{instvo de-Pravijo, da postaja stare{instvo de-batni kroèk z neìvljenjskimi ideja-batni kroèk z neìvljenjskimi ideja-batni kroèk z neìvljenjskimi ideja-batni kroèk z neìvljenjskimi ideja-batni kroèk z neìvljenjskimi ideja-mi. Ti si njegov vodja. Je res tako alimi. Ti si njegov vodja. Je res tako alimi. Ti si njegov vodja. Je res tako alimi. Ti si njegov vodja. Je res tako alimi. Ti si njegov vodja. Je res tako aligre za neumestna razmi{ljanja?gre za neumestna razmi{ljanja?gre za neumestna razmi{ljanja?gre za neumestna razmi{ljanja?gre za neumestna razmi{ljanja?

Stare{instvo je do sedaj obravnava-lo le vsebine, ki izhajajo iz njegovihstatutarnih pristojnosti. Kot predsedu-jo~i moram pri vodenju stare{instva te-meljno dilemo ali vedno tudi pri naj-bolj pomembnih vpra{anjih na{e orga-nizacije prekinjati razpravljalce zakak{no ve~ izre~eno besedo ali po-slu{ati posameznike, ki jim je stare{ins-tvo tisto mesto, kjer lahko z utemeljeni-mi argumenti zagovarjajo stali{~a~lanstva, ki ga zastopajo. Ob tem imamv mislih veliko {tevilo obmo~ij in njiho-vo teritorialno raznolikost ter legitimnomo`nost odlo~ati o najpomem-

22

bnej{em, kar se dogaja v ZTS. Sta-re{instvo ni le posvetovalni organ, kjerbi si taborniki le izmenjavali svojamnenja, ampak je to najvi{je teloodlo~anja med dvema skup{~inama.Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{Kaj kot prvi stare{ina lahko naredi{za razvoj ZTS, da bo ~imprej vsajza razvoj ZTS, da bo ~imprej vsajza razvoj ZTS, da bo ~imprej vsajza razvoj ZTS, da bo ~imprej vsajza razvoj ZTS, da bo ~imprej vsaj10.000 tabornikov, ki bodo razpoz-10.000 tabornikov, ki bodo razpoz-10.000 tabornikov, ki bodo razpoz-10.000 tabornikov, ki bodo razpoz-10.000 tabornikov, ki bodo razpoz-navni v Sloveniji?navni v Sloveniji?navni v Sloveniji?navni v Sloveniji?navni v Sloveniji?

Bolj skokovit kakovostni in s temtudi koli~inski razvoj taborni{tva lahkopoène le dosedanje vodstvo, mladiizvr{ni odbor, z vsemi komisijami. Kotstare{ina sam ne morem nareditini~esar, kar bi bistveno pripomoglo krazvoju in izbolj{anju ugleda organi-zacije. Z vsemi napori uspevamo zago-tavljati primerna sredstva za organiza-cijo, vendar àl to ne odraà na{egapriznanega mesta v dru`bi, zlasti v od-nosi do dràvnih institucij. Prav takone pomaga pridobljeno priznanje, daZTS deluje v javnem interesu na po-dro~ju vzgoje in izobraèvanja. O~itnosmo za dana{njo dru`bo nezanimivi,morda zato, ker smo v na{em gibanjuohranili eno izmed osnovnih poslan-stev - apoliti~nost.

Morda bo odnos nove vlade dru-ga~en, saj je prav novi {olski minister vsvojem programu obljubil, da bo pou-darek ministrstva tudi na vseh izo-braèvalnih vsebinah domovinske indràvljanske vzgoje, kar pa je delna{ega temeljnega programa.

Po drugi strani pa je na poteziizvr{ni odbor ZTS, ki bo verjetno pripra-vil program razvoja taborni{tva poobmo~jih. Nekdaj smo imeli delovnonalogo: tabornike v vsako krajevnoskupnost, odred oziroma rod v vsakoob~ino, oziroma na vsako osemletko,srednjo {olo … Ko bo tak program zata mandat pripravljen, sem prepri~an,ga bo stare{instvo z veseljem potrdilo.

Taki programi bi morali biti avtoma-ti~na, torej trajna naloga vsakega orga-na ZTS, ki je zadolèn za razvoj organi-zacije. Pove~ati moramo {tevilo ~lans-tva, morda malce opustiti toge zahtevepri registraciji enot in ~lanov in ve~ po-magati pri urejanju administrativnihzadev. Seveda pa ~lanstvo v WOSM zah-teva svoje papirje, evidence …Imam ob~utek, da je ~lanstvo vImam ob~utek, da je ~lanstvo vImam ob~utek, da je ~lanstvo vImam ob~utek, da je ~lanstvo vImam ob~utek, da je ~lanstvo vWOSM zaustavilo notranji razvoj or-WOSM zaustavilo notranji razvoj or-WOSM zaustavilo notranji razvoj or-WOSM zaustavilo notranji razvoj or-WOSM zaustavilo notranji razvoj or-ganizacije, torej krepitev obstoje~ihganizacije, torej krepitev obstoje~ihganizacije, torej krepitev obstoje~ihganizacije, torej krepitev obstoje~ihganizacije, torej krepitev obstoje~ihin ustanavljanje novih ali obujanjein ustanavljanje novih ali obujanjein ustanavljanje novih ali obujanjein ustanavljanje novih ali obujanjein ustanavljanje novih ali obujanjeneaktivnih enot. Preve~ se ukvarja-neaktivnih enot. Preve~ se ukvarja-neaktivnih enot. Preve~ se ukvarja-neaktivnih enot. Preve~ se ukvarja-neaktivnih enot. Preve~ se ukvarja-mo z mednarodnimi akcijami, kimo z mednarodnimi akcijami, kimo z mednarodnimi akcijami, kimo z mednarodnimi akcijami, kimo z mednarodnimi akcijami, kiniso tako poceni, doma~e aktivnostiniso tako poceni, doma~e aktivnostiniso tako poceni, doma~e aktivnostiniso tako poceni, doma~e aktivnostiniso tako poceni, doma~e aktivnostipa so kar malo zanemarjene.pa so kar malo zanemarjene.pa so kar malo zanemarjene.pa so kar malo zanemarjene.pa so kar malo zanemarjene.

Morda je tako videti, ko prebira{Tabor. [tevilo ~lanov bi morali letnona~rtno pove~evati, vklju~iti moramoprijatelje organizacije in se manj iz-gubljati v razmi{ljanju o delitvi obsto-je~ih kategorij ~lanstva na "polmanj{e" obstoje~e kategorije. [e obsto-je~ih kategorij nismo povsem program-sko zadovoljili. Obuditi moramo kla-si~ne taborni{ke aktivnosti, ki jih mladiradi sprejemajo. Dokaz so nekatereenote, ki redno pripravljajo zanimivasre~anja. Ne tekmovanja! Morda {alji-va, druàbna, ki pritegnejo mladino.Tekmovanj je mogo~e res preve~, saj jihvsi ne ljubijo! Razmisliti velja o nekate-rih spremembah tekmovalnih pravilni-kov, morda bi bilo dobro uvesti nove ta-borni{ke discipline v tekmovalne pra-vilnike, druge izlo~iti? Organizacijo ve-lja prilagoditi dana{njim, oziromabodo~im potrebam mladih ipd. Tu po-gre{am ve~jo agresivnost mlaj{ih.

Vsakih pet, {est let bi morali anali-zirati pravilnike, jih oceniti in spreme-niti, ~e bi bilo potrebno. Podobno kotstatut bi morali tudi vsi pravilnikiodraàti zahteve ~asa, v katerem jih iz-

vajamo. Vse to, pa {e kaj bi se na{lo,zahteva poznavanje organizacije, ìvetiz njo, dihati s taborni{tvom, kriti~nospremljati dogajanje. Vodje programovbi morali veliko prebirati taborni{ko inpodobno literaturo, saj smo ve~inostvari è pred leti zapisali. Zato ni trebaponovno odkrivati problemov, ki smojih è odkrili pred desetimi, dvajsetimileti. S takim delom izgubljamo energi-jo, kvaliteto, namesto da bi gradili inrazvijali na dobrem obstoje~em stanju,spreminjali pa bi le zastarele oziromapreìvele prvine dela. To zahteva po-globljen {tudij in mislim, da bi starej{i~lani lahko pri tem precej pomagali.Organizacija ima bogato tradicijo.Organizacija ima bogato tradicijo.Organizacija ima bogato tradicijo.Organizacija ima bogato tradicijo.Organizacija ima bogato tradicijo.Kako je s taborni{kim muzejem,Kako je s taborni{kim muzejem,Kako je s taborni{kim muzejem,Kako je s taborni{kim muzejem,Kako je s taborni{kim muzejem,knji`nico, programom izdaj publi-knji`nico, programom izdaj publi-knji`nico, programom izdaj publi-knji`nico, programom izdaj publi-knji`nico, programom izdaj publi-kacij, ki so le nam lastne? Glede nakacij, ki so le nam lastne? Glede nakacij, ki so le nam lastne? Glede nakacij, ki so le nam lastne? Glede nakacij, ki so le nam lastne? Glede nainformacije v Taboru se ni~ ne doga-informacije v Taboru se ni~ ne doga-informacije v Taboru se ni~ ne doga-informacije v Taboru se ni~ ne doga-informacije v Taboru se ni~ ne doga-ja.ja.ja.ja.ja.

Programi so, vsake toliko ~asa kajizide. Na raznih ravneh se trudimo zasredstva. Bolj po~asi gre. Te`ko je dobitidenar, veliko je potreb, kriza se poglab-lja, socialne razlike se ve~ajo. Tu lahkonastopi taborni{tvo s svojo vzgojno vlo-go. Pri tem lahko star{i ~lanov velikopomagajo, le predstaviti jim moramosvoje programe, potrebe, vzgojne vplivetaborni{tva na mladega ~loveka …Morda smo premalo aktivni poobmo~jih, da bi vklju~ili dobra podjetjav sofinanciranje - sponzorstvo tabor-ni{tva. Vodstva ZTS in rodov imajo karveliko in odgovorno delo, ~e ho~ejo or-ganizacijo pribliàti ve~jemu {tevilu~lanstva in zagotoviti kontinuiranokvalitetno delo. To zmorejo le prave ta-borni{ke du{e. Vse to je povezano tudi zizdajanjem strokovnih publikacij, ure-janjem lokalnih knji`nic itd.Bratski slovenski skavti s propagan-Bratski slovenski skavti s propagan-Bratski slovenski skavti s propagan-Bratski slovenski skavti s propagan-Bratski slovenski skavti s propagan-do preka{ajo ZTS, na{im vabilom sedo preka{ajo ZTS, na{im vabilom sedo preka{ajo ZTS, na{im vabilom sedo preka{ajo ZTS, na{im vabilom sedo preka{ajo ZTS, na{im vabilom se

marec 23

prakti~no ne odzivajo, so sami zase.prakti~no ne odzivajo, so sami zase.prakti~no ne odzivajo, so sami zase.prakti~no ne odzivajo, so sami zase.prakti~no ne odzivajo, so sami zase.To verjetno ni v redu, saj gre za namTo verjetno ni v redu, saj gre za namTo verjetno ni v redu, saj gre za namTo verjetno ni v redu, saj gre za namTo verjetno ni v redu, saj gre za nampodobno gibanje …podobno gibanje …podobno gibanje …podobno gibanje …podobno gibanje …

To, da nas katoli{ki skavti s propa-gando preka{ajo, mogo~e ni ~isto res,saj takoj odreagiramo na kakr{nokolipojavnost organizacije v javnosti. Karpa se ti~e odnosa katoli{ki skavti - ta-borniki pa moram poudariti, da je vskavtski organizaciji po svetu podobno.Gledano s stali{~a svetovnega skavtske-ga gibanja je to tudi evropski in ne lena{ problem. V Italiji, Nem~iji, zlasti pav Franciji je precej organizacij, razde-ljenih glede na vero, najhuje je v Fran-ciji, kjer ima vsaka verska skupnostsvojo organizacijo. Samo v Afriki imajole eno organizacijo, ki zdruùje skavterazli~nih verstev in tudi neverne. Oseb-no menim, da tak{ne opredelitve niso vskladu z osnovnimi, ne samo tabor-ni{kimi, ampak skavtskimi na~eli ena-kosti. Tudi osamosvojitev ZSKSS, ki jeod{la v WAGGGS samo zaradi nestri-njanja, da se bi v WOSM povezovalapreko ZTS, je proti na~elom svetovnegaskavtskega gibanja. Slednje naj bi biloodprto za vse in naj ne bi povzro~alovsakovrstnih razlikovanj.Mlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje jeMlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje jeMlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje jeMlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje jeMlaj{i so prevzeli vodenje ZTS. Kje jenavdu{enje, ve~ iniciativnosti, mor-navdu{enje, ve~ iniciativnosti, mor-navdu{enje, ve~ iniciativnosti, mor-navdu{enje, ve~ iniciativnosti, mor-navdu{enje, ve~ iniciativnosti, mor-da vidni premiki pri delu, spremem-da vidni premiki pri delu, spremem-da vidni premiki pri delu, spremem-da vidni premiki pri delu, spremem-da vidni premiki pri delu, spremem-be, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smobe, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smobe, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smobe, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smobe, ki jih prina{ajo novi ~asi? Smopri~akovali preve~?pri~akovali preve~?pri~akovali preve~?pri~akovali preve~?pri~akovali preve~?

Stare{ina è po statutu nimaklju~ne vloge pri vodenju organizacije,ki leì na na~elniku in izvr{nem odbo-ru. Zato se tudi ne spu{~am v podrob-nosti vodenja organizacije, ker menim,da je tako prav. Le pobude mladih lah-ko prinesejo prave uspehe, kar je lahkotudi izziv mlaj{im. V~asih pa le imamnelagoden ob~utek, da se prevzem za-dolìtev mladih {e ne odraà v posebnokvalitetnej{em vzponu gibanja. Ven-

dar, po~akajmo, le-to je prava pot inzelo optimisti~no gledam na tak{nespremembe. Morda pogre{am na~rtdolgoro~nega razvoja glede na obsto-je~o situacijo v Sloveniji in Evropi.@e, è, vendar je toliko odprtih za-@e, è, vendar je toliko odprtih za-@e, è, vendar je toliko odprtih za-@e, è, vendar je toliko odprtih za-@e, è, vendar je toliko odprtih za-dev, da ne more{ mimo njih, kot de-dev, da ne more{ mimo njih, kot de-dev, da ne more{ mimo njih, kot de-dev, da ne more{ mimo njih, kot de-dev, da ne more{ mimo njih, kot de-nimo: Gozdna {ola v Bohinju, Ta-nimo: Gozdna {ola v Bohinju, Ta-nimo: Gozdna {ola v Bohinju, Ta-nimo: Gozdna {ola v Bohinju, Ta-nimo: Gozdna {ola v Bohinju, Ta-borni{ki dom v Ljubljani, vednoborni{ki dom v Ljubljani, vednoborni{ki dom v Ljubljani, vednoborni{ki dom v Ljubljani, vednoborni{ki dom v Ljubljani, vednomanj{a naklada revije Tabor, slabamanj{a naklada revije Tabor, slabamanj{a naklada revije Tabor, slabamanj{a naklada revije Tabor, slabamanj{a naklada revije Tabor, slabapropaganda zunaj ZTS …propaganda zunaj ZTS …propaganda zunaj ZTS …propaganda zunaj ZTS …propaganda zunaj ZTS …

Morda res ni videti napredka, ven-dar G[ v Bohinju se ìvi sama, imanovo opremo, vse priznanje Franetu, kiskrbi zanjo. Taborni{ki dom v Ljubljanise res morda premalokrat omenja;sprejet je prostorski akt za podro~je v[i{ki na zanimivi lokaciji, kjer je è vri-san na{ dom. Nekaj denarja je bilo èzbranega za prvotno lokacijo v bliìniMedexa, izdelan in potrjen je bil tudina~rt tega doma. Verjetno bo komisijaza izgradnjo doma ZTS pripravila pro-gram del, da se ~im prej vselimo vanj.

Tudi sam sem presene~en, zakaj sereviji Tabor ne priklju~ijo taborni{kinovinarji, saj jih ima kar nekaj ustrez-no izobrazbo in bi lahko pomagali no-vemu uredniku. Dejstvo pa je, da sozvesti, torej redni naro~niki in bralci vglavnem nekdanji taborni{ki aktivisti.@al klubovcev, gr~ in gr~ic, "nih~e"na~rtno ne vabi k sodelovanju. Starej{ibi lahko pomagali po obmo~jih, po ro-dovih in oplemenitili delo v ZTS. Pro-paganda je od nekdaj kar zahtevna inne preve~ uspe{na dejavnost v ZTS. Respogre{am stalno rubriko v osrednjihslovenskih dnevnikih. Morda bo Ale{,novi urednik, tudi tu kaj uspel narediti,saj je dobro zastavil leto{nji Tabor inima zanimive ideje. Pomo~ pa bo goto-vo potreboval tudi s strani izvr{nega od-bora, pisarne ZTS in sodelavcev zobmo~ij.

Nekdanje predstavnike FundacijeNekdanje predstavnike FundacijeNekdanje predstavnike FundacijeNekdanje predstavnike FundacijeNekdanje predstavnike Fundacijesmo lahko redno spremljali na vsehsmo lahko redno spremljali na vsehsmo lahko redno spremljali na vsehsmo lahko redno spremljali na vsehsmo lahko redno spremljali na vsehpomembnej{ih sprejemih, njihovepomembnej{ih sprejemih, njihovepomembnej{ih sprejemih, njihovepomembnej{ih sprejemih, njihovepomembnej{ih sprejemih, njihoveslike v Taboru … Zakaj ne pomaga-slike v Taboru … Zakaj ne pomaga-slike v Taboru … Zakaj ne pomaga-slike v Taboru … Zakaj ne pomaga-slike v Taboru … Zakaj ne pomaga-jo urejati obstoje~ih tabornih cen-jo urejati obstoje~ih tabornih cen-jo urejati obstoje~ih tabornih cen-jo urejati obstoje~ih tabornih cen-jo urejati obstoje~ih tabornih cen-trov in se zaletavajo v nakupe novih,trov in se zaletavajo v nakupe novih,trov in se zaletavajo v nakupe novih,trov in se zaletavajo v nakupe novih,trov in se zaletavajo v nakupe novih,ko {e starih ne moremo sodobnoko {e starih ne moremo sodobnoko {e starih ne moremo sodobnoko {e starih ne moremo sodobnoko {e starih ne moremo sodobnourediti? Koliko denarja so zbrali inurediti? Koliko denarja so zbrali inurediti? Koliko denarja so zbrali inurediti? Koliko denarja so zbrali inurediti? Koliko denarja so zbrali inkako so ga potro{ili.kako so ga potro{ili.kako so ga potro{ili.kako so ga potro{ili.kako so ga potro{ili.

Staro vodstvo se je poslovilo, ~aka-mo na izvolitev novega, ki bo pripravilosvojo vizijo dela in razvoja te pomem-bne institucije, ki bi lahko veliko storilaza razvoj ZTS. Morda tudi z druga~nopolitiko delitve sredstev kot prej{nje.Poro~ilo o delu Fundacije pa obstaja.Tvoje sporo~ilo bralcem.Tvoje sporo~ilo bralcem.Tvoje sporo~ilo bralcem.Tvoje sporo~ilo bralcem.Tvoje sporo~ilo bralcem.

Vsem tabornikom se kot stare{inazahvaljujem za vse, kar ste naredili zana{o organizacijo in na prostovoljnipodlagi prispevali, da se je taborni{tvo vSloveniji tako razmahnilo. Vsi {e danesaktivni bodite ponosni na svojo sposob-nost, da vodite dejavnost vzgojne orga-nizacije, ki je vezana na trdo tedensko,skoraj vsakodnevno aktivno delo. Ta-borni{ki stil ìvljenja pa je neprecenljivza na{o dru`bo in za izgradnjo vsakeosebnosti.

Foto: Bla` Verbi~.

marec 23

24

TABOR NA OBISKU

Zgodovina roduZgodovina roduZgodovina roduZgodovina roduZgodovina rodu se za~enja 26. 7. 1980, ko se je zbra-lo deset tabornikov in podpisalo listo ustanoviteljev.Odred je nastal kot odraz organizacijske krepitve tabor-ni{ke organizacije v Kranju in uresni~evanja dolgo-ro~nega programa kranjskih tabornikov po na~elu "ta-borni{ko organizacijo v vsako krajevno skupnost". Poza~etnem zagonu so vodniki po~asi prenehali z aktivnimdelom, umaknila pa se je tudi stare{ina rodu. Decembraleta 1982 je prisko~ilo na pomo~ nekaj tabornikov z orga-nizacijskimi in taborni{kimi izku{njami. Razmere so setako po~asi spet izbolj{ale in odred je ponovno zaìvel.Vodstvo je navezalo stike s splitskimi taborniki, ki so jihleta 1985 tudi obiskali, izpeljali so tudi skupno zimova-nje. Leta 1991 je dogajanje spet upadlo, dokler ni ~ez dveleti skupina gimnazijcev ob pomo~i starej{ih tabornikovrod ponovno postavila na noge. Pridruèni so bili mladiin neizku{eni, vendar so se zavedali svoje odgovornosti.Skozi preizku{nje so zoreli in ideje prena{ali na mlaj{e.Dejansko so mladi vodili malo mlaj{e. Leta 1996 je rodtaboril v Dra{~i vasi, kjer je televizijska ekipa z Gojcem na~elu posnela {tiri zanimive oddaje v sklopu Taborniki inskavti. In od tega leta naprej rod deluje brez ve~jih kriz(vir: propagandistka RS@-ml Maja Strnad - Silly, Tabor-ni{tvo - zgodovina in spomini, 2002).

Ba~a, [email protected]

Rod Stane @agar - mlaj{i KranjRod Stane @agar - mlaj{i obstaja è petindvajset let. Delujena podro~ju osnovne {ole Simona Jenka v Kranju in njenihpodru`nicah ter v Svetem Duhu pri [kofji Loki. Pod njego-vo okrilje spada tudi ~eta Trì{kega zmaja v Trì~u, ki {tejepribli`no 40 ~lanov. Za pestro dogajanje v rodu in naakcijah pa skrbi, sicer malo {tevil~en, a u~inkovit PP klub.Trenutno se è nekaj ~asa sestajajo na Partizanski 13 vKranju, kamor so se pred dvema letoma preselili iz neu-godnih skladi{~nih prostorov pri kranjskem bazenu. "PP-jiso veja v porastu, za njihov zagon pa zasluèn vodja LukaAusec," ve povedati mlada na~elnica z dolgoletnimstaèm, Da{a Razinger.

Male RS@-mljevke na taborjenju na Slapu ob Idrijci 2002 (foto: Luka in Jure Ausec).

marec 25

Na leto izpeljejo {tiri ve~je akcije{tiri ve~je akcije{tiri ve~je akcije{tiri ve~je akcije{tiri ve~je akcije, in sicer taborjenje inzimovanje za vse ~lane, jesenovanje, ki je namenjeno GG-jem, ter majanje, kjer so dobrodo{li le PP-ji, saj tam gradijona dobrih medsebojnih odnosih in motivaciji za uspe{nodelo v rodu. Vsi taborniki se najbolj veselimo teh "ta velikihakcij" in ni~ druga~e ni pri Kranj~anih. Gre za nepozabnasre~anja in doìvetja, za~uti se pripadnost skupini in tegaob~utka nih~e za ni~ na svetu ne bi zamenjal. Taka so tudinjihova taborjenja in zimovanja. In da besedi~enje podkrepi-mo z dejstvi in dokazi, si oglejte te slike, ki pri~ajo o ustvarjal-nosti in nori zabavi.

Po kraj{em premoru je ponovno za~elo izhajati rodovoglasilo Vozelglasilo Vozelglasilo Vozelglasilo Vozelglasilo Vozel. V njem so najrazli~nej{i ~lanki, zanimivosti,prispevki ~lanov in reportaè udeleèncev akcij, tako rodovihkot tudi ostalih. Predvsem pa nekaj besed o orientaciji, zleto{njim letom so se za~eli namre~ bolj pogosto udeleèvatirazli~nih tekmovanj. Sestavili sta se dve dokaj mo~ni ekipi, kiè v prvem letu pobirata kar dobre uvrstitve. Da pa bodo re-zultati v naslednji sezoni {e bolj{i, se fantje in punce pridnourijo na kraj{ih, internih orientacijah.

Ker pa v Kranju delujejo 4 rodovi, so tu tudi skupne akci-je pod okriljem ZTO-ja (Zveze tabornikov ob~ine Kranj).RS@-ml se lahko pohvali z zdaj è tradicionalno organizacijovelike ~istilne akcije~istilne akcije~istilne akcije~istilne akcije~istilne akcije v Kranju. Letos bodo mesto in pa ka-njon reke Kokre o~istili v soboto, 2. aprila. Vendar ne grezgolj za samo ~i{~enje, na Slovenskem trgu v Kranju se na tadan dogaja marsikaj. Pe~ejo se pala~inke, mlaj{i M^-ji us-tvarjajo na delavnicah, po celotnem trgu se razprostirajo pa-noji z informacijami o kranjskih tabornikih in okoljevars-tvenimi plakati, ki so jih naredili njihovi taborniki na vodo-vih sestankih. Vse skupaj povezuje zabavni program z glasbo,voditeljem Piàmo ali Cahunkom (oba nastopata v filmu Tupa tam) in pa seveda z nagradami. @al se vsako leto nabereve~ smeti, a kranjskim tabornikom ni vseeno za njihovo me-sto. Z naravo k bolj{emu ~loveku!

marec 25

Posebnost je tudi to, da imajo taborjenje taborjenje taborjenje taborjenje taborjenje v dveh izme-nah. V ~asu, ko so v {otorih nastanjeni M^-ji, so GG-ji na po-hodnem taboru, ki pa se kon~a z napadom na tabor in krajozastave najmlaj{im ~lanom. Novope~eni lastniki zelene rut-ke ostanejo z ostalimi GG-ji v taboru, M^ dogodiv{~ina pa sepo enem tednu kon~a. Lani pa so ~lani rodu RS@-ml prvi~ubrali taktiko taborjenja vseh ~lanov skupaj in niso imeli iz-mene, tako jih je bilo v Podbeli pri Kobaridu kar 70. Druga~e

Proga preìvetja za najdrznej{e, Marindol (foto: Luka in Jure Ausec).

Ma{kare v kuhinji spregovorijo, zimovanje v Marindolu(foto: Luka in Jure Ausec).

26

Rodova uprava RS@-mlStare{ina: Alenka Bizjak - Pega.Na~elnica: Da{a Razinger.Na~elnica M^: Kaja Tilinger - Kavka.Na~elnica GG: Maja Derlink - Ribana.Na~elnik kluba PP: Luka Ausec.Na~elnik kluba gr~: Janez Gori~anec - Guro.Blagajnik: Luka Vojnoviæ.Gospodar: Klemen Markelj - Markl.Propagandist: Maja Strnad - ured. rodovega ~asopisa Vozel.Urednik e-strani: Matja` Cof - Fora.Tajnica: Maja Strnad.Stare{ina ~ete Trì{kega zmaja: Bogdan Zupan.Na~elnik ~ete Trì{kega zmaja: Bla` Koni~.

Struktura roduM^ GG PP GRÊ SKUPAJ

RS@-ml Vodi/klubi 10 5 1 1 17[tevilo ~lanov 70 45 20 5 140êta Trì{kega zmaja 40Skupaj 180

pa nimajo navade taboriti na enem mestu in raj{i menjajo lokacijo tertako spoznavajo Slovenijo. Nekaterim seveda ni dovolj samo Slovenija inprav je tako. Pa tudi prilo`nosti, da pomoli{ nos v svet je pri tabornikih karveliko. Tako so se trije iz rodu è opogumili in se prijavili na leto{nji Euro-Euro-Euro-Euro-Euro-jamjamjamjamjam. Zanimivo, saj so se mednarodno udejstvovali nazadnje na svetovnemjamboreeju v îlu.

êta Trì{kega zmajaêta Trì{kega zmajaêta Trì{kega zmajaêta Trì{kega zmajaêta Trì{kega zmaja je edina trenutno delujo~a ~eta kranjskih ro-dov. Imajo sicer dalj{o zgodovino, a so doìveli nemilo usodo in {ele dobridve leti sedaj aktivno participirajo in izvajajo taborni{ki program. Sredileta 2003 so se zbrali starej{i taborniki Trì~a in è tisto leto taborili skupajz RS@-ml. Sedaj imajo svoje prostore, izobrazili so mlade vodnike, ude-leùjejo pa se tako svojih manj{ih kot tudi rodovih ve~jih akcij.

Da{a Razinger - [onaDa{a Razinger - [onaDa{a Razinger - [onaDa{a Razinger - [onaDa{a Razinger - [ona je na~elnica RS@-mlè ~etrto leto. Pred tem je opravljala funkcijona~elnice M^ druìne, è 7 let pa se preizku{a kotM^ vodnica. [tudira logopedijo.Kaj ti taborniki pomenijo?Kaj ti taborniki pomenijo?Kaj ti taborniki pomenijo?Kaj ti taborniki pomenijo?Kaj ti taborniki pomenijo?

Veliko prijateljev, predvsem pa uìvam v deluz mladimi in najmlaj{imi ~lani.Zakaj si postala tabornica?Zakaj si postala tabornica?Zakaj si postala tabornica?Zakaj si postala tabornica?Zakaj si postala tabornica?

V 4. razredu nas je obiskal nek tabornik inker se je prijavil ves razred, sem se {e jaz. Nav-du{il me je in danes sem edina aktivna ~lanicatakratnega voda.Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjku-Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjku-Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjku-Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjku-Kak{nih ljudi nam pri tabornikih primanjku-je?je?je?je?je?

Takih, ki bi prevzemali funkcije. Zdi se mi,da se mladi bojijo odgovornosti, nekaj è pripo-morejo, ne stopijo pa v ospredje. Pa kak{ne fantebi tudi rabile, primanjkuje nam mo~nih rok, re-cimo za postavljanje tabora. Ha, ha ...

26

ôfa, ~ofa na taborjenju 2002 (foto: Grega [ajn).

Nudijo tudi kozmeti~ne storitve za nego obraza (foto: Luka inJure Ausec).

Ej, kolk truda je pa v tole vloènga, svaka ~ast (foto: Luka inJure Ausec).

Improvizacija (foto: Luka in Jure Ausec).

marec 27

TABORNI[KA FOTOGRAFIJABesedilo in fotografije: Bla` Verbi~,[email protected]

Makro fotografija je vse prej kot lefotografiranje roìc, ~eprav se jo naj-ve~krat ena~i prav s tem. Makro foto-grafija namre~ pomeni fotografiranjevseh manj{ih predmetov. In kljubtemu, da je na videz enostavna, ni ved-no tako.

Ostrina

Ostrina je v makro fotografiji zelopomembna. Zaradi bliìne fotografira-nih predmetov in gori{~nice objektivase ostrina na motivu zelo spreminja,pozorni pa moramo biti, da so ostri vsajtisti deli fotografije, katere namerava-mo izpostaviti oziroma so bistvo foto-grafije.

Svetloba

Drugi pomemben dejavnik je svet-loba, saj le ob pravi svetlobi izpostavi-mo vse pomembne detajle na fotografi-ji. Ravno zaradi tega si nekateri foto-grafi pri makro fotografiji pomagajo sposebnimi bliskavicami. Vendar patudi fotografiranje z bliskavico ni ved-no najbolj{a metoda. Na~eloma mora-mo vedno biti pozorni na to, da s tele-som ali fotoaparatom ne zakrivamovira svetlobe (najve~krat je to sonce) nafotografiranem predmetu.

Pravilna izbira objektiva

Makro fotografiji so namenjeni po-sebni objektivi, katerih bistvena last-nost je, da lahko izostrijo predmete, ki

so postavljeni zelo blizu objektivu.Kako blizu objektiv lahko ostri je naj-ve~krat zapisano na objektivu samem.Namesto dragega makro objektiva silahko pomagamo tudi z vmesnimiobro~i, ki jih vstavimo med fotoaparatin objektiv (to pri kompaktnih fotoapa-ratih ni mogo~e) ali s predle~ami, kijih namestimo pred objektiv. Predle~edelujejo na principu pove~evalnega ste-kla, zato podobo pred objektivompove~ajo in s tem zve~ajo motiv, ki gafotografiramo. Obe alternativi sta mno-go cenej{i od nakupa makro objektiva,a je navadno tudi rezultat primernoslab{i.

Blizu, bli`je, najbli`je … makro fotografijaPomlad prihaja, narava se prebuja. Skupaj s prvimi cvetovi se prebujajo tudi prve ùèlke, kiletajo okoli njih. Vsepovsod je polno barv in ìvljenja. Mnogo prizorov torej, ki jih je vrednoovekove~iti s fotoaparatom.

Zato je pomembno, da smo pri na-kupu novega fotoaparata, predvsemkompaktnega, pozorni tudi na to, ko-lik{na je najmanj{a razdalja ostrenja.Predvsem, ~e se naravi radi od ~asa do~asa tudi nekoliko bolj pribliàmo innaredimo tudi nekaj makro posnetkov.Narava namre~ pozna tudi majhne innavadno na{emu o~esu neznane obli-ke, ki so lahko na fotografiji izrednozanimive. Zato jih ne spreglejmo …

Nekateri objektivi, zlasti na kom-paktnih fotoaparatih, pa omogo~ajotudi preklop na makro fotografijo. Na-vadno je to gumb s simbolom roìce,katerega vklopimo, v kolikor se izkaèpotreba po makro posnetkih. Vendarmoramo biti pozorni, da ga po uporabitudi izklopimo, sicer so lahko vsi ostaliposnetki neostri.

28

PREDSTAVITVE RODOV

Leto ustanovitve:Leto ustanovitve:Leto ustanovitve:Leto ustanovitve:Leto ustanovitve: 1979.Podro~je delovanja:Podro~je delovanja:Podro~je delovanja:Podro~je delovanja:Podro~je delovanja: pokrivamo O[ Zalog.[tevilo aktivnih ~lanov:[tevilo aktivnih ~lanov:[tevilo aktivnih ~lanov:[tevilo aktivnih ~lanov:[tevilo aktivnih ~lanov: 45.Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: Struktura rodu: dva voda M^-jev, en vod GG-jev, vod murnov ter PPklub. Imamo tudi {e nekaj gr~, ki svoje izku{nje delijo z nami.Najbolj zagrizena ~lana: Najbolj zagrizena ~lana: Najbolj zagrizena ~lana: Najbolj zagrizena ~lana: Najbolj zagrizena ~lana: Sandi Golubi~, [email protected], 040466 345 in Tadej Cvenk, [email protected], 041 537 558.

Pugy, [email protected]

Rod Rde~i Zalog

Simbolika rodovega imena

Rod se imenuje Rde~i Zalog zato, ker je bil ustanovljen v kraju, ki je bil vednoznan po uporu ter revoluciji, in je dobil v polovici prej{njega stoletja vzdevek Rde~iZalog.

marec 29

KOSOBRINOVI PRIPRAVKIKosobrin

Pomladanska solata

Naberemo pest listov regrata, mladega lapuha, nekaj li-sti~ev rmana za okus, pest listov ozkolistnega trpotca in jihdobro operemo. V vodi skuhamo dva krompirja. Ko sta sku-hana, ju {e vro~a pretla~imo, vsujemo na me{ane liste, poso-limo, okisamo in zabelimo ter vse skupaj dobro preme{amo.

Pe~en pi{~anec z materino du{ico

Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:1 pi{~anca,5 pesti drobno narezane materine du{ice,4 jedilne `lice belega olja,sol in poper,alufolijo.

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Pi{~anca dobro operemo v vodi ter ga osu{imo. V olju

zme{amo materino du{ico. Pi{~anca dobro namaèmo odzunaj in znotraj z oljem, posolimo in popopramo, zavijemoga v alufolijo ter ga spe~emo v èrjavici, tako da na vseh stra-neh lepo porumeni.

êmaèv namaz

Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:2 sirna namaza Tamar s smetano,

2 `lici olivnega olja,10 `lic na drobno narezanih listov ~emaà.

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Sirni namaz, olivno olje in ~emaève liste dobro

ume{amo in sirni namaz pripravljen.

Zelenjavna omleta

Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Potrebujemo:Ponev ali pokrov kotli~ka,4 pesti na drobno narezanih listov regrata,2 pesti na drobno narezanih listov trpotca (lahko je oz-

kolistni ali {irokolistni, le listi naj bodo mladi),2 pesti na drobno narezanih listov rmana,1 pest na drobno narezane materine du{ice,10 jajc,sol po okusu,olje.

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Jajca stepemo, dodamo na drobno narezane liste zeli{~,

solimo po èlji in dobro preme{amo. V ponev vlijemo olje indobro segrejemo. V vro~o ponev damo maso, prepe~emo naobeh straneh in zelenjavna omleta je pripravljena. Omlete jedovolj za 8 ljudi. Zraven postreèmo {e kruh.

Pomlad se bo pri~ela in lahko si èpripravimo kaj iz sveìh rastlin:

30

ASTRONOMIJA

Luna obkroì Zemljo v 27,3 dneva, pravtoliko pa potrebuje za en obrat okoli svoje osi.To pomeni, da je Luna k Zemlji obrnjenavedno z isto stranjo. Vendar pa v resnici lahkovidimo tudi malo "~ez rob" Lune. Lunina tir-nica je rahlo nagnjenanagnjenanagnjenanagnjenanagnjena na ekvatorialno rav-nino Zemlje, tako da zaradi perspektivev~asih vidimo malo ~ez severni, drugi~ pamalo ~ez ju`ni rob Lune. Ker pa Lunina tirni-ca ni prava kro`nicani prava kro`nicani prava kro`nicani prava kro`nicani prava kro`nica zaradi hitrosti gibanjaLune, v~asih vidimo tudi ~ez vzhodni oziro-ma zahodni rob. Na ta na~in lahko vidimo {eokoli 9% "skrite strani" Lune. [e pred petde-setimi leti prakti~no nismo vedeli ni~esar oskriti strani Lune. [ele ruska sonda Luna 3 jeob koncu leta 1959 poslala prve slike z onestrani Lune.

Najbolj opazen Lunin pojav so prav goto-vo njene menemenemenemenemene. V ~asu, ko Luna enkrat ob-

Primo` Kolman, [email protected]

Luna - Zemljin naravni satelitLuna je Zemlji najbli`je nebesno telo. V povpre~ju je oddaljena 384 tiso~ kilometrov, kar zna{atoliko, kot ~e bi devet in pol krat obkroìli Zemljo okoli ekvatorja. Najverjetneje je nastalaisto~asno, iz istega oblaka kozmi~nega prahu, kot Zemlja pred pribli`no {tirimi milijardami let.Vendar pa Luna ni doìvela toliko sprememb na povr{ini. Razen zaradi udarcev meteorjev seLunina povr{ina za razliko od Zemljine ni prakti~no ni~ spremenila, saj ni bila tako izpostavlje-na vremenskim vplivom, geolo{kim premikom, izbruhom vulkanov, eroziji ter usedlinam. NaLuni lahko kar na njenem povr{ju najdemo kamenine iz ~asa njenega nastanka. Prav zato smoljudje iskali odgovore na vpra{anja v zvezi s ~asom in na~inom nastanka Zemlje prav na Luni.

Zaradi navidezne nepravilnosti gibanja Lune v~asih vidimo tudi "~ezrob" vidne strani Lune …

Ob Luninem krajcu se na mejimed osvetljenim in temnimdelom Lune lepo vidijokraterji in gorovja na Luni …

Lune je osvetljena od Sonca, tako da se nam kaè v obliki ~rke "D".Ob {~ipu{~ipu{~ipu{~ipu{~ipu se Luna nahaja ravno na nasprotni strani Zemlje kot Son-ce. Zato jo vidimo polno in je na nebu celo no~. Ob Zadnjem kraj-Zadnjem kraj-Zadnjem kraj-Zadnjem kraj-Zadnjem kraj-cucucucucu je osvetljena leva stran Lune. Luno najdemo takrat predSon~nim vzhodom zjutraj na vzhodni strani neba. Kaè se nam vobliki ~rke "C".

Luna je izredno gorato in s kraterji posuto nebesno telo. Takoimenovana morja, ki so v bistvu samo svetlej{i predeli Lune, so vid-na è s prostim o~esom. Ob krajcu je meja med osvetljenim in tem-nim delom Lune izredno ostra in nazob~ana, kar se lepo vidi è vmanj{ih daljnogledih. Na teh obmo~jih so zelo lepo vidne tudi sen-

ce, ki jih me~ejo gorovja dale~ po povr{ini Lune.

LUNINE MENEZadnji krajec 03. 03. 2005 ob 18:38Mlaj 10. 03. 2005 ob 10:13Prvi krajec 17. 03. 2005 ob 20:19Polna luna 25. 03. 2005 ob 22:01Zadnji krajec 02. 04. 2005 ob 02:52Mlaj 08. 04. 2005 ob 21:35

VZHODI IN ZAHODI SONCA1.03. Vzhod: 06:41 1.04. Vzhod: 06:42

Zahod: 17:48 Zahod: 19:3015.03. Vzhod: 06:15 15.04. Vzhod: 06:16

Zahod: 18:08 Zahod: 19:49

ZAÊTEK POMLADI: 20. 03. ob 13:31

kroì Zemljo, se nam pokaè kot prvi krajec, {~ip, zadnji krajec alimlaj. Mlaj Mlaj Mlaj Mlaj Mlaj nastopi takrat, ko je Luna na isti strani kot Sonce. OdSonca je osvetljena tista stran Lune, ki gleda stran od nas. Polegtega se Luna nahaja {e navidezno blizu Sonca, tako, da jo v tem~asu na nebu prakti~no ne moremo najti. Prvi krajecPrvi krajecPrvi krajecPrvi krajecPrvi krajec najdemovedno zve~er proti zahodu, potem ko je Sonce è za{lo. Desna stran

marec 31

@VN

Orientacija s pomo~jo sonca in ure

To~na ura je za kompasom naslednji najbolj{i pripomo~ek zaorientacijo. Pomislimo zakaj! Sonce obkroì Zemljo v 24 urah,mar ne? ê vemo, da je sonce ob 12 uri nad jugom, potem je ob 6uri to~no nad vzhodom in ob 18 uri nad zahodom. Kljub temu, daob poldnevu sonce ni do stopinje to~no nad jugom, lahko v gro-bem to lastnost uporabimo tudi pri iskanju drugih smeri v prosto-ru.Primeri:Primeri:Primeri:Primeri:Primeri:

Ob 6.00 uri je sonce nad vzhodom, mali kazalec na uri usme-rimo proti soncu, prepolovimo kot med malim kazalcem in {tevil-ko 12, ter dobimo smer v kateri je jug.

Podobno najdem jug tudi okoli devete ure …… kot tudi popoldne, oziroma zmeraj, kadar na nebu vidimo

sonce.Vendar pozor! Ko spomladi premaknemo uro na poletni ~as,

je potrebno upo{tevati, da je sonce namesto ob dvanajstih nad ju-gom {ele ob 13 uri!

Sever s pomo~jo trino`nika

Vendar se lahko pokvari tudi ura, mar ne? Naslednji na~in jemoèn brez ure. Potrebuje pa VELIKO ~asa ter jasno vreme. Iz trehvej, palic sestavimo tak trino`nik, da dalj{a palica po~iva na dvehkraj{ih, tako kot na sliki. Sedaj vsake nekaj ~asa ozna~imodolìno sence, kot bi delali son~no uro.

Med poskusom palic ne premikamo ali prijemamo. Senca sebo ali dalj{ala ali kraj{ala. îm polo`nej{a je palica, bolj opazneso spremembe dolìne sence. Ob spremljavi sence bomo ugotovildnevni ~as (senca se kraj{a dopoldne, senca se dalj{a popoldne),~e pa bomo spremljali senco od dopoldneva do popoldneva, bomougotovili da je opoldne senca najkraj{a. Takrat senca kaè na jug.

Aljo{a Bizjak, [email protected]

Orientacija po soncuTabornikova zvesta pripomo~ka pri orientaciji na neznanem terenu sta zemljevid terkompas. Kompas je kot tehni~ni pripomo~ek lahko tudi krhka priprava, ki nas utegnepustiti na cedilu. Kako se lahko taborniki iznajdemo v tak{nih razmerah? Spoznajmo nekajmetod in priprav.

32

KOKTAJLI Pugy, [email protected]

Brezalkoholni koktajliSrame`ljivec

Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:o 2 dcl limoninega soka (Fruc)o 0,2 dcl sirupa granatnih jabolk

(grenadine)o jaj~ni rumenjak

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u

ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte s~e{njo (iz kompota z me{anim sad-jem).

Mornar

Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:o 2 dcl limoninega soka (Fruc)o 0,5 dcl o`ete limone (ali limo-

nin koncentrat)o beljak

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Zme{ajte sestavine z ledom v vr~u

ali me{alniku za koktajle. Dekorirajte z~e{njo (iz kompota z me{anim sad-jem).

Softi

Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:Sestavine:o 1 dcl pomaran~nega sokao 1 dcl Bitter lemona

Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Priprava:Zme{ajte sestavine v vr~u. Serviraj-

te z ledom in dekorirajte z rezino po-maran~e in limone.

Ima tudi druga~na imena, kotnpr. taborna {tafeta, tabornotekmovanje, tekmovanje vsla~enju in obla~enju, tabornimaraton …

V splo{nem je to zanimiva in sim-pati~na taborni{ka igrica, pri kateritekmujemo v hitrosti sla~enja inobla~enja celotnega taborni{kega krojado kopalk.

Tekmujeta dve ali ve~ vrst s poljub-nim {tevilom tekmovalcev. Za prvi~ jenajbolje, da se pomerita med seboj dvavoda, ki imata pribli`no enako stare~lane.

Tekmovalci so oble~eni v tabor-ni{ki kroj: rutka okoli vratu, taborni{kasrajca z vsemi zapetimi gumbi s ~lan-skim trakom, hla~e oziroma krilo s ta-borni{kim pasom, kopalke, ~lanskitrak, nogavice, ~evlji. Pravila so stroga,sodniki so na vseh to~kah, kjer taborni-ki odlagajo kose kroja. To~ko dolo~akoli~ek v zemlji, pri katerem je sodnik.Zadnji koli~ek pomeni, da je tabornik vsamih kopalkah. Potem se za~neobla~iti v obratnem vrstnem redu kot seje sla~il. Zapeti mora vse gumbe, rutkozavozlati, ~lanski trak pripeti na `ep ta-borni{ke srajce, pas pravilno vtaknitiskozi vse paske na pasu oziroma krilu,vezalke na ~evljih zavezati … Ko pridetekmovalec povsem zapet in oble~en nacilj, se dotakne naslednjega tekmoval-ca.

Taborni{ka

marec 33

TABORNI[KA ZNANJA

Zmotno je prepri~anje nekaterih, da je ogenj tem lep{i, ~im ve~ji plamenima. In ~im dlje se ga vidi. To je veljalo v ~asu tur{kih vpadov, ko so Slovenci spriìganjem kresov opozarjali druge vasi o prihodu Turkov v na{e kraje. Mordanetijo gasilci take ognje na predve~er praznika dela prvega maja, nekdaj napredve~er dneva republike in ob podobnih prilo`nostih. Ampak to so denimo ga-silski ognji, nikakor pa taborni{ki!

Vemo, da tabornik ~uva naravo in se od nje u~i; to bi morali vsaj upo{tevatitudi v praksi. Osnovno na~elo je, da varujemo okolje in da ga ~im manj po{ko-dujemo. Zato za svoje taborne ognje uporabljamo suho gorivo, suhe veje, odmr-la drevesa, korenine, {tore, dra~je ipd. ê pa è ne moremo dobiti dovolj suhegagoriva, uporabimo ~im manj sveèga drevja. Ogenj mora biti skromen, plamentoliko velik, da osvetli prisotne ob ognji{~u. “Smrtni taborni{ki greh” je postav-ljati meter in ve~ visoke pagode, na vrh pa zatakniti pravo grmovje brinovih ve-jic. Brinova vejica da, vendar le za okras, da zacvr~i, ko jo plamen doseè inza~nemo peti taborni{ko himno (pesem ognju!), ko smo na taboru ali ob slav-nostnem ognju.

Taborni{ki ogenj je manj{i ogenj, obi~ajno kombiniran iz pagode in pi-ramide, da dlje ~asa gori in da zadosti osnovnemu cilju - osvetli zbrane.

Seveda lahko postavimo tudi druge tipe ognjev. Poudarek je na skromnemognju, nikakor pa na ognju za knjigo rekordov! Posku{ajmo upo{tevati {e drugetaborni{ke trike: kak{na drva uporabimo, da se ogenj skoraj ni~ ne kadi. Kak{nokurjavo uporabimo, ~e èlimo oddati znake SOS - za pomo~ v nesre~i, in kak{niso ti znaki … Katero vrsto lesa uporabimo, ~e èlimo imeti èrjavico za pekokrompirja, koruze, klobasic …

V vsakem primeru uporabimo manj{o koli~ino drv. Zato pa se tudi nau~imopriìgati piramido oziroma ogenj z eno, najve~ dvema vìgalicama. Nikakor spomo~jo pri`ganega papirja ali s pomo~jo bencina ali z vìgalnikom. Poskusi-mo zanetiti ogenj v de`ju, mokra drva … To je taborni{ka spretnost, ki se jebodo tudi najmlaj{i z veseljem nau~ili. To pa sodi è v drugi sklop taborni{kihnavad oziroma spretnosti.

SiTo, [email protected]

Taborni{ki ogenjNi vsak ogenj, ki ga zakuri tabornik, “taborni{ki”. Verjetnovsak tabornik pozna nekaj tipov ognjev. Najbolj poznana stagotovo piramida in pagoda. Piramida je osnovni tip ognjave~ine drugih ognjev, pagoda pa morda najlep{i in zato tudislavnostni ogenj. Slednjega priìgamo ob slovesnostih, obza~etkih in zaklju~kih letnih tabornih izmen, ob obletnicahrodu, organizacije in drugih pomembnih dogodkih, ko sezberemo ob ognju.

Taborni{ka {tafeta je {e bolj zani-miva za gledalce kot za tekmovalce, sajse bodo do solz nasmejali nerodnostimposameznikov. V "hitrici" na marsikajpozabimo, ne znamo sle~i srajce, te`kovtaknemo vezalke v luknje na supergah…

Kako poteka tekmova-nje …

Kontrolne to~ke:Kontrolne to~ke:Kontrolne to~ke:Kontrolne to~ke:Kontrolne to~ke:1. tu ~akajo vsi tekmovalci,2. odloìmo odvezano (razvozlano)

rutko,3. odloìmo srajco (posebej tudi

~lanski trak), ki ji prej odpnemovse gumbe,

4. odloìmo taborni{ki pas in hla~e(krilo),

5. odloìmo ~evlje, poleg njih vezalkein nogavice,

6. te~emo do te to~ke bosi, obkroìmokontrolno mesto in se vrnemo vistem zaporedju ter se hkratiobla~imo.

Tekmovanje je na travniku, mivkiob reki oziroma na takem mestu, da setekmovalec ne po{koduje, ~e pade.

Tako tekmovanje lahkoorganiziramo na vsakemizletu, ~e je vreme ugodno.Urimo se v spretnosti, na-tan~nosti pa tudi fair playu.

{tafeta

34

ORIENTACIJA

Glavna posebnost NOT-a je sevedaorientacija pono~i, ki je v mnogo~em boljzahtevna od orientacije podnevi. Bistvenaproblema sta omejena vidljivost in sposob-nost primerjave terena s karto, pa tudi psi-holo{ki u~inek nelagodja ali pri mlaj{ihcelo strah. Za uspe{no orientacijo na terenupotrebujemo splo{no prepoznavo svoje oko-lice, glavnih reliefnih oblik, razporeditveobjektov in pojavov na zemlji{~u. Le na os-novi tak{ne splo{ne ocene lahko izbiramosmer gibanja izven cest in razlo~nih poti.Detajlno prepoznavanje posameznih objek-tov nam sluì le za preverjanje svoje lege inpa v neposredni bliìni kontrolne to~ke. Inprav splo{na zaznava zemlji{~a je zaradiomejenega obmo~ja vidnosti pogosto zelooteèna, ne uspemo povezati potekov grebe-nov in dolin ali prostorskega poteka poti.Zaradi slab{e vidnosti ovir pod nogami jena{e gibanje nevede po~asnej{e in zato oce-ne prehojene poti napa~ne. Pri vzponih inspustih pogosto vidimo le del pobo~ja innapa~no ocenimo najugodnej{o pot, pravtako v gozdu zelo te`ko ocenjujemo veliko-sti in oblike, posebej reliefnih oblik, kot sovrta~e. Mnogo te`je pono~i poi{~emo svojpoloàj na karti, v kolikor smo ugotovili, daga ne poznamo. Velika nevarnost je, ~e seekipa razide, saj se zelo te`ko ponovno naj-de skupaj. Zaradi vseh na{tetih omejitevima orientacija pono~i poseben ~ar in nudiobilo izziva tako za~etnikom kot tudi naj-bolj{im orientacistom. No~ je sicer glede navremenske razmere in Mese~evo meno lah-ko zelo temna ali pa dokaj svetla, {e pose-bej, ~e je pokrajina zasneèna. V tem pri-meru je vidnost obmo~ja è primerljiva z

dnevno vidnostjo, ~e le ne uporabljamo ba-terijskih svetilk. Slednje nam zaradi omeje-nega obmo~ja lokalne osvetlitve bistvenozoìjo obmo~je pogleda. Velja torej: ~immanj gledanja na karto, ~im bolj{e pom-njenje karte in ~im ve~ gibanja z ugasnjenosvetilko. V zelo temni no~i to seveda nimogo~e, takrat pride do izraza predvsemsposobnost primerjave terena in karte namajhnih obmo~jih, zelo pomembno pa jetudi, da ekipa ne izgubi stika s karto. Kom-pas nam praviloma sluì le kot pripomo~ekza orientiranje karte ali neposredno hojopo azimutu s stalnim opazovanjem kompa-sa, dalj{ih vizur ne moremo opravljati. Zelokoristen dodatni tehni~ni pripomo~ek je narazgibanem zemlji{~u barometri~ni vi{ino-mer.

NOT se od ostalih podobnih tekmovanjrazlikuje po nekaterih zna~ilnostih, ki gaupravi~eno postavljajo med najbolj{a ta-borni{ka orientacijska tekmovanja. Predleti je tako udele`ba na NOT-u è presegala90 ekip, v zadnjih letih pa je tudi zaradidrugih no~nih orientacijskih tekmovanjnekaj manj{a. Uveljavljena zgradba progeNOT-a ima nekaj orientacijsko la`jih kon-trolnih to~k na za~etku in koncu proge, nakaterih so tudi obse`nej{e naloge (signali-zacija, minsko polje). Te lahko najde tudimanj izku{ena ekipa, vsaka uspe{no najde-na to~ka pa bo zanjo pomenila pove~anjesamozavesti in zmanj{anje nelagodja zara-di no~i. Kontrolne to~ke v sredini proge paso, v kolikor teren in karta to omogo~ata,pogosto zahteven zalogaj celo za dnevnoorientacijo in terjajo od ekip obilo znanjain izku{enj, kljub temu pa je borba za naj-

vi{ja mesta praviloma tesna. Proge è vrstolet postavljata Roman in Bla`, oba z obiloizku{njami, in proge so vedno postavljenepravilno. Vse naloge pred in na progi so ja-sno dolo~ene, mrtvih ~asov in ~akanja naizvedbo panoge je zelo malo. âsovnica jepraviloma selektivna in jo ekipa lahkodoseè le, ~e progo prehodi po idealno iz-brani poti. Posebnost je karta; to è nekajlet posebej za potrebe NOT-a izdelajo na os-novi DTK 25 z delno dopolnjeno vsebino.Popravljena je kak{na pot, predvsem pa jeod lanskega leta gozdna meja prikazana naosnovi mnogo novej{ega stanja (2 do 3leta), kot ga prikazujejo listi DTK 25 (20 letstaro stanje). Tudi uporaba sistema SportIdent za potrjevanje prisotnosti omogo~ahitrej{o in la`jo obdelavo rezultatov, patudi mo`nost naknadne analize etap posa-meznih ekip.

Zaradi zahtevnosti no~ne orientacije jeuspeh ekipe è vsaka najdena kontrolnato~ka, vseeno pa se najbolj{e in najboljizku{ene ekipe tudi odlo~no spopademo zazmago. Vse najdene kontrolne to~ke, solid-no opravljena signalizacija, uspe{nore{evanje topo testov, testa prve pomo~i sopredpogoj za visoko uvrstitev, odlo~ilne na-loge pa so ve~inoma doseganje ~asovnice,uspe{nost praviloma zelo zahtevnih inpredvsem ~asovno potratnih nalog za vriso-vanje, uspe{en prehod minskega polja in vveliki meri hitrostna etapa. Slednja je na-mre~ edina naloga, ki se to~kuje relativno,kar pomeni, da s svojim dobrim rezultatomzmanj{amo osvojene to~ke ostalim ekipam.

Pepl, [email protected]

Nekaj napotkov predNo~nim orientacijskim tekmovanjemNo~no orientacijsko tekmovanje (NOT) je ena izmed aktivnosti v koledarju taborni{kih priredi-tev z najdalj{o neprekinjeno tradicijo. @e vse od prvih izvedb po pravilih, ki so doìvljala lemanj{e spremembe, poteka v no~i s sobote na nedeljo v drugi polovici marca. Tekmovanje èod za~etka v {ir{i okolici Ljubljane pripravlja Rod mo~virskih tulipanov iz Ljubljane. Prav tadolga tradicija in izku{ena ekipa, ki tekmovanje pripravlja è vrsto let, je zagotovilo udeleèn-cem za dobro organizirano in ve~inoma brezhibno izpeljano tekmovanje.

marec 35

ADRENALIN

Najbolj{a osnova za bordanje je predhodno smu~arsko zna-nje, da posamezniku ni potrebno osvajati osnovnih elementov odza~etka - ob~utek za drsenje, nastavek robnika … Predvsem je zaza~etnika pomembno, da ima dovolj volje in potrpljenja, da pre-

maga za~etne padce, ki so kar pogosti.

Oprema

Poznamo dva sloga deskanja na snegu - alpskega in prostega.Od tega je odvisna tudi izbira deske deske deske deske deske (borda). Pri alpskem slogu sodeske o`je in tr{e ter omogo~ajo hitrej{i prehod iz robnika na rob-nik. To posledi~no pomeni vo`njo po robniku pri ve~jih hitrostih,zato tudi niso primerne za u~enje. Pri prostem slogu pa poznamotako imenovane 'Freeride' in 'Freestyle' deske. Prve so namenjenevsestranski uporabi - tako za vo`njo izven urejenih smu~i{~, kottudi za uporabo v "snowboard parkih" in vo`njo po urejenihsmu~i{~ih. Te deske omogo~ajo hitro napredovanje, zato jih upo-rablja veliko deskarjev. 'Freestyle' deske so za razliko od 'Freeride'bolj tehni~ne in namenjene igri v parku, torej so primerne bolj zazabavo na vseh terenih, ne pa za hitro vo`njo po robniku.

Deska ne sme biti ne predolga in ne prekratka. Dolìna deskenaj bo v vi{ini brade in najve~ do nosu.

ObutevObutevObutevObutevObutev bomo izbrali glede na desko. Za alpski slog uporablja-mo ~evlje, ki so podobni smu~arskim, medtem ko so za prosti slogmehkej{i. Moramo pa se zavedati, da so ~evlji najpomembnej{i delopreme, saj se morajo povsem prilegati nogi in se moramo v njihpo~utiti udobno.

Tudi vezi vezi vezi vezi vezi so odvisne od vrste deske. Pomembno pri izbiri je, dase prilagajajo ~evljem, kar pomeni, da prsti nog ne smejo gledati~ez rob deske, ko zapnemo ~evlje v vezi, saj binas to med vo`njo oviralo in bi zato padli privsakem prsnem zavoju. Tudi {irina deske moratorej biti primerna velikosti noge.

Za za~etnike so priporo~ljive nepremo~ljive rokavi-rokavi-rokavi-rokavi-rokavi-cecececece z opornico in seveda nepremo~ljive hla~e hla~e hla~e hla~e hla~e in bunda bunda bunda bunda bunda, saj smo

na za~etku kar veliko na tleh.

Ur{ka Bergant, [email protected]

Deskanje na snegu - bordanjeMnogi, ki so se è preizkusili v tem {portu, pravijo, da jim daje neizmeren ob~utek svobode,ki ga dobijo predvsem z lahkotnim zavijanjem in neomejenostjo. Pravijo tudi, da bord nacelem snegu nima konkurence. Spet drugi poskusijo in prekmalu obupajo ter se hitro vrnejonazaj k smu~em … Pa ti, si è poskusil/a?

Spredaj desna ali leva noga?

Na deski je spredaj tista noga, ki je odrivna. ê ne veste, kateraje va{a odrivna noga, imate kar nekaj na~inov, kako to ugotoviti.Na primer: postavite se sono`no na tla, nekdo pa naj vas sune odzadaj naprej. Noga, na katero se ujamete, je odrivna. Lahko pa setudi postavite v obrambni poloàj pri borilnih ve{~inah ali pa se po-sku{ate spomniti, kako doma sesate ali pometate …

Poloàju, ko imate spredaj desno nogo, re~emo 'goofy', ~e pa je

spredaj leva noga, ta poloàj imenujemo 'regular'.

Nevarnosti

Priporo~ljivo je, da se pred za~etkom dobro ogrejemo. Najve~pozornosti je potrebno na- meniti ramenskemu

obro~u, komolcem,zapestjem, bokom inkolenom, saj ravnona teh delih telesanajpogosteje pri-haja do po{kodb.

Ena izmednajve~jih neumno-

sti, ki jezi tako bor-darje kot smu~arje, je

sedenje pod prelomnico,s ~imer ogroàmo sebe in

druge. Zato po~ivajmo raje kjedrugje.Seveda pa moramo hitrost prilago-

diti na{emu znanju, da se nam ne zgodi,da nenadzorovano drvimo po smu~i{~u

in s tem ogroàmo sebe in ostale okolinas.

Foto: Bla` Verbi~.

36

NASVETI VODJEM

Kaj sploh je poklic? Poklic je celotarazli~nih nalog in opravil, ki namomogo~a zadovoljevanje ekonomskih,psiholo{kih in socialnih potreb. Eko-nomske potrebe so potrebe po material-nih dobrinah, ki si jih priskrbimo z za-sluènim denarjem. Psiholo{ke potrebezadovoljujemo z razvojem svojih spo-sobnosti in talentov, z uresni~evanjemsvojih potencialov. Socialne potrebeuresni~ujemo z drugimi ljudmi prekokomunikacije, sodelovanja, obenem pazadovoljujemo tudi potrebo po uspehuin spo{tovanju. Poklic nam torej omo-go~a zadovoljevanje razli~nih potreb inje zato zelo pomembno, da si ga skrbnoizberemo.

Poklicna vloga se za~enja razvijatiiz igre, razli~nih pozitivnih izku{enj,konji~kov, ki nam prina{ajo zadovoljs-tvo. Veliko vlogo imajo star{i s svojimspodbujanjem, u~itelji, ki so nam lah-ko vzor, vrstniki in druge osebe, na ka-tere smo ~ustveno navezani. Dedni de-javniki prispevajo potencial - sposob-nosti, ki jih lahko razvijamo in so pred-pogoj za uspeh v dolo~enem poklicu.Pred izbiro poklica bi moral poznatisvoje osnovne sposobnosti. Razlikuje-mo naslednje sposobnosti:a) Psihomotori~ne omogo~ajo

skladno gibanje telesa, spretnostprstov, rok in nog, pomembne sopri {portu, plesu, mehaniku,tesarju, elektrikarju in seveda pritaborni{kih ve{~inah.

b) Psihosenzorne se kaèjo v vidnem,

slu{nem, okusnem, otipalnem invohalnem zaznavanju okolice innam omogo~ajo dobro razlikova-nje tonov, barv, okusov in ostalihdra`ljajev.

c) Intelektualne so hiter spomin,jezikovno izraànje, sklepanje,povezovanje {tevil~nih odnosov,orientacija v prostoru idr.Ko vsaj pribli`no poznamo svoje

sposobnosti, se lahko vpra{amo tudi posvojih interesih. Ameri{ki psiholog Hol-land razlikuje naslednje interese, ki sekaèjo kot relativno trajna naravnanostza opravljanje dolo~ene dejavnosti.1. Raziskovalni interesi - te`nja po

preu~evanju, raziskovanju inodkrivanju biolo{kih, matema-ti~nih, fizikalnih ali kulturnihzakonitosti. Osebo s tovrstnimiinteresi najbolj zanima znanost inraziskovalno delo. Najpogosteje seodlo~i za poklic matematika,biologa, fizika ali raziskovalca nakak{nem drugem podro~ju.

2. Umetni{ki interesi - te`nja poumetni{kem ustvarjanju, ki sekaè na likovnem glasbenem,igralskem ali drugem umetni{kempodro~ju. Za osebe s tovrstnimiinteresi je zna~ilno, da te`jesprejemajo dru`bene norme, kerjih to utesnjuje in onemogo~austvarjalnost.

3. Podjetni{ki interesi - te`nja poorganiziranju in vodenju znamenom pridobivanja in

ustvarjanja materialnega dobi~ka.Osebe s podjetni{kimi interesi senajbolj uresni~ujejo v poklicih kotso trgovec, trgovski potnik, politik,direktor.

4. Socialni interesi - oseba najraj{idela z drugimi ljudmi z namenompomo~i, razumevanja, svetovanjain pou~evanja. Tipi~ni poklici sou~itelj, vzgojitelj, socialni delavec,poklicni svetovalec.

5. Konvencionalni interesi - te`nja poopravljanju v naprej dolo~enihdejavnosti ob upo{tevanjunatan~nih navodil. Ta interes senajbolj uveljavi skozi enostavnej{apisarni{ka dela kot so prepisovanjebesedila, kopiranje, sortiranje,urejanje kartotek ipd.

6. Realisti~ni interesi - izraà se kotte`nja po opravljanju ro~nihdejavnosti ob uporabi razli~nihpredmetov, orodij in strojev.Tipi~ni poklici so kmetovalec,avtomehanik, zidar ipd.Upam, da bo majhen vpogled v spo-

sobnosti in interese pomagal tudi Jakcuin Danielu, mogo~e pa tudi marsikate-remu taborniku, da bo la`je izbral svo-jo poklicno pot. Prostor nam ne dovo-ljuje {ir{e razprave, ampak le toliko, daveste - najnovej{i trendi gredo v smer,da smo ~im bolj izobraèni in fleksibil-ni, torej je za~etni poklic le prva stopni-ca, nikakor ne poklic za vse ìvljenje.

Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. psih.,[email protected]

Jakec je u~enec devetega razreda osnovne {ole in kmalu se bo moral odlo~iti, kje bo nadaljevalsrednje{olsko izobraèvanje. Aktiven je pri mladih tabornikih, toda mora si izbrati tudi poklic, kibo mogo~e trajal celo ìvljenje. S taborni{kim ìvljenjem je vzljubil naravo, rad ima dru`bo, tudiigranje kitare mu ni tuje. Podobne, toda mogo~e {e resnej{e teàve pestijo Daniela, ki je matu-rant in se mora do 8. marca prijaviti na fakulteto. Naj jima malo pomagamo pri izbiri poklica.

marec 37

IZ TABORNI[KE PESMARICE

Tokratna skladbica ne rabi ob{irnega komentarja, tudi sheme akordov bomo kar izpustili, sajso zelo preprosti. Otro{ko pesmico s tremi kiticami igramo v dvo~etrtinskem taktu (lahko poshemi bas - akord ali pa po navodilu iz ~lanka Dnevnik in{truktorja kitare v Taboru 5-6/2004). Pesmica lahko popestri izbor za murne in M^-je, dobrodo{la pa bo tudi po`ivitev obskladbici Mur-mur-mur. MP3 lahko dobite na naslovu http://pesmarica.rutka.net/?pesem=22, sicer pa je pesem posneta na CD-ju taborni{kih pesmi, izdanem ob Zletu 1997 vVelenju. CD je na voljo v Zadrugi ZTS.

Bubi, [email protected]

CMi smo mali murn~ki,F Cradi se igramo.

Vedno skupaj pojemo, F G Cjokati ne znamo.

Vedno skupaj pojemo, F G Cjokati ne znamo.

Murn~kiAvtor: Janez Hvale - Fonza

CZbrani smo v vode mi, F Cvodi v skupino.

Vse kar nam vodnik pove, F G Cbr` se nau~imo.

Vse kar nam vodnik pove, F G Cbr` se nau~imo.

CKo pa bomo zrasli mi, F Cve~ ne bomo murni.

Me bomo ~ebelice, F G Cmi medvedki urni.

Me bomo ~ebelice, F G Cmi medvedki urni.

38

IZ ARHIVA Izbral in uredil: Ale{ Cipot, [email protected]

Spomnimo se {e enkrat pred kratkim preminulega tabor-nika Milana Krenkerja, nekdanjega stare{ino ~ete Zdravkaêbularja. Z njim se je pogovarjal Srnjak.êmu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?êmu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?êmu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?êmu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?êmu od taborni{kega programa posve~ate najve~ ~asa?

Ker è ìvimo v naravi, je to tudi na{e osnovno vodilo,temu posve~amo najve~ ~asa. Od raznih izobraèvanj v nara-vi, velikokrat gremo ven, kar je osnovno, do vsega ostalega,saj obdelamo prakti~no ves taborni{ki program. Pozimi vseteoreti~no predelamo in obenem izvajamo dolo~ene akcije,od {portnih do ~isto taborni{kih. Spomladi pripravljamo~lane na mnogoboje. Aprila in maja je gne~a, ko imamo tudipetnajst akcij mese~no, ob tem pa {e vadimo za mnogoboje.

Kasneje se {e pripravljamo na taborjenja, jeseni pa spre-jemamo nove ~lane in jih uvajamo v organizacijo. Moram paomeniti, da smo imeli menda lani kar okoli devetdeset odre-dovih akcij in to tudi pove, koliko dela je bilo vloènega v de-javnost odreda.

Marec 1984, cena: 40 din, letna naro~nina 350 din.

Odsek iz uvodnika

âs je, ko so se zimska veselja bolj ali manj kon~ala, ko jevreme nekoliko muhasto in vodeno, ko v {olah zahtevajo od{olarjev vedno ve~ in ko se taborniki pre{tevajo in na konfe-rencah enot na~rtujejo delo za naslednje obdobje.

Tudi v uredni{tvu Tabora ob~utimo sedanje stiske, ki nisole taborni{ke. Morebiti nas lahko tolaì misel, da taborni{keenote ne bodo nikoli za{le med tiste dru`bene organizacije, kibodo poslovale z rde~imi {tevilkami oz. z izgubo, primanj-kljajem. To se nam, tabornikom, preprosto ne more zgoditi.Kakorkoli: kot smo è ve~krat ugotavljali na na{ih straneh, inne samo na na{ih straneh, se bo treba druga~e organizirati,

programe dela prilagoditi {ibkej{emu dinarju in visokim,~eprav zamrznjenim cenam, kazalo pa bi se tudi spomniti navse tiste è pozabljene na~ine, ki pou~ijo tabornika, kako dodenarja.

Kobra

marec 39

Grozno veliko ljudi se je è spra{evalo, kdo splohsem - ali sem Ivo, Gojko, Frane, Srnjak, Marina ali kdodrug. Ubogi reveì vselej razmi{ljajo o ENEM VOLKU,~e bi pa kaj poznali biologijo, bi vedeli, da se volkovizbirajo v skupinah. Ne vem sicer - do sem vol~ja pamet{e ni segla, ali se da vol~ji ugriz prepoznati tako kot~love{ki prstni odtis - veseli pa me, ~etudi danes ne bo-ste ugotovili, kateri iz na{ega tropa je bil. Bo vsaj zabav-no.

Po enotah

Taborni{ki plesTaborni{ki plesTaborni{ki plesTaborni{ki plesTaborni{ki plesKo smo lani videli, kak{en uspeh je imel na{ taborni{ki

ples, smo se odlo~ili, da bomo prireditev ponovili. Tako smotorej taborniki na{ega odreda organizirali v domu JLA drugi"TAPLES". Organizacijo smo zaupali ~lanom kluba Polh, kiso jim pri okrasitvi dvorane pomagali vodniki. Udeleèncev jebilo pribli`no 200 mariborskih tabornikov, star{ev in prijate-ljev organizacije. Po Mi{kovem pozdravu navzo~im je ples ot-voril o~e Smeh, ki se je zavrtel v ritmu val~ka. Potem se je se-veda plesalo, igralo in spet plesalo, tako da so se zgodnje ju-tranje ure kar prehitro pribliàle. Najbolj{i dokaz, da je"TAPLES" uspel, so vsekakor izjave gostov, ki jih je predvsemzanimalo, kdaj bo naslednji ples … Na plesu je bil tudi pred-stavnik ZTS, ki je na prireditvi pozabil na vsakdanje proble-me. Veselje so mu malce pokvarili organizatorji, saj smo bilipri~e prakti~nega prikaza starega slovenskega pregovora:"Obljuba dela dolg!"

^rnc, XI. SNOUB Maribor

Tone Simon~i~ je v januarskem intervjuju z MartoLe{njak o Pavletu zapisal, da je Pavle "stari" vicmaher instrokovnjak za igrice. Kot tak se nam razkriva tudi v pogovo-ru z Gojkom Bervarjem, kjer sta razpredala o igri Ilegalec.Dragocene izku{nje za igro je pridobil med drugo svetovnovojno, ko je {lo zares. Pavle: "Prijatelj Rusjanov Joè je medvojno dobil pri meni Slovenskega poro~evalca, ki pa je bilprecej ve~ji kot takle listek (op. a.: majhen listek, ki ga skrije{pri Ilegalcu). @e nekaj metrov od na{e hi{e je zagledal kara-binjere. Poro~evalca je na hitro zvil, ga zatla~il za rokavico,drugo rokavico pa je snel in jo dal v roko, kjer je imel"Poro~evalca". Karabinjera sta ga natanko preiskala. Celo~evlje sta mu sezula - v rokavico pa nista pogledala."

Del~ek kolofona

Glavni in odgovorni urednik: Gojko Bervar. Predsednik izdajateljskega sveta dr. Iztok Winkler.^lani uredni{kega odbora: Nenad Jankovi~, Andrej Kozinc, Ale{a Krenker, Pika Kresal, EdiKuklec, Marta Le{njak, Frane Merela, Tonja Slokar, Ale{ Stergar (pomo~nik gl. in odg.urednika), Mojca [uster, Sanja Teskera, Miran Todori (tehni~ni urednik), Andreja Trtnik(lektorica), Ivo Vidic, Marina Zemljak.Stalni dopisniki: Marko Cerar (obljubljanska regija), Irena Kisovar (mariborska regija), Ale{Ojster{ek (celjska regija), Gregor Murn (gorenjska regija), Cilka Repi~ (severno-primorskaregija), Elma Krì{nik (Obala).

Oprostite, nosite

lase nazaj?Ne! Lahko jih

obdrìte!

40

SOS

SSSSS estri OOOOO dgovarjata SSSSS otrpinomJa, pa ga mamo, sneg namre~. In zato tudi ve~ po{te, verjetno sedite vsi doma in se smilitesami sebi. Pa ne ve~ za dolgo, kar glavo pokonci in zagazimo v probleme.

ODGOVOR K&K:

Hojla fante, nisi nama sicer napisal, al si ti tudvodnik al ne, pa bomo podala zato dvascenarija. V primeru, da si, potem ji predlagaj,~e bi imela skupen sestanek ali pa vodovoakcijo in ma{ teren è ves prpravlen. ê pa nisivodnik in visi{ v rodu brez te opevane funkci-je, pol imate pa sigurno kako PP akcijo, k jolahko izkoristi{ za izto~nico. Ko bo punca vtvoji bliìni in dovolj privat, se ji kar pribliàj injo vpra{aj, kaj kej po~ne v petek zve~er, naprejte bo pa è ona vodila - sploh ~e ma{ na sumu,da si njena simpatija. Iskrice lahko hitropresko~ijo, ~e je kemija prava in v{e~nostobojestranska, ti se mor{ zej samo to pra{at:kaj jest ho~em? In ko bo{ to vedu, takratpoba, si pa na konju, just go for it!

VPRA[ANJE:

@ivjo!Najprej bi pohvalil vajino rubriko, ker je naj, naj. Imata

najbolj{o stran v Taboru, no, saj so itak vse najbolj{e.Mam en velik problem, tako kot vsi najstniki. Po rodu se

{u{lja, da je vame zalublena punca, ki mi je è od nekdaj fulv{e~. Je zelo dobra vodnica, a druga~ ni kaj posebej prluble-na. Zelo rad bi vidu, da bi med nama presko~ila kaka iskrica,a res ne vem, kako naj se lotim te zadeve. Prosim pomagaj-ta!!!!!

XXX

ODGOVOR K&K:

Ti, ti nezaljubljenka ... To, kar se ti dogaja, jepopolnoma normalno. Vse mlade punce, kidajo kaj nase, so sprva mnenja, da njih pa ène bo noben poba klicu lubi pa pun~i pa mojamoja. Potem se pa ~ez ~as to spremeni in maloodrastejo in si zaèlijo ljubezni in bliìne. Zatoje odgovor na tvoje vpra{anje DA, ljubezen jezelo pomembna v ìvljenju. Je pa res, da jeokrog praznikov kot je valentinovo opazitipretiravanje, evforijo in delanje slona iz muhe.Tu ima{ pa prav, zato mislim, kaj mislim, vem,da je na tvojem podstre{ju zaenkrat {e vse vredu. Ne pusti, da ti vpliv vrstnikov pride doìvega, ~e nima{ fanta, to ne pomeni, da ga nebo{ imela, ampak samo pomeni, da je zdaj ~aszate - izkoristi ga.

VPRA[ANJE:

Hojla!!!Zadnje ~ase veliko premi{ljujem o ljubezni. Spra{ujem

se, ali je to res tako pomembna stvar v na{em ìvljenju. Seda,jko je bilo valentinovo, so vsi govorili le {e o svojih fantih ozi-roma puncah in vsem, kar je povezano s to ljubeznijo. Jaz prisvojih 14 letih {e nisem imela fanta in ga tudi no~em, saj bimi bil le v breme. [e nikoli nisem bila resni~no zaljubljena.Ali je z mano res nekaj narobe? Prosim objavita moje pismo,saj je na mojem podstre{ju prava zme{njava. ☺

"nezaljubljena"

Tako, pa sva privezali dve du{ici, vi pa {e kar naprej pi{te na ZTS (za SOS rubriko), Parmova 33, Ljubljana ali na e-mailnaslov [email protected]. Uìvajte na snegu in radi se imejte.

K&K

marec 41

42

DOTIK Sergeja, [email protected]

Druga perspektiva

@e ve~krat sem v kak{ni izmed knjig brala vrstice o na~elih uspe{nega poslu{anja, pa se jemoje mi{ljenje vedno ustavilo nekje na drugem koncu, pri Henryju Fordu, ki je dejal: "ê ob-staja kak{na skrivnost do uspeha, potem ta leì v sposobnosti, da na stvari razen s svojega vi-dika lahko gledamo tudi iz zornega kota nekoga drugega."

ê namre~ èlimo dolo~eno situacijo pogledati druga~e, jo dojeti iz druge perspektive intako zagotoviti medsebojno razumevanje, mora pri tem veliko vlogo odigrati u~inkovito po-slu{anje. Henry Ford je verjel, da je ta sposobnost tako pomembna, da jo je imenoval kar"skrivnost uspeha".

Kaj pravzaprav pomeni, da smo dobri poslu{alci?Skrivnost odgovora niso na{a u{esa. Za u~inkovito poslu{anje je pomembno na{e srce.

Pravijo, da bo srce na{lo tiso~ poti do cilja, ~e je na to pripravljeno; ~e pa je srce {ibko, pa bona{lo le tiso~ izgovorov.

Tako je neko~ nek mo` obiskal svojega soseda na njegovi kmetiji in ga prosil, ~e si lahkoizposodi njegovo vrv.

"Ne morem ti je posoditi," je odvrnil kmet, "ravno jo potrebujem, da zveèm svoje mle-ko."

"Saj ne more{ mleka zvezati z vrvjo," je dejal mo`."Vem," je rekel kmet, "ampak kadar ne~esa no~e{ narediti, pride ~isto vsak izgovor prav."Prav res. Poslu{anje je rezultat èlje, da ho~emo sli{ati, kar drugi re~ejo. @eljo pa je po-

trebno izoblikovati znotraj sebe, da bomo lahko dobri in uspe{ni vodje. Dick Cavett je to raz-loìl z mislijo: "Izjemni so ljudje, ki ho~ejo sli{ati, ~esar no~ejo sli{ati."

Foto: Bla` Verbi~.

marec 43

JE@KOV KOTIÊK

Naj si znanstveno {e tako izobraèn,ljubezni pa ne udejanja{,ostane vse skupaj le teorija.

Naj si pedago{ko {e tako iz{olan,a ~e nima{ rad otrok,jih prikraj{a{ za najva`nej{e.

ê si socialno in politi~no {e tako dejaven,a tvoje srce ne bije za ljudi,bodo vsi tvoji dose`ki na koncu kaj malo vredni.

To seveda ne pomeni, da bi izobrazba in znanost,prizadevnost in dose`ki bili nepomembni!

Toda danes vse prehitro pozabljamo na to, kar ni v spri~evalu,~esar ni mogo~e niti izmeriti niti pla~ati.

Srca, ki bije za ljudi, ne more ni~ nadomestiti.

Brez ljubezni je navsezadnje vse skupaj ni~.

Phil BosmansPhil BosmansPhil BosmansPhil BosmansPhil Bosmans, utele{ena energija, vrelec upanja, àreksonca, pehar izku{enj, zgled preprostosti, posluh za ~loveka,iskriv in iskren nasmeh ter veliko srce. Vse v enem. KnjigaRad te imamRad te imamRad te imamRad te imamRad te imam ni njegova prva, gotovo bi bilo koristno pre-brati {e kak{no njegovo: Ne pozabi na veselje, Roè sre~emora{ saditi sam, Sre~a se skriva v tebi …

Je` svetuje, vi preberete:Phil Bosmans, Rad te imam

Z ljubeznijoKnjiga, ki po~iva na mizici ob postelji. [e ve~ jih je, a ta je druga~na. Knjiga, ki je nikoli nepreberem od za~etka do konca. Knjiga, ki jo tu in tam odprem na poljubni strani in si vza-mem, kar mi tistih nekaj vrstic ponuja. Ne strinjam se z vsem in brezpogojno, a o stvarehza~nem razmi{ljati. To je dobro. O stvareh, na katere v~asih pozabimo.

Najbolj strokovno usposobljena psihologinja {e zdale~ ni naj-bolj ljube~a soproga, in pedagog z visoko izobrazbo {e zdale~ni najbolj{i druìnski o~e.

marec 45

46

RutkanjeIGRA STRIC VOLKSergy, [email protected]

Pred leti, ko sem pokukal na otvoritveno slovesnost zletaslovenskih tabornikov v Velenju, sem bil zelo navdu{en nadvsem kar sem videl in sli{al. Vsa tista mnoìca, oble~ena v rjaveuniforme, njihova pesem in energija, ki sta kroìli po priredi-tvenem prostoru. Zares sem bil navdu{en. Podobno so namemo~an vtis naredili nekdanji zleti, organizirani {e v nekdanjiJugoslaviji, {e pod vplivom neke druge ideologije.

A potem sem postal zmeden. Sem bil v Velenju na jambo-reeju ali na zletu? Takrat me vol~ja radovednost resda ni pre-ve~ dajala in nisem si razbijal glave s temi vpra{anji. Edino, vkar sem bil takrat prepri~an, je bilo spoznanje, da sem bil vMedvodah na zletu. In potem so me razsvetljevali z razli~nimiidejami, zakaj bi naj bilo sre~anje vseh slovenskih tabornikovjamboree in zakaj zlet. A pustimo vse argumente dveh raz-li~nih poimenovanj tokrat pri strani, za moje razmi{ljanje sopopolnoma nepomembni.

S pogledom kukam iz varnega zavetja gozda na precejneenotna razmi{ljanja taborni{kih funkcionarjev, posku{amse dvigniti nad vsa razmi{ljanja in nepristransko oceniti doga-janje, predvsem pa posledice. Dogajanje me spominja na raz-mere v mladi slovenski dràvi. @e leta 1991 smo se osamosvoji-li, spopad med dvema razli~nima ideologijama pa {e vedno neponeha. Prav tako kakor je vsaka star{evska klofuta otrokupromocija nasilja, tako vsaka izre~ena beseda protagonistovnjihova razhajanja {e pove~uje. Bog (za nekatere pa mati Na-rava) je ljudem dal(a) jezik za pogovarjanje. Kot volk sempri~akoval, da ljudje z njim vsaj ne boste klatili neumnosti.

Izhodi{~ne misli o razhajanjih poimenovanja zletov -jamboreejev niso bistvo mojih misli, ampak samo tipi~en pri-mer nespametnih promocij tovrstnih razhajanj. Lahko biza~el tudi z Lu~ko miru, ma{o na taborjenjih, morebitnimpreimenovanjem na{e organizacije in tako naprej. Stvari gre-do tako dale~, da protagonisti razli~nih ideologij, preve~ pos-plo{eno in celo nenatan~no bi morda lahko rekel celo gozdov-ni{ke in (katoli{ko) skavtske struje, izkoristijo vsako pri-lo`nost, primerno in neprimerno, da promovirajo svoje ideje.Pri tem pa sploh ne pomislijo, kak{en u~inek imajo ti izpadina taborni{ko javnost. [e ve~, sploh ne uvidijo, da sami sebi insvojim idejam dejansko ustvarjajo antipropagando. V bistvu sopostali politiki (v negativnem smislu besede) v taborni{ki or-ganizaciji. In to tak{ni politiki, ki zaradi na~el lastne ideologi-je, predvsem pa nekak{nega "ponosa" in "fiksnih idej" neomogo~ijo (ali pa se ne potrudijo dovolj - kon~ni u~inek je na-mre~ enak) ~lanom lastnega rodu udele`bo na pomembnihakcijah ZTS. A slednje bi volk {e spregledal, àl pa ne moremmimo àlostnega dejstva, da v kon~nem se{tevku najbolj {ko-dijo prav tistim otrokom, na ~elu katerih stojijo. Sploh patak{no vodenje ni vzgojno. Z àlostjo ugotavljam, da podobnevzporednice lahko povle~em tudi v odnosu med sorodnima or-ganizacijama ZTS in ZSKSS.

Gospe in gospodje, tovari{ice in tovari{i, ne verjamem, dalahko starega konja kaj nau~imo, zato dodajam le {e sklepnoin radikalno misel … a ni skrajni ~as, da prepustite vodilnefunkcije mlaj{im in neobremenjenim kadrom?!

Prijetno pomladansko prebujanje!

Va{ stric VolkP.S. Va{e misli pri~akujem na naslovu tabor-

@rutka.net.

Igra je namenjena zabavi, med katero se lahko udeleènci boljespoznajo, utrdijo v spomin nove obraze in njihova imena. Igra je pri-merna za vse starej{e skupine, vklju~no s starej{imi M^-ji.

Za igro potrebujemo stole, ki jih postavimo v krog. Udeleènci igrezasedejo vse stole razen enega. To je stol tistega udeleènca, ki stoji nasredini kroga z rutko v roki in ~aka, da bo tistega, ki sedi poleg praznegastola oz. je brez desnega soseda, udaril z njo po glavi.

Udari ga lahko le, ~e ta prej ne izgovori imena nekega drugega ude-leènca, ki zasede njegov prazni desni stol. Tako je prazen stol sedaj zra-ven drugega udeleènca, ki mora hitro poskrbeti - s klicem nekoga, daga zasede, sicer dobi po glavi z rutko.

ê rutkar pred klicem udari udeleènca brez desnega soseda, se le tadva zamenjata in udeleènec postane rutkar. V primeru, da udeleènecbrez desnega soseda izgovori ime, pa ga je rutkar prehitro udaril, dobirutkar kazen, ki mu jo dolo~i kar sam udeleènec brez desnega soseda,da se mu rutkar oddolì.

Veliko zabave v spoznavanju preko rutkanja.

marec 47

LIEBERLIEBERLIEBERLIEBERLIEBERPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracija

Srednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32e

NA

GR

AD

NI K

UP

ON

- 3

Re{itve so: ___________________________

_____________________________________

_____________________________________

_____________________________________

_____________________________________

_____________________________________

Re{evalec: ____________________________

_____________________________________

_____________________________________

Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 3

NAGRADNA KRI@ANKA

Med poslanimi kuponi za nagradno kriànko iz 2. {tevilkesmo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne na-grade: Ana Marija Belingar, Kidri~eva 31/c, 5000 Nova Gorica;Damjan Ka{i~, Sokolska 3, 8233 Mirna; Boèna Svet, Tovar-ni{ka cesta 1, 3311 [empeter. Drogino nagrado prejme Petraêpelnik, Letu{ 173, 3327 [martno ob Paki.

êstitamo!Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 25. marca na na-

slov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. ObveznoObveznoObveznoObveznoObveznona dopisnici.na dopisnici.na dopisnici.na dopisnici.na dopisnici.

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zadnjezimske smu~arske vikende?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj ssmu~i{~i Vogel in Kobla, pravi

odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888in si zagotovite prostor.

Ali {e vedno ne veste, kam boste {li na zadnjezimske smu~arske vikende?

Morda pa je Gozdna {ola ZTS v Bohinju, skupaj ssmu~i{~i Vogel in Kobla, pravi

odgovor na vpra{anje.

Ne odla{ajte, ~imprej pokli~ite 041/490 888in si zagotovite prostor.

kdaj? kaj? kdo? - taborniki.si · enotni - film nas je predstavil v odli~ni lu~i. po nekaterih ne...

Documents