Katarina Vodopivec Kolar OŠ DOMŽALE

NESPOŠTOVANJE UČITELJEVE AVTORITETE - POVOD ZA PRITISKE STARŠEV

»Problem je, da učitelj otrokom ne predstavlja več take avtoritete kot nekoč, oz. nekaterim sploh ne predstavlja avtoritete. Nihče od odraslih ljudi nekaterim otrokom

ne predstavlja avtoritete in potem so dejansko taki otroci težko obvladljivi, ker ni človeka, ki bi jim

postavil meje.«

»V celoti šolstvo precej izgublja na veljavi. Otroci v družini slišijo, da so učitelji manj vredni v primerjavi z drugimi

poklici in tudi družba nas je tako ocenila.«

OTROCI NE SPOŠTUJEJO AVTORITETE ODRASLIH

DRŽBENI POLOŽAJ UČITELJA NI DOVOLJ PRIZNAN

»Učiteljem se ne prizna več take avtoritete, kot so jo imeli včasih. Vsi se vtikajo v njegovo delo, v vse, kar naredi. Za svoje delo naj bi polagal račune staršem, ki pa včasih niti ne vedo, v kaj se spuščajo, ampak vidijo le svojega otroka in se tako preveč vmešavajo. V samo stroko, v strokovno delo, v avtoriteto.«

VTIKANJE STARŠEV V UČITELJEVO DELO

STARŠI EGOISTIČNO VIDIJO LE SVOJEGA OTROKA

»Zame je problematično že to, ker nismo enaki do otrok. Ker nam njihov družbeni status, status družine, ki je bogata, če zdaj ne hodim kot mačka okrog vrele kaše, v ozadju nekaj predstavlja. Starši si mislijo, da si lahko tudi njihov otrok v šoli privošči več, pričakujejo neke drugačne možnosti, ko pridejo na pogovor v šolo.

...

Skratka, višje kot je na družbeni lestvici po statusu, bolj je treba biti pazljiv do teh otrok, ker drugače nam to lahko v neki fazi škoduje. Škoduje tebi kot učitelju, škoduje šoli kot instituciji in tako naprej.«

DRUGAČNO OBRAVNAVANJE OTROK IZ “VIŠJEGA DRUŽBENEGA STATUSA”

»Starši imajo zelo veliko moč, ker pravzaprav lahko posegajo v šolski prostor in delo učitelja na vseh nivojih, na strokovnem in čisto človeškem, čustvenem. Če ne uspejo pri učitelju, potem nadaljujejo pot do ravnatelja, in takoj tudi zagrozijo z ministrstvom. Problem pa je, da svari tukaj niso dorečene. In potem začne učitelj razmišljati, kaj to potegne za sabo, se verjetno slej, ali že prej, odloči popustiti vsem tem pritiskom in se izogne neki odgovornosti oz. nekemu dodatnemu delu, ki bi ga dosegel z zelo majhnim rezultatom, če bi vztrajal pri svojem prvotnem konceptu. Hkrati pa to pomeni, da so se v naše delo zelo potiho, nezavedno prikradli vplivi zunanjega sveta. Hkrati pa se vsi nekako počutijo poklicani, da znajo vzgajati otroke, znajo učiti otroke, in učitelj ne dobi občutka, da je kvalificiran, da pozna metode in ostale postopke pri tem poklicu. In tudi ne znamo tega zagovarjati in ne znamo vztrajati. Verjetno zato, ker nimamo nekoga za nami, ki bi nam varoval hrbet.«

UČITELJI POPUSTIJO PRITISKOM, DA SE IZOGNEJO ŠIKANIRANJU, DIDATNEMU DELU,

ODGOVORNOSTI...

»Mislim, da mora imeti hierarhija šole, oz. cela zgradba šole, učitelji, ravnatelj, svetovalna služba hrbtenico. In to hrbtenico ima lahko, če je vsem jasno, kaj delajo in kako morajo delati. In če je to tako, je potem starš tisti, ki se temu sistemu podredi. Če je pa tukaj negotovost, je potem starš tisti, ki več ve in se mu podrejamo in mu hočemo ugoditi.

In če imamo enega takega starša, jih dobimo potem še 10 ali 100 in smo potem ves čas negotovi. Starš pride v šolo in se pritoži in mi poslušamo in se ga bojimo, kaj bo sprožil in nas bo tožil in tako naprej. Potem je jasno, da v bistvu učitelji avtoritete sploh ne moremo imeti. Ker otrok vidi, ko pride oče domov in reče: »Kaj sem učiteljici napel!« Ampak starši so pač taki, kakršni so. Če govorimo o vedenjski problematiki, lahko rečemo, da so mnogi starši iz tega vidika nesocializirani, ker ne dojamejo, da njihov otrok ni edini, ampak jih je tam še 500. Če je šola trdna, in če starš grozi, da bo otroka izpisal, se nima česa bati. Naj ga pa izpiše, če grozi, da bo tožil ali poklical inšpekcijo, pa naj. Če ti delaš jasno, po jasnem konceptu, potem ti nihče nič ne more. Problem pa je še ekonomski, ker se šole bojijo za izgubo učencev, ampak temu bi se morali tako jasno upreti in bi moral minister stalno v medijih ponavljati, da šola mora opravljati svoje delo in če bodo kako šolo kje zaprli, pa bodo kako drugo odprli. Skratka, da nimajo starši take moči. Lažje je, če ti rečeš, to so naše zahteve in za njimi stojiš in si res samozavesten, potem lahko argumentiraš in se z njimi konfrontiraš in se nimaš česa bati. «

REŠITEV?

HVALA ZA VAŠO POZORNOST

Kakšno je vaše mnenje? Rešitve? Možnosti?

A SMO UČITELJI DOVOLJ SAMOZAVESTNI?