Kako do izkušnje „Zmorem!“?Primer angleš�ine������������ �����������������������

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja �loveških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj �loveških virov in vseživljenjsko u�enje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in u�inkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

„When you change the way you

look at things –

the things you look at change.“

Wayne Dyer

Za uvod

Izbrali so vas za slovenske predstavnike v mednarodni komisije za u�enje tujih jezikov. Vaša naloga: oblikovati cilje u�enja tujih jezikov za prebivalce Evrope 21. stoletja. Navedete lahko samo tri cilje.

Kateri trije cilji so po vašem mnenju najpomembnejši? Naštejte jih.

Cilji pouka angleš�ine: U�enje u�enja

Dijaki/dijakinje: • se zavedajo, da so soodgovorni za svoje u�enje in znanje, in

prevzemajo del odgovornosti zanj, oblikujejo osebne cilje u�enja, spoznavajo in vrednotijo svoje dosežke ter si prizadevajo za izboljšanje;

• spoznavajo metode u�enja oziroma pridobivanja in ohranjanja znanj in spretnosti ter jih nadgrajujejo;

• spoznavajo svoje izobraževalne možnosti;• se u�ijo u�inkovito organizirati in na�rtovati u�enje in razvijati

sposobnost koncentracije ter vztrajnosti;• kriti�no razmišljajo o predmetu, u�ni snovi, o namenih u�enja in o

lastnem procesu u�enja; • razvijajo vrednote in stališ�a, ki podpirajo u�enje: samomotivacija,

samozaupanje, sprejemanje potrebe po stalnem u�enju itd.

U�ni na�rt angleš�ina za gimnazije, str. 10

Zmožnosti Zmožnostislušnega in govornegabralnega in pisnegarazumevanja sporazumevanja

Jezikovne zmožnosti

Diskurznezmožnosti

Strateškezmožnosti

Sociolingvisti�ne in družbenokulturnezmožnosti

raven glasov, besedin stavkov

raven besedila

komunikacijske strategije

situacija, sogovorniki, bralci...

Razli�na znanja (zmožnosti) pri TJ

Berta Kogoj, ZRSŠ, 2000Prilagojeno po Scarcella & Oxford, 1993

Sporazumevalna (jezikovna) zmožnost

• Jezikovne zmožnosti: leksikalno, fonološko, skladenjsko znanje in spretnosti, druge razsežnosti jezika kot sistema

• Sociolingvisti�ne zmožnosti: družbene in kulturne okoliš�ine rabe jezika; pravila vljudnosti, norme vedenja itd.) –mo�an vpliv na sporazumevanje, pogosto nezavedno

• Pragmati�ne zmožnosti: funkcionalna raba jezikovnih virov; tudi obvladovaje diskurza (npr. prožnost, prevzemanje vloge govorca, razvijanje teme, kohezija in koherenca), besedilne vrste; tudi tu vpliv interakcij in kulturnega okolja

Po SEJO (2011): 35

BK, ZRSŠ, 2011

���

����������

�� ��������������� �������� ������������������ ������������������������������

All learners need to experiment and make errors. Jane Willis, 1996

Young children learn to compose long beforethey can accurately transcribe. Most problemsassociated with learning to write are problemsto do with transcription. (Fisher, 1992: 198)

Razvijanje zmožnosti pisnega sporo�anja: tradicionalno razumevanje

• pri�ni pisati takoj, • pisati moraš sam, • že prvi poskus pisanja naj bo pravilen, • �rtanje in popravljanje ni dovoljeno - slabši

vtis in/ali ocena zaradi neestetskega videza…

Izkušnje s tvorjenjem pisnih besedil

• O �em naj pišem?• Kako naj se lotim pisanja?

Potrebujem konceptni list?• Kdo bo pregledal moje besedilo?• Ga bom imel-a priložnost izboljšati?

• "Learning to write in either a first or secondlanguage is one of the most difficult tasks a learner encounters and one that a few people canbe said to fully master." (Richards, J., 1994: 100)

• "Donald Murray found that professional writersspend on average 84% of their time pre-writing, 2% composing a rough draft and 14% revising. Inexperienced writers spent most of their time composing a single draft with results which wereoften vague or skimpy." (Fisher 1992: 204)

Procesno pisanje

• Ideje • Zasnova

Prvi osnutek

• Izboljšave: vsebina

• Pregled

Drugi osnutek • Pregled, povratna

informacija• Izboljšave:

vsebina, jezik …

Kon�no besedilo

Razumevanje tvorjenja pisnega besedila

• Kompozicija, ustvarjanje besedila (ang. composing, composition)

• Zapis oz. zapisovanje besedila (ang. transcription).

(Fisher 1992: 199, Bizzell, 1986, v Omaggio Hadley 1993: 290).

• Besedilo ustvarja avtor; procesi, ki privedejo do pisanja: razmišljanje o temi, zbiranje/pridobivanje idej, izbor besediš�a in jezikovnih sredstev….

• Zapisovanje: »tajniško«, lektorsko opravilo -dejavnost zapisovanja (tipkanja?), in uporaba specifi�nih znanj, ustrezen zapis, uporaba za�etnic, lo�il itd.

Kako pou�evati: vprašanja

• Teme: Povezati z drugimi predmeti• Osmišljenost: �emu pišejo - namen

pisanja, sporo�ilni namen besedila • Naslovnik: hipoteti�ni, realni bralec• �as za pisanje, kraj pisanja• Obvladovanje procesa tvorjenja besedila

(strategije)• Tip naloge in vhodni podatki…

Vrednotenje, povratna informacija

• Kdo vrednoti, kdo nudi povratno informacijo, na kakšni osnovi?

• Možnosti: u�itelj, dijaki - drug drugemu, dijaki sami svoje, kdo drug

PRIKAZ MOŽNOSTI V NADALJEVANJU

Namen

• Za dijake: – Razviti strategije procesnega pisanja– Zmanjšati odvisnost od u�itelja– Pove�ati samostojnost– Izboljšati kakovost pisnih besedil

• Za u�itelje: – Dolgoro�no razbremenjevanje

Predaja (dela) odgovornosti

• Dijake seznaniti s kriteriji: kaj je pomembno

• Kriterije dijaki ponotranjijo: – S preu�evanjem besedil razli�nih kakovosti– S podrobnejšim spoznavanjem kriterijev – Itd.

Postopki

Dijaki po pisanju pregledajo svoja besedila: 1. S pomo�jo kriterijev, npr. vsebina, jezik, zgradba besedila… 2. Kriterijev in primere raz�lenjenih kriterijev in se opredeljujejo do besedila glede na te opise (da, delno, ne), nato izboljšajo besedilo3. Dijaki dobijo še ilustrativne primere, ki pojasnjujejo opise.

Postopek (samo)vrednotenja osnutka (orodje 2)

Samovrednotenje procesa tvorjenja besedila

Postopek (samo)vrednotenja osnutka (orodje 3)

Vsebina Ustrezno Manj ustrezno, napa�no

V besedilu upoštevam vse predvidene izto�nice.

O vsaki izto�nici napišem vsaj … povedi.

Razvijem nekaj izto�nic, nekaj pa jih le omenim.

V besedilu upoštevam naslovnika.

�e pišem pismo staršem, uporabljam vljuden, a vendar neformalen/neuradovalen slog.

V besedilu, ki bo objavljeno v šolskem �asopisu, uporabljam popa�enke, okrajšave, žaljive besede itd.

Pojmi: izto�nica, naslovnik, poved, (ne)formalen slog, popa�enka, okrajšava…

Zgradba Ustrezno Manj ustrezno, napa�no

Besedilo pišem v odstavkih.

Besedilo ni raz�lenjeno na odstavke.

Vsak odstavek vsebuje svojo misel/idejo.

Nov odstavek uporabim, ko se uvede nova oseba; nov kraj ali drug �as, za nov dogodek.

V enem odstavku je obdelanih/omenjenih ve� razli�nih tem.

Odstavke ustrezno ozna�im.

Med dvema odstavkoma pustim prazno vrstico ali pa prvo vrstico naslednjega odstavka zamaknem za približno 2 cm.

Besedilo lepo te�e, misli ne preskakujejo neurejeno od ene do druge. (Itd.)

Delavnica

Preberite besedila in jih s pomo�jo prikazanihorodij ovrednotite, kot da ste dijaki. • Kriterijev• Raz�lenjenih kriterijev• Raz�lenjenih kriterijev s primeri

Razmislite, katero orodje je primernejše in zakoga ter o morebitnih potrebnih prilagoditvah.

Premislek

• Ali se v procesu u�enja pisnega sporo�anja vedno osredoto�amo na vse kriterije?

• Za koga je primerna tako razli�na koli�ina podpore?

• Kaj in kako bi spremenili?

Znanje

Izraz znanje se uporablja za vedenja, veš�ine in spretnosti.“• deklarativno znanje – vedenje o, informacije,

podatki itd.• proceduralno znanje – veš�ine, spretnosti,

obvladovanje procesov• metakognitivno znanje- znanje o znanju,

kako ga pridobivati itd.• metajezikovno znanje- znanje o jeziku kot

sistemu

BK, ZRSŠ, 2011

Vsebine; teme

Konkretna Iz u�en�evegadoživljajskega sveta

Abstraktna Zunaj u�en�evega doživljajskega sveta

Procesi

• Sprejemanje in tvorjenje (govorno in pisno) – posami�na vloga

• Interakcija – v govorni – pisni izmenjavi sta vsaj dva posameznika

• Posredovanje v sprejemniškem in tvorbnem na�inu

Po SEJO (2011)

BK, ZRSŠ, 2011

Jezikovna znanja in strategije so prenosljive

• Razvijanje strategij, veš�in, ozaveš�enosti, vrednot

• Povezovanje po vsej izobraževalni navpi�nici (od vrtca do univerze)

• Povezovanje znotraj razreda, med predmeti

Cilj: razvoj strategij

• Jezikovno znanje • Kognitivne strategije: tvorjenje besedila• Metakognitivne strategije:

– Samopoznavanje (Self-knowledge) –pisec pozna svoja mo�na in šibka podro�ja

– Poznavanje nalog (Task knowledge) – katere strategije je treba uporabiti v dolo�eni situaciji

– Samoopazovanje (Self-monitoring) – ozaveš�enost o tem, kdaj se zatakne in kako to prese�i – s katerimi strategijami (npr. pregled, popravki, …)

(Iz Mikulecky; Alderson)

Na�rtovanje: „Begin at the end“

1Identify desired

resultsWhat should students

achieve?) 2Determine acceptable evidence How shall we determine the

outcomes?

3Plan learning

experienceand instruction

How am I going to teach?Students learn? What?Po Wigginsu, 1999: 38

znanje kognitivni sistem

metakognitivnisistem

samosistem

poimeno-vanja

• dejstva•zaporedja (�asovna,

vzro�na)

•

•posplošitve

• principi• pojmi

•procesiranje podatkov

• pomnjenje in priklic •

• na�rti: narava, pomen • roki• viri

Motivacija,pripravlje-

nost za delo, �ustva

receptivne in izrazne sporazumevalne zmožnosti

•strategije za doseganje ciljev•spremljanjeprocesov

•prepri�anja•pomen naloge•ocena uspešnosti

B. Kogoj, 2003 Prirejeno po Marzano

BK, ZRSŠ, 2011

SEJO, str. 142