kakšna mineralna gnojila potrebuje slovenski kmet za gnojenje s fosforjem in kalijem

Semenarna Ljubljana d.d., Slovenija http://www.semenarna.si/index.php?nid=86

1 od 5 17.05.08 10:59

O podjetju Blagovne znamke Za strokovno javnost Novinarsko središ če Kadri

Kakšna mineralna gnojila potrebuje slovenski kmet z a gnojenjes fosforjem in kalijem?

domov | kontakt

Strokovne informacije

Laboratorij

Pridelava semena

Dodelava semena

Pakiranje semena

Selekcijsko-poskusni center Ptuj

Revija Sejalec

Izbrani članki

Janez SUŠIN, univ. dipl. inž. agr., Kmetijski inštitut Slovenije

Uvod

Pri oblikovanju gnojilnih načrtov se kmetje srečujejo z več težavami, med kateresodi tudi neustrezna sestava mineralnih gnojil. Pri tem mislimo zlasti na dejstvo,da kmetje z dostopnimi mineralnimi gnojili pogosto ne morejo v celoti zadostitipotreb rastlin po hranilih

Ko govorimo o neustrezni sestavi mineralnih gnojil, mislimo zlasti na neustreznorazmerje med dušikom (N), fosforjem (P2O5) in kalijem (K2O) v sestavljenihNPK gnojilih. Dobra lastnost teh gnojil je sicer, da vsebujejo vsa tri glavnarastlinska hranila, slaba lastnost pa, da z odmerkom NPK gnojila težkozadostimo potrebam rastlin po vseh treh hranilih hkrati. Pri gnojenju z NPKgnojili moramo namreč usklajevati vsa tri hranila, kar je v praksi pogostotežavno. Navedimo primer: kmetijske rastline potrebujejo več kalija kot fosforja.Poljščine tako v povprečju potrebujejo dvakrat več, vrtnine pa tudi do petkratveč kalija od fosforja. Če imamo za take kmetijske rastline na razpolago zgoljNPK gnojila z ne dovolj širokim razmerjem med fosforjem in kalijem (primer:NPK 15-15-15, 7-20-30, 8-26-26 ipd.), je potrebe teh rastlin po obeh hranilihnaenkrat nemogoče pokriti. Če se namreč v takih primerih ravnamo po fosforju,rastline premalo pognojimo s kalijem, če pa se ravnamo po kaliju, pa rastlinepreveč pognojimo s fosforjem. In prav to v praksi najpogosteje storimo, zaradičesar je fosforja v tleh pogosto preveč.Navedene težave bi v praksi lahko rešili tako, da bi proizvajalci mineralnih gnojilkmetom ponudili enostavna kalijeva in fosforna gnojila, torej gnojila, kivsebujejo samo kalij ali fosfor. V tem primeru bi lahko kmet z vsakim gnojilomposebej natančno pokril zahteve gnojilnih načrtov, saj bi vsako hranilo odmerilposebej. A takih mineralnih gnojil je na tržišču še vedno zelo malo, vzroka pasta predvsem dva: industrija mineralnih gnojil taka gnojila proizvaja zelo redko,zraven tega pa so tudi dražja od sestavljenih mineralnih gnojil. Zato večinakmetov še vedno kupuje sestavljena mineralna gnojila in se ob tem sooča znavedenimi težavami.

Kmetijska stroka se neustrezne sestave mineralnih gnojil na slovenskem tržiščudobro zaveda. Tudi zaradi tega smo leta 2005 na Kmetijskem inštitutu Slovenijev sodelovanju s Petrokemijo d.d. iz Hrvaške in Kmetijsko gozdarsko zbornicoSlovenije začeli izvajati sistematični nadzor rodovitnosti tal v Sloveniji.Raziskava ima dva cilja: (1) ugotoviti stopnjo rodovitnosti tal v Sloveniji gledena rabo in prostorsko razporeditev kmetijskih tal ter (2) na podlagi ugotovljenestopnje rodovitnosti pripraviti predlog optimalne sestave mineralnih gnojil, skaterimi bi lahko slovenski kmet v največji možni meri uresničil gnojilne načrte.

V prispevku so predstavljeni rezultati navedene raziskave iz leta 2005 in 2006.Predstavljeni so podatki o založenosti zgornjega sloja kmetijskih tal s fosforjemin kalijem, na podlagi tega pa smo skušali odgovoriti tudi na vprašanje, kakšnabi morala biti sestava mineralnih gnojil v Sloveniji glede na ugotovljeno stanje

SEMENARNA Ljubljana, d.d.Dolenjska c. 2421000 Ljubljana, Slovenijatel.: +386 (0)1 475 9200fax: +386 (0)1 427 [email protected]


2 od 5 17.05.08 10:59

oskrbljenosti kmetijskih tal s fosforjem in kalijem.

Metode dela

Leta 2005 in 2006 smo v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenijeodvzeli 4.000 vzorcev tal (vsako leto 2.000). Vzorce smo odvzeli iz vseh osmihKmetijsko gozdarskih zavodov (KGZ) ter iz devetih različnih vrst rabe tal. Privzorčenju smo skušali upoštevati enakomerno razporeditev vzorcev glede naobseg kmetijskih zemljišč med in znotraj KGZ (Preglednica 1).

Vzorce tal so lokalni kmetijski svetovalci odvzeli iz globine 0–20 cm oziroma0–6 cm na travinju (trajni travniki, pašniki in planinski pašniki). Vzorčenje smoizvedli jeseni po spravilu pridelkov, torej v času, ki je tudi sicer priporočljiv zaugotavljanje rodovitnosti tal. Vzorce smo analizirali na stopnjo kislosti (pH),rastlinam lahko dostopni fosfor, kalij in magnezij ter na vsebnost organskesnovi. V prispevku so predstavljeni rezultati analiz fosforja in kalija.

Rezultate analiz fosforja in kalija smo vrednotili na podlagi petih razredov (A, B,C, D in E). Optimalna oskrbljenost tal s hranilom je dosežena v C razredu. Vtem primeru je treba gnojiti s toliko hranili, kolikor jih odnesemo z njive spridelkom. Navedeni količini hranil pravimo odvzem hranil s pridelkom. Opomanjkanju hranil v tleh govorimo v primeru A ali B razreda. A razred pomenihudo pomanjkanje, B razred pa zmerno pomanjkanje hranila v tleh. V obehprimerih je rastline treba gnojiti z odmerkom, ki presega odvzem hranil spridelkom, saj je treba pomanjkanje hranil v tleh nadoknaditi. Kadar je hranil vtleh preveč, govorimo o čezmerni (D razred) ali ekstremni (E razred)oskrbljenosti tal. V obeh primerih je treba gnojenje zmanjšati, in sicer zapolovico glede na predvideni odvzem v primeru D razreda, ali pa v celoti donaslednje analize tal v primeru E razreda (Preglednica 2).

Na podlagi rezultatov analiz smo sestavili gnojilne načrte, ki so bili prilagojenipovprečnemu odvzemu fosforja in kalija za posamezno rabo tal. Na podlagitega smo za vsak vzorec tal izračunali razmerje med odmerkom fosforja inkalija (P2O5 : K2O) ter ga nato razvrstili v 11 predlaganih vrst mineralnih gnojil,ki so se med seboj razlikovala glede na razmerje med P2O5 in K2O(Preglednica 3).

Poudarimo naj, da oznaka »PK gnojilo« za potrebe te raziskave pomeni zgoljokrajšavo za mineralno gnojilo z navedenim razmerjem med P2O5 in K2O in nePK gnojilo v klasičnem pomenu besede, torej gnojilo, ki vsebuje P in K vrazmerju, ki je sicer navedeno (v %).


3 od 5 17.05.08 10:59

Rezultati

Fosfor in kalij v zgornjem sloju kmetijskih tal

Založenost zgornjega sloja kmetijskih tal s fosforjem in kalijem je v Sloveniji vveliki meri odvisna od rabe tal, ki posledično pogojuje tudi način gnojenja. Obtem je treba podariti, da je raznolikost podatkov znotraj posameznih rab tal kljubtemu velika, kar ob veliki raznolikosti kmetijskega prostora v Sloveniji glede napodnebne razmere, talne lastnosti in načine pridelave ne preseneča.

Raznolikost podatkov je izrazitejša v primeru fosforja. Oskrbljenost tal sfosforjem lahko tako v grobem razdelimo v tri skupine. Prvo skupino sestavljajotravinje (pašniki, planinski pašniki in trajni travniki) in oljčni nasadi, ki so vpovprečju preslabo založeni s fosforjem. Pašniki, planinski pašniki in trajnitravniki so najpogosteje siromašno oskrbljeni s fosforjem (A razred), v oljčnihnasadih pa je najpogosteje ugotovljena srednja stopnja oskrbljenosti sfosforjem (B razred). Drugo skupino sestavljajo sadovnjaki in njive spoljščinami, kjer je povprečna oskrbljenost tal s fosforjem optimalna,porazdelitev med A in E razred pa še najbolj enakomerna. V tej skupiniprevladujejo A, B in C stopnje oskrbljenosti s fosforjem. V tretjo skupinouvrščamo vinograde ter predvsem hmeljne nasade in njive z zelenjavo. Za toskupino je značilna prezaloženost tal s fosforjem, kar pomeni, da gnojenje takihzemljišč večinoma ni potrebno oziroma je treba gnojenje s fosforjem precejomejiti. To zlasti velja za njive z zelenjavo in hmeljne nasade, ki so v povprečjudva do trikrat preveč založene s fosforjem (Preglednica 4).

Tudi v primeru kalija lahko kmetijska tla v Sloveniji razdelimo v tri skupine. Prvoskupino ponovno sestavljajo pašniki, planinski pašniki in trajni travniki, ki sonajslabše založeni s kalijem, čeprav je stanje boljše kot pri fosforju. Povprečnazaloženost teh tal je namreč na spodnji meji optimalnih vrednosti, kljub temu pasmo pomanjkanje kalija na travinju še vedno ugotovili v dobrih 60 % vzorcev.Vzrok za boljše stanje gre iskati v dejstvu, da se na travinju pogosto uporabljajoživinska gnojila (zlasti gnojevka in gnojnica), ki so pomemben vir kalija. Drugoskupino sestavljajo njive s poljščinami, sadovnjaki, vinogradi ter oljčni in hmeljninasadi, kjer je povprečna oskrbljenost tal s kalijem optimalna, primeri hudegapomanjkanja (A razred) ali presežkov (E razred) pa so redki. Na teh zemljiščihprevladujeta optimalna založenost (C razred) in zmerno pomanjkanje kalija vtleh (B razred). Največ kalija smo ugotovili na njivah z zelenjavo, kjer je bil karvsak četrti vzorec (25 %) ekstremno (E razred) založen s kalijem (Preglednica5).

Kakšna mineralna gnojila potrebujemo za gnojenje s fosforjem in kalijem?Na podlagi analiz 4.000 vzorcev tal smo ugotovili, da v 6 % primerov gnojenjekmetijskih tal s P in K sploh ni potrebno, saj je raven obeh hranil v tlehprevisoka (E razred). V ostalih 94 % primerih bi bilo treba gnojiti s P ali K, pričemer bi v 79 % primerih potrebovali PK gnojilo, v 15 % pa enostavno P ali Kgnojilo (Slika 1).


4 od 5 17.05.08 10:59

Slika 1: Potrebna struktura mineralnih gnojil v Sloveniji za gnojenje kmetijskih tals fosforjem in kalijem

Če podrobneje preučimo zgolj potrebno strukturo PK gnojil, ugotovimo, da bi vveliki večini primerov (84 %) potrebovali PK gnojila, ki vsebujejo več kalija kotfosforja. Od teh gnojil bi največ (53 %) potrebovali takih, kjer bi bilo kalija za polali enkrat več od fosforja (PK 10-15 in PK 10-20). Pomemben delež bi moralapredstavljati tudi PK gnojila s še širšim razmerjem med kalijem in fosforjem (PK10-25 do PK 10-40+), saj bi takih gnojil potrebovali 30 %. PK gnojil z enakimrazmerjem med P in K (PK 10-10) bi potrebovali zgolj 13 %, še mnogo manj paPK gnojil, ki bi vsebovala več fosforja in kalija (PK 15-10 in PK 20-10). Takihgnojil bi potrebovali zgolj 4 % (Slika 2).

Slika 2: Potrebna sestava PK gnojil v Sloveniji

Kakšna naj bo koncentracija dušika v NPK gnojilih?

V prejšnjem poglavju smo skušali odgovoriti na vprašanje, kakšna sestavljenamineralna gnojila glede na razmerje med fosforjem in kalijem bi potreboval naškmet. Ob tem pa se samo po sebi postavlja vprašanje, kakšna naj bokoncentracija dušika v teh gnojilih, saj vemo, da večina sestavljenih mineralnihgnojil v Sloveniji poleg P in K vsebuje tudi N. Odgovor na to vprašanje je zeloenostaven: koncentracija dušika v NPK gnojilih naj bo čim manjša. Zakaj? NPKgnojila v praksi uporabljamo zlasti spomladi pred setvijo ali ob začetku rasti terjeseni pred setvijo ozimin. V teh primerih je priporočljivo, da je vnos N čimmanjši, saj so potrebe rastlin v začetnih fazah rasti zelo majhne, zaradi česarveliki odmerki N niso potrebni. Zaradi tega je bolje, da je koncentracija N v NPKgnojilih čim manjša, saj nas to dejstvo ne moti pri siceršnjem odmerjanjugnojenja s fosforjem in kalijem, kar je tudi sicer glavni namen pred setvenegagnojenja. Morebitni prenizki odmerek N ob setvi pa lahko nadoknadimo zuporabo enostavnih dušikovih gnojil (KAN, sečnina ipd.), ki jih na slovenskemtržišču ne primanjkuje. Zaradi navedenega predlagamo, da naj bo koncentracijaN v NPK gnojilih čim manjša, po možnosti na nivoju okoli 5 %.

Sklepne ugotovitve


5 od 5 17.05.08 10:59

Kmetijska tla v Sloveniji so različno založena s fosforjem in kalijem. V velikimeri je to odvisno od rabe tal. Takšno stanje povzroča različne potrebe rastlinpo P in K ter posledično tudi po mineralnih gnojilih. Rezultati predstavljeneraziskave so potrdili že znano mnenje kmetijske stroke, ki ugotavlja, da je vSloveniji trenutno dostopni sortiment NPK gnojil večinoma v nasprotju zdejanskimi potrebami rastlin ter stanjem založenosti tal s P in K. V Sloveniji bizato potrebovali bistveno širši nabor PK mineralnih gnojil, kot je trenutno narazpolago. Izkazalo se je, da je najbolj pogosto uporabljeno mineralno gnojilo vSloveniji NPK 15-15-15 v zelo redkih primerih primerno za uporabo, saj bi z njimv samo 13 % primerov lahko pokrili potrebe rastlin po P in K hkrati. V Slovenijibi zlasti potrebovali PK gnojila s širšim razmerjem med P in K, kot so recimo PK10-15, PK 10-20, PK 10-30 itd., medtem ko PK gnojil s poudarkom na Ppraktično skoraj ne potrebujemo. Poleg tega bo v nadaljevanju raziskave, ki šepoteka, treba predstavljeno strukturo PK gnojil prilagoditi tudi uporabi živinskihgnojil, saj v Sloveniji z živinskimi gnojili vnesemo v tla kar veliko hranil. Vprimeru dušika je vnos z mineralnimi in živinskimi gnojili praktično enak.Predvidevamo, da bi se z upoštevanjem hranil tudi iz živinskih gnojil zmanjšalezlasti potrebe po gnojenju s kalijem v obliki mineralnih gnojil, saj so živinskagnojila predvsem vir kalija. To pa bi prineslo tudi rahlo spremembo predlaganestrukture PK gnojil v korist fosforja.

© Semenarna Ljubljana, d.d., Dolenjska c. 242, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel.: +386 (0)1 475 9200, Faks: +386 (0)1 427 3538, e-pošta: [email protected]

[ Pravno obvestilo ]

kakšna mineralna gnojila potrebuje slovenski kmet za gnojenje s fosforjem in kalijem

Documents