kaj je letošnji trend na balkoniha, portulaka, modrega čudeža in številnih drugih. pir). fuksija...

1marec 2016

Marec 2016Letnik 22 215

Ekološki vrt

T: 080 81 22 FB: KlubGaiawww.klubgaia.si www.naredivrt.si

Tema meseca

Mag. Peter Dolničar

Branka Urbanija Juvančič

SADILI BOMOKROMPIR

Kaj je letošnjitrend na balkonih

Ekološki vrtVse o ...

Nevenka Breznik

Prve težave strato in rešitve

Okrasni vrt

Andreja Pogačnik Špenko

Nezahtevna magnolija

3marec 2016

Življenje naj bo veselje

Mira Arh

Zdi se nam, kot bi še včeraj bila jesen, pa že pomlad trka na vrata. Prepričani smo, da ste se lepo odpočili in že načrtujete, kaj boste sejali, kam boste potovali, se s kom poveselili in se tudi česa novega naučili.

V tej številki boste lahko prebirali: kaj je moderno na balkonih in vrtovih, o magnolijah, posebni mimozi, bakrenem vrtnem orodju, oskrbi trate, kako narediti visoko gredo, cepiti vinsko trto, vse o sajenju krom-pirja, in ameriških borovnicah ter o pomenu korenja v domačem vrtu. Ne spreglejte receptov, nasveta zdravnika in seveda kuponov s popusti za vrtnarske izdelke.

Naša prisotnost med člani in v javnosti ni neopaže-na, z veseljem bomo podelili izkušnje in uspehe tudi z vami. Tudi tokrat vas vabimo na zanimive vrtnarske izlete in nepozabno tradicionalno srečanje v Rabcu, kjer boste obogatili svoje vrtnarsko znanje in si na or-ganiziranih izletih ogledali tudi kaj novega.

PREDSTAVLJA

KLUB GAIAStrokovno-izobraževalna revija glavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o. Gaia – revija članov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, T: (01)755 81 60, E: [email protected]

Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Svetovalka: Vida Radivojević • Urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Vanes Husić, Nevenka Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša,

Matjaž Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Grafična priprava: Mediamix komunikacije d.o.o., Maribor. Tiskano v Sloveniji. Izhaja mesečno, razen januarja

in novembra. Letna naročnina 22,00 EUR. Natisnjeno v 30.200 izvodih. ISSN 1408-7774. Naslednja številka izide 15. aprila 2016.

Kaj je letošnji trend na balkonih 4Nezahtevna magnolija 6 Vrtna orodja iz bakrene zlitine 8Sramežljivka 9 Prve težave s trato in rešitve 10Kaj letos posaditi v zelenjavni vrt 12 Zakaj posaditi drevo? 14Visoke grede - odlična rešitev 15Odgovori strokovnjaka 16Sadili bomo krompir 18Hrustljavo in zdravo korenje 19Klubske strani 22

Ameriške borovnice v vrtu 28Pomladna rez grmovnic 31Novosti s sejma ipm v Essnu 32Gaia na obisku pri članih 34Recepti 36Izkušnje članov 37Ohranimo zdravo hrbtenico 38Raznolike gredice za vsak okus 39Navadni macesen 41Pri vas že letajo metuljčki? 43Gaina nagradna križanka 44Napovednik dogodkov 45Koledar del 46

4 w w w.k lubgaia.s i

STE ŽE NAREDILI NAČRT ZA POLETNO ZASADITEV NA BALKONU ? TRENDNE ZASADITVE NAM TOKRAT ZAPOVEDUJEJO, DA

VARUJEMO MATER NARAVO. LETOŠNJE ZASADITVE BODO DELEŽNE OBISKA ČEBEL IN METULJEV. BIDENS BEE DANCE (ČEBELJI

PLES)« PAINTED RED« IN »PAINTED YELLOW« BOSTA PRAV GOTOVO NAŠLA PROSTOR V ŠTEVILNIH MEŠANIH ZASADITVAH.

Kaj je letošnji trend na balkonih

TEMA MESECA

Bidens BEE DANCE je uporabljen v rdeče-oranžni kombinaciji na sliki. Tem barvnim tonom ustrezajo tako svetlo zelena struktura ( v nasadu glechoma), kot tudi temna struktura (rdeča kopriva in viseči okrasni krom-

Branka Urbanija Juvančič

Nova serija dveh edinstvenih barv z močnejšimi odtenki rdeče

ali rumene v središču cveta bosta pravi

izziv za kombini-ranje z ostalimi rastlinami. Odvisno, katera barva vam je

ljubša. Bidens poznamo že več let,

saj je bil pred leti po-gosto uporabljena balkon-

ska cvetlica v kombiniranju z bršljan-kami. Novi BEE DANCE je vzgojen iz potaknjenca in ima močno, kompak-tno rast. Enostaven za vzgojo prinaša na balkone biotsko raznovrstnost. Naj omenim, da bodo čebele in metulje privabljali tudi cvetovi: dalij, sivke, ognjiča, portulaka, modrega čudeža in številnih drugih.

pir). Fuksija Cigaretka se bo dvignila v višino in poudarila zadnji del nasada. Spredaj desno nemesija bo v začetku poletja vodilna v cvetenju, kasneje to vlogo prevzame oranžni milijon zvonček.

Begonija summerwings Ebony and Orange 2016

Okrasna trava Penisetum setaceum » Rubrum« in rde-čelistni krompir Ipomea sweetcaroline »Cooper«

5marec 2016

Na sliki kombinacija, kako lahko vključimo v zasaditev še eno novost Begonia summerwings »Ebony & Orange 2016«. Je atraktivnejša od njene predhodnice po rasti in izgledu. Lepotica iz rodu begonij je zadnja leta nepogrešljiva v cvetličnih nasadih. Ži-vahni oranžni cvetovi na temnih listih dovoljujejo kombiniranje s temnejšimi cvetovi (moder milijon zvonček). Vrsta begonij Poletna krilca uspeva tudi na bolj zahtevnih vročih legah.

Veliko rastlin uspeva na vročih in zah-tevnih legah, če so le primerno gno-jene in zalite v pravem času. Trendna kombinacija mešane zasaditve na sliki je uporabna tako za cvetlična korita kot za viseče angleške košare ali obe-šanke. Preplet modnih barv petunije » Indian Summer« s tradicionalno rdečo pelargonijo. Sorta Caliope » Dark Red« je robustna in krepka rastlina, ki si zna izboriti prostor v zasaditvah. Rastline, ki so jih imele rade že naše babice nas bodo prav gotovo navduševale vse poletje. Okrasna trava Penisetum seta-ceum » Rubrum« in rdečelistni krom-pir Ipomea sweetcaroline »Cooper« dodatno razgibata in podarita takšno zasaditev.

Begonia tuberhybrida Nonstop JOY Yellow je užitek v rumeni. Za vse tiste, ki si ne predstavljamo barvnih kombinacij brez rumene, nas bo letos razveselje-vala še ena vseskozi cvetoča begonija. Sorta NONSTOP JOY je vzgojena iz semena, zato ima izredno dekorativno, mogočno krepko rast.

Rumenocvetoče rastline bomo še bolj poudarili, če zasadimo poleg temne strukturne rastline ali pa temnejše barve cvetov. Ne pozabimo, da nam nekatere sorte begonij nudijo obilo cvetenja, čeprav uspevajo v delni senci.

Petunia NightSkyZaželite si nekaj, kajti prihaja nova zvezda. Lansko leto smo jo nekateri srečneži že lahko videli na predstavitvi novosti na Nizozemskem. Bele pike na temno vijoličastih cvetovih izgledajo kot nenehno žareče zvezdice na noč-nem nebu. Nekaj sadik je celo prišlo do Slovenije, tako da smo lahko uživali že v prvih fotografijah, ki so bile obja-vljene na družabnih omrežjih. Letos potaknjenci prihajajo tako, da jih boste lahko kupili in uživali v cvetenju. Ideal-na za samostojne zasaditve, v izbranih belih posodah, kot v kombinaciji za mešane zasaditve.

Petunije in surfinije so posebne tako po izrednem cvetenju kot njihovi pot-rebi in zahtevi po specialnem substra-tu za te rastline, zato ob zasajevanju korit to upoštevajmo.V mešanih zasaditvah balkonskega cvetja se poleg trajnic vse bolj pogos-to uporabijo tudi nam znane sobne rastline. Tako smo pred leti okrasno koprivo našli le v dnevnih sobah, danes pa krasi prenekateri balkon. Tudi kraljeva begonija Begonija rex lepo uspeva na senčnih legah. Pomembno je

le, da korita ne izpostavimo nizkim noč-nim temperaturam in upoštevamo, ali rastlina prenese direktno sonce ali ne.

Begonia tuberhybrida Nonstop Joy

Petunia NightSky

Plantella Balkonia - petkomponentna zemlja, bogata z rastlinskimi vlakni in hranili, je najboljša izbira.

POZOR

NOVO!

NASVET


OKRASNI VRT

Nezahtevna magnolijaAndreja Pogačar Špenko

SPOMLADI, KO SMO ŽELJNI CVETJA, NAS MED ZELENJEM IGLAVCEV ŽE OD

DALEČ PRIVABIJO IZSTOPAJOČI CVETOVI MAGNOLIJ, KOT NA TEMNEM NOČNEM

NEBU ZAKRALJUJE BLEŠČEČA ZVEZDA. MAGNOLIJO TEŽKO OPIŠEMO Z NEKAJ

BESEDAMI, SAJ SKOZI VSE LETO IZSTOPA S SVOJO PESTRO PALETO ZANIMIVIH

LASTNOSTI. PRI UMESTITI V PROSTOR JIH JE TREBA RESNIČNO POZNATI TER

PREDNOSTI S PRIDOM IZKORISTITI. PRAKTIČNO SE SKORAJ V VSAKEM VRTU NAJ-

DE MESTO ZA ENO OD RAZNOLIKIH VRST MAGNOLIJ.

Magnolija je vzgojno dokaj nezahtevna grmovnica. Vsem vrstam je skupna že-lja po dovolj rodovitnem, humoznem ter dobro odcednem rastišču, na sonč-nih ali polsenčnih legah, ki pa morajo obenem nuditi zavetje pred močnimi

vetrovi. Apnenčasta tla godijo M. delavayi, M. kobus, M. sieboldii in M. wilsonii, preostalim vrstam pa ustre-zajo nevtralno do kisla tla. Skupno jim je tudi, da se jim pri sajenju rastišče obogati z listavko in gnojilom. Ma-

Soulanževka pride do pravega izraza, kadar ima na voljo dovolj prostora.

Cvetovi magnolij v družbi zimzelenih iglavcev še bolj izstopijo.

POZOR

NOVO!

NASVET

Spomladi pognojimo z membranskim gnojilom Plantella Formula 365 za okra-sne rastline. Gnojilo se sprošca glede na zunanjo temperaturo in vlago ter zagotovi vsa potrebna hranila za popolno prehrano rastlin cez vse leto.

gnolija ima plitek, a močno razraščen koreninski sistem, zato je ni primerno okopavati.

RASTRod zajema pretežno listopadne grme in drevesa, nekaj med njimi pa je tudi

7marec 2016

delno zimzelenih ali celo zimzelenih. Slednji uspevajo le v toplejših kli-matskih razmerah. Listi so večinoma jajčaste oblike in usnjatega videza. Magnolij ne obrezujemo. Za ta ukrep se odločimo le, kadar želimo spremeniti obliko grma ali pa ga zmanjšati. Prime-ren čas za to je po cvetenju, ob tem pa moramo računati, da bo grm naslednje leto imel manjše število cvetov.

CVET

Z odkritjem fosilnih najdb cvetov magnolij so prišli do spoznanja, da so uspevale že v času dinozavrov, kar po-meni, da so starejše od čebel, zato so jih morali opraševati hrošči. Opraševalce privabljajo s prijetnim vonjem, ki je bil specifičen, a hkrati tudi zelo nežen. Ob-lika cvetov je raznolika, od čašaste ali skledaste, ali njihovo popolno nasprot-je - razprti kot zvezde. Barvna paleta zajema od belih do kremnih odtenkov, rožnate nianse do temno škrlatnih in vinsko rdečih barv, nekaj posameznih sort pa je celo rumenih. Pozno spomla-danske zmrzali lahko močno poškodu-

Na začetku temno roza popki zvezdaste magnolije 'Rosea' se z razcvitanjem razbarvajo skoraj v bel odtenek.

Vednozelene magnolije, vzgojene v drevesno obliko, poživljajo ulico.

POZOR

NOVO!

NASVET

jejo listne popke in cvetove najzgodne-je cvetočih sort, ostale pa si sledijo vse do sredine poletja. Večina jih cveti še v brezlistnem stanju, zato pridejo cvetovi še bolj do izraza. Prav posebne omem-be vredna je sorta M. liliiflora 'Nigra', ki pocvita tudi čez poletje.

UMESTITEV V PROSTOR

Magnolija pride najbolj do izraza, če jo posadimo samostojno. V zimskem obdobju njen zanimiv habitus z žametnimi popki še posebno izstopi, če ima za ozadje zimzelene listavce ali iglavce. Za manjše vrtove in atrije je vsekakor najbolj primerna zvezdasta magnolija (M. stellata), sledi ji lilijasta magnolija (M. liliiflora). Preostale vrste so primerne za velike vrtove. Med njimi so najbolj priljubljene sulanževka (M. soulangeana), kobuševka (M. kobus), sieboldova magnolija (M. sieboldii) ter loebnerjeva magnolija (M. loebneri). Največja med vsemi pa je, kar že ime samo pove, velecvetna magnolija (M. grandiflora), ki je zimzelena in primerna le za Primorsko.

Okoli okrasnih rastlin se cez zimo zemlja posede, zato je pomembno, da dodamo Plantella Premium Zemljo za okrasne rastline. Kakovostne šote in rastlinska vlakna zagotovijo dobro zadrževanje vode. Uporabimo jo tudi pri presajanju in sajenju novih rastlin.


NOVOSTI

V ZADNJIH LETIH TUDI PRI NAS POGOSTO SLIŠIMO O VPLIVU

TE PLEMENITE KOVINE NA ZEMLJO IN RASTLINE. MNOGE

RAZISKAVE V ZADNJIH 60 LETIH SO POTRDILE LJUDSKE

IZKUŠNJE IN OPAZEN UČINEK TUDI PRI KONČNEM PRIDELKU.

TAKŠNO ORODJE SE JE UPORABLJALO SKOZI VSO ZGODOVI-

NO, DO NEDAVNEGA TUDI PRI NAS.

Tomaž Kvasnik

Za običajna dela na vrtu je baker premehek material, zato se za orodja namenjena delu na zemlji uporablja bron oziroma zlitina bakra in kositra, v kateri je bakra več kot 90%, z mehansko obdelavo pa se takšnemu orodju doda žilavost in je tako primerno za večino kultiviranih površin. Z uporabo pa orod-je postaja vedno trše.

MOTIKA KOPLJE KAR SAMA

Ko pa pričnemo z delom, nas preseneti, kako z lahkoto orodje prodira skoz prst, saj je trenje kar za tretjino manjše. Na trgu je na voljo že široka paleta orodij za različne namene, predvsem pa se obuja stare preizkušene modele, kateri so se že izkazali v uporabi. V ponudbi se med drugim najde tudi zeliščarski srpek – različica starega druidskega srpa. Z rabo se rez na rastlini zaščiti pred okužbo in gnitjem, vitalne snovi in učinkovine v rastlini pa ne oksidirajo. Inovativna pa je oblika plevelnice v obliki srca, s katero se ob uporabi preprečuje poškodbe kulturnih rastlin in natančno pleve tudi v bolj strnjenih gredicah. Orodje sodi v zgornji cenovni razred, a se vložek dolgoročno obrestuje. Bron je

odporen na vplive okolice, tako je orod-je izjemno dolgoživo in ima doživljenj-sko garancijo.

BAKER ZAVIRA BOLEZNI

Za učinek je predvsem zaslužen baker, katerega prednosti se uporabljajo tudi na številnih drugih področjih; zaradi antiseptičnosti in antimikotičnosti razkužuje in v samem substratu zavira razvoj bolezenskih klic in plesni, pri če-mer je zanimivo, da koristnih bakterij in mikorize ne ovira. Ob stiku s substra-tom ima bazično reakcijo, zaradi bakro-

VRTNA ORODJA IZ BAKRA

vih ionov je voda težje hlapljiva in lažje dostopna, z njo pa prehajajo sledi v rastlino, kjer bakrove sledi sodelujejo v mnogih procesih in dvigujejo odpor-nost. Ne rjavi in ne propada. Orodje je primerno tako za vrtičkarje kot večje pridelovalce in vse ostale, ki imajo radi delo z rastlinami. Možna pa je tudi nadgradnja kmetijskih strojev.

Za več informacij o orodju obiščite spletno stran ostijarej.com ali pa pokličite na telefon-sko številko 040 21 71 91.

9marec 2016

Mimoza pudica ali sramežljivka je samorasla v tropskih krajih. Pri nas je poznana le kot lončnica, ki je zaradi zapiranja listov ob dotiku posebej zanimiva otrokom.

Loreta Vlahović

ALI POZNATE

SRAMEŽLJIVKA

Ime je sestavljenka iz rodu Mimosa in latinske besede pudica, kar pomeni sramežljiva. V drugih jezikih je ime-novana: sensitive plant (občutljivka), sleeping grass (speča trava), touch-me-not, morivivi (umri živi) dormilona (zaspanka), makahiya, mateloi (lažna smrt) ipd.Rastlina izvira iz Južne in Srednje Amerike. Od tam se je razširila drugam tudi v ZDA. Prisotna je tudi v Nigeriji, Vzhodni Aziji in na Sejšelih. V Tan-zaniji, Južni Aziji, Jugovzhodni Aziji, Pacifiških otokih in Avstraliji velja za invazivno vrsto.

OPIS RASTLINE

Steblo je pri mladih rastlinah po-končno, a se z rastjo upogne. Je tanko in redko do gosto bodičasto, iz njega pa izhajajo vejice. Zraste do višine 1.5 m. Listi so pernato deljeni z enim ali dvema paroma in z 10-26 lističev na pero. Listni peclji so bodičasti. Iz listne

osi izhajajo bledo roza ali vijoličasti cvetovi. Okrogli do ovalni cvetovi brez prašnikov merijo v premeru 8-10 mm. Seme se nahaja v grozdih s po 2-8 stroki dolžine 1-2 cm. Tudi ti so ob robovih bodičasti. Je vetrocvetka in tudi žužkocvetka.

POSEBNOSTI IN UPORABNOST

Sramežljiva mimoza se uporablja v tradicionalni medicini v Indiji in Kongu. Z zmečkano rastlino natirajo boleča mesta. V Senegalu se listi uporabljajo pri lumbagu. Vsi deli rastlin so upora-bljeni za boj proti žleznim tumorjem in raku maternice. Ekstrakt korena deluje antibakterijsko in je s semeni odvajalo in bljuvalo. Vendar so lahko visoki odmerki strupeni. Vodni ekstrakti korenin nevtralizirajo strup kobre (Naja Kaouthia). Verjetno inhibira miotoksičnost in encimsko aktivnost kobrinega strupa. Zanimivo, da raste kot pokrovna rastlina ravno

v krajih, kjer v naravi živijo tudi kobre. Kot pri mnogih rastlinah se ji listi ponoči zaprejo in ponovno odprejo podnevi. To stanje je znano kot 'spanje' ali niktinastija.

Listi se zaprejo zaradi različnih dražlja-jev, kot so: dotik, toplota, pihanje ali tresenje. Gibanje je posledica izgube turgorskega tlaka v celici. Ko je rastlina vzdražena, začnejo določeni deli stebla sproščati kemikalije, ki povzročijo, da voda izhaja iz celic. To povzroči zmanj-šanje tlaka, krčenje in s tem zaprtje listov. Z gibanjem celega lista ali samo njegovih delov rastlina ustvari videz uve-le in neužitne. Z zmanjšanjem površine se zavaruje pred plenilci, poleg tega se ob povešenih listih pokažejo še bodice.

Ali ste vedeli


VSE O ...

Prve težave s trato in rešitveNevenka Breznik

Ko skopni sneg ali se prikaže spomladanski sonček, je pogled na našo porjavelo zelenico vse prej kot navdušujoč. Kaj lahko naredi-mo, da bo trata spet dobila svojo pravo barvo, da bo gosta, žame-tna, mehka in trpežna in primerna za različne vrste obremenitve.

1. Porumenela trata

Trata je zgodaj spomladi porumenela, pobledela ali tudi nekoliko porjavela. Navadno si opomore že po prvem močnejšem spomladanskem dežju, najbolje pa je, da pred dežjem ali takoj po njem trato še dognojimo s Plantella Formulo 365 za trato. To je membran-sko gnojilo, iz katerega se hranila sproščajo postopoma v odvisnosti od temperature in vlage, kar pomeni, da ima rastlina na voljo hranila točno tak-rat, ko jih potrebuje. Zadostuje gojenje enkrat letno.

2. Na trati zastaja voda

Včasih opazimo, da po dežju na trati več dni za tem ostane voda. To pome-

ni, da so tla zbita in slabo prepustna. V takih tleh je onemogočen dostop zra-ka do korenin, zato je trata oslabljena, redka in včasih tudi propade. Spomladi tako trato obvezno temeljito in na gosto preluknjamo, po površini pa potresemo Plantella izbrane kremeno-ve peske. Z metlo pesek pometemo v narejene luknje. To naredimo najmanj dvakrat letno. Če opazimo, da bo voda po enem ali dveh letih v taki trati še vedno zastajala, nas čaka bolj temeljita obnova. V tem primeru bo potrebno travno rušo odstraniti, tla pa ponovno pripraviti za novo setev. Priporočljivo je vstaviti drenažne cevi, zemljo pa izbolj-šati s kamninsko moko Plantella Biovit. Nato obvezno dodamo organsko snov v obliki kvalitetnega organskega gojila

Plantella Organik, tla izravnamo in posejemo travno seme.

3. Prazna mesta na trati

Spomladi na trati velikokrat opazimo tudi prazna mesta, torej mesta, kjer trave ni več. Taka mesta je potrebno čim prej dosejati, drugače jih bo kmalu prerasel plevel ali se bo naselil mah. Zemljo razrahljamo do globine 10-15 cm, dodamo org, gnojilo Plantella Organik izravnamo in posejemo travno mešanico Plantella Contessa, ki ima obloženo seme z že dodanimi hranili, ki bo hitro vzklilo, vsekakor prej kot plevel. Če se je na takih mestih že naselil plevel, tega ročno odstranimo,na

1 2

11marec 2016

1. Trata je spomladi porjavela, da bo ponovno ozelenela, potrebuje dognojevanje s Plantella Formula 365 za trave. 2. Voda zastaja na zbitih tleh, na katerih je trata.3. Prazna mesta na trati je zasedel mah.4. Otočki širokolistnega plevela.5. Odmrlo trato je potrebno odstraniti, drugače se na gnijočih ostankih trate lahko pojavi snežna plesen.

4 5

3

Na podrocja z mahom potresemo Plantello proti mahu, pocakamo 10 dni, da mah pocrni in ga pograbi-mo proc.

POZOR

NOVO!

NASVET

starejši trati ga lahko tudi poškropimo s herbicidom za širokolistne plevele Vivera Banvel.

4. Odmrla trava na trati

Na trati se pojavlja tudi odmrla trava in listje. Vse odmrle in gnijoče ostanke temeljito odstranimo tako, da trato pregrabimo s pahljačastimi grabljami.

5. Snežna plesen

Odmrli ostanki so velikokrat žarišče nevarne bolezni, snežne plesni, ki jo opazimo zgodaj spomladi kot bele plesnive kroge, znotraj katerih trava rumeni in odmira. Takoj, ko opazimo to bolezen, trato temeljito poškropi-mo s fungicidom Vivera Switch. Škrop-ljenje po 10 dneh ponovimo.


POZNATE RASTLINO

KAJ LETOS POSADITI V ZELENJAVNI VRTLoreta Vlahović

VSAKO LETO OB NAČRTOVANJU VRTA MNOGI MED NAMI IŠČEMO POPESTRITVE V

OBLIKI NOVIH VRST ALI SORT ŽE ZNANIH RASTLIN. ČAS JE ZA PRVE SETVE IN SAJE-

NJA, ZATO BODO DOBRODOŠLE INFORMACIJE O LETOŠNJIH NOVOSTIH. TOKRAT

BOMO VRT POPESTRILI Z VRTNINAMI IZ TOPLEJŠIH KRAJEV, KI ZA USPEVANJE

POTREBUJEJO TOPLA TLA IN SONČNO LEGO.

Sladki krompir ali batata

Že večkrat smo dobili vprašanja, kje dobiti gomolje sladkega krompirja za gojenje doma. S sajenjem ne hitimo, ker je sladki krompir rastlina toplih krajev. Za rast in razvoj potrebuje temperature, ki so višje od 15 stopinj C. Uspeva na soncu in v senci, v dobro odcednih tleh. Batata raste kot slak in razvije več metrov dolga stebla s srčastimi listi. Cveti podobno kot slak v svetlo rumeni, vijoličasti ali rumenkasti barvi. Sadimo na razdaljo 30 – 50 cm v vrsti in 1 m ali več med vrstami.Užitni so tudi surovi gomolji, uporabi-

mo lahko tudi mlade liste in poganjke, ki jih pripravimo podobno kot špinačo. Letos bomo lahko izbirali med tremi sortami in barvami sladkega krompirja ali batate.

Sorta 'Beauregard' ima podolgovate gomolje, prekrite z rdečo lupino in meso izrazito oranžne barve sladkega in polnega okusa. Od sajenja do dozo-revanja potrebuje 90 dni. Sorta 'Bonita' ima belo meso z nežnim, rumenim od-tenkom, kožica pa je svetlo rjave barve, podobno belemu krompirju. Dozori v 90 dnevih. Odličen za vse vrste priprav.

Ali ste vedeli?

Sladki krompir je bogat s prehranskimi vlakninami, vitamini in antioksidanti v obliki betakarotena. Ima nizek glike-mični indeks, zato je primeren tudi za diabetike.

Gine Tato – iz ene rastline jajčevec krompir boste pridelali 3 - 4 velike jajčevce in cca 1 kg belega krompirja.

Sorta 'Murasaki' ima vijoličasto lupino in belo meso. Poznan je bolj kot japonski sladki krompir. Odporen proti boleznim. Od sajenja do obiranja potrebuje 90 – 120 dni.

13marec 2016

TomTato in GineTato

Paradižnik, krompir in jajčevec spadajo v družino razhudnikov in so po naravi kompatibilni. To tudi omogoča združe-vanje in skupno rast. Po letih preizkušanja so raziskovalci uspeli cepiti paradižnik na rastlino krompirja, o kateri smo že pred dvema letoma pisali v reviji Gaia. Sedaj je na trgu tudi nova rastlina, kjer je na rastlino krompirja cepljen jajčevec, poimenovan GineTato. V naše veselje sadike že lahko nabavimo tudi pri nas. Sadike so certificirane, brez GSO, ročno cepljene. Za cepljenje so izbrane izključno brezvirusne rastline. Kombi-nacijo rastlin paradižnik in krompir ali jajčevec in krompir sadimo v lonce, na vrt in v rastlinjake. Tudi te za dober razvoj potrebujejo sončno lego. Krompir paradižnik potrebuje oporo cca 200-250 cm. Ko jeseni prenehamo

z obiranjem paradižnika, rastlino odre-žemo in počakamo 10 dni ter izkoplje-mo še krompir.

Poleg dvojnega pridelka so rastline tudi izjemno dekorativne in so lepa popestritev med rastlinami na terasi ali balkonu. Zaradi višine rasti lahko v poletnem času predstavljajo tudi atraktivno živo mejo.

Oskrba

Za gojenje vseh navedenih rastlin priporočamo pripravo tal s 100 % organskim gnojilom Plantella Organik K. V času rasti cepljene rastline para-dižnika in jajčevca redno krepimo z naravnim sredstvom na osnovi njivske preslice Bio plantella Vital za paradiž-nike. Rastline dognojujemo s tekočim gnojilom za paradižnike iz rjavih alg.

Barvita kapusnica

Za še večjo popestritev krožnika in barvitost vrta bomo letos poleg bele lahko posadili tudi vijoličasto in oran-žno cvetačo. Vse predstavljene rastline dobite po vsej Sloveniji pod blagovno znamko Dobro in zdravo.

Tom Tato – Iz ene rastline pridelamo tudi 500 češnjevih paradižnikov in 2 kg krompirja. Potrebno je odstranjevati zalistnike in tudi poganjke krompirja, ki morebiti izraščajo iz tal.

Vijoličasta cvetača 'Graffiti' tvori kompaktno glavo vijoličaste barve in je prava dekoracija na vrtu in krožniku, ker se barva ohrani tudi pri kuhanju. Obiramo 75 dni po sajenju na prosto.

Sadimo v zemljo, ogreto na 15 stopinj C, in sicer ko minejo nevar-nosti nizkih temperatur. Pri sajenju moramo biti pozorni, da je cepljeno mesto nad zemljo.

Sajenje

Cvetača Cheddar F1 je rumeno-oranžna kot je sir Chedar. Barva ostane tudi po kuhanju, dozori v 70 dnevih in jo odlikuje visoka vsebnost beta karotena.Bio Plantella Vital za

paradižnike - organsko sredstvo iz njivske preslice varuje in krepi odpornost rastlin pred boleznimi.

POZOR

NOVO!

NASVET

POZOR

NOVO!

NASVET


Dejstva o drevesih• Eno samo drevo lahko absorbira toliko oglji-

ka kot ga proizvede avto v enem letu z vožnjo 26.000 kilometrov.

• Tekom svoje življenjske dobe lahko eno samo drevo absorbira 1 tono ogljikovega dioksida.

• Zrelo drevo odstrani skoraj 70-krat več one-snaženja kot novo zasajeno drevo.

• Posamezno drevo proizvede približno 260 kilogramov kisika na leto. To pomeni, da 2 odrasli drevesi lahko dobavita dovolj kisika letno za štiričlansko družino!

ALI STE VEDELI?

Zakaj posaditi drevo?

1. Varuje prst pred erozijo in izgubo.

2. Sprošča vodne hlape, ki osvežijo in vlažijo zrak. 3. Zaradi sence lahko

zelo zmanjša stroške ogrevanja ali hlajenja.

4. Veže CO2 iz zraka in ga pretvarja v nam potreben kisik.

5. Zadrži prašne delce, ki plavajo po zraku.

6. V skupini delujejo kot dušilci hrupa.

7. Deluje kot mini ekosistem, kjer živijo koristne živali in insekti.

15marec 2016

VISOKE GREDE - odlična rešitevMarija in Franci Peršuh

Ena izmed glavnih prednosti visokih gred je v tem, da rastline gojimo v kakovostni prsti, ki je rahla, ima ustrezno drenažo in tudi v hladnejših mesecih omogoča rast domačih vrtnin. Spomladi lahko začneš s saditvijo bolj zgodaj, zato sva se z možem lani odločila in najin »klasični vrt« spremenila v visoke grede.

1. Bilo je kar nekaj dela, a se je obre-stovalo. Mož Franci je pripravil načrt poteka dela in ves potreben material, nato pa sva začela. Načrt sva naredila za tri velike grede, in sicer cca 400 x 160 in eno samo za zelišča 400 x 60.

2. Z lesenimi količki sva označila gre-de, odstranila rodovitno zemljo in jo prihranila za vrhnjo plast. Gredo sva poglobila za 30 cm in tudi to zemljo uskladiščila za kasnejšo uporabo. V vogale in na dolge stranice grede je mož vbetoniral kovinske nastavke v betonske temelje, na katere je nato privijačil deske (5cm), predhodno zaščitene z bio premazom za les.

3. Dno vseh gredic sva zaščitila z mrežo, ki sva jo na robovih pritrdi-la na les –zaščita pred voluharjem in krtom

4. Na dno vsake grede sva naložila 20 -30 cm debelih in tanjših vej in debelejše bio odpadke. Poskrbela sva, da je plast gosta in trdna. Nanjo sva razporedila narobe obr-njeno travno rušo, mešane vrtne odpadke in plast suhega listja ter vse prekrila s slabšo zemljo, ki sva jo izkopala z dna gredic.

5. Na vse to sva naložila še koru-

znico, plast šote in plast slabše zemlje ter vse to dobro prekrila s kartonom, da bo nastalo čimveč deževnikov. Gredo sva dobro potlačila z lopato.

6. Na kartone sva nasula vrtno zem-ljo, pomešano z dobro preperelim konjskim gnojem in na to še pre-ostalo kakovostno zemljo in kom-post, ki sva ga »pridelala« doma. Veliki gredi in gredica za zelišča so visoki 60cm, gredica za plodovke pa je visoka le 45cm. Vmes imamo potke, posute s sekanci.

Obdelovanje gredic je zdaj prav prijet-no, manj naporno in zelo pregledno. Pridelki so večji, spomladi je zemlja prej topla in lahko hitreje kaj poseješ. Naša gredica z zelišči je v središču ostalih gred in zdi se, da blagodejno vpliva na vse rastline v vrtu. Že komaj čakava, da začneva z delom, saj bo letos dosti lažje, brez težkega lopatanja in sklanjanja.

POZOR

NOVO!

NASVET

Plantella Vrtna zemlja – kvalitetne huminske sote, velika vsebnost Biokulta rastlinskih vlaken, omogoca odlicno zadrževanje vode in boljšo dostopnost hranil rastlinam.

KAKO DO ...


ODGOVORI STROKOVNJAKA

STROKOVNJAK ODGOVARJA

Imam že več kot 10 let staro vrtnico čajevko pred hišo. Opazila sem, da ima šibke nove po-ganjke, poleg tega pa se na njih takoj naselijo uši, ki jih dodatno obremenijo. Vsako leto jih dobro porežem, a odganjajo slabo. Kako jim lahko pomagam? Jožica iz Novega mesta

Na marelici, breskvah in jablanah sem opazil, da se sušijo in odpadajo cvetovi. Tako sem ostal brez dobršnega dela plodov. Ali to lahko kako preprečim? Sandi iz Žalca

Okoli hiše imam okoli 50 tekočih metrov žive meje kalina, ki je stara že več kot 10 let, visoka 1,5 m in široka dobrega 0,5 m. Zanima me, kako bi jo pognojila, da bo celo leto lepo zelena? Urška iz Tržiča

? ?

?

Spomladansko gnojenje vrtnic Sušenje cvetov sadnega drevja

Spomladansko gnojenje žive meje

Pri obrezovanju čajevke je pomembno, da v posameznem grmu pustimo 3 do 5 poganjkov, ki jih skrajšamo na 3 do 5 očes. Na ta način gojimo čajevke za lepo cvetenje. Po-membno je, da vrtnice pred brstenjem pognojimo s Plantella Specialnim gnojilom za vrtnice, saj jim bomo tako zagoto-vili hranila za razvoj novih poganjkov in cvetov. Na mladih poganjkih se res hitro pojavijo uši, ki s sesanjem rastlinskih sokov poškodujejo poganjke in okrnijo rast rastline. Poleg tega pa so tudi prenašalci bolezni in je pomembno, da ukrepamo takoj in jih poškropimo z na-ravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde, ki deluje kontaktno in jih učinkovito uniči.

Gre za bolezen cvetna monilija, ki napada predvsem koščičarje, a se pojavlja tudi na jablanah. Glivica se naseli na cvetovih, ki se kasneje posušijo in obvisijo na vejicah, kjer lahko opazimo kupčke sivkaste plesni. Pogosto so napadene cele vejice, ki se posu-šijo. Bolezen preprečimo z uporabo fitofar-macevtskega sredstva Vivera Chorus 50 wg, s katerim škropimo rastline v času cvetenja. Uporabimo koncentracijo 5 g / 10 l vode pri marelicah in na jablanah, na hruškah pa 4,5 g /10 l. Škropimo v cvet, kar pomeni takrat, ko je odprtih okoli 10 % cvetov in drugič, ko začnejo odpadati venčni listi ali tik pred dežjem. Pri jablanah in hruškah sredstvo deluje tudi proti škrlupu.

Živo mejo je pomembno pognojiti v začetku pomladi, da ji zagotovimo hranila za rast. Najbolje bi bilo uporabiti Plantella Formulo 365 za žive meje, saj gre za moderno, membransko gnojilo, ki zagotovi vsa potrebna hranila za živo mejo čez vse leto. Gnojilo potresemo pod živo mejo, kjer že 1 kg gnojila zadostuje za 50 tekočih metrov žive meje, širine 0,5 m. Hranila so spravljena znotraj membra-ne in se sproščajo postopoma glede na zunanjo temperaturo in vlago. Sestava hranil pa zagotovi lepo, temno zeleno barvo kaline.

17marec 2016

V loncu imam že nekaj let posajeno limono, ki je bila čez zimo na prezimovanju v garaži. Listi so bledo zelene barve, poleg tega pa ima še nekaj majhnih plodov na drevesu. Počasi jo bom prestavila ven. Ali jo lahko takrat presadim in v kakšno zemljo? Marjeta iz Šempetra

Prijatelji imajo zelo lepe in bujne grme rdečega in črnega ribeza ter fourberry. Ker so res okusne sorte, me zanima, ali jih lahko sam razmnožim? Andraž iz Medvod

? ?Presadila bi limono Razmnoževanje jagodičevja

Preden prestavimo limono ven na prosto, jo presadimo v večji lonec in uporabimo Plantella Specialno zemljo za citruse in mediteranske rastline. Na dnu lonca naredimo drenažo iz drobnih kamenčkov, položimo plast vrtnarske koprene in zemljo, na katero postavimo rastlino ter nasujemo zemljo še okrog in potlačimo. Zemljo,

ki se drži korenin, ne odstranjujemo, ker tako lahko poško-dujemo korenine. Nato jo zalijemo z vitaminskim in amino-kislinskim kompleksom Bio Plantella Vita, da zmanjšamo šok ob presajanju. Naslednje 4 tedne ponavljamo zalivanje 1 krat tedensko. Pognojimo z gnojilom Plantella Specialno gnojilo za citruse, ki ima sestavo, prilagojeno potrebam citrusov. Bar-va listov se bo povrnila, ko bo limona imela več sonca, novo zemljo in kakovostno gnojilo.

Jagodičevje, kot so: ribezi, josta, fourberry, zelo enostavno razmnožimo s potaknjenci. Spomladi po rezi nam ostane dovolj poganjkov, od katerih uporabimo zgornji del veje – najmlajši del poganjka. Odrežemo na dolžino približno 20 cm. Spodnji del vejice namočimo v sredstvo za pospeševa-nje rasti korenin Plantella Rhizopon 2. V zemljo naredimo s prstom luknjo pod kotom in previdno vtaknemo vejico v zemljo tako, da sta 2 brsta v zemlji in 2-3 brsti nad zemljo. Nato zemljo nežno zagrnemo. Po-taknjenjci jagodičevja se zelo hitro primejo in razvijejo koreninski sistem. Pomembno je, da jagodi-čevju zagotovimo vsa potrebna hranila za dobro rast, zato uporabi-mo Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje, ki vsebuje veliko fosforja za dobro cvetenje in kalija za sočne plodove.


EKOLOŠKI VRT

SADILI BOMO KROMPIR Mag. Peter Dolničar, Kmetijski inštitut Slovenije

Pomembno je, da ne sadimo prezgodaj, torej le v dovolj to-plo zemljo, ko temperatura preseže 8 oC. Le če bomo nasad prekrili s prekrivno tkanino, lahko sadimo tudi prej. V osre-dnjem delu Slovenije je to običajno v začetku aprila, ko se zunanje temperature dvignejo nad 12 oC, v vzhodni in južni Sloveniji ter posebej še na Primorskem pa nekoliko prej.

Priprava tal in gnojenje

Krompir je okopavina, ki za svojo rast potrebuje rahla, globoka in rodovitna tla z dovolj organske snovi. Ima plitev koreninski sistem, ki lahko dobro izko-risti hranila le, če so lahko dostopna. Jesensko gnojenje z dobro uležanim hlevskim gnojem krompirju godi, saj z njim dodajamo tudi mikroelemente ter zagotavljamo enakomernejšo oskrbo z vodo in hranili. Navadno gnojimo z 20 do 30 tonami organskih gnojil na hek-tar. Namesto omenjenega lahko upo-rabimo visoko kakovostno organsko gnojilo Plantella Organik, ki se odlikuje po večjem deležu organske in suhe snovi, ima pa tudi konstantno razmerje v količini hranil. Velika prednost je, da ne vsebuje semen plevelov, hranilne snovi zagotavlja več kot 6 mesecev, tlom pa dogoročno zvišuje vsebnost humusa.Pretirano gnojenje z organskimi gnojili lahko povzroči prebujno rast in s tem večjo nevarnost za krompirjevo plesen. Pred saditvijo tla globoko zrahljamo, da omogočimo hitro rast in oblikovanje gomoljev pravilnih oblik. Za pravil-

no gnojenje z mineralnimi gnojili je smiselno zemljo poslati v analizo. V preglednici prikazujemo normative za gnojenje s fosforjem in kalijem, ki veljajo ob predpostavki, da so tla primerno založena, sicer je odmerek glede na analizo tal potrebno ustrezno prilagoditi. Odmerek dušika po potrebi razdelimo tako, da ga tretjino dodamo ob saditvi, ostalo po začetku nastavlja-nja gomoljev ali pri poznih sortah tudi pozneje.

Tal ne apnimo, če kislost ni nižja od pH = 5,5 oz tega ne zahteva druga kultura v kolobarju, saj tako hkrati zmanjšu-jemo nevarnost okužbe z navadno krastavostjo. Nikoli ne apnimo tik pred saditvijo krompirja.

Nakaljevanje gomoljev

Gomolje krompirja lahko pred sadi-tvijo nakaljujemo, in sicer predvsem zgodnje sorte, s čimer povečamo zgodnost za okoli 14 dni. Priporoča-mo tudi nakaljevanje nekaterih zelo poznih sort in tistih, ki imajo počasno začetno rast.

Gomolje nasujemo v zabojčke v eno, največ dve plasti ter jih zložimo v ne presuh, svetel prostor. Le tako se obli-kujejo svetlobni kaliči, ki so dovolj zbiti in trdni, da se ob saditvi ne polomijo. Temperatura nakaljevanja je lahko od 12 do 20 oC. Nakaljevanje pri nižjih tem-peraturah priporočamo predvsem za poznejše sorte - nakaljevanje traja dlje časa in vzkali več očes. Zgodne sorte nakaljujemo pri višjih temperaturah.

Dobro razvit svetlobni kalič

POZOR

NOVO!

NASVET

Plantella Organik – vrhunsko 100 % organsko gnojilo v obliki mikropelet, eno-stavnih za uporabo, hrani rastline tudi 6 mesecev in poveca pridelek za 30 %.

19marec 2016

Na ta način dosežemo, da kali manj očes, zato na njivi izraste manj stebel in se oblikuje manjše število gomo-ljev, ki pa so debelejši in zgodnejši. Pri ročni saditvi so kaliči lahko veliki do 2 centimetra.

Kako saditi

Globina sajenja je razdalja med vrhom gomolja in površino tal. Če sadimo plitvo, je debelina plasti tal, ki pokriva gomolje od 0 do 2 cm, pri srednje globokem sajenju od 2 do 5 cm in pri globokem sajenju več kot 5 cm. Plitvo sajenje priporočamo, ko sadimo gomolje, ki so fiziološko stari, slabo skladiščeni, pri nizki temperaturi tal, v krajih z obilo padavin, na zelo vlažnih, težkih tleh in pri sortah, ki tvorijo go-molje globoko. Tla morajo biti dovolj vlažna in globoka, da lahko napravimo primerne grebene. Srednje globoko sadimo krompir na bolj sušnih legah, na plitvejših tleh, pri manjši medvrstni razdalji in pri sortah, ki nastavljajo gomolje plitvo. Na splošno velja: čim drobnejši so semenski gomolji, težja kot so tla in višji kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Na nagnjenih predelih tla obdelujemo in sadimo krompir prečno na nagib, da preprečimo odte-kanje vode in erozijo.

Naj ne bo pregosto

Posebno pri manjših pridelovalcih (vrtičkarjih) opažamo, da sadijo krom-pir pregosto. Zato kupijo več semena kot je potrebno, pridelek je manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivič-nim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter debeline semena, pa vendarle veljajo neka osnovna pravila določanja gosto-

te saditve. Pri normalni debelini 35-55 mm sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na kvadratni meter, odvisno od pričako-vanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in od bujnosti rasti. V praksi to pomeni okoli 2,5 tone na ha ali za manjše pridelovalce 25 kg semena na 100 m2. Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čim večja, vsaj 60 cm pri zgodnjih sortah in 70 cm pri poznih sortah.

Za uspešno pridelovanje krompirja je kakovostna saditev zelo pomembna, ne smemo pa pozabiti tudi na kolo-bar. Ta mora biti vsaj tri, še bolje pa štirileten, torej da krompir sadimo na isto poljino vsako četrto leto. Le tako se bomo izognili zmanjšanju pridelka, pa tudi zmanjšali nevarnost za pojav bolezni in škodljivcev, posebej še navadne krastavosti in drugih patoge-nov, ki so prisotni v tleh.

Ponovna rast gomoljev zaradi preveč dodanega dušika in stresnih razmer

Rezanje gomoljev zaradi nevarnosti širjenja bolezni na semenske gomolje odsvetujemo. Če se vendarle odločimo za rezanje debelejših gomoljev, jih prerežemo na dva dela pokončno od apikalnega dela do stolonovega dela gomolja. Rezane dele potresemo s fungicidom, nož pa po vsakem prereza-nem gomolju razkužimo v alkoholu. Najprimernejši čas rezanja je vsaj dva tedna pred saditvijo, da se gomolj posuši in se oblikuje nova kožica, lahko pa tudi tik red saditvijo, vendar le v primeru, ko je zemlja dovolj topla, da gomolji hitro vzkalijo.

Ali ste vedeli?


EKOLOŠKI VRT

HRUSTLJAVO IN ZDRAVO KORENJEKristina Škrbec

Korenje sodi med nepogrešljive vrtnine domačega vrta. koristno je, če znamo uživati predvsem v surovem korenju. do nedavnega je veljalo, da korenčkovo listje ni užitno, zdaj pa ugotavljajo, da je polno klorofila in raznih vitaminov ter mineralov. če nam na vrtu raste korenček, lahko sočimo cele-ga, skupaj z listi. s slednjimi ne gre pretiravati, saj je okus precej močan.

Vzgoja

Najbolje raste na lahkih peščenih in globokih tleh. Le tako razvije velike korene. Gredic NE gnojimo s hlevskim gnojem (isto velja za čebulo; tudi zato sta dobra soseda). Gnojenje je pri korenčku zelo pomembno. Le dobro hranjeno korenje bo dobro rodilo. Najboljša so peletirana organska gno-jila, saj vemo, da hlevskega gnoja ne prenaša ravno najbolje.

Za dognojevanje uporabimo specialno mineralno gnojilo za vrtnine Plantella Extra plus, ki vsebuje veliko fosforja in kalija, ki sta pomembni hranili za velike in sočne korene. Korenček bo tudi hvaležen za stimula-torje rasti, saj počasi raste in ga lahko kakšno slabo vreme pri rasti zavira. Zato ga enkrat tedensko zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim kom-pleksom Bio Plantella Vita. Sejemo ga od začetka marca pa tja do junija (odvisno od sorte korenčka, prostora v vrtu in kako zelo radi ga jemo oz. kako dobro ga lahko uskla-diščimo čez zimo). Značilno za seme korenčka je to, da zelo dolgo kali (3-4 tedne!). Spomladi zato posejano gre-dico obvezno prekrijemo z agrokopre-no. Sejemo ga na redko, na 2-5 cm. Medvrstna razdalja pa naj bo vsaj 7 cm. Maja in junija ga lahko sejemo med čebula, zato to vključimo v načrt vrta in čebulo sadimo v bolj široke vrste. Če smo ga sejali na gredico s čebulčkom, jo pustimo pokrito z agrokopreno toliko časa, da mine nevarnost naleta čebulne muhe in korenčkove muhe (sredi maja). Za kontrolo škodljive

muhe postavimo v vrt Bio Plantella Rumene lepljive plošče.

Obvezno ga sejemo v mešani družbi: s čebulo, solato, redkvico, grahom, po-rom, krešo, zeljem, paradižnikom, saj samemu sebi ni dober sosed. Najbolje kali, če ga sejemo skupaj s semenom kopra. Da pa bomo vedeli, kam smo sejali, ga sejemo skupaj s semenom redkvice. Paziti moramo, da redkvico pravočasno prepulimo in pustimo samo nekaj rastlin, tako da ustvarimo prostor za rast korenčku. Ko korenček vzkali (ko smo že obupali nad tem, da sploh bo), ga nato redno pulimo, tako da je na koncu med rastlinami okoli 5 cm prostora. Le tako se bodo razvili lepi in veliki koreni. Mlade rastlinice

Korenje je tudi dobro okopati, da se razvije bujna cima in se v zemlji odebeli koren. Po okopavanju ga tudi osipamo, da preprečimo zele-ne glavice na vrhu korenov.

Okopavanje in osipanje

POZOR

NOVO!

NASVET

Za gnojenje korenckove gredi-ce je idealno gnojilo Plantella Organik K, ker vsebuje veliko organske snovi in naravnega kalija.

21marec 2016

korenčka so zelo okusne in jih dodamo solati. V času rasti gredico zastiramo, da ohranjamo korenine hladne (torej ima rad hladnejša tla) in tudi prepre-čujemo rast plevelom. Za zastirko predlagam liste špinače, ki nam raste povprek po vrtu. Korenčke lahko puli-mo vse poletje, tja do snega.

Shranjevanje

Pozno jeseni korenje populimo, očisti-mo in ga shranimo v zasipnici, lahko pa tudi v hladni in temni garaži (najbolje v zabojčku, ki ga prekrijemo s kartonom ali slamo). Tako bomo vso zimo uživali ZDRAV, neškropljen, doma pridelan in OKUSEN korenček, ne pa kupljenega korenja neznanega izvora, brez okusa. Korenčke lahko tudi zamrznemo, vloži-mo ali konzerviramo kot korenjev sok.

Bogastvo korenčka

Korenje je zelo priljubljeno surovo ali kuhano. Lahko ga nastrgate za solato ali ga grizljate kot prigrizek med obro-ki. Dušeno korenje je okusna zelenjav-na priloga, iz zmiksanega korenja pa lahko skuhate korenčkovo juho. Upo-rabite ga lahko tudi za pripravo sladic, na primer za korenjev kolač, korenčkov džem, ipd. Ne glede na to, ali boste zaužili korenje surovo ali kuhano, je priporočljivo, da zraven zaužijete še MALO maščobe, da bo organizem lahko prejel čim več provitamina A, ki se topi v maščobah.Vsebuje rastlinsko barvilo beta ka-rotin, ki je predstopnja za življenjsko pomemben vitamin A. Beta karotin je eden izmed čudežnih orožij našega imunskega sistema. Vsebuje največ vi-tamina A med vso zelenjavo: v 100 g je 28.000 mednarodnih enot (IE) vitamina A; to je 1.000-krat več kot v repi ali 2.000-krat več kot v cvetači. Kljub temu

Okopavanje in osipanje

ga lahko pojemo kolikor ga želimo. Vsebuje tudi veliko selena, za imunski sistem pomembnega mikroelementa in kalija.

Korenček je zdravilen

• varuje pred prostimi radikali • krepi sluznice v telesu• pospešuje celično presnovo• zaustavlja proces staranja• pospešuje rast nohtov in las• skrbi za lepo kožo• krepi imunski sistem• izboljšuje vid in pomaga pri

kurji slepoti,• krepi srce in ožilje,• pospešuje nastajanje sperme

pri moških in povečuje spo sobnost za oploditev.

• Hranilna vrednost 27 kalorij/100g, zato je primeren tudi pri hujšanju.

Korenje ima pomembno mesto v dietni prehrani - pektin v prebavnem traktu nabrekne kot pena in tako ščiti želodčno in črevesno sluznico. Poleg tega korenje vsebuje še: ogljikove hidrate, kalij, kalcij, železo, vitamin K in folno kislino.

Najprimernejše sorte

Korenček Kuroda

Kuroda je oranžno-rdeči AZIJSKI ko-nični korenček za celoletno pridelavo. Srednje dolge, okusne, hrustljave, než-ne in ZELO SLADKE korenčke uživamo sveže ali pa jih skladiščimo. Odlični so tudi za sočenje. Dozori v 80-100 dnevih po setvi.

Korenček Nantes

Oranžno rdeči korenček s skoraj nevid-nim strženom. Je sladkega, nežnega, svežega okusa.

Korenček Flaker

Pri dobrih rastnih pogojih zrastejo ve-liki korenčki, ki so lahko težki tudi čez 200 g. Primerni so za zimske potrebe: skladiščenje in industrijska predelava. Korenje Ljubljansko rumeno

Velik (do 30 cm), svetlo rumen koren. Zelo pozno korenje, primerno za skladiščenje, svežo rabo in za krmo domačih živali.

Obvezno si popestrimo vrt še z koralno rdečim in vijoličastim korenčkom ter majhnim okroglim.

Vijolicasti Cosmic purple

Rumeni Jaune du doubs

Nantes


Ogled parkov in vrtov 23. - 24.4.20161. DAN:

VERONA – PARK GIUSTI – STONE CITY (kamnito mesto) - BERGAMOOdhod avtobusa iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj (iz Maribora ob 4. uri, iz Celja ob 5. uri – doplačilo). Po ogledu vožnja v hotel in večerja.

2. DAN: PARK SIGURTA – SIRMIONE – VRTNI CENTER BUSSOLENGO – SAN PELAGIO Vrnitev v Ljubljano okoli 21.ure.

Cena: 145 € (najmanj 45 prijavljenih potnikov)

Gain natečaj: Prvi spomladanski cvetovi

Gain natečaj: Moj zelenjavni vrt

BERGAMO – PARK SIGURTA

V nagradni igri Moj zelenjavni vrt smo izžrebali 3 srečne nagrajenke: Marijana Srnko, Selnica ob Dravi, Vida Debelak, Tišina, Ksenija Oblak, Dol pri Ljubljani, ki so z aplikacijo nare-divrt.si izdelale in nam poslale načrt svojega samooskrbnega družinskega vrta, zato prejmejo lepo nagrado: Bio Plantella paket za organsko gnojenje.

Veseli smo, da tudi vi uživate v lepoti spomla-danskih cvetov. Tokrat so nas očarali cvetovi članic: Ivanka Kampijut, Bizeljsko, Marta Bitežnik, Solkan, Marija Grilc, Žalec. Prejele bodo nagrado Plantella specialno gno-jilo za okrasne rastline.

Marija Grilc Ivanka Kampijut Marta Bitežnik

KLUBSKE STRANI

CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz z vsemi stroški, vode-nje, oglede in vstopnine po programu; nastanitev v hotelu 3* na bazi polpen-ziona.

DOPLAČILA:

Enoposteljna soba 25 €; zavarovanje odpovedi 7 €; manjša skupina 30 do 45 oseb 15 €; odhod iz Maribora 20 €, Celja 15 €.

PRIJAVE IN INFORMACIJE: do 20.3. Avantura d.o.o.,Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana, tel: +3861 242 0002

GAIN IZLET

Načrt za vrt: Zelenjavni vrt

Izris načrta je zaradi nazornosti prikaza nekoliko prirejen in se lahko razlikuje od vrta, ki ga boste naredili.

Poljina 1

PaprikaSAJENJEŠtevilo sadik: 8Število oseb: 8,0Sadilna razdalja: 42,2 cm v vrsti, 75,0 cm med vrstamaMinimalna temperatura: 12 °COptimalna temperatura: 28 °C

KORISTNE RASTLINE V VRSTIBazilika

ČAS SAJENJA IN POBIRANJA:

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

TEMELJNO GNOJENJE OB PRIPRAVI TALPlantella Organik , 2 kg na 10 m2aliBio Plantella Nutrivit Univerzal , 2 kg na 10 m2

23marec 2016

21. SREČANJE ČLANOV KLUBA GAIA, 20.5.-22.5.2016Naše tradicionalno srečanje bo v mirnem naselju RABAC, obdanem z zelenjem in lepimi plažami. Tokrat v času 20. – 22. maja z zanimivimi vsebinami, nepozabnimi izleti in zabavo.

Kakor vsa leta doslej boste tudi letos deležni novih in koristnih vsebin na predavanjih: Od A do Ž o stročnicah, Boleče teme v sadnem vrtu, Čarob-ni svet balkonskega cvetja, Zdrave vrtnice, Okrasni vrt brez zalivanja ter Rastlinstvo Himalaje, Samooskrba z zelenjavnim vrtom, Kaj uničuje moje rastline, Možganski fitnes,…

IZLETI ZA DOPLAČILA:

• v Hum, Boljun, Pazin z degustacijami biske in vina

• v Bale Histria aromatica in nasade sivke

• na Brione in rt Kamenjak z ogledom avtohtonega rastlinstva

• z ladjico Klinica na Cres in v Opatijo na ogled parka

CENA PO OSEBI:

85 EUR – hotelsko naselje GIRANDELLA** 50 do 100m od lokacije predavanj96 EUR – hotel ALBONA*** cca 100m od lokacije predavanj 105 EUR - hotel MIRAMAR*** in ALE-GRO*** cca 800m od lokacije predavanj (samo za lastni prevoz)129 EUR – hotel BELLEVUE**** cca 100 m od lokacije predavanj In hotel SANFIOR**** cca 400 m od lokacije predavanj, zunanji in notranji bazen

CENA VKLJUČUJE:

2 polna penziona, turistično takso, stroške prijave, animacijo, zabavo z glasbo, organizacijo in vodstvo.

Priimek in ime:

Naslov (ulica, hišna št., pošta, poštna št.):

Telefon:

Poleg sebe prijavljam še (ime in priimek):

Zavarovanje rizika odpovedi: DA NE

Avtobusni prevoz: DA NE Vstopno mesto:

Hotel: Soba: 1/1, 1/2, 1/3, 1/4

Podpis:

Prijave in informacije na TURISTČNI AGENCIJI AVANTURA, tel: 01-242-00-00, 242-00-02, e-mail: [email protected] pošljite prijavnico na naslov: Turistična agencija Avantura, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana s pripisom »Gaino srečanje«

Kontaktna oseba: Stojan Rus, tel: 041-458-973, s pripisom 'Gaino srečanje Rabac 2016'.

*Akontacija po osebki znaša 35 EUR, ostalo najkasneje do 15. aprila.

KLUBSKE STRANI

POPUSTI:

za otroke do 7 let brezplačno, 50 % do 14. leta , 20% popusta za tretjo osebo v 1/3 sobi.

DOPLAČILA:

• Za enoposteljno sobo 10 EUR/dan• Avtobusni prevoz od 26 do 32 EUR z

odhodi iz Murske Sobote, Maribora, Celja, Brežic, Novega mesta, Slovenj Gradca, Velenja, Celja, Kranja, Lju-bljane, Postojne, Nove Gorice, Kopra.

• Za izlete ob prijavi na avtobusu ali v Rabcu.

• Riziko odpovedi 6 EUR.• Soba na morski strani 2,5 EUR/dan.


GAINA PREDAVANJA IN DELAVNICEProsimo vas, da se na posamično predavanje predhodno prijavite na 080 81 22 ali po e-pošti: [email protected] vsaj 3 dni pred izvedbo, saj predavanje izpeljemo le v pri-meru zadostnega števila prijavljenih (vsaj 10 poslušalcev).

MARIBOR, Bauhaus14. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

NOVA GORICA, Merkur15. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

LJUBLJANA, Merkur BTC15. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MURSKA SOBOTA, Kalia16. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MARIBOR, Kalia16. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

NAKLO, Biotehniški Center16. 3. 2016, ob 17. uri, predavanje, Nevenka Breznik ∙ SPOMLADANSKA PRIPRAVA VRTA

BRDO PRI LUKOVICI, Sadovnjak KIS17. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica za Gaiane, Roman MavecOBREZOVANJE SADNEGA DREVJA

ŠOŠTANJ, TEŠ, upravna stavba17. 3. 2016, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović ∙ Z RASTLINAMI DO DOBREGA POČUTJA

KRŠKO, Eurogarden D.o.o., Cesta krških žrtev 14718. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

CELJE, Kalia19. 3. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

BISTRA, Vrtovi ob gradu22. 3. 2016, ob 17. uri, delavnica, Nevenka Breznik ∙ PRIPRAVA TAL TER PRVE SETVE IN SAJENJE V ZELENJAVNEM VRTU

STARI TRG PRI LOŽU, Agrocenter Iga Vas, Iga Vas 422. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MENGEŠ, v prostorih bivše Freme ( Slovenska 28)23. 3. 2016, ob 17. uri, predavanje, Loreta Vlahović ∙ OKRASNE ZASADITVE ZA BALKONE

BREŽICE, Merkur23. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MAREC

Kar zadeva vreme v sezoni, se poleti vsebnost kislin in obstojnost zmanjšujeta, vsebnost sladkorja pa narašča.

1december 2015

December 2015in Januar 2016

Letnik 21

revija kluba GaiaEkološko vrtnarjenje

Tema meseca

Igor Škerbot

Matjaž Mastnak

Gaina rekordnaletina

JELKE ZA VRTIN PRAZNIČNODREVESCE

SETVENI KOLEDAR IN ČLANSKA IZKAZNICA

Ne spreglejte

Okrasni vrt

Mitja Škrjanec

VRTOVI NAJ PRIPOVEDUJEJO

Vse o ...

Loreta Vlahović

orhidejah za zimski okras


1februar 2016

revija kluba Gaia

Tema meseca

Miša Pušenjak

Matic Sever

TRI ALI ŠTIRILETNI KOLOBAR

STE ZA RUMENO?

Februar 2016Letnik 22

Ekološki vrt

Okrasni vrt

Meta Šepic

POSADIMO SI VRBO

Vse o ...

Roman Mavec

Rez našija in breskve


DARILO ZA NAJDRAŽJEDragi člani, ne zamudite izjemne priložnosti – obdarite svoje najdražje za materinski dan z naročnino na revijo Gaia po akcijski ceni 16,00 EUR (velja od 15.3. do 15.4.2016).

Klubske ugodnosti:• prebiranje svežih nasvetov in zanimivosti,• brezplačno svetovanje na 080 81 22,• druženje na strokovnih in zabavnih srečanjih,• specializirana vrtnarska popotovanja,• cenejši nakupi s kuponi popustov,• možnost sodelovanja v številnih nagradnih natečajih ...

PRIJAVNICAVaši podatki:

Št. članske izkaznice:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Če prijavljate drugega: Podatki novega člana (Položnico pošljemo njemu)

Podatki obdarjenca (Položnico pošljemo vam)

Prijavnico pošljite na: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.Na revijo Gaia se lahko naročite in se včlanite v klub tudi po telefonu

01/755 81 60 ali po elektronski pošti [email protected] naročnina je 22,00 EUR.

25marec 2016

GAINA PREDAVANJA IN DELAVNICE

CELJE, Merkur23. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

DOBROVA, Eurogarden, Podsmreka 7B24. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

VOLČJI POTOK, Arboretum, 25.3.2016,ob 16.uri. delavnica, Nevenka Breznik ∙PRVE SETVE V ZELENJAVNEM VRTU, prijave na: [email protected] ali v Klub Gaia

KRANJ, Merkur29. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

VIŽMARJE, Merkur29. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

KRANJ, Kalia30. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

LJUBLJANA, Kalia Rudnik30. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MURSKA SOBOTA, Merkur31. 3. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MARIBOR, Merkur31. 3. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ SAMOOSKRBNI VRT

ŠKOFJA LOKA, Center za socialno delo Škofja Loka 1. 4. 2016, ob 13. uri, predavanje, Nevenka Breznik∙ SAMOOSKRBNI VRT

MARIBOR, Bauhaus4. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

LJUBLJANA, Bauhaus BTC5. 4. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

LJUBLJANA, Bauhaus Rudnik5. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

IZLAKE, Dvorana na Mlinšah 5. 4. 2016, ob 16. uri, predavanje, Loreta Vlahović ∙ ZASADITVE ZA BALKONE

KRANJ, Kalia6. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

KRANJ, KGZ Sloga Kranj z.o.o., Šuceva 276. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

LJUBLJANA, Kalia Rudnik7. 4. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

APRIL

KLUBSKE STRANI

LJUBLJANA, Kalia Rudnik7. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ OKRASNE RASTLINE IN TRATA

SLOVENJ GRADEC, KGZ - trgovina Kmetijski center, Stari trg Podgorska c. 97 a12. 4. 2016, ob 14. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

DARVOGRAD, Zadruga Dravograd, Meža 21 (sejna soba) 12. 12.4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

VOLČJI POTOK, Arboretum14. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Nevenka Breznik ∙ SAJENJE KAPUSNIC IN STROČNIC

LJUBLJANA, Merkur BTC14. 4. 2016, ob 10. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

NOVA GORICA, Merkur 14. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

BLED, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem 14. 4. 2016, ob 18. uri, predavanje, Loreta Vlahović ∙ SAMOOSKRBNI VRT

MEDVODE, KZ Medvode 15. 4. 2016, ob 16. uri, delavnica, Strokovnjak Kluba Gaia ∙ BALKONSKE ZASADITVE

Verjetno ste prejeli v dar kako lepo sobno lončnico, katere fotografijo bi podelili tudi z drugimi bralci revije Gaia. Najlep-še 3, ki jih prejmemo do 30.3., bomo nagradili z gnojilom v šumečih tabletah Plantella tabs. Svoje prispevke z imenom in priimkom člana, naslovom in telefonsko številko nam pošljite na naslov: [email protected] ali Klub gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika.

GAIN NATEČAJ

članica Milena Tušek, Ljutomer


KUPONI POPUSTOV - SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIA

V vseh prodajalnah: Koroška KGZ, KZ Ptuj, KGZ Krpan, KZ Laško, KZ Domžale, KZ Braslovče, KZC Cerklje, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

MERKURJEVE UGODNOSTI ZA ČLANE KLUBA GAIA IN IMETNIKE MERKURJEVE KARTICE ZAUPANJA

Popust uveljavite člani kluba Gaia na blagajni ob predložitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim pro-gramom.

Biogrena 10 kg/25 kg

Št.kosov:____ Katero:_____

Kupon ni izplačljiv v gotovini in je unovčljiv v času

15.3.-15.4.2016

- 20%

Bio Plantella Nutrivit 3 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Organik 20 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Organik 7,5 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičevje 1 kg



15.3.-15.4.2016

Biogrena 10 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Vrtna zemlja 50 l



15.3.-15.4.2016

Bio Plantella Arbosan smola 250 g/ tuba 100 g


- 20%


15.3.-15.4.2016

Plantella Organik K za plodovke 7,5 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Balkonia 60 l



15.3.-15.4.2016

Plantella Borovo lubje 20 - 40 mm 50 l



15.3.-15.4.2016

Plantella Premium Zemlja za okrasne rastline 50 l



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Zemlja za rododendrone 50 l



15.3.-15.4.2016

Plantella Premium Zemlja za okrasne rastline 50 l



15.3.-15.4.2016

- 20%

Biogrena 25 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Organik 7,5 kg



15.3.-15.4.2016

Plantella Specialno gnojilo za travo 20 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%


15.3.-15.4.2016


15.3.-15.4.2016

Plantella Ideal / Zemlja za rože in vrt 70 l



15.3.-15.4.2016

- 20%




15.3.-15.4.2016

Plantella Proti mahu 5 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%

- 20%

- 20%




15.3.-15.4.2016

- 20%

Plantella Formula 365 za travo 3 kg



15.3.-15.4.2016

- 20%




15.3.-15.4.2016

Ugodnosti uveljavite tako, da izrežete posamezne kupončke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predložite na blagajni določene prodajalne, navedene v glavi kuponov in člansko izkaznico. Posamezen kuponček velja ob nakupu enega ali več izdelkov na fotografiji in samo v spodaj navedenih trgovinah. Ponovno vam ponujamo kupone po lastni izbiri, ki jih uporabite za izbrani izdelek. Število kosov ali izdelek se vpiše na kupon na prazno črto. Kuponočke boste lahko uveljavljali do določenega datuma na kupončku.

Ugodnosti uveljavite tako, daizreæete posamezne kuponœke in jihob nakupu opredeljenega izdelkapredloæite na blagajni doloœeneprodajalne, navedene v glavikuponov in œlansko izkaznico.Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodajnavedenih trgovinah. Ponovno vamponujamo kupone po lastni izbiri, kijih uporabite za izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpišena kupon na prazno œrto. Kuponœkeboste lahko uve ljavljali dodoloœenega datuma na kuponœku.

–20

%

Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella Organik20 kg"

–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%


Bio plantella vrt1 L"

–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg

Plantella organik20 kg

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vrtnice

1 kg

"



–20

%


Plantella proti mahu10 kg

•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%


Plantella total-r750 ml "

–20

%Øt. kosov: ____________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella zemlja za okrasne rastline50 L "

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

–20

%


Plantella specialno gnojilo za jagode

1 kg

"

–20

%

Katera: __________________ Øt. kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.

Plantella balkonia45 L, 60 L ali 70 L "

–20

%"

–20

%"

–20

%

Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov! Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014. Ne velja za izdelke v akciji!

, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Loška zadruga in Prigo.

V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,

Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

"

BIO PLANTELLANUTRIVIT UNIVERZAL3 kg

100% organsko gnojiloza vrt in okrasne rastlinev obliki granul zuravnoteženo NPKformulo in visokovsebnostjo huminskih infulvinskih kislin.

-20%

PLANTELLA FORMULA 365membransko gnojilo za trave 3 kg

Gnojilo s podaljšanim delovanjemtemelji na najsodobnejšitehnologiji izdelave. Hranila senadzorovano sproščajo glede natemperaturo zemlje in vlago tertako zagotavljajo uravnoteženoprehrano travne zelenice skozicelotno rastno sezono.

-20%

"

PLNATELLA SPECIALNO GNOJILOZA VSE VRSTE TRAV5 kg

Mineralno specialno gnojilo v granulah za gnojenje vseh vrst trav in travniškihrastlin. "

V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.

–20

%


"

–20

%


Plantella balkonia20 L

•

–20

%


Plantella organik7,5 kg "

•

"

–20

%


Plantella specialno gnojilo za vse vrste trav

5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO

Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi Merkurjeve kartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo vizbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom. Ponudba velja od 15. 4. do 15. 5. 2014.NOVOST:

PLANTELLA BALKONIA45 L

Pet komponentna zemlja iznajkakovostnejøih huminskihøot, obogatena z Biorastlinskimi vlakni in hranili za sajenje in presajanje vseh vrst balkonskih in sobnih roæ. -20%


-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"PLNATELLA SPECIALNO GNOJILOZA VSE VRSTE TRAV5 kg



–20


"

–20



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%



–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"




–20

%


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%

Izdelek po izbiri GAIANA KZ

Izdelek po izbiri GAIANA

Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov! Ne velja za KZ Krka.

Trgovec obvezno vpiše ime izdelka in število kosov!



- 20% - 20%- 20%- 20%

- 20% - 20%

- 20%- 20%


–20

%



–20

%


Biogrena25 kg"

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L"

Biogrena25 kg


–20

%



1 kg

"



–20

%



•

–20

%


Plantella cvet3 L "

•

–20

%



–20

%


Plantella cvet1 L "

–20

%



–20

%




–20

%



1 kg

"

–20

%Katera: __________________ Øt. kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 4. do 15. 5. 2014.


–20

%"

–20

%"

–20

%






"



-20%



-20%

"



V kolikor poteka na isti izdelek redna akcija v trgovini, vam popust Gaia ne pripada.–2

0 %


"

–20

%



•

–20

%



•

"

–20

%



5 kg

•

"

kartica ugodnosti

SLO





-20%

27marec 2016

KUPONI POPUSTOV - SAMO ZA ČLANE KLUBA GAIA

Plantella Organik K za plodovke 7,5 kg



15.3.-15.4.2016


15.3.-15.4.2016




15.3.-15.4.2016

SODELOVALI SMO...

Ob koncu zime v Gaji največ vprašanj še vedno dobivamo za temo obrezova-nje rastlin. Z namenom poučevanja in odgovarjanja na vaša vprašanja smo v mesecu februarju strokovnjaki Kluba Gaia izpeljali preko 20 delavnic obre-zovanja sadnega drevja in jagodičevja, aktivnosti pa se nadaljujejo tudi v prvi polovici meseca marca. Najboljše so delavnice, ko tudi sami udeleženci preizkusijo rez, zato se bomo tudi v bodoče trudili organizirati več prak-tičnih delavnic. V kolikor imate tudi vi sadovnjak in boste povabili sosede, prijatelje in sestavili skupino 20 udele-žencev, nas pokličite, pa se bomo učili kar pri vas.

NA PODELITVI ZA NAJLEPŠE UREJENE BALKONEV mesecu februarju so v Krajevni skupnosti Levi breg Mestna četrt zahod v Velenju imeli podelitev za Najlepše urejene balkone. Klub Gaia in podjetje Unichem smo prispevali nagrade z naročnino revije Gaia.

Stanovalci Prešernove 20 so dobili nagrado za najlepšo urejeno okolico in balkone stanovanjskega bloka, nagradili pa smo še 15 posameznikov. Članica sveta KS Karmen Grabant nam je poslala fotografije in zahvalo: »V

Vprašanj željnih znanja je na delavnicah veliko

DELAVNICESO OBISKANE

imenu organizatorja in predvsem v imenu nagrajencev se vam najlepše zahvaljujem za prispevke in pomoč. Bili smo navdušeni nad predlogom skupne zasaditve, izobraževanjem in delavni-co.« Ker želimo še več stanovalcev v

stolpnicah spodbuditi k okrasitvi bal-konov z rastlinami, bomo strokovnjaki Kluba Gaia letos nagrajencem svetovali, kaj saditi in bomo skupaj zasadili korita. Podjetje Unichem bo prispevalo nekaj zemlje in sredstev za oskrbo.


EKOLOŠKI VRT

AMERIŠKE BOROVNICE V VRTUKren Boštjan, drevesnica KREN

RAVNO ZDAJ JE PRIMEREN ČAS ZA

SAJENJE SADNEGA DREVJA IN JAGO-

DIČEVJA. ZA USPEŠNO PRIDELOVANJE

OKUSNIH IN ZDRAVIH PLODOV MO-

RAMO POZNATI OSNOVNE POTREBE

IN ZNAČILNOSTI POSAMEZNE SADNE

VRSTE, SAJ BOMO LE-TAKO LAHKO

IZBRALI PRAVILNO LEGO, ZAGOTOVILI

RASTLINAM DOVOLJ PROSTORA IN JIH

PRAVILNO POSADILI.

Ameriška vrtna borovnica je grm, ki (odvisno od sorte) zraste od 1,5 do 3 metre visoko in do 2 metra široko. V pol-ni rodnosti daje do 15 kg borovnic. Rodi v grozdih. Jagode merijo v premeru do 2,5 cm in dozorijo v času od sredine junija do sredine septembra, kar je odvisno od sorte in kraja. Koreninski sistem razvija le v zelo zračni, humusni in kisli prsti. V vrtni zemlji ne uspeva.

Lega in sajenje

Izberemo lego, ki je nekoliko zaščitena pred direktnim soncem. Senco lahko borovnicam delajo večja drevesa, vrtna lopa ali hiša. Če ne moremo zagoto-viti delno senčne lege, bo potrebno pogostejše zalivanje. Če smo se odločili posaditi več rastlin, naj bo razdalja med posameznimi sadikami 1,2 do 1,5 metra.

Izkopljemo sadilno jamo kot za vsako drugo sadno drevo, globoko 60 centi-metrov in široko 80-100 centimetrov. Stene sadilne jame je priporočljivo obdelati s folijo, gradbenim filcem ali z deskami, da se prst iz okolice ne bo mešala s substratom. Tako prip-ravljeno sadilno jamo napolnimo s kislim šotnim substratom. Najbolje je uporabiti bolj grobo šoto iz 250 litrskih vreč. Kislost (PH) šote naj bo 3,5 do 4,5. K šoti lahko primešamo črni humus izpod bora ali smreke, iglice bora ali smreke, do 20% lesnih sekancev iglavcev. V zgornjo plast primešamo še nekaj organskega gnojila. Za sajenje ene borovnice bomo porabili približno 500 litrov substrata.

1. Pred sajenjem moramo šoto dob-ro navlažiti, saj lahko v naspro-tnem primeru ostane suha še več tednov in nam izsuši sadike.

2. Sadike izlončimo in jim rahlo razpremo koreninsko grudo. Posadimo jih le toliko globoko, da je koreninska gruda pokrita z 2-3 centimetri substrata.

3. Na koncu naredimo še 3-5 cen-timetrov debelo svetlo zastirko. Uporabimo lahko žagovino, lubje ali sekance iglavcev. Taka zastirka bo varovala zemljo pred segreva-

njem, preprečevala izhlapevanje vode, onemogočala rast plevelom in z leti razpadla v kisli humus.

Borovnice lahko gojimo tudi v loncu na terasi ali balkonu, vendar bo pridelek manjši. Za odrasli grm je dovolj posoda velikosti 120 litrov.

Gnojenje in oskrba

Za razvoj grma in dobro rodnost mora-mo poskrbeti za dobro prehranjenost rastlin. Od naravnih gnojil lahko upora-bimo dobro prepereli hlevski gnoj, naj-

Patriot

29marec 2016

boljša sta perutninski in konjski gnoj. V vrtnih centrih pa lahko kupimo visoko kakovostno organsko gnojilo v peletah Bio Plantella Nutrivit za borovnice. Če dognojujemo z mineralnimi gnojili, pa uporabimo počasi topna gnojila kot je Plantella specialno gnojilo za jagode, ki ima prilagojeno sestavo glavnih NPK hranil in mikrohranil.Borovnice potrebujejo vedno vla-žno zemljo. Tudi zaradi specifičnega substrata, v katerem rasejo, je potreb-no redno zalivanje v bolj suhih mese-cih, predvsem v času zorenja plodov.

SORTA: PRIČETEK ZORENJA

ERLYBLUE

15. junijzgodnje sorte

SPARTAN

DUKE

BLUETA

PATRIOT

SIERRA

5. julijsrednje pozne

sorte

IVANHOE

BERKELEY

BLUECROP

BLUERAY

HERBERT15. julij

pozne sorteJERSEY

ELIOT

Obrezovanje

Pravilno obliko grma in dobro rod-nost si zagotovimo z obrezovanjem. Pri mladih rastlinah je najpomemb-neje krajšanje močnih enoletnih poganjkov, ki so daljši od 50 centime-trov. S tem dosežemo, da se rastlina razširi v bližini tal in je tako rodna od tal do vrha, obenem pa so takšne veje močnejše in se ne upogibajo pod težo plodov. Za ogrodje grma pustimo od 5 do 8 lepo razporejenih poganjkov kot osnovo grma. Po-ganjke, ki rasejo proti sredini grma redčimo, da grm ni pregost. Pri grmih v polni rodnosti prav tako krajšamo poganjke, daljše od 50 cen-timetrov, redčimo krajše rodne po-ganjke, da zagotovimo lepe plodove in primerno rast. Če je plodov preveč, so ti drobni in manj okusni, grm pa se izčrpava. Po 10. letu starosti začnemo počasi z obnavljanjem grma, tako, da izrežemo že odsluženo ogrodno vejo in na njenem mestu pustimo prikrajšan enoletni poganjek. Pri obrezovanju moramo dobiti občutek, koliko rodnega lesa je treba porezati, glede na kondicijo našega grma, da bomo imeli lep pridelek in zadovoljiv prirast.Uspešnost gojenja ameriških bo-rovnic na vašem vrtu je predvsem

odvisna od vas. Če boste storili vse potrebno, boste imeli lepe grme in bogat pridelek. Če boste želeli do ameriških borovnic v vrtu brez zados-titve osnovnim zahtevam, pa je bolje, da jih sploh ne sadite.

Patriot Jersey

BluecropPOZOR

NOVO!

NASVET

POZOR

NOVO!

NASVETPOZOR

NOVO!

NASVET

Visoko kakovostno organsko gnojilo optimalne kislosti vsebuje naravni dušik za boljšo razvejanost grmov (veliko socvetja in plodov).

Specialna zemlja za sajenje in presajanje rododendronov, azalej, hortenzij, borovnic in vresovk.


EKOLOŠKI VRT

Cepljenje vinske trteprof. dr. Denis RusjanBiotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

DRUGA POLOVICA 19. STOLETJA JE BILO ZA EVROPSKO VINO-

GRADNIŠTVO PRELOMNO OBDOBJE, SAJ SO BILI TAKRATNI

VINOGRADNIKI ZARADI PRIHODA TRTNE UŠI (VITEUS VITIFOLIAE

FITCH) IZ SEVERNE AMERIKE V EVROPO IN POSLEDIČNO ŠKODO,

KI JO JE UŠ POVZROČILA V EVROPSKIH VINOGRADIH, PRISILJENI

ZAČETI S CEPLJENJEM SORT ŽLAHTNE VINSKE TRTE NA AMERI-

ŠKE PODLAGE. .

Tovrstna zaščita evropskih sort pred »kugo« svetovnega vinogradništva je še danes uspešen in z ekološkega vidika tudi edini nesporen ukrep proti tem škodljivcem.

Cepijo trsničarji

Cepljenje sort na podlage vinske trte običajno opravijo trsničarji, kjer pod budnim očesom kontrolnih organiza-cij združujejo zdravstveno in sortno neoporečne cepiče in ključe podlag, iz katerih po celoletni negi v trsnicah pri-dobivajo cepljenke. Pri združitvi cepiča (4-5 cm dolžine ter z enimi očesom) ter ključa podlage (35-40 cm dolžine) se pogosto uporablja cepilne stroje, ki z omega rezjo združijo oba omenjena dela, takoj za tem pa cepljeno mesto parafinirajo. Po tem lahko šele cepljen-ke postavimo v silnico, da se cepljeno mesto dodobra spoji in zaraste v kalus, nato se cepljenke ponovno parafinira in postavi na grebene, prekrite s črno folijo, kjer se mora siljenka od meseca aprila do novembra ukoreniniti ter razviti primerno nadzemno prirast. Izkop cepljenk z grebenov se opravi

pozno jeseni, cepljenko se primerno očisti odvečnih poganjkov ter morebi-tnih stranskih korenin po podlagi, šele tako pripravljena cepljenka je primerna za sajenje na stalno sadilno mesto. Vse našteto zahteva veliko prakse in teh-ničnih veščin, vendar se lahko cepljenja vinske trte lotimo tudi bolj enostavno. Še enkrat gre izpostaviti, da je

Postopek cepljenja

Priporočam, da se najprej na stalno mesto posadi podlago (Kober 5BB, S.O.4, Binova, 420A, 1103P itd.) in naslednjo pomlad, ko podlaga razvije primerne rozge, nanje cepi želeno sor-

to. Cepljenje se mora opraviti, ko se po trti začnejo pretakati sokovi, tako da na zdravo rozgo podlage vstavite cepič želene sorte. Na mestu, kjer smo dela združili s cepilnim nožem ali prilago-jenimi cepilnimi škarjami, je potrebno rano takoj zaščititi s cepilno smolo Bio Plantella Arbosan pred izsuše-vanjem in morebitnimi okužbami. Enakega postopka se lahko poslužimo tudi pri precepljanju starejših trt, kjer v razkol debla ustavimo sortni cepič, ga zvežemo z elastiko in rano zaščitimo s cepilno smolo, ali pa opravimo okulaci-jo oziroma cip budding, enako kot pri sadnih vrstah.

Cepljenje je potrebno samo pri gojenju sort žlahtne vinske trte ('Rebula', 'Chardonnay', 'Ža-metovka', 'Šipon' itd.), v kolikor imate opravka z ameriškimi sortami oziroma vrstami pa cepljenje ni potrebno, saj so ameriške trte to-lerantne, če ne celo odporne na trtno uš; to so sorte: 'Izabela', 'Šmarnica', 'Klinton', 'Katanja' itd., ki se lahko razmnožujejo kot potaknjenci.

Cepljenka vinske trte

Razkol

Kaj cepimo

31marec 2016

Cepljenje vinske trte

Pomladna rez grmovnic

prof. dr. Denis RusjanBiotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Matjaž Mastnak

Grmovnice obrezujemo zato, da bolj bogato cvetijo in da ohranijo takšno velikost in obliko, ki jo želi vrtnar. Med cvetočimi spomladi zdaj obrežemo samo tiste, ki bodo cvetele poleti. Nekatere je treba rezati zelo v živo in zelo na kratko!

Grmičevje, ki bo cvetelo spomladi, bomo oblikovali in vzgajali po cve-tenju. Če bi rezali zdaj, bi z vejicami vred zavrgli tudi cvetove, ki so se v popkih oblikovali že lansko poletje in zdaj samo še čakajo, da se povečajo in odprejo. Najbolj odločno in na kratko režemo nizke, poleti cvetoče grmiče. Ali jih skrajšamo na pet ali sedem centime-trov višine ni bistveno. Pomembno je, da imamo ostre škarje, ki ne cefrajo vejic. Tako moramo porezati: petopr-stnik, medvejke, jesensko vresje (in takoj po cvetenju tudi spomla-dansko reso), perovskijo, bradatec, kariopteris in latasto hortenzijo ter metuljko. Navadne hortenzije le preredčimo: spomladi izrežemo tre-tjino najstarejših vej povsem pri tleh,

ostalim pazljivo odrežemo samo suhe socvetne glave in nič ne krajšamo.

Zrak in svetloba

Obrezovanje spodbudi živahno novo rast, zato druge odrasle grme vsaj na vsaka tri leta prezračimo: čim nižje pri tleh izrežemo tretjino vej, in sicer najstarejših. Tako se lotimo sneže-ne kepe, pokca (Symphoricarpos), lepoplodke (Callicarpa), skrobotovca, kerije, okrasnega ribeza, bezga, vajgele in španskega bezga. Takšno rez lahko opravimo že pred pomladjo ali takoj po cvetenju. Stare in zapuščene grme lahko po-mladimo z zelo radikalnim krajšanjem ogrodnih vej na dolžino 30 - 50 cm. Temu postopku pravimo pomladitev in ga lahko po koncu zime izvedemo tudi

na pretegnjenih slečih (rododendro-nih).

Zimzeleni grmi

Zimzelene grmiče režemo ali strižemo. Režemo po koncu zime in to tako, da s škarjami izrezujemo posamezne veje, s tem grm omejujemo in prezračimo. Brine in lovorikovec režemo. Zlasti pri brinih moramo biti pazljivi, da režemo vsako leto, ker se štrclji brez iglic ne obnovijo več. Zimzelene grmovnice strižemo z elek-tričnim strižnikom ali z ročnimi škarjami za živo mejo. Tiso, kosteničevje ali pušpan, če ga še imamo, strižemo šele po prvem sunku rasti, torej ne spomla-di, ampak konec maja ali junija.

Katerih ne obrezujemo

Nekaterih grmov ne obrezujemo ali jih obrezujemo kar se da malo. V to skupino spadajo denimo: magnolije, nepozebniki, leskovci (Corylopsis), grmasti azijski javorji, cvetni dreni (Cornus kousa, C. florida) in šmarna hrušica. Pri njih nikakor ne sekljamo malo tukaj malo tam! Če že moramo, izrezujemo cele veje ali dele vej na na-čin, da jih odvedemo na stranske vejice globlje v krošnji.

Medvejko porežemo »na balin«.

Vzdrževalna rez češmina: stare in debele morajo ven, tanke in mlade veje naj ostanejo.


OBLIKOVANJE VRTA

prof. dr. Denis RusjanRock Finale, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

NA NAJVEČJEM HORTIKULTURNEM SEJMU EVROPE, IPM, V ESSNU V NEMČIJI, KI JE LETOS POTEKAL MED 26. IN 29. JANUAR-

JEM, JE BILO PREDSTAVLJENIH VELIKO NOVOSTI. VES SEJEM SE JE VRTEL PREDVSEM OKOLI TRAJNOSTNEGA IN VZDRŽNEGA

RAVNANJA Z VIRI, KOT STA VODA TER EKOLOŠKO, BIORAZGRADLJIVO EMBALAŽO RASTLIN.

Razstavljavci s celega sveta so se poskušali predstaviti v najboljši luči in s čim več novostmi. Slednjih je sicer daleč največ na področju floristike (cvetličarstva), a tudi s področja vrtnar-stva jim podjetja dobro sledijo.Naj predstavim nekaj novosti, ki so pritegnile pozornost.

Čas primul je sicer že mimo, a ker v Slovenijo dobivamo novosti z zamu-do, boste prihodnje leto zagotovo v koraku s časom, če boste imeli narejen aranžma ali nasad s primulami pastel-nih barv imenovanih 'Bonbon'.

Novosti pri drevnini (grmovnice in drevesa) in trajnicah pa so naslednje:• Španski bezeg (Syringa vulgaris

'Rustica') čudovite umazano roza barve in poznanega omamnega vonja.

• Alternantera (Alternanthera 'Little Romance') z manjšimi listi v čudo-viti bordo rdeči barvi.

• Cepljena rdečelistna povešava leska (Corylus avellana 'Purple Ambrella'), katere ime že samo

pove, da ima dežnikasto obliko temno rdeče barve.

• Hortenzije (Hydrangea ma-crophyilla Charming by Magical®') s čudovitimi socvetji, katerih sredica je snežno bela, robovi pa so intenzivno obarvani , sorta Sophia® v intenzivno modri barvi, nežno modro obarvani so pri sorti Claire®, pri sorti Lisa® pa inten-zivno rdeč. Sorta Alice® je še bolj posebna, saj ime osnovno barvo cveta zelenkaste barve, rob pa bordo rdeč.

Pri jagodičevju so odlične novosti pri ameriških borovnicah (Vaccinium corymbosum 'Brazel Berries®'), katerih komercialna imena povedo, kakšne barve so zreli plodovi. Ta imena ame-riških borovnic so 'Peach Sorbet®', Jelly Bean® in 'Pink Breeze®' Po pogovoru s plemeniteljem Davom Brazeltonom pa imajo glede na barvo in komerci-alno ime tak tudi okus. Nove sorte so izjemno kompaktne rasti in primerne za sajenje v posode.

NOVOSTI S SEJMA IPM V ESSNU NEMČIJA, 2016

Calibrachoa Conga Orange

Hydrangea macrophylla Charming by Magical-Sophia

Hydrangea macrophyilla Alice

33marec 2016

Med trajnicami ni prav dosti novosti, izstopa pa navadno uspešna zasaditev treh rastlin skupaj, a tokrat pri jesenski resi (Calluna vulgaris Garden girls® Sunset Trio). Omenjena vresa nastopa le kot dvoletnica, komercialna imena posameznih sadik pa so Zalina, Zelia in Zeta.

Mimo balkonskih lepotic seveda ne moremo, zato vam predstavljam čudovito mandevilo (Mandevilla xsan-deri diamantina 'Orange Coral' , ki je drobno cvetoča in že ime pove, da je čudovite oranžne barve. Zanimiva novost so tudi milijonski zvončki Calibrachoa 'Aloha Double Purple' v temno pink barvi. Cvet je poln, rast pa kompaktna. In še ena atraktivna sorta 'Conga' s štirimi barvami in značilnim rdečim očesom v sredini. Modne in nove so tudi begonije za sonce. Sorta 'Unstoppable Upright Salmon ' srednje košate rasti v vedno atraktivni lososovi barvi za sonce in polsenco ter 'First Kiss' v močno žare-čih barvah. Ljubiteljem rumene se bo zagotovo prikupil novi kompaktno rastoči ognjič Calendula 'Sunny' , ki cveti vse poletje.Poleg rastlin, ki so pritegnile mojo pozornost, so razstavljavci poskušali

spodbuditi k vrtnarjenju predvsem mlade med 20 in 50 letom, torej tiste, ki so delavno najbolj aktivni. Palete so zadnje čase zelo IN, kot delovna površina pa so hkrati tudi zelo poceni in delujejo rustikalno. Z barva-njem posameznih površin v intenzivnih barvah se tako delovni prostor za pre-sajanje in vzdrževanje sadik in lončnic spremeni v privlačno okolje.

Za zaključek pa naj dodam še zelo zanimivo povabilo sobne rastline, kalanhoje (Calanhoe Sp.), ki si želi v soseščino zunanjih rastlin na balkon, v gredo in tudi v zasaditev na grob. Ja, kalanhoje se odlično obnesejo tudi na prostem.

Begonia hybrid First Kiss

Calibrachoa Aloha Double Purple

Mandevilla xsanderi diamantina 'Orange Coral'

Kombinacija 3 res


GAIA NA OBISKU

ZELENJAVA TUDI POZIMIVanes Husić

Obiskali smo zakonca Borisa in Ivko Perko na Notranjskem, v Slivicah pri Rakeku. Imata zelo veliko družino s kar 7 vnuki. Njim je tudi namenjen velik vrt, na katerem gojita veliko šte-vilo različnega sadnega drevja in jagodičevja. Poleg velikega zelenjavnega vrta imata pa tudi rastlinjak, v katerem gojita zelenjavo vse leto.

Velik zunanji zelenjavni vrt, na katerem zelo lepo uspeva motovilec je zaradi nizkih temperatur pokrit s kopreno. Ker se zavedata pomena in vpliva kolobarja na uspešno

vrtnarjenje, si pred sajenjem pri načrtovanju pomagata z brezplačno aplikacijo naredivrt.si.

Rastlinjak velikosti 4 x 5 m je narejen tako, da ima napeljano vodo pre-ko črpalke iz vodne cisterne, v kateri se nabira deževnica. Prav tako ima na voljo elektriko, ki se uporablja za sistem ogrevanja v mrzlih mesecih. Tudi v rastlinjaku Boris in Ivka upoštevata kolobar. Še vedno je v njem zelo veliko: solate, blitve, pora in zelišč. Kljub majhnemu prostoru je pomembno, da menjavamo mesto različnih vrtnin, saj tako zmanj-šamo vpliv bolezni in škodljivcev. Proti škodljivcem Ivka vedno obesi Bio Plantella Rumene lepljive plošče. Za zračenje odpirajo okna, skozi katera pridejo tudi škodljivci. Na solati, blitvi in rukoli se pogosto po-javijo luknjice – poškodbe od bolhačev. Ivka jih zelo enostavno uniči s škropljenjem z naravnim sredstvom Bio Plantella Flora kenyatox verde.

35marec 2016

V rastlinjaku smo izpulili zadnji koren in enega izmed mnogih porov. Por, posajen jeseni, se je zahvaljujoč primerni temperaturi in kvalitetni zemlji dobro razvil. Vsako leto pri sajenju v rastlinjaku dodajata kako-vostno Plantella univerzal-no vrtno zemljo, ki vzdržuje rahlost in nadomesti tisto, ki se je posedla. Ker je zemlja rahla in dobro zadržuje vla-go, sta korenje in por lahko zrasla tako velika.

Kalitev peteršilja je vedno problematična, zato smo začeli z vzgojo sadik iz domačega semena. Uporabili smo šotne lončke, ker jih skupaj s sadi-ko posadimo direktno na gredico. Seme za dobro kalitev in razvoj potrebuje rahlo zemljo, brez do-danih hranil, zato smo uporabili kakovostno zem-ljo Bio Plantella Start. Ker ima seme peteršilja zelo trdo lupino, smo ga zalili z vročo vodo, tako da vrhnjica popoka in seme lažje vzklije. Tako bodo sadike pripravljene na sajenje v vrt že v aprilu.

Ameriška borovnica na njihovem vrtu raste samostojno, ima zelo bujno rast in dobro obrodi. Ker gredo v slast mnogim ptičem, so si omislili atraktivno zaščito z mrežo. Tako plodovi ostanejo za vse vnuke. Gojita tudi ma-line, jagode, fourberry in aronijo. Iz domačega jagodičevja pripravljata domače izdelke, kot so: marmelade in sokovi.

Fina struktura zemlje zagotavlja idealne pogoje za rast in razvoj zdravih in mocnih sadik.

POZOR

NOVO!

NASVET


Pečen česen

V popoldanskem času je na Šri Lanki zelo priljubljena malica Kotturoti, ki jo pripravljajo na žar plošči tako, da na drobno sesekljane sestavine, še dodatno med mešanjem sekljajo na žar plošči. Ker je v naših kuhinjah predvsem pozimi ta možnost okrnjena, lahko naredimo prilagojeno varianto.

Domači kotturoti

RECEPTI

Eksotično, a izredno zdravoLoreta Vlahović

Močan okus česna se s pečenjem spremeni v nežno masle-ni sladkoben okus, ki je kot noč in dan v primerjavi s svežim česnom. Govorimo o celih glavah česna, ki so odličen prigrizek, poslastica in dodatek za solatni preliv ali omake.

Priprava: 1. Očistimo zunanji del ovojnih listov in vse kar je poško-

dovano. Sama glava česna naj ostane cela in neokr-njena. Lahko tudi odrežemo vršičke strokov, da bo zgodnji del odprt.

2. Glavice česna naložimo na aluminijasto folijo v pekač.

Pokapljamo z olivnim oljem, posolimo. Odvisno od okusa po vrhu potrosimo mleto sladko ali pekočo pa-priko, kurkumo, origano, timijan in pokrijemo s folijo.

3. Pečemo 40 – 60 minut v pečici na sredinski plošči na 200 stopinj C. Čas pečenja je odvisen od velikosti glavic.

Za prigrizek uživamo toplega, sveže pečenega. Na spodnjem delu stroka potisnemo in iztisnemo masleno vsebino iz ovoja. Lahko pa pečeni česen hranimo kakšen teden v hladilniku in uporabimo v juhah in omakah.

Priprava: 1. Na drobno (do pol centimetra debeline) nasekljamo

izbrano zelenjavo (mlado čebulo, sveže zelje, radič, rukulo, papriko) in na grobo naribamo korenček.

2. Na olju prepražimo malo naribanega ingverja in nasekljan strok česna. Dodamo po eno pest od vsake izbrane zelenjave. Zelenjavo na močnem ognju hitro prepražimo, medtem ves čas mešamo. Ko je zelenjava rahlo uvela, vmešamo celo jajce. Posolimo in začinimo po okusu. Za bolj originalen okus uporabimo curry, kurkumo, čili ali nam bolj domačo mešanico medite-ranskih začimb, kot so: origano, timijan, rožmarin.

3. Na koncu dodamo še pest ribanega sira, dobro pre-mešamo in toplo serviramo.

Za pravi okus in strukturo je pomembno, da so vse sestavine drobno nasekljane in se vsi okusi dobro prepletejo. Pri originalni pripravi na žar plošči uporabimo dve ostri rezili, s katerimi med pečenjem sestavine še dodatno sekljamo in mešamo. Odlična malica je pripravljena že v 5 – 10 minutah.

37marec 2016

Rajko Vuga, Mengeš

Danes sem prejel revijo Gaio, v kateri me je najbolj pritegnila tema o VRBAH. Že nekaj let sem se ukvarjal s cvetočo moško vrbo. Vem, da je ta vrba tista, ki nudi prvo pašo čebelam. Moja želja je bila vzgojiti moško vrbo. Poskusil sem s potaknjenci, ki so pognali korenine in kmalu nato propadli. V reviji Moj mali svet redno piše o čebelah gospod Franc Šivic. V januarski številki 2015 je med drugim opisal vrbo, ki so jo skrižali v Nemčiji, ki se rada množi s potaknjenci. Pri njem sem kupil eno sadiko, približno 60 cm dolgo. Od nje sem odrezal približno 12 cm dolgo steblo in ga po-taknil. Skoraj nisem verjel, da se je ukoreninila. Sadiko sem pokazal čebelarju in sedaj raste. Svoj potaknjenec sem posadil v malo večji lonček, kjer je pognala korenine skozi odprtine na dnu lončka. Sedaj je velika 150 cm. Iz te rastline bom naredil nove potaknjence. V Nemčiji ji pravijo Kublerjeva vrba ( na u sta dve piki) in še latinsko ime: Salix smithiana. Prilagam še sliko rastline iz svojega potaknjenca.

Marija Burja z Bleda

Lani sem posadila gomolj topinam-burja, velik 14 cm in širok 3 cm, zrasla pa je tako velika rastlina kot jo lahko vidite na sliki, okoli 3,40 metra. Ker so mi svetovali, da ga posadim nekam ob strani, sem ga posadila na rob vrta. Nisem vedela, da bo zrasel tako velik in mi zastrl pogled iz dnevne sobe. Kaj je v zemlji, pa še nisem pogleda-la, saj pravijo, da je goden oktobra ali novembra. Predlagam, da sliko objavite, da bodo bralci načrtovali, če ga bo še kdo sadil, naj dobro premisli, kam saditi.

Moja zgodba o vrbah

Topinambur zastira pogled

IZKUŠNJE ČLANOV


Marjan Radetič, dr. med.

.

Ohranimo zdravo hrbtenico

ZDRAVJE

Tako neprijetna bolečina ima tudi svoj smisel. Opozarja nas, da moramo ne-kaj spremeniti, in to veliko prej preden pride do hude poškodbe ali resnega obolenja.

Vsak dan nova opozorila

Najprej se pojavi bolečina zaradi preobremenitve. Ta je povezana z mi-šicami pri dolgotrajnem sedenju pred računalnikom kot pri drugih prisilnih delovnih položajih. Sledi opozorilna bolečina, značilen je ledveni usek. Teh bolečin je največ in so najpogosteje močne, vendar ob pravilnem ravnanju postopoma izginejo. Tretja stopnja bolečine je bolečina zaradi okvare hrbtenice. Ta je najhujša. Pri daljšem nesimetričnem obremenjevanju medvretenčne ploščice nastanejo v njenem obroču mikro razpoke. Ob kasnejšem večjem pritisku na ploščico, se na tem mestu prične jedro ploščice udirati, tako nastane hernija diskusa, ki pritiska na korenine živcev. Pojavijo

se zelo hude bolečine, ki izžarevajo v noge ali roke, določeni prsti postanejo neobčutljivi na dotik.

Vzroki bolečin v hrbtu

Strokovnjaki so si edini, da sta glavna povzročitelja bolečin v hrbtu po-manjkanje ustreznega gibanja ter s tem nezadostna oskrba: mišic, vezi, kit in kosti, medvretenčnih ploščic in sklepnega hrustanca s hranili in kisikom. Pri oslabelih mišicah je vsak zasuk telesa nevaren za vretenčna telesa. Bolečine v hrbtu so zelo pogos-to povezane s stresom in duševnimi obremenitvami. Mišice se zakisajo, če ure in ure presedimo za računalnikom ali dlje časa delamo v prisilnem položa-ju. Zaradi tega trpi celoten hrbet. Vezi so varnostni pasovi naše hrbtenice, zato jih moramo negovati in krepiti s pravimi gibalnimi dražljaji. Globoke hrbtenične mišice so pogosto vzrok za bolečine v hrbtu, saj so zelo majhne in občutljive.

Redno je treba razgibavati globoke hrbtenične mišice. Te pomagajo tru-pu pri: iztezanju, rotaciji in nagibih vstran. Hitra mišična vlakna v njih pospešeno razvijejo veliko moč, vendar se tudi zelo hitro utrudijo, zlasti ko mišice niso trenirane. Zato je nujno zagotavljati redno, usmer-jeno treniranje teh hrbtnih mišic. Vaje naj vsebujejo subtilne gibe v vseh predelih hrbtenice, pogostok-rat kombinirane z raztegovanjem. Po delu ali prej je koristno izvajati nordijsko hojo, kjer pri razbremenje-nem položaju hrbtenice treniramo zlasti globoke hrbtenične mišice. Vadba je koristna za vse, ki imajo veliko sedenja v službi, prisilnih delovnih položajev ali ishijalgične težave.

Telovadba IN delo

Vrtnarsko delo je zahtevno, zato moramo pred delom vse-lej narediti nekaj ogrevalnih vaj za mišice in sklepe, po delu pa nekaj razteznih.

www.zdravi-in-vitalni.si

Bolečine v hrbtu in v področju vratne hrbtenice so lahko hude in blokirajoče za vse naše aktivnosti. Terjajo vso našo pozornost, v hujših oblikah nas spremenijo: ne moremo več jasno misliti, delo nam ne gre več od rok.

39marec 2016

Helena VIRANT , Vrtec Antona Medveda Kamnik

POMEMBNO JE OTROKU PONUDITI PRISTEN STIK Z NARAVO. TO JE PROSTOR,

KJER JE VEDNO DOVOLJ IGRAČ IZ NARAVNEGA MATERIALA (DEŽEVNIKI, VEJICE,

LISTKI, KAMENČKI …), KI DELA OTROKA AKTIVNEGA, USTVARJALNEGA, RADOVE-

DNEGA, INOVATIVNEGA, UMIRJENEGA, …

MLADI VRTNAR

V enoti Rožle imamo različne vrtičke; čutni, cvetlični, sadni in zeliščni. Čutni vrtiček omogoča otrokom razvoj vseh čutil: vonja, okusa, sluha, vida, dotika. Cvetlični vrtički krasijo naša igrišča in okolico vrtca. Sadni vrtiček se pred-vsem ponaša z: jagodami, ameriško borovnico, kosmuljo, ribezom in če-šnjo, ki so jo zasadili starši ob zaključ-ku otrok v vrtcu. Največ pozornosti

namenjamo permakulturnim zelenjav-nim vrtičkom, na katerih pridelujemo razno zelenjavo, ki jo uživamo svežo, pečeno ali kuhano. Veselimo se naših pridelkov

Otroci sami izbirajo, katero zelenja-vo bodo jedli, si jo začinijo z olivnim oljem, domačim jabolčnim kisom in jogurtovim prelivom. V skupini

je deček, ki sicer ne je zelenjave, a iz »solatnega bara« jo je. Otroci so aktivni pri vzgoji zelenjave, pri pripravi obroka in se potrudijo, da si sami postrežejo obrok, kar zagotovo vpliva na poseben tek do zdrave hrane in kulture prehra-njevanja. V tem šolskem letu smo skupaj z otroki naredili spiralno gredo in nanjo zasadili zelišča, ki jih uživamo: sveža, v namazih, juhah in čajih. Spiralna greda je ena izmed naravnih oblik v naravi. Zaradi svoje oblike in sestave nudi ugodne pogoje za rast samoniklih rastlin, ki jih najdemo v naravi, ponava-di so to zelišča.

Začeli smo polagati kamenje in jih vezati z malto skupaj z otroki. Otroci so spoznali malto, ki veže kamenje in konstruiranje spiralne grede. Otroci so v spiralni gredi hitro prepoznali obliko polžje hišice. Greda je bila narejena in vanjo so otroci nasuli: listje, vejice in na vrhu ekološko zemljo, skopali jami-co in zasadili zelišča, pokrili z zastirko ter zalili s padavinsko vodo. Otroke vzgajamo z zgledom: v vrtcu gospodarno ravnamo z vodo in imamo zbirnike padavinske vode, s katerim zalivamo vrtičke.

Raznolike gredice za vsak okus

Čutni vrtiček

Zelenjavni vrtSadni vrtiček

41marec 2016

NAVADNI MACESEN

Boris Dolničar

V rezervatu raste na nadmorski višini od 1000 do 1800 metrov, na preho-du, kjer strm gorski svet, poraščen z gozdno vegetacijo, prehaja v visoko-gorsko planoto. »Nad mejo sestoja je rast macesna pritlikava, viharniška in počasna, zato drevesa ne dosežejo op-timalne razvojne faze. Tu se macesen bori z rušjem za vsako ped rodovitne zemlje. Nekoliko nižje pod to mejo macesen gradi značilne, čiste visoko-gorske stopničaste sestoje. Njihovi raz-gibanost in vitalnost kažeta na veliko življenjsko moč drevesne vrste v teh predelih. Macesni tu rastejo neovirano, posamično ali v ohlapnejših šopih in skupinah, ki prepuščajo precej svetlo-be. Z višjo nadmorsko višino so višine dreves vse manjše, manjše pa so tudi njihove debeline. Še nižje se macesnu v vedno večji meri pridružuje smreka, ki mu je sprva povsem podrejena in se nahaja le v spodnjem drevesnem sloju. Čim nižje gremo, bolj smreka prido-biva na moči, dokler ni enakovredna

macesnu. V najnižjih predelih rezervata je macesna manj. Tu ga zamenjuje bukev,« ugotavlja v diplomskem delu univ. dipl. inž. gozdarstva Anton Brez-nik iz Luč.

Cvetovi se pojavijo pred ali so-časno z iglicami

Navadni ali evropski macesen (Larix decidua) spada v družino borovk, v kateri so poleg borov še: jelke, smreke

NA VRTAČASTEM PLATOJU POD GORSKIM GREBENOM MOLIČKE PEČI (2029

M), POLJSKIH DEVIC (1879 M) IN KRIŽEVNIKA (1909 M) NA VZHODNEM KONCU

KAMNIŠKO – SAVINJSKIH ALP SE RAZPROSTIRA EDEN NAJLEPŠIH MACESNOVIH

GOZDOV V NAŠIH PLANINAH. NA 341,70 HEKTARJA VELIKI POVRŠINI GOZDNEGA

REZERVATA POLŠAK DELATA MACESNU DRUŽBO TUDI SMREKA IN BUKEV, VEN-

DAR JE BILO OB NAŠEM LANSKEM NOVEMBRSKEM VZPONU S PLANINE RAVNE

NA PLANINO POLŠAK IN NAPREJ NA VRŠACE NAD ROBANOVIM KOTOM OČITNO,

DA KREPKO PREVLADUJE EDINI LISTOPADNI IGLAVEC.

NARAVNI BISERI

in cedre. Drevo zraste do 40 metrov visoko in ima sprva stožčasto krošnjo, ki postane kasneje širša in na vrhu sploščena. Glavne veje se širijo vodo-ravno, stranske visijo. Iglice so ploščate in mehke ter na dolgih poganjkih nameščene premenjalno, na kratkih pa se združujejo v skupine po 20 do 40, ki so s svojo svetlo zeleno barvo zlasti opazne spomladi. Preden jeseni od-padejo, se obarvajo izrazito rumeno. Cvetovi se med aprilom in junijem po-javijo pred ali sočasno z iglicami. Ru-meni moški cvetovi kegljastih oblik se nahajajo na spodnji strani vej, bleščeče rdeča pokončna ženska storžasta socvetja pa na zgornji. Rjavi jajčasti storži so dolgi od 3 do 4 centimetre in dozorijo že prvo jesen, vendar lahko ostanejo na drevesu še nekaj let in odpadejo skupaj s posušenimi vejami. Navadni macesen raste v Alpah, Sude-tih in Tatrah do gozdne meje oziroma do 2400 metrov nad morjem; ponekod ga gojijo tudi kot okrasno drevo. Čeprav so najprej pastirji s požiganjem in gozdarji z izsekavanjem posegli v gozdni rezervat Polšak, se je ta ohranil kot lep primer zaokrožene visoko-gorske alpske gozdnovegetacijske površine.

Jajčasti storži so dolgi 3 do 4 centimetre

Razsežen macesnov gozd v rezervatu Polšak


VZAJEMNOST

Prehranska dopolnila niso zdravila!Prehranska dopolnila so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi, ki so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Dostopnost in uporaba v zadnjih letih naraščata, vendar pa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so lahko tudi zdravju škodljiva, ker so snovi v kapsuli ali tabletki bolj koncentrirane.

Priimek in ime:

Leto rojstva:

Ulica in hišna številka:

Kraj in poštna številka:

Telefon:

Datum:

Podpis:

Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.

Naročam revijo: Vzajemnost je lepo darilo!

Ste v zadregi, kaj podariti prijatelju, prijazni sosedi, bratu, sestri v znak zahvale in pozornosti ob različnih praznovanjih?

Obdarujte ga z revijo Vzajemnost.Naročite mu jo lahko za pol leta (12,60 evra) ali za celo leto (cena s popustom je 23 evrov). Kako? Zelo preprosto: pokličite nas na telefon 01 530 78 44 in poslali vam bomo darilni bon, ki ga boste izročili svojemu obdarovancu. Mi pa bomo vsak mesec pošiljali Vzajemnost – vaše darilo.

Revija Vzajemnost je namenjena upokojencem in izhaja vsak prvi

četrtek v mesecu. V dvainštiridesetih letih je postala zanesljiva

spremljevalka starejših ljudi, saj verodostojno piše o pokojninskih

temah in raznovrstnih socialnih prejemkih. Svojim naročnikom

brezplačno, pisno in po telefonu odgovarja na pokojninska in pre-

moženjsko- pravna vprašanja ter vprašanja s področja delovnega

prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi za starejše

in osebne stike. V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehra-

ni in gibanju, čemur moramo v zrelih letih posvetiti še posebno

pozornost. Prav tako pa tudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec

objavlja kakšen prijeten ter cenovno ugoden izlet ali letovanje po

meri starejših. Ne manjka niti branja za

razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in

nagradnih iger. Za druženje svojih bralcev

skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,

prek katerih si naročniki iščejo partnerje

in prijatelje. Naročniki so tudi člani Kluba

Vzajemnost in s klubsko kartico lahko

uveljavljajo različne popuste. Več o reviji

na www.vzajemnost.si.

Prejeli ste letno naročnino na revijoVzajemnost, ki vam jo podarja:

Spoštovana/ni

Revijo Vzajemnost boste prejemali vsak 1. četrtek v mesecu.

VzajemnostVzajemnost

Vzajemnost

VzajemnostDarilni bon


Spoštovana/ni



Vzajemnost



Spoštovana/ni



Vzajemnost


št. 3, marec 2016, 2,10 C

JOLKA MILIČ: :

Pekel in nebo sta v nas

Leta niso ovira za zmenke V SREDINI: Dobro je vedeti

Slovenci med prehranskimi dopolnili najpogosteje uživamo med in druge čebelje pridelke, vitamine in minerale, ma-ščobne kisline omega 3 in omega 6, probiotike in rastlinske izvlečke. Medtem ko mladostniki najpogosteje uživajo multi-vitaminske tablete, starejši več posegajo po pripravkih proti bolečinam v sklepih, depresiji in za zvišanje odpornosti. Je pa naša država ena redkih, ki ureja bazo prehranskih dopolnil, v kateri je kar 4550 izdelkov. Nadzor nad njimi sicer obstaja, inšpektorji pri proizvajalcih, uvoznikih in distributer-jih preverjajo sestavo, označevanje in predstavljanje priprav-kov, ki morajo biti označeni skladno s pravilnikom o prehran-skih dopolnilih. Varnost živil, kamor ti pripravki spadajo, še bolje ureja lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Res pa naša zakonodaja zelo podrobno ureja predpise o uporabi vitaminov in mineralov, za druge snovi so predpisi manj natančni. Na primer: številne rastline že tradicionalno upo-rabljamo za zdravilne namene v obliki čajev ali začimb, ne vemo pa dovolj o tem, kako vpliva na organizem dolgotrajno jemanje koncentriranih oblik (npr. izvlečkov).V našem telesu so mikrohranila v ravnovesju, z jemanjem

kakršnih koli prehranskih dopolnil se to ravnovesje poruši. Pojavijo se lahko prebavne težave, alergične reakcij in težave s srcem in/ali ožiljem, obremenjena so jetra. Čeprav ne gre za zdravila, lahko v organizmu naredijo precejšnjo škodo.Več preberite v marčni številki Vzajemnosti.

43marec 2016

Prehranska dopolnila niso zdravila!

Navadni molj - Tineola bisselliella je pri nas zelo pogost. Ko samica izleže trideset do štirideset jajčec na ustrezno podlago, že po treh tednih pogine. Ker za razvoj potrebujejo keratinske in tudi druge snovi, napadajo predvsem umazane in omadeževane dele oblačil. Da se iz ličinke razvije molj, je potrebno od 50 do 90 dni, v neugodnih razmerah pa lahko razvoj traja tudi do štiri leta. V naseljenih in ogrevanih hišah lahko navadni molji na leto izležejo do štiri generacije.

Tapetniški molj - Trichophaga tapetzel-la je največja vrsta moljev. V podlago, v katero se naseli, zvrta rove in jih oblaga s prepleteno oblogo in delci vlaken. Med KUHINJSKE molje, pravimo jim tudi kuhinjske vešče, uvrščamo: mokno veščo, čokoladno in tobakovo veščo ter krhljev molj.

Mokna vešča - Ephestia Kuehniela spa-da med večje škodljivce silosov, mlinov, skladišč žita, opazimo pa ga tudi v naših kuhinjah, shrambah in stanova-njih, po katerih veselo leti in nas moti.

DOM BREZ MRGOLAZNI

PRI VAS ŽE LETAJO METULJČKI?Mira Arh

Krhljev molj-kuhinjski molj

VEČINA NAS JE PREPRIČANIH, DA SVOJEGA DOMA NE DELI S ŠKODLJIVIMI MOLJI. SIVI METULJČKI

SE LAHKO USPEŠNO SKRIVAJO V NAŠIH OMARAH, NASE PA OPOZORIJO ŠELE, KO JE ŠKODA ŽE

NAREJENA. LOČIMO TEKSTILNE IN KUHINJSKE MOLJE. PRAV JE, DA NANJE POMISLIMO ŠE PREDEN

NAM PRELUKNJAJO NAJLJUBŠO JOPICO ALI S SVOJIMI LIČINKAMI OKUŽIJO NOVO VREČKO MOKE.

USPEŠNO, PA TUDI POVSEM NARAVNO ZAŠČITO, OMOGOČAJO FEROMONSKE VABE.

Metuljček leti predvsem ob mraku, z značilnim vijugastim letom. Samica v moko zaleže povprečno okoli dvesto jajčec, ličinke pa nato med hranjenjem izdelajo lepljive niti, ki zlepijo moko v rumenkaste grudice z neprijetnim vonjem.

Kako se zaščitimo?Najbolj pomembno je, da škodljivcem preprečimo dostop v naša bivališča, torej je potrebno zapirati okna, her-metično zapreti živila ter nastavljati pasti. Pomembno je pogosto in redno uporabiti sesalec za prah, zračenje in pranje oblačil, stresanje in stepanje na prostem. V veliko pomoč so nam povsem naravne feromonske vabe. V hišico, ki ima notranjost premazano z lepilom, postavimo listič s feromo-nom oziroma vonjem, povsem enake-mu, ki ga izločajo samice. Vonja ljudje ne zaznamo, samce moljev pa v celoti obnori. Ko mu »zaljubljeno« sledijo, se nehote prilepijo na notranjost hišice. Tako lahko že po nekaj dneh v vabi opazimo na desetino sivih moljev, ker samice nimajo več partnerjev za raz-

množevanje, pa tudi ni nevarnosti za nastanek ličink in nadaljevanje zaroda. Vabo postavimo v omare med živila in oblačila. Ko so polne metuljčkov, pa jih zavržemo in nastavimo novo. Ta bo učinkovala tudi več kot tri mesece, saj se feromon sprošča postopoma. Pomembno je, da uporabimo vabo, ki je prilagojena posamezni vrsti molja, saj imata tekstilni in kuhinjski molj raz-lične feromone in je vaba temu tudi pri-lagojena. Na trgovinskih policah tako poiščimo Effect feromonsko vabo za kuhinjske molje in Effect feromonsko vabo za tekstilne molje.


J A N A T E L O

E M I R E P I K

Z A M I S L I C A

E L F T E S E N

O R G A N I K K

O B O A E K S O T A

S R E B R O M E R A P A V

M E D I G R A L E È A S D

O P O R A S E A D M A T I

L I M O N A K N K A K A O

A K I I L I R L A R A

T E K C A A B O N M A

K L I N K E N I J A T A T

L I K R I K G A R E R E

E V K A I N A R È E L È A N

R N A L A R V A T V I S T

Ž I R J E B A È A I L K A

O K L I C K R A Š S E A TURADNO

OBVESTILO JAVNOSTI

TIPKA NA KLAVIRJU

VNAPREJ PLAÈANO

NAROÈILO NA KAJ

DEL ZABAVE

SLOVEVSKA PEVKA,

BARUCA

PREÈNA PALICA NA

LESTVI

ŠPORTNA DISCIPLINA

NAPRAVA PRI MLETJU MOKE

DEBELA ZIMSKAHRUŠKA

MOÈEN, REZEK GLASSLOVENSKI

POLITIK, ERJAVEC

LIÈINKA

SOSEDNJI ÈRKI

NASELJE PRI PODBRDU

HRVAŠKA TOVARNA SLAŠÈIC

3. IN 1. ÈRKA ABECEDE

TKANINA ZA ŽENSKE OBLEKE

AFRIŠKA DRŽAVA

PODALJŠAN DEL JEŽEVE

GLAVE

ROÈNI VOZIÈEK NA

DVEH KOLESIH

OBER


OBMORSKA AMERIŠKA

DRŽAVA

SLOVENSKA SMUÈARKA,

ŠTUHEC

KRAJ PRISEŽANI

VRSTAMAMILA

RIBO-NUKLEINSKA

KISLINA

ARABSKI NOMADI

TRAVNIŠKA RASTLINA

LEPLJIV IZCEDEK

NEKATERIH DREVES

KEMIÈNI ZNAK

ZA LITIJ

SODOBNIK KELTOV

NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA

PIHALNI INSTRUMENT

VODILNI ORGAN V OR-GANIZACIJI

KULTURNA RASTLINA

TELEVIZIJSKI ZASLON

MATER

ZABAVNO ODRSKO DELO

MUSLIMAN-SKO MOŠKO

IMEKEMIÈNI ZNAK ZA ALUMINIJ

IKONA BREZ VOKALOV

KRAVJI MLADIÈEK

KAKAV

PES, KI ZELO LAJA

VIŠNJA S TEMNO

RDEÈIMI SADOVI

NAPAD NA POLITIÈNO

OSEBO

KDOR KRADEAMERIŠKA GLASBENA

IKONA, PRESLEY

PREDMET, KI OMOGOÈA POKONÈNI POLOŽAJ

OSEBE

VRSTA GRENIVKE

ŽLAHTNA KOVINA

BEEL BARVE

KRATKA KOMIÈNA

IGRA

ŠKRAT V GERMANSKI MITOLOGIJI

OBORA

NAPRAVA ZA PRENAŠANJE TIPKANIH ÈRK NA DALJAVO

ZAMISEL

ISLAMSKI PLEMENSKI POGLAVAR

PRIPRAVA ZA PROICIRANJE

NEPROZORNIH SLIK

LADJAR ARISTOTELES

ONASSIS(VZDEVEK)

GRŠKA MITOLOŠKA

ŽIVAL

ZLITINA ŽIVEGA

SREBRA S KOVINO

VEÈJA KOTANJA,

NAPOLNJENA Z VODO

SLOVENSKA IGRALKA, ZUPANÈIÈ

DEL OBRAZA OB STRANI

PISEC EPSKIH PESMI

KDOR RAD STIKA

SNOVNI DEL ŽIVALSKEGA

BITJA

SLUŠNI DEL APARATA

OZKA REÈNA DOLINA

NASPROTJE OD REDA

AFRIŠKI KOSTANJ

ŽIVAHEN AMERIŠKI

PLESVOKAL IN ŠUMNIK

ZNAMKA ŠPANSKEGA AVTOMOBILA

RASTLINA IZ EKSOTIÈNIH

DEŽELZALET, VNEMA

ZA DELO

OKRASNI PTIÈ DVORIŠÈGRENAK

ITALIJANSKI LIKER

SOCIALNI DEMOKRATITROPSKA

BODIÈASTA RASTLINA

ENOTA ZA MERJENJE

IGRALNA KARTA

ÈLOVEK Z VELIKIMI

OÈMI

BIO

PLANTELLA

BIO

PLANTELLA

3

12

7

6

5

23

2

4

1

14

17

16

15

13

11

10

9

8

SESTAVILA:HEIDI

BARTOLIÈ

D-BARTOLD.O.O.Tisk in

založništvo

KRAJAN ARÈELCAOZNAKA

NEVARNEGA OROŽJA

6543 832 71 1211210 59 135

6143511 510 1615 1282 16 179

J A N A T E L O

E M I R E P I K

Z A M I S L I C A

E L F T E S E N

O R G A N I K K

O B O A E K S O T A

S R E B R O M E R A P A V

M E D I G R A L E È A S D

O P O R A S E A D M A T I

L I M O N A K N K A K A O

A K I I L I R L A R A

T E K C A A B O N M A

K L I N K E N I J A T A T

L I K R I K G A R E R E

E V K A I N A R È E L È A N

R N A L A R V A T V I S T

Ž I R J E B A È A I L K A

O K L I C K R A Š S E A TURADNO

OBVESTILO JAVNOSTI

TIPKA NA KLAVIRJU

VNAPREJ PLAÈANO

NAROÈILO NA KAJ

DEL ZABAVE

SLOVEVSKA PEVKA,

BARUCA

PREÈNA PALICA NA

LESTVI

ŠPORTNA DISCIPLINA

NAPRAVA PRI MLETJU MOKE

DEBELA ZIMSKAHRUŠKA

MOÈEN, REZEK GLASSLOVENSKI

POLITIK, ERJAVEC

LIÈINKA

SOSEDNJI ÈRKI

NASELJE PRI PODBRDU

HRVAŠKA TOVARNA SLAŠÈIC


TKANINA ZA ŽENSKE OBLEKE

AFRIŠKA DRŽAVA

PODALJŠAN DEL JEŽEVE

GLAVE

ROÈNI VOZIÈEK NA

DVEH KOLESIH

OBER


OBMORSKA AMERIŠKA

DRŽAVA

SLOVENSKA SMUÈARKA,

ŠTUHEC

KRAJ PRISEŽANI

VRSTAMAMILA

RIBO-NUKLEINSKA

KISLINA

ARABSKI NOMADI

TRAVNIŠKA RASTLINA

LEPLJIV IZCEDEK

NEKATERIH DREVES

KEMIÈNI ZNAK

ZA LITIJ

SODOBNIK KELTOV

NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA

PIHALNI INSTRUMENT

VODILNI ORGAN V OR-GANIZACIJI

KULTURNA RASTLINA

TELEVIZIJSKI ZASLON

MATER

ZABAVNO ODRSKO DELO

MUSLIMAN-SKO MOŠKO

IMEKEMIÈNI ZNAK ZA ALUMINIJ

IKONA BREZ VOKALOV

KRAVJI MLADIÈEK

KAKAV

PES, KI ZELO LAJA

VIŠNJA S TEMNO

RDEÈIMI SADOVI

NAPAD NA POLITIÈNO

OSEBO

KDOR KRADEAMERIŠKA GLASBENA

IKONA, PRESLEY

PREDMET, KI OMOGOÈA POKONÈNI POLOŽAJ

OSEBE

VRSTA GRENIVKE

ŽLAHTNA KOVINA

BEEL BARVE

KRATKA KOMIÈNA

IGRA

ŠKRAT V GERMANSKI MITOLOGIJI

OBORA

NAPRAVA ZA PRENAŠANJE TIPKANIH ÈRK NA DALJAVO

ZAMISEL

ISLAMSKI PLEMENSKI POGLAVAR

PRIPRAVA ZA PROICIRANJE

NEPROZORNIH SLIK

LADJAR ARISTOTELES

ONASSIS(VZDEVEK)

GRŠKA MITOLOŠKA

ŽIVAL

ZLITINA ŽIVEGA

SREBRA S KOVINO

VEÈJA KOTANJA,

NAPOLNJENA Z VODO

SLOVENSKA IGRALKA, ZUPANÈIÈ

DEL OBRAZA OB STRANI

PISEC EPSKIH PESMI

KDOR RAD STIKA

SNOVNI DEL ŽIVALSKEGA

BITJA

SLUŠNI DEL APARATA

OZKA REÈNA DOLINA

NASPROTJE OD REDA

AFRIŠKI KOSTANJ

ŽIVAHEN AMERIŠKI

PLESVOKAL IN ŠUMNIK

ZNAMKA ŠPANSKEGA AVTOMOBILA

RASTLINA IZ EKSOTIÈNIH

DEŽELZALET, VNEMA

ZA DELO

OKRASNI PTIÈ DVORIŠÈGRENAK

ITALIJANSKI LIKER

SOCIALNI DEMOKRATITROPSKA

BODIÈASTA RASTLINA

ENOTA ZA MERJENJE

IGRALNA KARTA

ÈLOVEK Z VELIKIMI

OÈMI

BIO

PLANTELLA

BIO

PLANTELLA

3

12

7

6

5

23

2

4

1

14

17

16

15

13

11

10

9

8

SESTAVILA:HEIDI

BARTOLIÈ

D-BARTOLD.O.O.Tisk in

založništvo

KRAJAN ARÈELCAOZNAKA

NEVARNEGA OROŽJA

1211210 59 135

6143511 510 1615 1282 16 179

6543 832 71

Gaina nagradna križankaMed vsemi, ki boste do 28. marca na naš naslov: Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, poslali pravilne rešitve gesla, bomo izžrebali 5 srečnežev, ki jim po pošti pošljemo priročen izdelek Plantelle. Imena nagrajencev in pravilno rešitev bomo objavili v aprilski številki revije.

Reši

tev

febr

uars

ke k

rižan

ke: Z

EMLJ

A Z

A D

OM

AČO

SET

EV IN

PIK

IRA

NJE

. Nag

raje

nci:

Nag

raje

nci:R

AD

A M

LAKA

R, S

TARI

TRG

PRI

LO

ŽU, F

RAN

C PL

AN

INC,

LJU

BLJA

NA

, MA

RIJA

HAC

IN, K

OM

END

A, J

AN

EZ K

OŠA

K, Č

RNU

ČE, Š

TEFA

N S

TREL

EC, H

AJD

INA

KLUBSKE STRANI

45marec 2016

Gaina nagradna križanka

Mini vrt je bio razgradljiva tkanina, na kateri je že posejana mešanica petih vrtnin, kombinacija dobrih sosedov: solate, korenčka, endivije, rdeče pese in blitve. Dolžina tkanine je 1,5 m, na

Vrtičkarstvo je iz leta v leto bolj priljubljeno, pa naj bo to na vrtu, v domačem atriju, na balkonu in terasi ali celo na okenski polici. Od letos pa je lahko tudi zelo enostav-no, z mini vrtom na tkanini.

širini 46 cm pa so v primerni razdalji nanizana semena naštetih vrtnin. Tka-nino lahko uporabimo na eni gredi ali pa jo razrežemo na več različnih delov. Primerna je za različno velike površine.

Vrtnine na tkanini sejemo na prosto, ko so tla dovolj ogreta in je tudi zrak dovolj topel, to je v aprilu in maju. Seme na traku navlažimo, položimo na pripravljeno gredo in plitko zasujemo. Poleg vrtnin na tkanini lahko posadi-mo še nizki fižol, zelišča, bučke, grah, česen, čebulo, špinačo, pa tudi cvetlice – kapucinko, ognjič in tagetes.

Andreja Tomšič, Vrtni centri Kalia, Semenarna Ljubljana, www.kalia.si

MINI VRT NA TKANINI - pripravljena kombinacija vrtnin dobrihsosedov v vrtu

Mini vrt na tkanini je v vrtnih centrih Kalia na voljo že za

5,99 €.

14.3.-16.3.2016, ob 16. uri, Novo mestoOSNOVNI TEČAJ FFS – tridnevniKGZS - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Šmihelska c. 14, info: 07/373 05 70

21.3.-23.3.2016, ob 16. uriOSNOVNI TEČAJ FFS – tridnevni Gasilski dom Črnomelj, Predavalnica, KGZS Belokranjska c. 10, info: 07/373 05 70

1.4. – 30.4. 2016, Arboretum Volčji Potok, MESEC TULIPANOV – RAZSTAVA1.5. – 31.5. 2016, Arboretum Volčji Potok, MESEC SLEČEV – RAZSTAVA

7. in 8.5.2016, SEJEM RASTLIN V BOTANIČNEM VRTU MARIBOR

4. 6. 2016ZAGREB V CVETJU, MEDNARODNA VRTNARSKA RAZSTAVA FLORAART

11. 6. in 12. 6.2016, 8. -18.ure, ŠentjurDAN ODPRTIH VRAT RIFNIK, VRT OKRASNIH RASTLINOGLED VRTA IN ZBIRK RASTLIN, Prost vstop

Napovednik vrtnarskih dogodkov


KOLEDAR DEL

Zelenjavni vrt

Vrtna trata

Okenske in balkonske rastline

• V vrt lahko že posejemo zgodnji korenček, peteršilj, pastinak, špinačo in radič kot solatnik. Pognojimo z Bio Plantella Nutrivit za listnato zelenjavo.

• 2 tedna pred sejanjem in sajenjem rastlin v zelenjavni vrt pognojimo z organskim gnojilom Plantella Organik, ki bo rastlinam nudil hranila čez vso rastno dobo.

• Za plodovke (paprika, paradižnik,) uporabimo Plantella Organik K. • Težka in zbita tla zrahljamo s kamninsko moko Plantella Biovit.• Rastline pri presajanju zalijemo z vitaminskim in aminokislinskim komplek-

som Bio Plantella Vita za zmanjšanje šoka pri presajanju.• Za majhne površine vrtov do 10 m2 uporabimo organsko gnojilo Bio Plantel-

la Nutrivit Univerzal. • Presajamo in sadimo jagode, ki jih pognojimo z gnojilom Bio Plantella Nutri-

vit za jagode.• Za načrtovanje vrta uporabimo enostavno brezplačno aplikacijo naredivrt.si.• Proti čebulni muhi čebulo prekrijemo s kopreno in namestimo Bio Plantella

Rumene lepljive plošče. • Krompir za rast potrebuje kalij, zato tla pognojimo z organskim gnojilom

Plantella Organik K.

• Za vroče in sušne pogoje, uporabimo travno mešanico Plantella Aurora. Za izrazito senčne lege uporabimo mešanico Plantella Viva, za mešane lege pa Plantella Univerzal.

• V začetku aprila gnojimo s Plantella Specialnim gnojilom za vse vrste trav, s katerim pognojimo štirikrat letno.

• Pred prvo setvijo trave na novi površini zemljo pognoji-mo 14 dni pred sejanjem z organskim gnojilom Plantella Organik.

• Balkonske rastline pred začetkom odganjanja presadimo v kvalitetno petkomponentno zemljo Plantella Balkonia.

• Cvetoče balkonske rastline gnojimo s tekočim gnojilom Plantella Cvet, ki vsebuje aktivatorje cvetenja in vitamine za bujne balkon-ske lepotice.

• Med rastline postavimo Bio Plantella rumene lepljive ploščice v obliki metuljev za kontrolo škodljivcev.

• Če na rastlinah opazimo uši ali tripse, uporabimo insekticid na osnovi naravnega piretrina Bio Plantella Flora kenyatox verde.

MARECT 15

S 16

Č 17

P 18

S 19

N 20

P 21

T 22

S 23

Č 24

P 25

S 26

N 27

P 28

T 29

S 30

Č 31

APRILP 1

S 2

N 3

P 4

T 5

S 6

Č 7

P 8

S 9

N 10

P 11

T 12

S 13

Č 14

do 8.00

do 9.00

od 16.00

do 17.00

od 13.00

od 9.00

do 9.00

od 10.00

od 8.00

do 9.00

do 13.00

od 14.00

od 9.00

kore

nina

cvet

list

plod

pres

ajan

jene

ugod

nom

laj (

7.4)

poln

a lu

na (2

3.3)

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e Se

tven

ega

kole

darja

Mar

ie T

hun

za le

to 2

016,

ki g

a v

Slov

eniji

izda

ja v

nes

kraj

šani

obl

iki Z

alož

ba A

jda,

tel:

01 7

54 0

7 43

.

00h

7h

16h

47marec 2016

Okrasni vrt

Trta

• V sadilno jamo ob sajenju okrasnih rastlin dodamo pest organskega gnojila Plantella Organik.

• Kisloljubne okrasne rastline (rododendron, azaleja, hortenzija,…) pognojimo večkrat na leto s Plantella specialnim gnojilom za rodo-dendrone, ki omogoča boljšo rast in razkošno cvetenje.

• Žive meje in okrasne rastline ter vrtnice pognojimo s kristalnim Plan-tella specialnim gnojilom za okrasne rastline in žive meje ter Plantella specialnim gnojilom za vrtnice, ki je hitro topno, učinkovito, poraba pa majhna

• Pri urejanju grobov uporabimo črno zemljo Plantella Specialna zemlja za grobove, ki ne pušča madežev na kamnitih delih groba.

• Trta ima spomladi zelo intenzivno, hitro rast. Gno-jimo jo z organskim gnojilom Plantella Organik za vinograde, ki ima dodano železo, to pa preprečuje bledico na trti.

• Pri trti režemo na čep,to je nad rezanim brstom pustimo kratek košček lesa, ki meri okoli 1 do 2 cm.

• Sadno drevje poškropimo z bakrovim sredstvom Bio Plantella Cuprovin v koncentraciji 20 g / 10 l vode. Dobro omočimo celotno drevo in tako uničimo bolezni. Škropljenje ponovimo čez 10 dni. Drevje mora biti suho, brez močnega sonca in brezvetrje.

Sobne rastline Sadovnjak

• Za presajanje cvetočih sobnih rastlin uporabimo kakovostno in dobro odcedno zemljo Plantella Premium, zemlja za okrasne rastline.

• Za enostavno gnojenje cvetočih rastlin enkrat tedensko uporabimo šumeče tablete Plantella Tabs, gnojilo za cvetoče rastline. Pri zelenih sobnih rastlinah uporabimo Plantella Tabs za zelene rastline.

• Lahko uporabimo tudi tekoče gnojilo z dodanimi vitamini, in sicer Plantella Cvet za cvetoče rastline in Plantella List za zelene.

• Na rastlinah z gladkimi listi uporabimo Bio Plantella Balzam za liste, ki poskrbi za lepši videz in prepreči nalaganje prahu.

• Ko sadimo drevo, ohranimo zemljo okoli koreninske grude. Če ima sadika korenine gole, jo pred sajenjem namočimo v vodo in nato previdno, a temelji-to obložimo z zemljo tako, da ni zračnih žepov okoli korenin.

• V sadilno jamo na dno posuje-mo Plantella Sadjarsko gnojilo, nato plast zemlje. Vstavimo sadiko in okoli nje nasujemo zemljo, pomešano z organskim gnojilom Plantella Organik.

• - Sadno drevje gnojimo po obo-du krošnje z organskim gnoji-lom Plantella Organik

• Za kakovostne plodove jago-dičevja (ribezi, kosmulje, joste) gnojimo z gnojilom Bio Plantella Nutrivit za jagode in jagodičev-je.

• Pri obrezovanju obvezno rane zamažemo s kakovostno cepilno smolo Bio Plantella Arbosan.

• Po rezi zaščitimo drevesa z Bio Plantella Lepljivim trakom, s katerim oblepimo debla dreves in tako preprečimo škodljivcem dostop do krošnje drevesa.

• Zimsko škropljenje sadnega drevja z bakrenim pripravkom Vivera Cuprablau-z opravimo do pojava mišjega ušesca (dva majhna listka iz brsta) v kon-centraciji 30 – 40 g /10 l vode. Alternativa je bakrov pripravek Bio Plantella Cuprovin 50, ki je dostopen brez izkaznice za ffs sredstva. Koncentracija 10 – 20 g / 10 l vode.


ZALIVANJE

GNOJENJE PREKO LISTOV

POSIPANJE

kaj je letošnji trend na balkoniha, portulaka, modrega čudeža in številnih drugih. pir). fuksija...

Documents