javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka medijskih … · zbirk amkedjrsb ho vjkajbv n h his...

1

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,17. 09. 2012 do18. 09. 2012

Število objav: 14Tiskani mediji: 10Splet: 1Radijske postaje: 3Televizijske postaje: 0Teletekst: 0Spremljane teme:22. slovensko zborovsko tekmovanjeNaša pesem 2012Državno srečanje folklornih skupin Leplesat me peljiJavni sklad RS za kulturne dejavnostiLinhartovo srečanjeMentorjev feferonVizije, festival mladinskih gledališkihin rock skupin

2

Seznam objav v zbirki:Naslov 90. letnica delavsko prosvetnega društva Svoboda

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Gorenc; 4000 11:00 Trajanje: 2 min

1 Rubrika / Datum Gorenjske novice, 17. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor neznan avtor

4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Naslov Pogovor z Igorjem Teršarjem

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 144000 18:15 Trajanje: 6 min

2 Rubrika / Datum Program A 1, 17. 09. 2012


5 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Linhartovo srečanje, 22. slovensko zborovskotekmovanje Naša pesem 2012, Državno srečanje folklornih skupin Le plesat me pelji

Naslov Društvo Svoboda praznuje

Zaporedna št. Medij; Doseg Radio Sora; 9000 14:00 Trajanje: 2 min

3 Rubrika / Datum Dober dan Gorenjska, 17. 09. 2012



Naslov Na odrih

Zaporedna št. Medij; Doseg Delo; 130000 Stran: 17 Površina: 115 cm2

4 Rubrika / Datum Ostalo, 18. 09. 2012


8 Teme Linhartovo srečanje

Naslov Oder

Zaporedna št. Medij; Doseg Dnevnik; 118000 Stran: 27 Površina: 130 cm2

5 Rubrika / Datum Scena, 18. 09. 2012


9 Teme Linhartovo srečanje, Vizije, festival mladinskih gledaliških in rock skupin

Naslov Novi svet zavoda za Nino Ukmar

Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske novice; 53000 Stran: 10 Površina: 51 cm2

6 Rubrika / Datum Primorska, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor L.K.F.


Naslov To in ono

Zaporedna št. Medij; Doseg Slovenske novice; 318000 Stran: 12 Površina: 258 cm2

7 Rubrika / Datum Ostalo, 18. 09. 2012


11 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Mentorjev feferon

3

Naslov Brez ohranjanja preteklosti ni svetle prihodnosti

Zaporedna št. Medij; Doseg Štajerski tednik; 38000 Stran: 1 Površina: 312 cm2

8 Rubrika / Datum Naslovna stran, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor Kmetec Dženana


Naslov 2012 - leto presežkov v razvoju občine


9 Rubrika / Datum Po naših občinah, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor Ozmec M.

13 Teme Linhartovo srečanje

Naslov Teden v znamenju folklore


10 Rubrika / Datum Od tod in tam, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor Kmetec Dženana


Naslov Mentorjev feferon, natečaj za najboljšo protestno pesem

Zaporedna št. Medij; Doseg Vecer.com (WEB); 0

11 Rubrika / Datum Tiskane izdaje, 18. 09. 2012



Naslov Mentorjev feferon, natečaj za najboljšo protestno pesem

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 14 Površina: 137 cm2

12 Rubrika / Datum Kultura, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor K.R.


Naslov Kimavec je ponudil folkloro

Zaporedna št. Medij; Doseg Večer; 127000 Stran: 17 Površina: 171 cm2

13 Rubrika / Datum Pomurje, Podravje, 18. 09. 2012

Stran v zbirki Avtor S.L.P.


Naslov Top 3 dogodki dneva

Zaporedna št. Medij; Doseg Žurnal24; 287000 Stran: 19 Površina: 95 cm2

14 Rubrika / Datum Scena, 18. 09. 2012


19 Teme Linhartovo srečanje, Vizije, festival mladinskih gledaliških in rock skupin

Radio Gorenc, Gorenjske novice 17. 09. 2012Doseg / Reach: 4000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 11:00Trajanje / Duration: 2 min 1

90. letnica delavsko prosvetnega društva Svoboda

RA GORENC, 17.9.2012, GORENJSKE NOVICE, 11:00

90. letnico delavsko prosvetnega društva Svoboda France Mencinger, Javornik – Koroška Bela so članiskupaj z gosti zaokrožili s slavnostno akademijo v dvorani Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku.Podelili so več priznanj članom za dolgoletno bogato in ustvarjalno delo v različnih sekcijah in pri drugihdejavnostih. Matjaž Šmalc iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije je častni Linhartovi znački zaveč kot 50 letno delo v društvu podelil Hinku Lužniku in Franciju Tušarju. Zlato plaketo za 90 letni jubilejdruštva je prevzel sedanji predsednik Janko Pirc. Podelili so še zlate in srebrne Linhartove značke terdruštvena priznanja. V znak zahvale za marljivo delo, predvsem pri izgradnji kulturnega doma, so nedavnoumrlemu članu Ivanu Tušarju odkrili njegov portret. V kulturnem programu so sodelovali ansambelTantadruj, harmonikarica Neža Torkar, lutkovna skupina Ringo raja, dramska skupina in folklorna skupinaTriglav. Sedanji predsednik Janko Pirc je o zgodovini društva in sedanjem delu dejal.JANKO PIRC: Ja, verjetno je bil najbolj pomemben dogodek 1922 leta, ko so se krajani odločili, da bodoustanovili svoje društvo Svobod, in od takrat pa do današnjega dne z nekaj presledki zaradi vojne društvodeluje neprekinjeno na različnih področjih kulture, športa, izobraževanja, tako da jaz mislim, da vsakoobdobje deset let je neko prelomno obdobje, ko se mogoče neka dejavnost razvije majčkeno bolj, nekajdejavnost počasi majhno utone, ampak tako kot vse življenju, vse dejavnosti pri nas nihajo gor, dol.Trenutno imamo izredno bogato in močno skupino v gledališču, potem imamo zelo dobre lutkarje. Lahkorečem v širšem prostoru, ne samo ja Jesenicah. Tako da likovna in ostala dejavnost, razstavna, je izredno,izredno močna. Največ se zdaj s tem ukvarjamo, no. Pa s pridobivanjem podmladka in novih generacijkulturnikov, ki bodo lahko zasedli naša mesta.NOVINAR: Ob 90 letnici Delavsko prosvetnega društva Svoboda na Slovenskem Javorniku so člani polegslavnostne akademije pripravili dokumentarno razstavo fotografij, razstavo del slikarja Marjana Židaneka,5. oktobra pa bo gledališka skupina Aksa ljubitelje gledališke dejavnosti razveselila s komedijo Klopcaza dva.

4Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti










Radio Slovenija 1, Program A 1 17. 09. 2012Doseg / Reach: 144000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 18:15Trajanje / Duration: 6 min 1

Pogovor z Igorjem Teršarjem

RA SLOVENIJA 1, 17.09.2012, PROGRAM A1, 18.15

NOVINAR: Za nekaj minut se bomo podali na polje ljubiteljske dejavnosti, ki je pri nas zelo živahna. MagdaTušar gosti direktorja Javnega sklada republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igorja Teršarja, ki bopovedal kaj ustvarjajo in kako delujejo v okviru sklada ljudje, katerih umetnost je ljubezen in manj poklic.MAGDA TUŠAR: Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti ponuja kar širok izbor dejavnostiprireditev, dogodkov na področju ljubiteljske kulture, seveda tudi to sezono, ki pa traja skozi vse leto indosega tudi izjemne dosežke.IGOR TERŠAR: Torej najprej je potrebno povedati, da je ljubiteljska kultura med najvišjimi v Evropi in vsvetu, ne samo po vključenosti ljudi na prvem mestu, ampak tudi po samih dosežkih. To je pokazalatudi raziskava francoskega ministrstva, kjer je bila dejansko Slovenija postavljena na prvo mesto v Evropiin seveda za te potrebe več, kot 100 tisoč Slovenk in Slovencev, ki delujejo v okviru 5000 kulturnihdruštev je potrebno seveda tudi skrbeti, tako, da sklad izdaja publikacije, izdaja notna gradiva za pevskezbore, godbe, tamburaške orkestre, gledališke tekste, pravzaprav za vse dejavnosti, saj sklad pokriva vsedejavnosti od glasbe tja do sodobnega plesa in filma.TUŠAR: Ali se število tistih, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo, bodisi z likovno dejavnostjo, glasbenodejavnostjo povečuje ali zmanjšuje v teh časih, ki jim pravimo, da so krizni?TERŠAR: No, poglejte ljubiteljska kultura je preživela vse čase, tudi krizne čase in po naših podatkih se jesamo v desetih letih povečalo število kulturnih društev za približno 10 procentov, če smo leta 2000 govorilio 4000 kulturnih društvih, danes o 5000, je pa res, da gre sedaj za manjša društva, ne toliko številčnatako, da število vključenih Slovenk in Slovencev ostaja približno isto , beležimo nekaj čez 100 tisoč.TUŠAR: Kateri so pa tisti bližnji dogodki, zdaj v septembru in oktobru, kar nekaj jih je tako za mladeljubitelje, kot za starejše, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo?TERŠAR: No, zelo nas veseli, da že jutri na Dunaju predstavljamo slovensko ljubiteljsko kulturo na evropskikonferenci za medgeneracijsko sodelovanje, kjer prikazujemo Slovenijo, kot dober primer, kako v kulturisodelujejo vse generacije. Drugače pa je v bližnji prihodnosti, kar nekaj pomembnih dogodkov, sigurnoje to konec naslednjega tedna 51. Linhartovo srečanje. Gre za izbor najboljših gledaliških predstav v tejsezoni, potem pa 29. septembra v Mariboru državno srečanje folklornih skupin, v oktobru pa več državnihprireditev, med njimi državna likovna razstava v Slovenj Gradcu in seveda festival mlade literature FestivalUrška, ki je tudi mednarodno zastavljen.TUŠAR: Vrsta dogodkov, torej takih za katere se ljubitelji trudijo iz leta v leto, seveda pa na Javnem skladuposkrbite tudi za delavnice, tečaje, seminarje in tako poskušate še bolj izobraziti tiste, ki se ukvarjajo skulturo le ljubiteljsko, kar se bo odražalo tudi v naslednjem koledarskem letu na pomembnejših dogodkih.TERŠAR: No, če sem prej govoril samo o kulturnih društvih ne smemo mimo tega, da je velikoposameznikov, ki niso organizirani, kot kulturna društva, to so likovniki, tako plesalci, kot literati, tisti, kise ukvarjajo s filmom, ki delujejo samostojno, ki se tudi uvrščajo na vidna mesta, ne samo v slovenskemmerilu ampak tudi mednarodnem. Naj omenim samo Natašo Kramberger, mlado pisateljico, ki je preddvemi leti dobila evropsko nagrado za literaturo, začela je pa preko skladovih seminarjev in delavnic.Praktično, če sem prej govoril o 5000 kulturnih skupinah je zadaj 5000 mentorjev in za te mentorje jeseveda treba skrbeti, tako za izobraževanje sklad ponuja dirigentske tečaje, recimo za zborovodje alidirigente, potem pa vrsto drugih individualnih in skupinskih tečajev. Torej sklad ima preko 500 različnihizobraževanih oblik letno.TUŠAR: Maribor bo v naslednjem letu gostil mednarodno zborovsko srečanje. Prav zbori pa so tisti vodilniv Evropi zelo kakovostni in prepoznavni.

5Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





























Tema: Linhartovo srečanje




Tema: Državno srečanje folklornih skupin Le plesat me pelji








Radio Slovenija 1, Program A 1 17. 09. 2012Doseg / Reach: 144000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 18:15Trajanje / Duration: 6 min 2

TERŠAR: Tako je, Maribor je nekako prestolnica, ji rečemo slovenskega zborovskega petja že več, kot polstoletja so v Mariboru državna tekmovanja Naša pesem. Pa vendar že 12-ič organiziramo tudi mednarodnotekmovanje, ki sodi za evropski grand prix Evrope. Kot ste prej omenili, je res Slovenija vodilna v Evropi,v zadnjih 15-ih letih kar trikrat nosilec prestižne evropske nagrade grand prix Evrope, dvakrat APZ ToneTomšič in še moška zasedba Val – Vokalne akademije iz Ljubljane. Zelo smo bili veseli, da je bilo tudiSloveniji zaupano, da je tukaj sedež vseh evropskih tekmovanj, sekretariat evropske zveze za grand prixEvrope (manjka beseda) Slovenija.TUŠAR: Določene skupine se tako najbrž predstavljajo na državni ravni, druge pa bodo večkrat prestopilemeje.TERŠAR: No poglejte, v Sloveniji na ljubiteljskem področju je kar 16 tisoč dogodkov, večino dogodkovpripravijo društva sama, tukaj gre za letno produkcijo, koncerte, pa vseeno sklad izvede preko 2000prireditev, ki so pomembne predvsem zaradi kvalitete, torej, da se vse skupine lahko predstavijo naobmočni ravni, boljše, da so izbrane na regijsko raven, najboljše na državne prireditve in seveda najboljšeod teh v mednarodni prostor tako, da vrsto teh dogodkov je vezano na kvaliteto. Sigurno je pa pomembnotudi, da bo sklad v letu 2012/2013 izdal približno 50 novih publikacij za vsa umetniška področja, lahkoomenim tudi za področje likovne dejavnosti, knjigo Toneta Račkija O barvah.TUŠAR: Igor Teršar najlepša hvala.TERŠAR: Hvala tudi vam.

6Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012




Radio Sora, Dober dan Gorenjska 17. 09. 2012Doseg / Reach: 9000Država / Country: SlovenijaČas / Time: 14:00Trajanje / Duration: 2 min 1

Društvo Svoboda praznuje

RA SORA, 17.09.2012, DOBER DAN, GORENJSKA, 14.00

VODITELJICA: 90-letnico Delavsko prosvetnega društva Svoboda France Mencinger Javornik - KoroškaBela so člani skupaj z gosti zaokrožili s slavnostno akademijo v dvorani Kulturnega doma na SlovenskemJavorniku. Podelili so več priznanj članom za dolgoletno bogato in ustvarjalno delo v različnih sekcijah inpri drugih dejavnostih. Matjaž Šmalc z Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije je častni Linhartoviznački za več kot petdesetletno delo v društvu podelil Hinku Lužniku in Franciju Tušarju. Zlato plaketoza devetdesetletni jubilej društva je prevzel sedanji predsednik Janko Pirc. Podelili so še zlate in srebrneLinhartove značke ter društvena priznanja. V znak zahvale za marljivo delo, predvsem pri izgradnjikulturnega doma, so nedavno umrlemu članu Ivanu Tušarju odkrili njegov portret. Sedanji predsednikJanko Pirc je o zgodovini društva in njenem sedanjem delu dejal.JANKO PIRC: Ja, verjetno je bil najbolj pomemben dogodek 1922. leta, ko so se krajani odločili, da bodoustanovili svoje društvo Svoboda in od takrat pa do današnjega dne z nekaj presledki zaradi vojne društvodeluje neprekinjeno na različnih področjih kulture, športa, izobraževanja, tako da jaz mislim, da vsako, vobdobju vsakih deset let je neko prelomno obdobje, ko se mogoče neka dejavnost razvija majčkeno bolj,neka dejavnost počasi malo utone, ampak tako kot vse v življenju, tudi te dejavnosti pri nas nihajo gor-dol. Trenutno imamo izredno bogato in močno skupino v gledališču, potem imamo zelo dobre lutkarje,lahko rečem tudi v širšem prostoru, ne samo na Jesenicah, tako da likovna in ostala dejavnost razstavnaje izredno, izredno močna. Največ se zdaj s tem ukvarjamo, no, pa s pridobivanjem podmladka in novihgeneracij kulturnikov, ki bodo lahko zasedli naša mesta.VODITELJICA: Ob 90-letnici Delavsko prosvetnega društva Svoboda na Slovenskem Javorniku pa so članipoleg slavnostne akademije pripravili dokumentarno razstavo fotografij, razstavo del slikarja MarjanaŽidaneka, 5. oktobra pa bo gledališka skupina Aksa ljubitelje gledališke ustvarjalnosti razveselila skomedijo Klopca za dva.

7Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo











NA ODRIHLjubljanaSNG Drama Zang tumb tuuum - SNG Drama Ljubljana, 2012. Režija: Vito Taufer.19.30 Avtorska uprizoritev, za abonma Torek, izven in konto.SNG Drama Ponorela lokomotiva - Stanislavv lgnacy Witkiewicz. SNG Drama, Lju-20.00 bljana, 2012. Režija: Jernej Lorenci. Gledališka predstava. Za abonma

Mala drama 1, izven in konto.Mestno gledališče Frankenstein - Po motivih M. Shelley/Žanina Mirčevska. Mestno gledali-Uubljansko šče ljubljansko, 2012. Režija: Eduard Miler. Drama. Ob 15.30 za abonma19.30 Torek popoldanski in izven, Ob 19.30 za abonma Torek in izven.Kino Šiška ExPonto - Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti (14.-23. 9.)20.00 Also sprach Cage - Avtorja: vlado Repnik, Martina Ruhsam, ingrid

Berger Myhre. CVR Zavod, EX PONTO Festival, Ljubljana, 2012. Rezija,scenarija: vlado G. Repnik. Avtorski performans v živo: Ingrid BergerMyhre, Martina Ruhsam. Also sprach Cage je razširjeni akt, ki nenehnovijuga med različnimi mediji in s tem spreminja svoja performativnasredstva. Začne se kot film, se preoblikuje v ples, postane pesem, dabi se spremenil v govor. Performans. Premiera. Za izven. 15-10 eur.

Stara mestna Ples - Rob - Središče - Festival Gibanica in Mreža sodobnega plesaeltktrama - napovedujeta jesenski plesni dogodek, ki bo potekal od 18. do 20.elektro Ljubljana septembra v Ljubljani, 20. septembra pa pripravljajo javni posvet v18.00, 20.00 Mariboru. Ljubljanski dogodek prinaša danes plesno razstavo o Stani-

slavu Hitiju ter Vuki Kumar Hiti (Stara mestna elektrarna, ob 18.00) indve sodobnoplesni predstavi zven telesne tišine avtorjev Kaje Lorenciin Ivana Mijačeviča ter The very Delicious Piece avtoric Cristine PlanasLeitao in Jasmine Križaj (Stara mestna elektrarna, ob 20.00). Jutri, ob10.00 napovedujejo posvet o delovanju in rezultatih Mreže sodobnegaplesa, v četrtek, ob 18.30 pa bodo na Kongresnem trgu pripravili plesza prebivalce mesta in zabavo z DJ Borko in VJ Rastom.

Kud France Životok - skupina Artizani bo izvedla avtorski projekt, ki nakazujePrešeren moč neverbalnega gledališča, določa prostor giba, mimike in odno-19.00 sov. Predstava je zmagovalka festivala Vizije in dobitnica Matička na

Linhartovem srečanju v Postojni leta 2010.

8Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Tema: Vizije, festival mladinskih gledaliških in rock skupin






oderLjubljanaSvet brez sovraštvaSpominski večer ob 100. obletnici rojstva MireMihelič. Nastopili bodo študenti AGRFT. Odlomkebo brala Damijana Čeme. Večer bo vodila AlenkaPuhar. Letos praznujemo stoto obletnico rojstvaMire Mihelič, pisateljice za odrasle in otroke,dramatičarke, poznavalke položaja slovenskegameščanstva na prelomu družbene ureditve podrugi svetovni vojni, zagovornice svobode govorain človekovih pravic. Prevedla je več kot petdesetliterarnih del svetovno uveljavljenih pisateljev.Desetletja je posvetila delu pri Društvu pisateljev inkot predsednica slovenskega PEN predstavljalaslovenske pisatelje po svetu. Cankarjev dom.Štihova dvorana. Ob 19. uri.Plesni večer v Stari mestni elektrarniMreža sodobnega plesa se je formalno vzpostavilaleta 2010 in si za cilj postavila povezovanjeorganizacij, ki razvijajo in producirajo sodobnoplesno umetnost. Mreža je svoje delovanje močnoprepletla s Slovenskim plesnim festivalomGibanica. Danes Gibanica in Mreža sodobnega plesapripravljata zaključni jesenski dogodek spredstavitvijo dveh sodobnoplesnih predstav, ki stanastali zunaj Ljubljane (predstavi Zven telesnetišine in The Verv Delicious Piece), ter plesnerazstave o Stanislavu Hitiju in Vuki Kumar Hiti.SMEEL. Od 18. ure dalje.Zang Tumb Tuuum

Režiser Vito Taufer. Nastopajo JSojan Emeršič, BorisMihalj, Branko Šturbej, Dernej Šugman, MašaDerganc, Polona Duh, Rok Vihar, Saša Mihelčič, SašaTabakovič, Zvezdana Mlakar. Zgodovinska situacijaz začetka 20. stoletja, ko so skokovit razvojznanosti in tehnike, potuhnjen in žilav razmahkapitalizma in imperializma ter počasne, aobetavne družbene menjave terjali globljespremembe na različnih področjih človeškegadojemanja, življenja in delovanja v svetu, kaženeverjetno podobnost z današnjim dnem, ko lahkoresignirano priznamo, da se kljub oglušujočemuhrupu minulega stoletja ni kaj prida spremenilo.SNG Drama Ljubljana. Ob 19.30.

Stanislavv lgnacy Witkiewicz:Ponorela lokomotivaRežiser Dernej Lorenci. Nastopajo Danez Škof, AljažDovanovič, Maja Sever, Tina Vrbnjak, MatijaRozman, Nina Ivanišin, Petra Govc, Zvone Hribar,Gorazd Logar, Andrej Nahtigal, Katja Levstik, NinoRaffanelli k. g. Stanislavv Ignacy Witkiewicz je edennajkompleksnejših avtorjev poljske in svetovneavantgarde. Danes sodi med klasike 20. stoletja.Ponorela lokomotiva (1923) na nevsakdanji inizjemno duhovit način povzema njegova umetniškain filozofska iskanja. SNG Drama Ljubljana. Maladrama. Ob 20. uri.Žanina Mirčevska: FrankensteinPo motivih istoimenskega romana Marv Shelley.Režiser in avtor glasbene opreme Eduard Miler.

Nastopajo Dure Henigman, Matej Puc, Boris Ostan,Domen Valič, Iva Krajnc, Bernarda Oman in drugi.Tokratna dramatizacija ohranja večino postavkslavne zgodbe o znanstveniku Frankensteinu, ki je

iz mrtve snovi ustvaril novo bitje. Sočasno pa seŽanina Mirčevska odreče določenim romantičnimokoliščinam ter tako doseže večjo prepoznavnostosnovnih motivov in vprašanj, kot so na primerosebna odgovornost, ljubezen, sočutje in pravicado maščevanja. MGL Ob 15.30 in 19.30.Vlado Repnik, Martina Ruhsam,Ingrid Berger Myhre: Also sprach CagePerformans v okviru festivala Ex Ponto. Režija, scenarijVlado G. Repnik. Avtorski performans v živo IngridBerger Mvhre, Martina Ruhsam. Also sprach Cage jerazširjeni akt, ki nenehno vijuga med različnimi medijiin s tem spreminja svoja performativna sredstva.Začne se kot film, se preoblikuje v ples, postanepesem, da bi se spremenil v govor: nimam kajpovedati in to tudi povem. Besede najprej pridejo odtu in potem od tam. Stanje ni linearno. Naša poezijaje zdaj spoznanje, da ničesar ne posedujemo. KinoŠiška. Katedrala. Ob 20. uri.Artizani: ŽivotokPredstava. Životok je predstava, ki nakazuje močneverbalnega gledališča, določa prostor giba,mimike in odnosov. Predstava je zmagovalkafestivala Vizije in dobitnica matička naLinhartovem srečanju v Postojni leta 2010. Vstopprost. KUD Franceta Prešerna. Ob 19. uri.

9Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo







Novi svet zavoda za Nino UkmarSEŽANA � Pred dnevi so od-

govorni izvolili novo sestavosveta javnega zavoda Koso-velov dom. Za predsednika soponovno imenovali tam za-poslenega Matjaža Černeta.Na dnevnem redu je bilo tudioblikovanje mnenja o kandi-datu za direktorja doma. "Svetje dal pozitivno mnenje za Ni-no Ukmar," je včeraj za PNpovedal Čeme. Ukmarjevi, kije na sežanski občini za-dolžena za kulturne projekte

in je dolgoletna vodja mla-dinskega centra Podlaga, jezeleno luč že prižgala občin-ska komisija za mandatnavprašanja, končno besedo pabodo dali občinski svetniki,predvidoma na seji konecprihodnjega tedna. Na razpisza direktorja so se prijavili šePavle Plahutnik, dosedanji v.d. direktorja, igralec Boris Ko-bal in Vladislava Navotnik zjavnega sklada za kulturne de-javnosti. LKF

10Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

TO IN ONOJulija nižja neto plača

V Sloveniji je povprečna neto plača za julij znašala 976,81evra, kar je v primerjavi z junijem 0,2 odstotka manj, na letniravni pa 0,2 odstotka večje objavil statistični urad. Povpreč-na mesečna bruto plača za julij je znašala 1498,05 evra, karje v primerjavi z junijem za 0,2 odstotka manj, v primerjavi

z lanskim julijem pa za 0,1 odstotka manj. Realno seje pov-prečna mesečna bruto plača za julij glede na prejšnji meseczvišala za 0,8 odstotka, glede na lanski julij pa je bila realnonižja za 2,4 odstotka. Povprečna mesečna neto plača za julijse je glede na prejšnji mesec realno zvišala za 0,8 odstotka,je danes objavil državni statistični urad.

Kruh in meso vseeno dražjaPrašičerejec je vAvstriji in Italiji zakilogram sveže svinji-ne še nedavno dobil1,87 evra. Takrat cenenafte in koruze nasvetovnih borzah šeniso bile tako visoke.Ali ne bi potemtakemkmetje naših pujsovraje dobro prodali vAvstrijo? Ni mogoče.Avstrijski mesarji,zadruge in trgovciimajo jasno pravilo,da tujo zelenjavoodkupujejo le takrat,ko še ni domače. Tudimeso iz Slovenije odku-pijo, vendar zanj laniniso plačali 1,87evra, ampak 1,55.Razlika v prid do-mačim rejcemje domišljenasamooskrb-na politikaAvstrije,ki tako ščitinjih in potrošnike. Kambodo mlinarji in trgovcipotisnili cene kruha, še ni jasno. Letošnja žetev v Slovenijije bila rekordna, na 37.000 hektarjih je zraslo nekaj več kot155.000 ton pšenice, kar je v zadnjih letih rekordni pridelekin skoraj pokrije potrebe slovenskih mlinarjev. Medtem koje suša uničila tretjino poljščin, je bila žetev rekordna, kljubtemu so cene kruha poskočile. Kot kaže, so kmetje že večkot polovico žita prodali v tujino, saj se žitarji niso držalispomladi dogovorjene strategije, da del pridelka odkupijopo akontacijski ceni in del po trenutni borzni ceni, ki pa jevisoka in v prid kmetom.

Buce v Volčjem Potoku

Minuli vikend so v Arboretumu Volčji Potok odprli razstavobuč. Buče kot šahovske figure, buče na kmečkem vozu zdrugimi poljščinami, buča kot okras v urbanem okolju soprva opažanja kratkega sprehoda skozi pravljični vrt. Buče(Cucurbita) so rod v družini Cucurbitaceae (bučnice). Imajoobojestranske žilne snope. Plodovi in semena nekaterihvrst so užitni. Značilni izdelek je bučno olje. Buča v grščinipomeni mogočna hči matere Zemlje in spada med najstarej-še gojene rastline. Semena naj bi grizljal že pračlovek pred15.000 leti. Arheologi so dokazali, da so ameriški Indijanci žeznali selekcionirati grenke buče od sladkih užitnih.

Čas za protest?Revija Mentor, ki jo izdaja Javni sklad RS za kulturne de-javnosti (JSKD), v sodelovanju s studiem Ugoden zvok izLjubljane razpisuje Mentorjev feferon, natečaj za najboljšoprotestno pesem. Medijski pokrovitelj je MMC RTV SLO, prviinteraktivni multimedijski portal, ki bo izbrano in uglasbenoprotestno pesem tudi objavili. Natečaj bo trajal do petka, 21.septembra. Protestna pisarska duša mora do takrat poslatitri natisnjene izvode na naslov Revija Mentor, JSKD, Za Men-torjev feferon, Štefanova 5, 1000 Ljubljana.

11Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo



Tema: Mentorjev feferon






Brez ohranjanja preteklosti ni svetle prihodnostiNa mednarodnih Folklornih kimavčevlh večerih, ki so na Ptuju potekali od srede do nedelje, so se predstavili folkloristi iz Slovenije intujine. V čudovitih pisanih nošah so drugo leto zapored predstavljali svoje plese, petje in glasbo.

V organizaciji Javnega skla-da za kulturne dejavnosti 01Ptuj so v preteklem tednu biliizpeljani Folklorni kimavčevivečeri. V okviru petdnevnegadogajanja so nastopili folklo-risti iz Slovenije, Makedonije,Hrvaške ter Bosne in Herce-

govine. Vrhunec je dogajanjedoseglo v soboto s povorko,ko se je plesalo in pelo pomestnih ulicah. Pestro pa jebilo ob večerih tudi v minorit-skem samostanu, kjer je biloosrednje prizorišče letošnjega

dogajanja. S pestrostjo plesov,razgibanostjo glasbe in razno-likostjo noš so se spoznavalitudi otroci. Folkloristi so na-mreč gostovali po osnovnihšolah in mlade navduševaliza ohranjanje kulturne dedi-ščine. Za tiste, ki bi še želeli

doživeti delček omenjenegadogajanja, je na ogled tudi raz-stava ljudskih kostumov, po-stavljena v galeriji Magistrat vptujski Mestni hiši.

Dženana Kmetec

12Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Majsperk • Osrednja slovesnost ob 16. občinskem prazniku

2012 - leto presežkov v razvoju občineNa osrednji slovesnosti ob 16. prazniku občine Majsperk so v soboto, 15. septembra, v športni dvorani osnovne šole podelili najvišja občinska prizna-nja. Plaketo občine je prejel Anton Vuk, občinska priznanja pa Cirila Purg, Srečko Taciga in mag. Stanko Hernja.

Letošnje, 16. občinsko pra-znovanje je v občini Majsperktrajalo kar štiri tedne in v temčasu so lahko številni uživalina mnogih športnih, družab-nih in kulturnih prireditvah.Kot je na osrednji slovesnostiv slavnostnem nagovoru po-udarila županja dr. DarinkaFakin, se zavedajo, da je ob-čina še mlada, pa vendar boletos postala polnoletna: »Ve-seli smo, da nam je ravno obpolnoletnosti uspelo, da seobčina osamosvoji in zaživi posvoje, v lastnem domu, čepravsmo se kot gostje v gasilskemdomu PGD Majsperk počutiliprijetno. Zato se želim posebejzahvaliti našim gasilcem, dasmo znali in zmogli živeti v slo-gi. Leto 2012 bo v občini Maj-sperk gotovo ostalo kot nekajposebnega, saj nam je ob začet-ku praznovanja uspelo predatinamenu naš kultumo-poslovnicenter. Ne glede na vse zaple-te, ki so nas spremljali med gra-dnjo, smo z opravljenim lahkozadovoljni, zato še enkrat iskre-na hvala vsem izvajalcem, takodomačim kot drugim, s kateri-mi smo v tej zgodbi sodelovali,posebno zahvalo pa izrekampodjetju Jožeta Žolgerja, ki jeskupaj s svojimi sodelavci indružino zbral dovolj pogumain energije, da smo objekt kon-čali v dogovorjenih rokih.«

Županja je predstavila tudiuspešno delo minulega obdo-bja, o čemer smo v štajreskemtedniku pisali prejšnji tedenv predprazničnem pogovoruz njo. Poleg tega se lahko tudiletos pohvalijo z nadpovpreč-nimi dosežki posameznih dru-štev. Posebej so ponosni na

ponovne državne prvakinje,gasilke skupine 112 iz PGDMajsperk, njihova gledališkaskupina Smoteater se je spetuvrstila na Linhartovo srečanjeamaterskih gledaliških skupin,člani ekipe prve pomoči so naregijskem tekmovanju doseglidrugo in tretje mesto, ekipaDruštva upokojencev PtujskaGora je postala najprej regijski,nato pa še državni podprvak vruskem kegljanju, nadpovpreč-ni pa so tudi uspehi tambura-škega orkestra Majsperk, ki jeimel posebno odmeven kon-cert v Banja Luki. Vsem tem ježupanja namenila svojo poseb-no čestitko, hkrati pa je zahva-lo namenila vsem 52 društvomv občini, saj so vsa po vrsti ak-tivna, kar se odraža v številnihprireditvah vse leto. Zahvalilase je tudi vsem, ki so sodelovaliin pomagali pri aktivnostih vobčini tako na področju inve-sticij kot na družabnem podro-čju, članom občinskega sveta,podjetjem, osnovni šoli, šoliumetnosti Art stays ter gradbe-nim odborom.

V imenu vseh županov inpredstavnikov sosednjih občinje županji in občanom občineMajsperk ob prazniku čestitalžupan občine Podlehnik Mar-ko Maučič, ki je opozoril naizjemno sposobnost županje,saj ji je kljub stečaju glavnegaizvajalca del uspelo, da so do-končali gradnjo kulturno-po-slovnega centra in obdržali vsaevropska sredstva.

Za nadpovprečen prispevekpri razvoju občine Majsperkso letos podelili tri občinska

priznanja. Prejeli so jih: CirilaPurg iz Lešja za humanitarnodelo v društvih; Srečko Ta-ciga iz Stoperc za dosežke napodročju razvoja lokalne sku-pnosti in društvene dejavnostiter mag. Stanko Hernja izMajšperka za dosežke pri ra-zvoju gospodarstva in lokalneskupnosti. Najvišje priznanje,plaketo občine Majsperk, pa jeletos prejel podjetnik AntonVuk z Brega pri Majšperku zanadpovprečne uspehe na po-dročju gospodarstva in malegagospodarstva. Posebno nagra-do za naj spominek občineMajsperk za leto 2012 je prejelMartin Bogme iz Stoperc zaizvirni domači izdelek brus,drugo nagrado pa je prejel Pe-ter Geggi za izvirni domači iz-delek mlin za mletje sadja.

Osrednjo slovesnost so skulturnim programom prije-tno popestrili malčki iz vrtcaMajsperk, moški pevski zborDPD Svoboda Majsperk podvodstvom Stanka Vedlina, fol-klorna skupina KPD Stoperce,ki so se predstavili z noviminarodnimi nošami, mešanipevski zbor KUD Majsperkpod vodstvom Lucije Cap terpihalni orkester Talum Kidri-čevo pod taktirko Štefana Gar-kova, v katerem deluje tudi večMajšperčanov. Po slovesnostiso si številni obiskovalci lah-ko ogledali bogato društvenorazstavo v prostorih gasilskegadoma Majsperk. Vse udeležen-ce slovesnosti so gostoljubniMajšperčani pogostili, slavjepa zaokrožili z zabavo s TanjoŽagar.

M. Ozmec

13Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





Dobitniki najvišjih priznanj občine Majsperk za leto 2012 (z desne): Srečko Taciga, Cirila Purg, Stan-ko Hernja in Anton Vuk z županjo dr. Darinko Fakin in podžupanom Cvetkom Pepelnikom

14Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Ptuj • Kimavčevi večeri

Teden v znamenju folkloreV prejšnjem tednu smo gostili folkloriste iz več evropskih držav. Znotraj mednarodnegafestivala Folklorni kimavčevi večeri se je dogajanje na več prizoriščih odvijalo od srededo nedelje, največji dogodek pa je bil v soboto na mestnih ulicah.

Mednarodni festival Fol-klorni kimavčevi večeri 201 2je letos drugič organiziral Jav-ni sklad za kulturne dejavno-sti 0SKD) Ptuj v sodelovanju zlokalnimi folklornimi društvi.Prvič so organizatorji poleglokalnih skupin k sodelovanjupovabili še predstavnike Hr-vaške, BiH Makedonije, Rezijein Bele krajine. V petih veče-rih so se skozi plese, petje inglasbo predstavile skupine zrazličnimi tradicijami in no-šami.

Na odprtju festivala v sredoso v minoritskem samostanunastopili ljudski pevci in pev-ke, in sicer Vokalna skupinaFijolce iz Varaždina, Mladiljudski pevci FD Lancova vas,KUD Sevdah iz Ljubljane inMlade ljudske pevke KD Cir-kulane.

V četrtek je bil na sporedukoncert skupin iz Bosne inHercegovine, Makedonije terlokalni folkloristi FD Markov-ci in FS KD Cirkulane.

Dan pozneje je bil slovenskivečer, na katerem so nastopi-li FS Dragatuš iz Bele krajine,KUD Študent iz Maribora inFD Lancova vas.

Največji, tako rekoč osrednjidogodek pa se je odvil v sobo-to, ko so folkloristi plesali pomestnih ulicah. Vrazov, Mestniin Novi trg so bili prizoriščemednarodnega sprevoda fol-klornih skupin. Predstavili so

se: KUD Lola, Sarajevo, KUDKitka, Dračevo, KUD Kopriv-nica, FS Dragatuš, Bela krajinain FD Markovci. Vse omenje-ne skupine, ki so se predsta-vile dopoldne na mestnihulicah, pa so skupaj s FS KDCirkulane in FD Lancova vasnastopile še v večernih urah vminoritskem samostanu.

Letošnje Folklorne kimav-čeve večere so sklenili s kon-certom skupine Eva Hren inSladcore.

Vse zasedbe, ki so se pred-stavile na letošnjem festivalu,so debitirale. Kot pojasnjuje

Iva Ferlinc, direktorica JSKD01 Ptuj, je namen festivala pri-vabiti čim več skupin iz različ-nih držav in krajev, ki predsta-vljajo pestrost plesa, petja inglasbe svojih krajev.

Skupine so izbirali po raz-ličnih ključih, KUD Lola izSarajeva je na Ptuju pristal-za-radi svojih referenc, KUD Ko-privnica je z lokalnimi društviže imel navezano sodelovanjein so ga tokrat le še okrepili,za mariborski KUD Študentpa Ferlinčeva pravi, da je edenizmed najboljših v Sloveniji,odlikujejo pa se tudi po tem,

da predstavljajo plese iz različ-nih krajev.

»Glede na to, da imamo naPtuju dobro zastopane vseveje kulture: imamo močnoglasbeno dejavnost, likovno,uprizoritveno umetnost, situdi ljubiteljska dejavnost za-služi predstavitev na festiva-lu,« je o odločitvi JSKD 01 Ptuj,da organizira omenjeni dogo-dek, povedala Ferlinčeva.

Znotraj festivala, ki letospoteka pod pokroviteljstvomEvropske prestolnice kultu-re 2012, so folkloristi svojodejavnost predstavljali tudiosnovnošolcem. Sodeč poodzivih na šolah - nastopiliso na OŠ Mladika, OŠ OlgeMeglic, OŠ dr. Ljudevita Pivka,OŠ Markovci, OŠ Hajdina inOŠ Videm pri Ptuju - se namza prihodnost folklore ni tre-ba bati.

Dženana Kmetec

Folkloristi iz Slovenije in tujine so popestrili mestne ulice

15Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





Vecer.com (WEB), Tiskane izdaje 18. 09. 2012Doseg / Reach: /Država / Country: Slovenija

1

16Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo

Mentorjev feferon, natečaj zanajboljšo protestno pesemRevija Mentor, ki jo izdaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), v so-delovanju s studiem Ugoden zvok iz Ljubljane razpisuje Mentorjev feferon,natečaj za najboljšo protestno pesem. Medijski pokrovitelj natečaja je MMCRTVSLO, ki bo izbrano in uglasbeno protestno pesem tudi objavili. Natečaj jeodprt do petka, 21. septembra.

Časi se spreminjajo, je zapisal Bob Dvlan, mojster protestne pesmi. In časiso danes kot ukrojeni za udarno protestno poezijo. A ne pozabite - mojsterDvlan ni nikoli ničesar napisal čisto na prvo žogo; protestna pesem ni golorohnenje in prazno besedičenje s stokrat prežvečenimi puhlicami in rimami,ampak tudi in predvsem sposobnost satiriziranja današnjika, umetnost raz-ličnih vidikov in perspektiv sodobnosti ter veščina uporabe medbesedilnihin drugih kakovostnih sorodnih postopkov, ki iz rohnenja in praznih rimarijnaredijo protestno poezijo. In da ne bomo opletali zgolj z imeni iz tujine; vnaših logih so se kalili tako kakovostni umetniki literarno-glasbenega prote-sta, kot so Jani Kovačič, Marko Brecelj, Feo, Boris A. Novak, Buldožer in LačniFranzi. Danes imamo Tomija Lorberja, Martin Ramoveš Band, Danija Bedrača,Tadeja Vesenjaka, Actoona, Xenio Jus, Same babe in druge. Omenjenih je zgoljnekaj; v naši literarno glasbeni zgodovini jih je še več in upamo, da se naborupridruži še kdo, so zapisali organizatorji.

Pogoji razpisa: Natečaj je anonimen, vsak avtor sme poslati največ dvepesmi, tri natisnjene izvode pesmi naj protestna pisarska duša pošlje do 21.septembra 2012 na naslov: Revija Mentor, JSKD, za Mentorjev feferon, Štefano-va 5, 1000 Ljubljana. Razpis je anonimen, zato naj bo vsaka pesem opremljenas šifro, v posebni zaprti ovojnici pa naj čakajo pravi podatki, ki bodo znanišele po odločitvi žirije, najkasneje mesec dni po izteku roka za oddajo! Žirijav sestavi Marijan Pušavec, Matej Krajnc in Aljoša Harlamov bo pregriznila vseprispele feferone in ugotovila, kateri najbolj useka. Nagrada za najboljši fefe-ron bo njegova uglasbitev in posnetek. Pesem bo posnel in produciral RobertOven (studio Ugoden zvok). Naslednja dva najboljša bosta prejela knjižno na-grado iz arzenala revije Mentor in si prislužila objavo v reviji, (kr)

17Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





























Kimavec je ponudil folkloroPretekli teden so v ptujskem minoritskem samostanu na Ptuju potekali Fol-klorni kimavčevi večeri. Organizirala jih je ptujska območna izpostava JSKD.Predstavile so se folklorne skupine KUD Lola iz Sarajeva, KUD Kitka iz Dračevav Makedoniji, KUD Koprivnica iz Hrvaške, Folklorna skupina Dragatuš iz Belekrajine, Folklorna skupina Kulturnega društva Cirkulane, Folklorno društvoLancova vas in KUD Študent Maribor. Pripravili so tudi nastop mladih ljudskihpevk in pevcev: Vokalne skupine Fijolca iz Varaždina, Mladih ljudskih pevcevFolklornega društva Lancova vas, KUD Sevdah Ljubljana in Mladih ljudskihpevk Kulturnega društva Cirkulane. Vrhunec festivala je bil nedeljski koncertEve Hren, poustvarjalke ljudske glasbe, in njene spremljevalne skupine Sladco-re. V galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši si bo mogoče do 3. oktobra ogledatimednarodno razstavo ljudskih kostumov, ki so jo odprli v okviru festivala. Fe-stival je vključil in finančno podprl ptujski partnerski projekt Evropska prestol-nica kulture 2012. Iva Ferlinc, vodja ptujske izpostave JSKD, nam je povedala,da bi ga prav radi pripravili tudi naslednje leto v kimavcu, kot je stari slovenskiizraz za september, ko bi bil že tretjič. Ali ga bodo res, je odvisno od tega, alibodo zbrali dovolj denarja, (sip)

V sobotnem sprevodu skozi mesto so pred ptujsko Mestno hišo zaplesale folklorist-ke iz Dračeva v Makedoniji. (Slavko Podbrežnik)

18Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo





T0P3D0G0DKIDNEVAŽivotok

Kud France PrešerenLjubljana, 19.00

Predstava. Ob odprtju nove sezoneHiše otrok in umetnosti bo potekal

, dvodnevni dogodek, ki se začenjaz Životokom, zmagovalcem festi-

I vala Vizije in dobitnico matička naLinhartovem srečanju. Vstop prost.

Instinct of SurvivalKlub Gromka, Metelkova,

Ljubljana, 21.00Koncert. Nemški crust bend In-stinct of Survival igra že 17 let in jeMetelkovo nazadnje obiskal preddvema letoma. Vplive črpajo odskupin, kotsoAntisect, Hellbastardin Doom. Vstopnice po 5 evrov.

ŠtunfGalerija Skrinja,

Maribor, 18.00Festival. Študentski festival bo-do sestavljali kulturni, športni, li-terarni in jezikovni dogodki. Od-prtje bo ob 18. uri z razstavo stri-pov in haikujev. Več na Stunf.org.Vstop prost.

19Nar

očni

k: J

AVN

I SKL

AD R

S ZA

KU

LTU

RN

E D

EJAV

NO

STI

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Kazalo







javni sklad rs za kulturne dejavnosti, zbirka medijskih … · zbirk amkedjrsb ho vjkajbv n h his...

Documents