kakšno je videti onostranstvo

8/13/2019 Kakšno je videti onostranstvo

http://slidepdf.com/reader/full/kaksno-je-videti-onostranstvo 1/62

OTTO

FEUERSTEIN



OTTO FEUERSTEIN

Izdano v samozaložbi

2004



Otto Fuerstein

KAKŠNO JE VIDETI ONSTRANSTVO?

Naslov izvirnika: Wie sieht es im

Jenseits aus?

Izdala: Turm-Verlag Bietigheim/

Württenherg

CI P - Kat al ožni zapi s o publ i kac i j i

Nar odna i n uni ver z i t et na knj i žni ca, L j ubl j ana

129 . 4

FEUERSTEI N, Ot t o

Kakšno j e vi det i onst r anst vo? / Ot t o

Feuer st ei n. - Šenčur : samozal . M. Mal eši č,

2004

Pr evod del a: Wi e s i eht es i m J ensei t s aus?

I SBN 961- 91356- 3- 6

213487104



VSEBINA

Pr edgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Al i onst r anst vo obst aj a? . . . . . . . .

Al i smemo poznat i podr obnost i o

onst r anst vu?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kakor pade dr evo . . . . . . . . . . .

Raj .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Kj e so pokoj ni k i ? . . . . . . . . . . . . . . . .

Nebesa. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Pekel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Sr ednj e kr al j es t vo. . . . . . . . . . . . . .

onst r anska usoda ot r ok i n nekr i st j anov. Rei nkar nac i j a. . . . . . . . . .

Gl edanj e. Vi dez. Sr ečevanj e. . . .

Resnost ž i vl j enj a. . . . . . . . . . . . . . .

...6

...9

.13

.16

.19

.22

o o,

38

40

50

55

61



Predgovor

Pr i čuj oče pi sanj e j e nast al o i zvpr ašanj o onst r anskem svet u, ki j i h j e pi sec pr i svoj em del u za skr b dušesr ečeval skor aj vsak dan. Voj na j ezaht eval a št evi l ne žr t ve i n not r anj ast i ska čl oveka j e nei zmer no nar asl a. Kako l ahko čl ovek vpr i čo vseh

gr ozot i n opust ošenj a, nepr i j aznost ii n navi dezne t r dot e usode še spoznagl obl j i smi sel ži vl j enj a? Župni k Ot t o Feuer st ei n j e vedno znova nal et elna zapuščenost duše, v kat er i ži vičl ovek, ki j e i zgubi l gl obl j e vede

nj e o čl oveškemu bi t j u i n nj egovemusmi sl u. Pr i t em j e mor al spoznat i ,da odgovor i , ki j i h mor a Cer kev dat i na vpr ašanj a o samem čl oveku i no končni h ugankah ži vl j enj a, ne mor ej o zadovol j i t i ži ve č l oveške nar a

ve. Kat ol i ška cer kev uči , da so vi ceči ščenj e za še nepopol ne duše, pekelpa kraj mučenj a za i zgubl j ene. Evangel i čanska cer kev vi di »sodni dan«kot dan vst aj enj a duš i n končne sodbe. Med smr t j o čl oveka i n nj egovi mvst aj enj em l eži r azdobj e nedol očenega, nepr edst avl j i vega t r aj anj a, kj err azvoj duše mi r uj e.



Kakšne posl edi ce mor a i met i nazoro onst r anst vu i n o posl ednj i h r ečeh,kakr šen vl ada v cer kveni dogmat i ki ,

na mor al no i n ver sko st anj e l j udi , j asno kaže pr opad nr avnega i n ver skega osnovnega občut ka skupnost i .Za sodobnega čl oveka j e pr i čakovanj e o vst aj enj u, ki j e pr est avl j eno v dal j avo, post al o t ol i ko bol j

neobvezuj oče, kol i kor bol j so sodobne ast r onomske r azi skave s pr est ol a met al e st ar o pr edst avo o nebesi hnad zvezdami i n kol i kor bol j cer kevne ve odgovor a na vpr ašanj a, kj e senahaj a duhovno kr al j est vo, onst r an

st vo, nebesa, i n kj e se nahaj a Bog.Čl ovek se danes v vel i ki mer i vi disamo še kot t uzemsko bi t j e z zgol jzemel j ski mi nameni . To se j e i zkazal o za t ol i ko bol j zaskr bl j uj oče,kol i kor večj i j e nj egov napr edek v

t ehni ki i n znanost i , kaj t i vse napr edovanj e br ez gl obl j ega poznavanj ačl oveka i n nj egovega smi sl a vodi nakoncu v kaos.

Ci l j župni ka Ot t a Feuer st ei na j ebi l , kot pr i mar si kom danes, ki j espr evi del , r eš i t i čl oveka nj egove nevednost i i n ner azumevanj a ve

7



l i ki h ž i vl j enj ski h vpr ašanj o t em,od kod i zvi r a čl ovek, kam j e namenj en i n kaj j e nj egov smi sel . Pr i

zadeval si j e za nov, ži v pr i st opk t em vpr ašanj em. Vedel j e, da čeuspe čl oveku odpr et i smi sel i n r azumevanj e za nadčut ne svet ove i n podr očj a ž i vl j enj a, t er mu s t em dat i j amst vo za osebno nadal j nj o ž i vl j e

nj e po smr t i , se bo čl ovek dvi gni lnad gl oboko ogr oženost svoj e cel ot neeksi st ence. Ot t u Feuer st ei nu so sepovezave zemel j ski h - t ukaj šni h i nduhovni h - onst r anski h svet ov odpr l eskozi i zkušnj e z onst r anst vom Ober -

l i na, Bl umhar dt a i t d. , pr edvsem paskozi pr eučevanj e del Emanuel a Swe-denbor ga i n J akoba Lor ber j a. Svoj aspoznanj a j e zapi sal v t em pi sanj u,ki j e od svoj e pr ve i zdaj e mar s i komupomagal o spet pr i dobi t i ži v odnos do

onst r anst va i n do posl ednj i h st var i .Naj bo knj i ži ca v t em smi sl u še napr ej pl odna.

Bi et i ghei m, j esen 1964

Zal ožba Tur m



Ali onstranstvo obstaja?

V onst r anst vo, v posmr t no ži vl j e

nj e duše po smr t i t el esa mar si kdo never j ame več. Al i i ma pr av? Ne. Dušačl oveka se j e mor al a zar adi mat er i al nega s t r eml j enj a i n ž i vi j enj a, t ermat er i al nega smi sl a svet a gl obokozakopat i v svoj e meso, dokl er ni vnj ej umr l o zavedanj e, da st a ona,duša, i n nj eno t el o dvoj e i n da j enemogoče, da bi duhovna duša nekočmi ni l a i n r azpadl a kot snovno t el o.Pr i vsakemu čl oveku, ki si ži vl j enj e

ur edi po kol i kor t ol i ko pl emeni t i hosnovni h načel i h, j e not r anj e pr epr i čl j i v občut ek, da duša po smr t i t el esa ži vi napr ej , še kako ži v.Br ezupno mnenj e, da j e s smr t j o vs ega konec, j e vedno samo posl edi ca

napačne ži vl j enj ske usmer i t ve; z i zbol j šanj em ži vl j enj a pos t ane v tejt očki v duši samo od sebe ži vo i ns vet l o.

Kol i kor t ol i ko pl emeni t č l ovek v

sr cu j asno čut i : r oj eni smo za nekajbol j šega kot samo za t o zemel j sko,mi nl j i vo ži vl j enj e, namr eč za večnoži vi j enj e .



Da se bo t a sl ut nj a čl oveškega sr ca nekoč udej ani l a, j e za ver negakr i st j ana naj t r dnej še j amst vo.

Jezus Kristus, ki j e umr l na kr i žu, a j e pot em v si j aj u vst al odmr t vi h i n j e od t akr at ži v. To, daKr i st us še danes ži vi , se l ahko pr epr i ča vsakdo. Kako se pr epr i čam, al i

j e v ži ci el ekt r i čna napet ost ? Tako,da nekako pr ever i m, al i daj e svet l obo ozi r oma ener gi j o. Pr av t ako l ahkovsak nar edi poskus, al i j e Kr i st ussposoben daj at i duhovno svet l obo i n

duhovno ener gi j o. Vsakdo, ki se včasu not r anj e t eme, nesr eče i n duševne sl abost i z ver no, zaupl j i vomol i t vi j o obr ne na J ezusa Kr i st usa,bo na Nj egovi st r ani spoznal , da odKr i st usa še danes i zhaj a mogočen t ok

duhovne svet l obe, not r anj e t ol ažbei n mor al ne moči , ki čl oveku pomagapr emagat i čer i nj egovega not r anj egaži vl j enj a. To dokazuj e, da Kr i st usži vi i n zat o l ahko i n bo ur esni či l ,

kar j e povedal : »J az semvst aj enj e i nži vl j enj e: kdor vame ver uj e, bo ži vel , t udi če umr e. « ( J anez 11, 25) .



Toda ne gl ede na sl ut nj o čl oveš kega sr ca i n na ver o v Kr i st usa i mamovel i ko dej anski h dokazov za r esni co,

da duša po smr t i t el esa ži vi napr ej .Obst aj aj o i n vedno so obst aj al i r azni j asnovi dci , j asnosl i šci , mesečni ki ,pi sni , govor ni medi j i i n medi j i zamat er i al i zaci j o, ki so smel i daj at inat ančne vpogl ede v onst r anst vo, v

ži vl j enj e po smr t i , ki so smel i v i det i i n sl i šat i duše umr l i h, pr ekokat er i h so l e- t e govor i l e, pi sal e i npr eko kat er i h so se cel o pokazal e. Tudi l j udem, ki ni so bi l i j asnovi dni , so se pokoj ni večkr at pokazal i

al i se nar edi l i opazni .Raci onal i s t i i n mat er i al i s t i našega

časa se vpr i čo t eh dej st ev obnašaj okakor noj pr ed zasl edoval ci , vt i ka

j o gl avo v pesek i n se ne zmeni j o zast var i , ki se ne uj emaj o z nj i hovi m

mat er i al ni m pogl edom i n žel j ami . Tehpr i čevanj spl oh ne pr ever j aj o, kveč j emu se vesel i j o, če kj e kakšna sl e-par ka t r di , da j e medi j , j asnovi dnaal i mesečni ca, pot em pa j o r azkr i nkaj o .

Opazi j o enega l ažnega medi j a, t i soč pr avi h pa ne. Zar adi t eh l ažni h

11



Ali smemo poznati podrobnosti o onstranstvu?

Vse kar so t i j asnovi dci , mesečni ki i n medi j i oznani l i o r azmer ahv onst r anst vu, j e zel o zani mi vo i ni zr edno pomembno za vsakogar . Saj j e onst r ans t vo ci l j našega večne

ga namena. Tukaj bi i z t eh nešt et i hpr i čanj o onst r anst vu, ki j i h i mamo nat i snj ene, pr i kazal i , kakšno j epodr obnej e vi det i onst r anst vo - neda bi zaht eval i popol nost , v kat er ol ahko vsakdo i zmed nas vst opi vsak

dan, vsako ur o i n t am ost ane za večno .

Razen na por oči l a zanesl j i vi h j asnovi dcev, mesečni kov i n medi j ev seskl i cuj em pr edvsem na Svet o pi smo.

Božj a beseda j e mer i l o, s kat er i mpr ever j amo i n mer i mo vsa t akšna por oči l a. »Duha ne ugašaj t e. Pr er ošt evne zani čuj t e. Vse pr ei zkušaj t e i nkar j e dobr o, obdr ži t e. (1. Tesal o-ni čanom 5, 19- 21) .

Pol eg t ega upošt evam še J akoba Lor ber j a i n Got t f r i eda Mayer hof er j a, kist a, podobno kot pr er oki St ar e Za



veze, v sr cu sl i šal a Božj i gl as, ki j i ma j e r azodel zel o pomembna spor oči l a o vseh mogoči h t ežavah duhovnega ži vl j enj a, med dr ugi m t udi o

onst r anst vu i n r azmer ah v nj em.

Nobenemu ver nemu kr i st j anu se nit r eba bat i , da j e r adovednost kazni vai n pr ot i Božj i vol j i , če žel i mo i z vedet i podr obnost i o onst r anst vu. ČeBog t ega ne bi hot el , zakaj j e pot emv vsakem st ol et j u ust var i l l j udi , kiso i mel i i n i maj o pr i r oj eno sposobnost , da daj ej o nat ančne podat ke osvet u na dr ugi st r ani gr oba? Če nadal j e ver j amemo, da l ahko Bog t udidanes, kakor nekoč pr er okom, govor il j udem - zakaj t ega ne bi znal ? Al i j e mogoče onemel ? Ta, ki j e ust var i lust a, naj ne bi znal govor i t i ?

Tako kakor j e Bog v cer kvi v pr vemst ol et j u nekat er e post avi l za pr e

r oke (1. Kor . 12, 28) , t ako t o l ahkopočne še danes; t udi J ezus Kr i st us j e na koncu Svoj ega j avnega del ovanj a r ekel : »Zat o, gl ej t e, poš i l j amk vam pr er oke, nekat er e i zmed nj i hbost e pomor i l i . « ( Mat ej 23, 34) . Tr di t ev, da po Kr i st usu ne mor ej o večobs t aj at i nadal j nj i pr er oki , j e t o

14



rej nepr avi l na. Če smo spoznal i Lor ber j a i n Mayer hof er j a za pr ava pr er oka Gospodova, j e s t em odgovor na

vpr ašanj e, al i smemo žel et i vedet ipodr obnost i o onst r anst vu, dan sampo sebi . Pr av zar es j e za mor al no obnašanj e čl oveka zel o kor i st no,če si i zdel a nat ančnej še pr edst aveo onst r anst vu. Ži vl j enj e na zeml j i

bomo pot em upor abi l i bol j z j asni mci l j em, da bi ga obl i koval i t ako, daduši nekoč pr i pade sr ečno onst r anst vo .

15



Kakor pade drevo.

Ko čl ovek umr e, vel j a za pr vo načel o: smr t ne pr i naša spr emembe J aza.Kakor enot no por očaj o j asnovi dci i zr azl i čni h dr žav, gr e duša, pot em ko j e v smr t i i z sr ca zapust i l a t el o, vonst r anst vo z vsemi dobr i mi i n t udi

sl abi mi l ast nost i , ki si j i h j e pr i dobi l a na zeml j i . »Kakor pade dr evo,t ako obl eži « ( Pr i di gar 11, 3) , vsajnekaj časa. Čl ovek, ki j e zvečer zaspal , se pr av t ako dr ugo j ut r o nezbudi z dr ugi m značaj em, kot ga j e

i mel zvečer , ni č bol j se duša, ko se j e l oči l a od t el esa, ne zbudi z dr ugi m značaj em, kot ga j e i mel a pr ej nazeml j i . Čl ovek j e po smr t i še napr ejpr av t ako pamet en al i neveden, dober al i hudoben, kot na koncu svoj e

ga časa na zeml j i . Spr va i ma še i st er esni čne al i napačne pogl ede, i st edobr e al i s l abe značaj ske l ast nost i ,navade, obi čaj e, šege, nagnj enj a i nst r ast i , kot j i h j e i mel še v t el esu. Smr t , t a f i zi čna kat ast r of a, ne

spr emeni čl ovekovega značaj a. V onst r anst vo pr i spemo z i st i mi mi sl i

16

J



mi , žel j ami , požel enj i i n dej anj i ,ki smo j i h pr i dobi l i na zeml j i .

Že pr ecept or Schi l l i z Cal wa v Wi i rt -

t ember gu, pr i j at el j wi i r t t enber škegaevangel i čanskega pr el at a Oet i nger - j a, ki j e smel pogost o pogl edat i vonst r anst vo, pr avi : duhovi vzamej oosebno mi sel nost s seboj i n j e neodl oži j o pr av kmal u; zmot no j e do

mnevat i , da so pokoj ni ki t akoj , kopr i dej o t j a, osvoboj eni vseh zmot ni hmnenj i n r azsvet l j eni o vseh Božj i hr esni cah. Pr i pokoj ni ki h naj bi obst aj al o še več cer kva, sekt , r azhaj anj mnenj i n negot ovost i kot na

zeml j i .Kakor pade dr evo, t ako obl eži . I z

t ega sl edi , da mor amo gl ede i zj avpr emi nul i h, ki j i h daj ej o medi j em i nmesečni kom, bi t i enako kr i t i čni kotgl ede i zj av ži vi h. V vsakem pr i mer u

j e t r eba pr ever i t i , al i i mamo opr avka s pl emeni t i mi , nepl emeni t i mi , modr i mi al i nevedni mi , r esni col j ubni mi al i l ažni vi mi duhovi . Ta oznani l aduhov j e t r eba pr ever i t i , enako koti z j ave i n spi se ž i vi h l j udi , z bese

do i n duhom Božj i m, ki edi na vodi t av vso r esni co ( J anez 10, 13) .

17



Raj

Dr ugo načel o onst r anst va se gl asi :

gl ede na čl ovekov značaj se obl i ku j e nj egova onst r anska usoda. I zr ecno dobr i t akoj dobi i zr ecno dobr ousodo. Pr i nj em se i zpol ni J ezusovabeseda: »Kaj t i t o j e vol j a Moj egaOčet a, da i ma večno ži vl j enj e vsak,

kdor vi di Si na i n ver uj e vanj , i n J az ga obudi m pos l ednj i dan« ( J anez6, 40) . Kdaj j e t a posl ednj i dan? Kakor j e naj ml aj ši ot r ok zadnj i i zmedot r ok dr uži ne, t ako j e posl ednj i danzadnj i dan čl oveka na zeml j i , nj egov

smr t ni dan.

Ne šel e pr i posl ednj i sodbi , kott o večkr at nar obe r azumemo, t emvečna svoj posl ednj i dan, na dan svo j e smr t i bo i zr ecno dobr i od J ezusa

Kr i st usa pr ebuj en i z spanca smr t i , vkat er ega j e padel , v sr ečno, bl aženož i vl j enj e.

Vsekakor ne pr i de ni hče, t udi nenaj bol j š i , t akoj po svoj i smr t i vsama nebesa, ampak i zr ecno dobr i ,

kamor sodi j o t udi i zr ecno skesani ,gr edo spr va v t ako i menovani raj .

19



Tukaj so t akoj sr ečni i n bl aženi ,t ukaj i maj o vse, česar se l ahko sr cevesel i . J ezus Kr i s t us j i h t am pogost o osebno obi šče. V »Božj em r aj u«

( Razodet j e 2, 7; Ezeki el 28, 13; 31,8), kot zat r j uj e wur t t ember ški t eo-zof Mi chael Hahn, ki se j e večkr at ,enako kot apost ol Pavel (Kor . 12, 4)dvi gni l nad raj , naj demo »zar es angel sko ž i vl j enj e ot r ok i n r adost i ,

pl emeni t e vr t ove i n bl ažene skupnost i . Če j i h ne bi sam vi del , ne bihot el pi sat i o t em. «

Pr eden so umr l i dobr i spr ej et i vpr ava nebesa, kj er se nj i hova bl aže

nost še zel o poveča, mor aj o naj pr ejv r aj u odvr eči vse zemel j sko v pogl edi h i n st r eml j enj i h, vse zmot e i nmanj še nepopol nost i , ki se ob smr t iv dol očeni mer i dr ži j o vsakega čl oveka, t udi naj bol j šega, i n se t am

nauči t i , kaj mor a pr ebi val ec nebesvedet i i n kako se mor a vest i . Nenaden pr ehod i z t eme zeml j e v j asnostnebes bi bi l pr ežar eč. Na si j očosvet l obo nebes i n Gospoda se j e t r eba navadi t i post opoma, se t ako r ekoč

akl i mat i zi r at i . Šel e ko duša post aneči st ej ša od naj či st ej šega zl at a, j e

20



pr i pr avl j ena pr ei t i v neskončno zadovol j st vo nebes. »I n ne pr i de v J er uzal em ni č neči st ega«, se zat o gl a

si v Razodet j u (21, 27) .I n zar adi t ega pr i dej o naj pr ej naj

bol j ši v raj (v St ar i Zavezi i menovan»Abr ahamov gr ad«) , kj er br ez t r uda vsr ečni h r azmer ah popol noma odl oži j ovse neči st o. Tudi zat o J ezus skesa

nemu r azboj ni ku ne r eče: »Danes bošz memoj v nebesi h«, t emveč: »Danesboš z Menoj v r aj u« ( Luka 23, 43) .

21



Kje so pokojniki?

Šel e ko duša post ane popol noma ne

beško či st a, gr e l ahko v sama nebesa.Pr eden začnemo govor i t i o nebesi h,naj pr ej odgovor i mo na dr uga vpr ašanj a: Kj e pa j e duša pokoj ni ka? Kj eso raj , nebesa, pekel i n sr ednj e kr al j est vo?

Duša vsakega pr emi nul ega se mor a nekj e nahaj at i , ker ni č ni zunaj od Boga ust var j enega pr ost or a, ki j e pr avt ako neskončen kot Bog sam.

Kot osnovno pravilo bi vanj a duš po

smr t i si j e t r eba zapomni t i : i zr ecnodobr i , ki še ni so v nebesi h, t emvečv raj u, se ponavadi nahaj aj o v zgor nj em območj u zraka, ki j e okr og našezeml j e, od vr hov zal edenel i h gor a domej e et r a.

Še neodl očni i n nezr el i se ponavadizadr žuj ej o v spodnj em območj u zr aka, od vr hov naj vi šj i h gor a do t i sočpet st o met r ov nad mor j em; bol j ko sonepopol ni , v t ol i ko gl obl j i h sl oj i hse nahaj aj o. Tukaj ost anej o t ol i ko

časa, dokl er se ne dvi gnej o v vi šj osf er o raj a, kar se zgodi , če sl edi j o

22



navodi l om vi š j i h zašči t ni ški h duhov,ki so j i m vedno pr i pr avl j eni pomagat i , da se oči s t i j o i n i zpopol ni j o;

če pa ne sl edi j o naukom t eh pl emeni t i h duhov, t emveč se vdaj aj o svoj i mst r ast em i n hudobni m nagonom, se odt edanj ega st anj a pot opi j o navzdol vpekel . Sf er a neodl očni h i n nezr el i hse i menuj e: Srednje kraljestvo, kra

ljestvo duhov, t udi Haa a l i Šeol.

Zel o mat er i al ne duše, npr . pi j anci ,pogol t neži , mor i l ci , t at ovi , ne pr i dej o po smr t i t akoj v sr ednj e kr al j est vo, t emveč ost anej o v naj ni žj i hpl ast eh ozr ačj a, v bl i ž i ni svoj egadot edanj ega bi val i šča, npr . v svoj emst anovanj u al i v nj egovi bl i ži ni , nakr aj u zl oči na, pr i svoj i h zakl adi hal i cel o pr i svoj em gr obu. Nj i hovosrce, hr epenenj e i n žel j e j i h še pr i kl epaj o k zeml j i . Nekat er i z l oči nciso po smr t i kot z ur okom pr i vezani nakraj svoj ega zl oči na. Nekat er e pokoj ne dekl i ce se ne mor ej o l oči t i odmr t vega t el esa, ki so ga t ako l j ubi l e i n negoval e, zdaj pa t r ohni vgr obu.

Že Pl at onov Sokr at j e govor i l : »Toda če se j e duša umazal a i n nepošt eno

23



ga znova sl edi , kako pr evi dni mor amobi t i gl ede i zj av medi j ev i n dr ugi hdoj eml j i vi h l j udi . Pogost o se duhovizemel j ske sf er e i zr azi j o skozi medi

j e, ker t ako i ščej o nasvet i n pomoč. Takr at i mamo pr i l ožnost , da na nj i huči nkuj emo poučno t er podpi r aj oče.

Nebeške duše pr ebi vaj o ponavadi vneomej eni h pr ost or i h čistega etra. Pekl enski duhovi se pr avi l oma del oma nahaj aj o t udi v ni žj i h pl ast ehat mosf er e, veči noma pa v notranjosti zemlje, od zemel j ske povr ši ne do nj enega sr edi šča. »Kaj t i voj skovat i senam ni zoper kr i i n meso«, zat o pi šePavel ( Ef ežanom 6, 12) , »ampak zoper

duhovne voj ske hudobnost i v nebeški hpr ost or i h. « I n psal mi st pr avi : »Al ioni , ki pr eže na pogubo duše moj e,poj dej o v naj spodnj e kr aj e zeml j e«(Psal m 63, 9) .

Seveda bo t ukaj mar si kdo ugovar j al :

Če t o t ako opi suj ej o t udi j asnovi dci , mesečni ki i n medi j i , zakaj pot emne vi di mo duhov v zraku, na zeml j i i npod nj o? Pr edmet al i osebo vi di mo l e,če odbi j a svet l obo. Popol noma či st est ekl ene pl ošče, zr aka i n et r a ne vi

di mo, ker svet l obe ne odbi j aj o, t em

25



več j o pr epuščaj o. Duše pokoj ni h paso še f i nej še kot zr ak i n et er . Pr epuščaj o svet l obo. Povsem duhovne so.Duhovni h st var i , kot so mi sl i , skl e

pi uma, čust va, ki so vsekakor r esni čna, ne mor emo vi det i z očmi , ki nemor ej o vi det i zel o dr obni h mat er i al ni h st var i , kot so npr . mi kr o- or ga-ni zmi . I n obst aj aj o t udi še dr obnej šei n f i nej še st var i , ki ni so vi dne ni t i

z naj bol j ši m mi kr oskopom; t o nam zagot avl j aj o znanst veni ki . Ker so dušepr av t ako duhovne kot naše mi sl i , t orej še f i nej še kot naj dr obnej ši mat er i al ni pr edmet , so ponavadi nevi dneza oči . Naj si ast r onomi do sl epot e

zr ej o v svoj e t el eskope, učenj aki vsvoj e mi kr oskope, ni kol i ne bodo vi del i duše, ki še ži vi v t el esu al i ki j e že zapust i l a t ost r anst vo. Mi sl ii n hot enj a se ne daj o vi det i z dal j nogl edom al i mi kr oskopom. J asnovi dci

i n mesečni ki l ahko vi di j o duše pokoj ni h, ker se j i m j e odpr l o duhovnovi denj e, oči duše, ki se bodo nekočodpr l e t udi nam, namr eč po smr t i . 0pokoj nem evangel i čanskem pr el at u segovor i , da j e ponoči pogost o pr i di

gal v cer kvi , ne da bi bi l navzoč kakži v posl ušal ec; pr i di gal j e dušam po

26



koj ni h, ki so bi l e t am i n ki j i h j evi del , ker j e bi l j asnovi den.

Duše pokoj ni h se l ahko hkr at i na

haj aj o t am, kj er j e gost a snov, npr .v not r anj ost i zeml j e al i v t el esu vt ost r anst vu ži večega čl oveka, kakorse dogaj a pr i obsedenost i ; evangel i jpr i poveduj e, da j e J ezus i z Mar i j eMagdal ene i zgnal sedem hudobni h du

hov ( duše pokoj ni h hudobnežev) . ( Luka8, 2) . Duša ozi r oma et er i čno t el o pokoj nega i ma namr eč l ast nost , da pr odr e skozi snov. Že el ekt r i ka i n et erl ahko pr odr et a skozi gost o snov. Pr avt ako l ahko t o zmor e duša, ki j e, kot

bomo še vi del i , obdana z et er i čni movoj em. Ta j e podoben t el esu vst aj enj a našega Odr ešeni ka, ki j e, kot j eznano, neovi r ano hodi l skozi zapr t avr at a i n zi dove.

Al i se duša nahaj a v nebesi h, v r a

j u, v sr ednj em kr al j est vu al i v pekl u, ni t ako odvi sno od t ega, al i senahaj a v t ej al i oni pl ast i zr aka, vet r u al i v not r anj ost i zeml j e, t emveč j e pomembno i n odl oči l no not r anj e st anj e, st anj e značaj a. Popol ni

j e vedno v nebesi h ne gl ede na to,kj e se t r enut no nahaj a; i zr ecno do

27



br i , t oda še ne popol n, j e vedno vraj u, nezr el j e v s r ednj em kr al j estvu, hudoben v pekl u, kj er kol i senahaj a. Že na zeml j i vsak dober čl ovek s seboj v kal i svoj e dobr e zavest i , kj er st a t i š i na i n mi r , nos inebesa i n raj , kj er kol i se nahaj a,čepr av sr edi boj i šča al i nedol žen v j eči ; hudobni pa v svoj i hudobni zavest i s svoj i m nemi r om, nezadovol j s t vom i n skr i t i m st r ahom v sebi i n sseboj v kal i nosi pekel , kj er kol ise nahaj a, pa čet udi sr edi maml j i vi hzabav v čudovi t i h pal ačah.

V dr ugem ži vl j enj u t e kal i vzkal i j o.

Gl avno i n osnovno pr avi l o onst r anst va j e: popol noma t ako kot not r anj ost duše j e sest avl j en t udi duhovni bi val ni svet , v kat er em se nahaj av onst r anst vu.

Okol i ca, hi ša, cel ot no okol j e, kj er

se nahaj a duša v onst r anst vu, zr ast ej o sami od sebe i z not r anj ost i ,ust r ezaj oče nr avnemu st anj u duše.Kakor se i z semena pl evel a sam odsebe r azvi j e pl evel , i z pl emeni t egazr na pšeni ce pa kl as pšeni ce, t ako

po smr t i s pomočj o Boga v vsaki dušivsaj ena moč i z dobr i h l ast nost i zna

28



čaj a čl oveka r azvi j e čudovi t duhovnibi val ni svet ; i z s l abi h l ast nost niznačaj a pa nast ane sur ov, grd, gr ozozbuj aj oč bi val ni svet .

Kako j e t o mogoče, si naj bol j e po j asni mo na pr i mer u sanj . V sanj ah duša i z sebe nenehno ust var j a duhovnaokol j a, st anovanj a, dr evesa, ži val i ,pr edmet e, cel o osebe, ki se z nj o po

govar j aj o i n ona z nj i mi . Ne obst a j aj o sanj e, v kat er i h bi duša ži vel ai n se v i z nj i h i zhaj aj očem okol j ui n pokr aj i ni obnašal a popol noma t ako, kot da bi se nahaj al a v nar avnemsvet u. Če v spal ni ci spi več oseb,so si kr aj evno bl i zu, t oda v sanj ah

j e vsak v dr ugem duhovnem bi val nemsvet u i n t o t ako ži vo, da čez dan neneha pr i povedovat i o t em.

Tako l ahko zeml j a v zemel j skem ži vl j enj u, ko se zber e v spanj u, i z se

be t vor i vsa mogoča okol j a, l e da t ai zgi nej o, ko se oči t el esa zj ut r ajodpr ej o. Toda po smr t i se oči pač neodpr ej o več! Tu obst aj a duhovni bi val ni svet , ki se t vor i i z duše i nse, kot v sanj ah veči noma ne, popol

noma uj ema s st anj em značaj a.

29



Medt em ko se sanj e t vor i j o gl ede nato, kaj smo čez dan doži vel i , govor i l i , pr ebr al i , poj edl i i n popi l i , seduhovni bi val ni svet po smr t i nenehno

i n t r aj no t vor i i z nr avni h l as t nost iduše, nači na mi šl j enj a i n r avnanj aduše. Duši sl edi j o nj ene mi sl i , žel j e, nagnj enj a, st r eml j enj a i n del a;v nj i h ži vi i n i z nj i h se obl i kuj epo vi dezu i n sest avi popol noma nj i m

ust r ezaj oč bi val ni svet , v kat er emse duša, gl ede na nj en značaj , počut isr ečno al i nesr ečno.

Če j e duša še nepopol na, se i z nj et vor i duhovni svet Hada, če j e i zr ecno dobr a, vendar še ne popol na, pasvet r aj a, če j e popol na, svet nebes, če j e i zr ecnohuda, pa bi val nisvet pekl a. Vsak j e t am sam st var ni ksvet a, v kat er em ži vi . Medt em ko ži vi mo t ukaj na zeml j i v Božj em svet u,v svet u, ki j e del o mi sl i i n vol j eBoga, duša t am ži vi v l ast nem svet u,v svet u, ki j e del o nj enega l ast negaznačaj a. Ti st i , ki so i st ovr st ni , ž i vi j o v i st em duhovnem bi val nem svet ui n se sr ečuj ej o i n dr uži j o med seboj .So v i st i sf er i . V onst r anst vu vsak

st oj i na svoj i h l as t ni h t emel j i h i n

30



t l eh, ki so se r azvi l i i z nr avni hl ast nost i nj egove duše.

I zr ecno dobr i r aj a i n nebes ži vi j o

po smr t i v pr el epi h hi šah, pr i j et ni h okol j i h z buj no t r opsko nar avoi n bal zami čni mi vonj avami , kj er sepočut i j o čudovi t o i n bl aženo. Resni čno nepopol ni i n popol noma hudobnibi vaj o v r evni h kočah, pust i h, gr oz

l j i vi h kr aj i h, nepr i j azni h st epah i npuščavah, t r pi j o l akot o i n žej o i n sepočut i j o zel o nesr ečni . Lj udj e, kat er i h duhovno not r anj e ži vl j enj e j emedl o i n bor no, t avaj o v kr aj u, kj erni vi det i ni č r azen peska, skal , kj erži vot ar i j o kvečj emu kl avr ne močvi r ske r ast l i ne, kj er j e l e somr ak. Bol jko j e v čl ovekovem duhu i n nar avi t emačno, bol j ko duši manj ka l uč, ki j esamo bi st vo našega Gospoda Odr ešeni ka J ezusa Kr i st usa, t ol i ko bol j j enj ena ž i vl j enj ska sf er a br ez svet l obe i n t opl ot e, vse t j a do t r de t emekot v r ogu i n l edenega mr azu. Če seduša popr avi , se t udi svet , v kat er emži vi , spr emeni na bol j e i n vse r azmer e se i zbol j šaj o.

Gl ede na dosl ej povedano l ahko r azumemo, zakaj noben duhovni k ne mor e

31



povedat i , kj e so nebesa, pekel i t d. To so namr eč duhovni bi val ni svet ovi , ki se r azgr i nj aj o i z duše, ki sovsepovsod, kj er j e v kakšnem t r enut

ku duša i n ki j i h s t el esni mi očmi nemor emo vi det i , kakor ne mor emo vi det i sanj skega svet a spečega čl oveka.

32



Nebesa

Sl i šal i smo že: I zr ecno dobr i pr i de

j o v nebesa, ko pr ei dej o skozi st opnj o pr ehodnega raj a, kakor uči Svet opi smo. Bol j e r ečeno: nebo se r azcvet i i z nj i hovega značaj a, v i st isf er i , v kat er i j e sam Bog. Čl oveški

j ezi k j e pr eši bak, da bi opi sal ču

desa nebes. Vi z i onar j i i n št evi l nimedi j i daj ej o si j aj ne opi se nebes,t oda pr i t em se čut i , da čl oveškasposobnost i zr ažanj a ne zmor e opi sa t ake čudovi t ost i . Večno r esni čnabo ost al a apost ol ova beseda: »Nobeno

oko ni vi del o, nobeno uho ni sl i šal oi n v nobeno čl oveško sr ce ni pr odr l o, kaj j e Bog pr i pr avi l t i st i m, kiga l j ubi j o. «

Obst aj aj o t r i gl avna območj a nebes, t r i r azl i čna nebeška st anj a,

zat o t udi Pavel pr avi v 12. pogl avj u2. pi sma Kor i nčanom, da j e pr ešel vt r et j a nebesa. Da obst aj a več nebes,dokazuj e Božj a beseda nebesa, ki j eveči noma v množi ni , ne v edni ni . Takose gl asi v Očenašu, pr evedeno t očno

po i zvi r ni ku: Oče naš, ki si v nebesi h. Spodnj a ( prva) nebesa so za

33



t i st e, ki so ver j el i Božj i besedi i npr i nes l i t r i deset kr at ni i zkupi ček;sr ednj a ( druga) nebesa so za t i st e,ki so pr i nes l i šest deset kr at ni i zku

pi ček, zgor nj a ( t r et j a) pa za t i st e,ki so pr i nes l i s t okr at ni i zkupi ček vupošt evanj u Božj e besede i n vol j e.Spodnj a nebesa se i menuj ej o nebesamodr ost i ; t u so pokoj ni , ki so bi l ipošt eni i z st r ahospošt ovanj a i n spo

št ovanj a do Boga, manj pa i z l j ubezni do Nj ega. V dr ugi h, nebesi h modr ost i i n l j ubezni so pokoj ni ki , pr ikat er i h st a spošt ovanj e i n l j ubezendo Boga pr i bl i žno enaka. V naj vi šj i hi n t r et j i h nebesi h, v či s t i h nebes i h

l j ubezni , so t aki , pr i kat er i h st al j ubezen do Boga i n bl i žnj ega osnovna znači l nost nj i hovega bi t j a, kini so čut i l i nobenega st r ahu do Boga,samo še l j ubezen, i n so r avnal i pot ej l j ubezni , ne da bi vpr ašal i za

pl ači l o al i kazen. To so pr avi »Bož j i ot r oci «.

Kat ol i ška cer kev mol i za pokoj ne:Gospod, daj j i m večni mi r . Mar si kdozat o meni , da bodo pokoj ni ki v ne

besi h vso večnost poči val i i n ni čpočel i , kvečj emu mol i l i i n pel i , z r

34



l i v Boga i n sedel i pr i i st i mi z iz Abr ahamom, I zakom i n J akobom. Vse-t o r azumej o dobesedno. A vendar j er esni ca dr ugačna. Pokoj ni ki v nebe

si h ni so br ez del a, t udi ne mol i j o,ne poj ej o i n ne j edo kar napr ej . Nebesa ni so l enobno poči vanj e, kar bi -vsakemu duhu kmal u post al o nevzdr žnodol gočasno, t emveč so naj vi š j a de j avnost . Got ovo so pokoj ni ki našl i

svoj mi r , spokoj nost i n mi r duše i nmi r v Bogu, za kat er ega j e naše srce.ust var j eno. Ne mi r uj e pr ej , kdor nemi r uj e v Nj em. Vendar pa so pokoj ni ki nenehno dej avni . Vsak nebeščani ma vel i k kr og del ovanj a. Pod sabo

i ma pet al i deset mest , t o pomeni ,da l ahko z Bogom vl adaj o cel emu neskončnemu st var st vu, vsak nebeščan ssvoj i m del om, ki mu ga j e Bog dodel i l po nj egovi h močeh. Toda nj i hovovl adanj e ni , kakor t udi ni pr i Bogu,

obl ast no t i r anst vo, t emveč l j ubeča,skr b. Pokoj ni ki v nebesi h so del omazašči t ni ški duhovi še ž i veči h l j udina zeml j i , del oma duš, ži veči h v Ha-du i n r aj u, ki j i h j e t r eba še napr ejpodpi r at i , del oma vpl i vaj o na mi l i

j one i n mi l i j one l j udi na neš t et i hzvezdah v vesol j u, ki so obl j udene,

35



če so l e dovol j r azvi t e, vendar pat amkaj šnj i l j udj e ne mor ej o post at iBožj i ot r oci v t r et j i h nebesi h i n sel ahko povzpnej o l e v pr va i n dr uganebesa. Vmes l ahko pokoj ni ki za oddi hobčuduj ej o neskončno št evi l o Božj i hčudes v Nj egovem vi dnem i n nevi dnemst var st vu i n t ako dobi j o večj e r azumevanj e o Božj i vel i či ni , moči i nl j ubezni . Zat o o dol gočasj u i n br ez

del j u ni govor a. Naj večj a bl aženostpa j e, da j i h od časa do časa obi šče sam Bog v obl i ki J ezusa i n se znj i mi pogovar j a i n dr uži , kot oče ssvoj i mi ot r oci . Bl aženost nebešča-nov se nenehno st opnj uj e v t ej mer i ,

kol i kor so dej avni i n t ako dobi vaj očedal j e gl obl j i vpogl ed v Božj o modr ost , l epot o i n l j ubezni vost .

Da, t am v nebesi h, v nebeškem J er uzal emu, ne bo več ne smr t i , ne žal ovanj a, ne t oženj a, ne bol eči n. ( Razodet j e 21, 4. ) Ne bodo več ne l ačni , ne žej ni ; na nj i h ne bo več padl osonce al i kakr šna kol i vr oči na; j agnj e samo j i h bo pasl o i n vodi l o doi zvi r ov ži ve vode i n Bog bo obr i salvse sol ze z nj i hovi h oči . ( Razodet j e7, 16. ) Tam di ha ves duh i n svet l o-

36



ba, l j ubezen i n ži vl j enj e, sr eča i nuži t ek. Tam ni več žal uj oči h, t emveč j e vel i ko vesel j e vr i skaj oči h duhov. Tam so v bl aženos t i zdr uženi t i st i ,

ki so bi l i v pl emeni t i dušni skupnost i ; t am so zdr uženi v nebeški zakon t aki zakonci , kat er i h sr ca sezar es uj emaj o i n ki so bi l i pl emeni - ,t i oz. so se i zbol j šal i . Naspr ot nopa zakonci , ki se ni so uj emal i , t am

ni so več skupaj . Vsi bl aženi ži vi j o v nebeškem zakonu. Kaj t i čl ovek j e popol n čl ovek i n popol noma sr ečenšel e, ko st a moška duša i n k nj ej 'za har moni čno dopol ni t ev pr i padaj očaženska duša skupaj . Moški i n ženska,

vsak zase, st a samo pol ovi ca enegačl oveka, zat o j u t udi vl eče skupaj !I n zat o osnovni nebeški zakon zaht eva, da vsak nebeščan ži vi v nebeškemzakonu.

37



Pekel

Do zdaj j e beseda t ekl a o nebeški h

ci l j i h. Toda nebesa t r pi j o si l o i nsamo kdor upor abl j a si l o, pr i vl ečenebesa k sebi . Veči na l j udi ne vzamedovol j r esno gl avnega namena t uzemskega ži vl j enj a, ki j e, da opl emeni t i mo svoj o dušo, post anemo pr er oj eni ,z duhom Kr i st usa napol nj eni l j udj e.Veči na l j udi gr e v onst r anst vo nepopol ni h, nekat er i so zel o nepopol ni ,cel o povsem hudobni i n od Boga odt uj eni . Kako gr e t em?

Za nj i h smr t ni pr ehod v vst aj enj ev ži vl j enj e, ampak v vst aj enj e v sodbo. Si cer veči noma ne pr i dej o t akojv pekel , t ako kot dobr i ne pr i de j o t akoj v nebesa, t emveč v Had oz.v zemel j sko sf er o. Tukaj i ma vsakdoše vedno pr i l ožnost , da se pobol j ša. A vendar , kakor dr evo pade, t ako

obl eži . Skor aj vsi , ki so st opi l iv onst r anst vo z značaj em, ki j e vnaspr ot j u z Bogom, sl edi j o br emenusvoj ega značaj a, svoj i m dot edanj i msl abi m navadam i n v onst r anst vu opokor i i n spr eobr nj enj u nočej o vede

t i ni č več kot pr ej . L j ubezen nj i -

38



hovega sr ca j i h kot magnet vl eče kzl emu i n sl abemu i n po osnovnem načel u, »Enako se r ado dr uži z enaki m« j i h vl eče v dr užbo dr ugi h hudobni h,pokoj ni kov. I n zdaj si pr edst avl j aj - ’t e dr užbo, v kat er i so l e hudobni ,samol j ubni , gospodoval ni , l akomni i nbr ezobzi r ni duhovi . Kako se bodo t imuči l i med seboj i n si gr eni l i obstoj ! Pr av t e muke, ki si j i h hudobni v onst r anst vu sami povzr očaj ov svoj i oboj est r anski j ezi , so mukepekl a. Ni Bog t i st i , ki pust i hudobne past i v pekel , ampak sami pade j o vanj , s t em, ko se v onst r anst vu-po svoj i svobodni vol j i dr uži j o zdr ugi mi hudobni mi . Bog ne muči hudobni h, hudobni se sami muči j o medseboj . Bog j i h ne zadr žuj e v pekl u,s svoj o hudobnost j o se t am zadr žu j ej o sami . Vse t o j e pol eg čudovi t er esni ce, da vsi pr ekl et i nekoč pr i dej o v nebesa, podr obnej e r azl oženov br ošur i Vst aj enj e mesa.

39



Srednje kraljestvo

Veči noma ni so l j udj e ob smr t i ni t ii zr ecno dobr i , ni t i i zr ecno hudobnii n br ezbožni , t emveč so še nepopol ni i n nezr el i . Če ost anej o še napr ejpr i svoj i h st anovanj i h, zakl adi h i ngr obovi h - v zemel j ski sf er i , pot emvst opi j o v sr ednj e kr al j est vo (Had,Šeol , svet duhov) . Tam i maj o vsi mož nost , da se r azvi j ej o napr ej , povsempo nagnj enj i h svoj e svobodne vol j e.Angel i i n vi šj i duhovi bodo t am nar azl i čne nači ne vpl i val i nanj e, dabi se bol j odl očno obr ni l i k dobr emu. Veči na pot em t udi post opoma pr i de napr ej i z ene st opnj e i n sf er e vdr ugo. Sr ednj e kr al j est vo j e namr ečsest avl j eno, po št evi l ni h opi sovanj i h onst r anst va, i z sedmi h sf er ,

vsaka pa spet i z št evi l ni h st openj( območi j ) . Toda manj ši del nazadu j e i n pr i st ane v pekl u, popol nomav skl adu z nj i hovo svobodno vol j o,ki vsakemu čl oveku seveda ost ane t udi v onst r anst vu - br ez nj e bi bi l

čl ovek samo ži val al i l ut ka, ki j ovodi Božj a vol j a. Pr i veči ni vendarzmaga dobr o, naj večkr at seveda šel e

40



po dol gi h boj i h, samoodpovedovanj ui n odr ekanj u. V sr ednj em kr al j est vunr avni napr edek ni t ako l ahek kot vraj u, t am j e v naspr ot no še t ež j i

kot na zeml j i .

Vel i ko nepopol ni h pokoj ni kov, posebno t i st i v zemel j ski sf er i , neve, da so umr l i . Ti st i , ki so ži vel izel o mat er i al no i n posvet no, kat er i hčut i i n pr i zadevanj a so se sukal i l e.

okr og uži t ka, pr i dobi vanj a denar j aal i čast i hl epni h načr t ov, pot r ebuj e j o v onst r ans t vu pogost o vel i ko časa,da spl oh spr evi di j o, da so mr t vi . Vsvoj i domi š l j i j i ži vi j o še napr ej nazeml j i , meni j o, da se še nahaj aj o v

svoj i h st anovanj i h i n počno, česarso vaj eni . Obst aj aj o duše, ki pot r ebuj ej o deset , dvaj set , st o l et , dakončno opazi j o, da so umr l e. V svoj idomi š l j i j i ver j amej o, da še ž i vi j ona zeml j i . Por oči l a o onst r anst vu sopol na t ovr st ni h pr i mer ov. V t em st anj u ne vi di j o od zeml j e spl oh ni čal i pa samo st var i , ki so j i m pr isrcu. Spr va se vzt r aj no zadr žuj ej o vnj i hovi bl i ži ni i n os t anej o t am zel odol go cel o po t em, ko že spr evi di j o, da so umr l i . I n t ako se zgodi ,

41



da mor a skopuh po svoj i smr t i gl edat i , kako nj egovi nasmej ani dedi čil ahkomi sel no zapr avl j aj o, kar j e onst ežka nagr abi l , hkr at i pa ne mor est or i t i ni č, da bi pr epr eči l t e »neumnost i «! Tako j e mar s i kat er a neči mr na oseba pr i ča, kako nj eno t el o vgr obu počasi i zgubi bar vo i n obl i koi n se r azkr oj i v hr ano za čr ve. Šel e ko t akšne duše vi di j o, kako se

pr edmet i nj i hove mat er i al ne l j ubeznisčasoma pokvar i j o i n umr o, j i m uspe,da se l oči j o od nj i h i n šel e pot em sedvi gnej o i z zemel j ske sf er e v pr avosr ednj e kr al j est vo.

Tam, v sf er i še nepopol ni h i n nezrel i h, l ahko vsi napr eduj ej o v t ol i kšni mer i , kol i kor s l edi j o navodi l om vi š j i h duhov, ki j i h obi ščej ood časa do časa, i n pr emagaj o samegasebe. Toda ker Bog i n vi šj i duho

vi vedno spošt uj ej o svobodno vol j opokoj ni kov, j e popol noma odvi sno odsvobodne vol j e pr ebi val cev Hada, al ii n s kakšno hi t r ost j o bodo nr avnonapr edoval i . Vsekakor j e onst r an bi st veno t ežj e napr edovat i kot t ukaj

na zeml j i .

42



Že na zeml j i j e t ežko, da se čl ovek osvobodi dol očene st r ast i , sl abe navade al i pr edsodka, čepr av nanjvsak dan vpl i vaj o zdr avi l ni nauki ,

dobr i pr i mer i i n knj i ge. V Hadu gr ebi st veno t eže, ker t am duša okol isebe ni ma nobenega dr ugega svet a i nokol j a kot t ega, ki ust r eza nj enemu nepopol nemu mi šl j enj u, čut enj u i nhot enj u. Lahko j e povsem sama al i pa

v dr užbi i st ovr st ni h duhov, ki i maj oenake napake i n napačne pogl ede kotona. V onst r anst vu se namr eč enako dr uži z enaki m že zat o, ker set am vsaki duši vi di , kakšen ot r okduha j e. V onst r anst vu t or ej manj

ka dobr i h zgl edov i n pobud. Manj j emožnost i za i zpopol nj evanj e - vel i koveč j e ovi r .

Dobr e nauke obi skuj oči h vi šj i h duhov zat o veči noma vzt r aj no zavr ača j o. Cel o če pr i dej o do spoznanj a, da

i maj o obi skuj oči duhovi pr av, dvo j e st var i čl oveku brani , da bi seznebi l napak i n pr edsodkov, namr eččl ovekova boj azl j i vost , ki j e že nazeml j i naj večj a ovi r a vsega napr edka, i n st r ah pr ed i st ovr st ni mi t ova

r i ši sf er .

43



Toda obst aj a pot , po kat er i veči na pr ebi val cev sr ednj ega kr al j est vasčasoma od znot r aj odl oži svoj e napake i n napačne pogl ede, namr eč pot

i zkušnj e. »Skozi škodo post anemo pamet ni «, vel j a že od vekomaj . To vel j a t udi za onst r anst vo. Hude pos l edi ce, ki j i h s seboj pr i nesej o napake i n pr edsodki , pr i pel j ej o veči nona koncu do spoznanj a, da se mor aj o

i zbol j šat i i n spr emeni t i . Če na pr i mer besna duša v Hadu opazi , da j ezo r edno spr eml j aj o hude posl edi cezanj o, se bo odl oči l a, da se končno r esno spopade s t o j ezo. I n čekdaj konf esi onal no nest r pen čl ovek,

ki j e mnenj a, da j e nj egova cer keval i sekt a edi na, s kat er o bo post albl ažen i n se vzt r aj no okl epa t e zmote, opazi , da pr i svoj i konf esi onal ni zadr t ost i - ki dr ugi m zar adi odkl oni l ni h, mogoče dej ansko napačni h

ver ski h pogl edov odr eka bl aženost ,ki j e odvi sna edi no od pol ožaj a sr cai n vol j e do Boga i n Nj egovi h nr avni hzapovedi - s t ako ozki m, nel j ubezni vi m sr cem ne mor e pr ei t i v nebeškokr al j est vo l j ubezni i n da ne mor e

napr edovat i v vi šj e sf er e, bo post alst r pnej ši i n l j ubezni vej ši .

44



Tako mor a v Hadu vsakdo v t ežj i hr azmer ah kot na zeml j i odl oži t i vse,kar j e mor al no manj vr ednega na zeml j i pozabi l odl oži t i . Kar duša t ukaj

v ži vl j enj ski dodel avi doseže v enemdnevu, za t o v onst r anst vu pogost opot r ebuj e l et a al i st ol et j a. Če hočemo post at i sr ečni , j e t r eba t amv neugodnej š i h r azmer ah nadal j evat iboj , za kat er ega veči noma mi sl i mo,

da bo po smr t i končan. Mi r v sr cu,pr ava sr eča i n bl aženi mi r nast opi j o šel e t akr at , ko j e duša v r aj u, vsf er i sr ednj ega kr al j est va j e t o l ev nepopol ni mer i , v zemel j ski sf er i i n pr edvsem v pekl u pa spl oh ne.

»V gr obu i ma čl ovek svoj mi r «, j enaj bol j zmot no mnenj e, kar ga l ahkoi mamo. Naspr ot no, z gr obom, t or ej posmr t i , se šel e zar es začnet a boj i nnemi r za vse t i st e, ki so t ukaj zamudi l i nr avno dol žnost po samoi zpo-

pol nj evanj u. Smr t ni neko uni ver zal no sr edst vo za pr i dobi vanj e večnegami r u! Duša ne dobi mi r u i n sr eče,dokl er se za r esni co i n kr epost neboj uj e do zmage! »Nj emu, kdor zmaga, dam sedet i z menoj na pr est ol u

Svoj em« ( Razodet j e 3, 21) , pr avi J ezus .

45



Vsak dan množi ce l j udi zapr avi j osvoj e ži vl j enj e, ker mi sl i j o, da sopr eši bki , da bi nadal j eval i ž i vl j enj ski boj . Ti r eveži meni j o, da bodoz dej anj em samomora našl i mi r . I maj oga za »odr ešenj e vsega hudega«. Todakako se mot i j o o onst r anst vu! V dr ugem ži vl j enj u se počut i j o nesr ečnej -še kot v t ost r anst vu. »3 mama, kajsem st or i l a! « j e t oži l a neka gospa

i z St ut t gar t a pr eko medi j a svoj i mami , ki j e bi l a navzoča pr i seansi .Ut opi l a se j e v r eki Neckar . »0 kakonesr ečno se počut i m! Kako me zebe!3 pomagaj t e mi ! Mol i t e zame! « Nekega samomor i l ca, ki se j e obesi l , so

oži vi l i , še pr eden j e st r gal čar obnit r ak, ki povezuj e t el o i n dušo, i ni zj avi l j e, da so mu čut i t akoj i zgi nj al i , ko j e začut i l vr v na vr atu. V t i st i h nekaj t r enut ki h, ki sopot ekl i do r eši t ve, se mu j e zdel o,

kot da j e na dol gem pot ovanj u i n j epr i šel v tuj , s r hl j i v svet , kj er sookr og nj ega pekl ensko pl esal i samomor i l ci pohabl j enega vi deza. Spomi nna t a gr ozl j i vi svet ga j e za vekomajosvobodi l samomor i l ski h t eženj . Raj e

j e bi l pr i pr avl j en pr et r pet i naj huj še, kot da bi v onst r anst vu pr i padelsvet u samomor i l cev.

46



čenj a. Vendar pa ne bi smel a mi s l i t i , da i maj o pl ačane mol i t ve pr iBogu kakšno vr ednost . Pr avzapr av govor i znani spi s o pr ot est ant ski ver oi zpovedi Apol ogi j a (3. odst avekabus de mi s s a) : »Mol i t ve za pokoj ni ke ne pr epoveduj emo«. Toda ne samo,da naj evangel i čanska cer kev mol i t veza got ovo še nezr el e pokoj ni ke ne bi»pr epovedal a«, t emveč naj bi t o mo

l i t ev nuj no pr i por očal a. Hval a Bogu,da obst aj aj o danes v pr ot est ant i zmukr ogi , ki se nagi baj o k t emu pogl edu .

Tako smo vi del i : Nepopol ne i n ml ač

ne duše mor aj o v onst r anst vu veči noma pr est at i dol got r aj en boj , pr edenpost anej o sr ečne. Vi ce v dobesednemsmi sl u si cer ne obst aj aj o, kakor t omi sl i kat ol i ška cer kev, obst aj a pamedst anj e i n st anj e či ščenj a, kj er

mor aj o vsi ml ačni , pr eden l ahko pr ei dej o v raj oz. nebesa, nadoknadi t izamuj eno na zeml j i . Toda t o ni Bož

j a kazen, t emveč nuj nost po l ast nikr i vdi . Raj i n nebesa se l ahko r azvi j et a i n t vor i t a samo v t i st i h, v

kat er i h st a v kal i . Še ne popol nomapl emeni t e duše bi mot i l e mi r no i n

48



har moni čno sobi vanj e bl aženi h. Zat o j e po Bož j em r edu nemogoče pr ei t i vraj al i nebesa, dokl er z l ast ni m napor om ne odl oži mo pr av vseh pomanj

kl j i vost i značaj a, seveda s pomočj oBožj e mi l ost i . »Br ez posvečenj a nebo ni hče vi del Gospoda« ( Hebr ej cem12, 14) . Ne z mr t vo, t emveč z ž i vo ver o, z ver o, povezano s hoj oza Kr i st usom se zagovar j amo pr ed Bo

gom. Mi l ost ne i zkl j učuj e sodel ovanj e i n samoboj evanj e čl oveka, t emveč j u vkl j učuj e!

49



Onstranska usoda otrok in nekristjanov . Reinkarnacija

V zvezi z usodo nepopol ni h v onst r anst vu j e t r eba odgovor i t i še nadve vpr ašanj i .

Pr vo vpr ašanj e: Kaj se v onst r anst vu zgodi z ot r oci ? Po r azši r j eni hpr edst avah so duše maj hni h ot r ok z

zeml j e t akoj spr ej et e v nebesa, kj erpot em naokr og pr hut aj o kot maj hniangel čki s kr i l i . Tako se ot r okomt am čez ne godi . Večno ost at i maj henot r ok, bi bi l a t o kaj kl avr na usoda.Ne, duše maj hni h ot r ok se v onst r an

st vu r azvi j aj o napr ej . Tam obst aj aj oza nj i h št evi l ne šol e i n vzgoj ne hi še, kj er i ma vsaka skupi na uči t el j aoz. uči t el j i co, naj ml aj š i pa st al novzgoj i t el j i co i n uči t el j i co, namr eč»pokoj ni co, ki j e v t el esnem ži vl j e

nj u na zeml j i nežno l j ubi l a ot r oke i n hkr at i t udi Boga. Kaj t i t akeso na svet u l j ubi l e vse ot r oke st ako r ekoč mat er i nsko nežnost j o i n

j i h i mel e za svoj e. Tudi ot r oci j ol j ubi j o kot svoj o mamo. Pr i vsaki

j e t ol i ko ot r ok, kot j i h i z duhovne mat er i nske l j ubezni hoče i met i . «

50



( Swedenbor g, Nebesa i n pekel , št . -332; gl ej t udi J . Lor ber , Kr al j est vo ot r ok v onst r anst vu. ) Mesečni caBâuer l e i z Wei l hei ma v Wür t t ember gu

j e smel a večkr at vi det i t o ot r oškokr al j est vo. Pr avi : J ezusova mat i i mapr vi i n naj vi š j i nadzor nad ot r oki vonst r anst vu.

Ot r oci se mor aj o v onst r anst vu nauči t i r azvi t i svoj e ner azvi t e duhovnesposobnost i i n moči . Pr edvsem mor aj o;ubi t i i n pr emagat i st r up sebi čnost i ,ki j e v nj i h zar adi mesenega spočet

j a. Namest o sebi čnost i se mor aj o t amnauči t i l j ubezni . Ni hče pač ne pr i de v nebeško kr al j est vo, t udi maj hni

ot r oci ne, br ez zadost nega odpi r anj ai n pr ei zkušanj a v duši speči h nagonov, moči i n sposobnost i . Nekat er iod t eh maj hni h ot r ok se t udi vr ne j o na zeml j o, so še enkr at spočet i ,še enkr at post anej o čl ovek, se r e- ‘

i nkar ni r aj o. Tudi za nekat er e nepopol no umr l e odr asl e vel j a, da j i m j e dovol j eno še enkr at udel ež i t i semesene ži vl j enj ske pr ei zkušnj e nazeml j i al i kaki dr ugi zvezdi . Todakot pr avi j o i ndi j ski teozof i i n vel i

ko spi r i t ual i st ov, r ei nkar naci j a ni

51



pr avi l o, t emveč i zj ema, ki pa vsekakor ni posebno r edka. Kakor pr i dej onekat er i z l oči nci večkr at v zapor ,

veči na pa samo enkr at , t ako pr i dej onekat er e duše nekaj kr at na zeml j o,ki j e uj et ni št vo i n zapor za dušo,veči na pa mor a t am bi t i samo enkrat .Kar j i m ob smr t i manj ka gl ede st r ogedi sci pl i ne, l ahko nadoknadi j o v on

st r anst vu .Nekat er e zel o vnet e duše, ki so že

v r aj u al i nebesi h, post anej o od časa do časa še enkr at pr ost ovol j nol j udj e na zeml j i , da i zpol ni j o kakšno posebno nal ogo. Tako j e bi l npr .

J anez Kr st ni k, kakor J ezus večkr atzagot avl j a, ni hče dr ug kot r ei nkar ni r ani pr er ok El i j a. »I n če hočet espr ej et i t o: J anez j e El i j a, ki i mapr i t i . « ( Mat ej 11, 14) . »El i j a j e žepr i šel i n ga ni so spoznal i , t emveč

so st or i l i z nj i m, kar so hot el i . Tako bo t udi Si n čl ovekov t r pel odnj i h. Tedaj so učenci r azumel i , da j i m j e t o r ekel o J anezu Kr st ni ku. «( Mat ej 17, 12 i n Mar ko 9, 12) .

Dr ugo vpr ašanj e pa j e: Kako gr e v

onst r anst vu nekr i st j anu? Na t o j epot r ebno r eči : V vsaki ver i j e pol eg

52



popačenj a r esni čnega i n dobr ega ševedno nekaj od pr ar azodet j a, ki ga j e Bog dal pr aočet om i n ga od časado časa pr eči st i l , kar se t i če po

membnej š i h naukov o nar avosl ovj u, zod Nj ega zbuj eni mi možmi (npr . Konf uci j , Buda, Zor oast er ) . Dal j e i mavsak čl ovek v sebi gl as vest i . Tor ejse nekr i st j an v t ol i kšni mer i , kol i kor sl edi dobr emu v svoj i ver i i n

svoj i vest i , pr i bl i žuj e Bogu - J ezusu i n v t ol i kšni mer i t udi pr i de v onst r anst vo, kj er ga poučuj ej odobr i vodi t el j ski duhovi , da spozna J ezusa i n nebeško bl aženost . Ni hčeni kaznovan za to, da so ga r odi l i

i n vzgoj i l i poganski , musl i manski ,budi s t i čni al i j udovski st ar ši , t emveč post ane pr ej al i sl ej bl ažen,pač gl ede na to, al i j e bi l nj egovznačaj pl emeni t . Vsepovsod vl adat aBožj a l j ubezen i n vel i ko usmi l j enj e,

t udi v vel i kem onst r anst vu, t udi pr ipokoj ni h nekr i st j ani h. »V vsakem nar odu j e Bog spr ej eml j i v, kdor se gaboj i i n pr avi čno ži vi «, pr avi Pavel v Apost ol ski h del i h (10, 35) .I n Swedenbor g na osnovi dol gol et nega

gl edanj a v onst r anst vo pr avi : »Nekr i st j ani , ki so po svoj i ver i ž i ve

53



l i dobr o ž i vl j enj e, so v onst r anst vupoučeni s st r ani dobr i h duhov i n zl ahkot o pr evzamej o r esni ce ver ova

nj a. « ( Nebesa, št . 321) . Če pa soi z l ast ne kr i vde na zeml j i odkl oni l ievangel i j , bodo v onst r anst vu našl inesr ečno usodo v t ol i kšni mer i , kol i kor j e bi l a i n j e hudobna nj i hovavol j a. Toda pr i vel i ki r azdr obl j e

nost i i n s l abi h zgl edi h kr i st j anov,posebno v zadnj i h st ol et j i h, j e l ahko opr avi čevat i nekr i st j ane, če ni sonašl i ver e v to, kar so j i m pr i di gal i o či st em nauku l j ubezni J ezusa,vpr i čo pogost o skaženega »kr ščan

st va« .

54



Gledanje. Videz. Srečevanje.

Da bi dobi l i kol i kor t ol i ko j as

no sl i ko o onst r anst vu, mor amo odgovor i t i na t r i vpr ašanj a o st var eh,ki se t i čej o dosedanj i h skupi n (r aj ,pekel , nebesa, sr ednj e kr al j est vo) .

Kakšna j e vi det i duša pr emi nul ega?Duša j e že, dokl er bi va v t el esu, v

bi st vu vi det i pr av t akšna kot t el o.Duša j e sest avl j ena enako kot t el o.I ma t udi gl avo, t r up, r oke i n nogei t d. , skr at ka enako obl i ko i n poj avokot t el o, l e da j e vse duhovno - et er i čno, namest o mat er i al no - snovno.

Kadar kol i j e pr er oki nj a i z Pr evor -st a pogl edal a v desno oko kakšnegačl oveka, j e i z nj ega vi del a gl edat inj egovo dušo. Pr avi , da j e vi det iv bi st vu enaka kot t el o. Pr i nekat er i h se j i j e not r anj a poj ava, ki

j e gl edal a i z očesa, zdel a r esnej šakot zunanj a i n obr at no, kar j e vednoust r ezal o značaj u čl oveka, či gar oko j e gl edal a.

Dokl er čl ovek ži vi , meseno t el o obdaj a dušo kakor večj a škat l a manj šo.

Roke duše se nahaj aj o v r okah t el e-

55



sa, noge duše v nogah t el esa, vsidel i i n udi duše v ust r ezni h del i hi n udi h t el esa. Ko t el o zbol i , npr .pr st dobi r ano, j e t udi duša navzočav bol ni h del i h t el esa i n se t r udi ,da bi ozdr avi l a bol ezen i n zacel i l a r ano. Da i ma duša pr av t ako udekakor t el o, j e naj bol j š i dokaz nasl ednj e dej st vo: če i zgubi mo ud zar adi amput aci j e, ga še vedno občut i mo, če npr . manj ka noga, i ma i nval i dše vedno občut ek vr oči ne i n mr aza i nvčasi h bol eči ne na mest u, kj er j ebi l a noga. Pr er oki nj a i z Pr evor st apr avi : »Pr i l j udeh, ki so i zgubi l i r oko al i nogo, sem vedno vi del acel o obl i ko i zgubl j enega uda. « Tel o

j e namr eč, povedano z besedami Svet ega pi sma, zunanj i čl ovek, duša j enot r anj i (2. Kor i nčanom 4, 16) , ki j e sest avl j en pr av t ako kot zunanj i .Da i ma duša t udi v onst r anst vu ude,

i zpr i ča J ezus sam v znani pr i l i ka obogat em zapr avl j i vcu, ki ga On pust igovor i t i : »Oče Abr aham, usmi l i se mei n pošl j i Lazar j a, naj omoči v vodi konec svoj ega pr st a i n mi ohl adi j ezi k, ker se muči m v t em pl amenu. «

( Luka 16, 24) .

56



Kakor obst aj aj o l epa i n gr da t el esa, t ako v onst r anst vu obst aj aj o l epe i n gr de duše. Seveda i maj o t ukajna zeml j i pogost o dobr i l j udj e gr da

t el esa i n hudobni st anuj ej o v l epi h.V onst r anst vu vi dez duše popol nomaust r eza značaj u. Duše dobr i h se po j avi j o l epe, čudovi t e, si j oče, duše hudobni h pa gr de i n gnus zbuj a

j oče. Swedenbor g pr avi : »Not r anj ost

se vi dno kaže v zunanj ost i , namr ečna obr azu, t el esu, govor u i n gi bi h. «( Pekel , št . 553) . Vsaka duša post anel epša v t ol i kšni mer i , kol i kor post ane bol j ša. Duše nekat er i h hudobni h so po obl i ki vi det i ži val ske,

že na zeml j i ži večemu čl oveku močnest r ast i v t el o vt i snej o cel o ž i val ske pot eze.

Vi dezu duše ust r eza t udi nj ena ob-- leka. Duša, ki se še nahaj a v zemel j ski sf er i , nosi si cer podobnoobl eko, kot j o j e i mel a navado nosi t i na zeml j i . Si cer pa j e obl eka,br ez kat er e se ne poj avi nobena du- ,ša, popol noma odvi sna od značaj a duše i n zr ast e i z nj e. Kol i kor vi š j ai n pl emeni t ej ša j e duša, t ol i ko sve-t l ej e se svet i nj ena obl eka, kol i kor

57



ni ž j a i n hudobnej ša j e, t ol i ko bol jumazana, r azt r gana i n r azcapana j enj ena obl eka. Pr av nekat er a pr et i r ano neči mr na ženska se bo poj avi l akot ber ači ca! Neodl očni i maj o veči noma si vo umazane obl eke. Obl eke vvsem, t udi v bar vi , ust r ezaj o mor al nemu st anj u duše.

Ker v onost r anst vu duše ne mor ej o

več skr i vat i svoj e not r anj ost i kott u na zeml j i , kj er j i h j e še pokr i val a i n zagr i nj al a kr i nka t el esa, j ev onst r anst vu nemogoče hl i ni t i i n sepr i kazovat i bol j še, kot smo v r esni ci . Tam se vse r azkr i j e, t udi naj

bol j skr i vnost ne mi sl i duše. I n zat o j e nemogoče, da bi dobr i i n sl abi t amži vel i pomešano kakor t u na zeml j i ,kj er se hudobni r edno kaže za bol j šega kot j e v r esni ci . Tam se dr užienak z enaki m, vsak v svoj i sf er i .

Dal j e: Kaj vidijo duše v onst r anstvu? Odgovor : Tol i ko več, v kol i korvi š j i h sf er ah so. Nebeščani vi di j ovse, kaj hočej o i n kar j i h zani ma. VBož j i svet l obi l ahko r az i skuj ej o cel ot no st var st vo. Ti st i v r aj u vi di j o

vel i ko, t oda nebes i n nj i hovi h r azmerne. Ti s t i v s r ednj em kr al j est vu ne

58



dokl er se mr ačni duh po dol gi h boj i hne i zbol j ša.

Enako kot za gl edanj e vel j a t udi

za hojo. Duhovi se l ahko pr emi kaj ot ol i ko hi t r ej e, kol i kor popol nej š iso. Duhovi nebes mor aj o samo hot et ii n že so t am, kj er si žel i j o bi t i ,hi t r o kot st r el a, kakor se l ahko miv mi sl i h podamo v dr ug, še t ako oddal j en kraj .

60



Resnost življenja

Opi sal i smo, kako j e, po spor oči l i h

Svet ega pi sma, pr er oški h mi st i kovLor ber j a i n Mayer hof er j a, t er zanesl j i vi h vi z i onar j ev i n občut l j i vi h l j udi , v onst r anst vu. Seveda sot ukaj dane l e gl avne smer ni ce: dr ugoži vl j enj e, nam obi čaj no zdaj še ne

vi dno onst r anst vo, ni t ako r ožnat o,kot veči na duhovni kov napačno r azume Svet o pi smo i n r azl aga spor oči l avi zi onar j ev, pa t udi ne t ako pekl ensko, kot si pr edst avl j aj o nekat er iver ski f anat i ki .

I z t ega pr i kazovanj a opi sa onst r anst va naj se pr edvsemmat er i al i st i nauči j o, kako i zr ecno napačno i n usodno j e nj i hovo st al i šče, da j e čl ovek nazeml j i samo zat o, da si ust var i či mbol j še bi vanj e. Ne, čl ovek ni samo

za t o zeml j o i n za kr at ek čas, ki ga j e možno ži vet i na zeml j i , t emveč j eza večno ži vl j enj e. Vsakdo ži vi posvoj i smr t i napr ej i n nj egova usodase obr ne t ako, kakor j e i zobl i kovalsvoj značaj z mi sl i mi , nameni , bese- :

dami i n del i . Časovno ži vl j enj e j eset ev, onst r ansko j e l et i na, ki bo v

61



I z t ega opi sa onst r anst va l ahko r azber emo, da l ahko edi no vzt r aj ni i nodl očni kr i st j ani upaj o, da bodo t akoj po smr t i sr ečni i n bl aženi v r a

j u i n poznej e v nebesi h. Samo t i st i ,ki j e r esni čno J ezusov učenec i n Mu j e sl edi l s poni žni m sr cem, či s t ost j o i n l j ubezni j o, t ako nedej avno kot-dej avno, samo kdor j e kazal z ener gi čni m skl epom povezano kesanj e, bo

na dan svoj e smr t i zbuj en v sr ečnonadal j no ži vl j enj e. Pol ovi čar ski i nneodl očni ne naj dej o mi r u i n sreče,dokl er po št evi l ni h boj i h i n odr ekanj u ne odl oži j o sl eher ne gr obe napake. Ni č ni bol j napačnega kot mne

nj e, da pr ost ovol j na smr t pel j e vbol j še onst r anst vo. »Pr i zadevaj t e siza mi r z vsemi i n za posvečenost .Br ez nj e ni hče ne bo vi del Gospoda. «( Hebr ej cem 12, 14) »Kaj t i t o j e Bož

j a vol j a, vaše posvečenj e. « ( Tesal o-

ni čanom 4, 3) . Bodi mo t or ej vzt r aj niv pl emeni t enj u našega značaj a. Vsak'dan, vsaka ura, cel o vsaka mi nut a daznačaj u i n s t em bodočemu ži vl j enj u

kakšno je videti onostranstvo

Documents