izboljŠave transportnih poti in pretoka materiala v … · 2018-08-24 · fakulteta za logistiko...

IZBOLJŠAVE TRANSPORTNIH POTI IN

PRETOKA MATERIALA V PROIZVODNJI

PODJETJA SWATYCOMET D.O.O. (SPE

TEHNIČNE TKANINE)

diplomsko delo

Celje, 2016 Antonina Plavčak

IZBOLJŠAVE TRANSPORTNIH POTI IN

PRETOKA MATERIALA V PROIZVODNJI

PODJETJA SWATYCOMET D.O.O. (SPE

TEHNIČNE TKANINE)

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

Kandidatka: Antonina Plavčak

Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor: asist. dr. Blaž Šamec

Celje, 2016

Zahvala

Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Iztoku Potrču, ter somentorju, asist. dr.

Blažu Šamcu, za vso pomoč pri pisanju diplomske naloge. Zahvala gre tudi

podjetju Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine), da so mi omogočili dostop

do potrebnih informacij. Predvsem pa bi se rada zahvalila družini za vso podporo.

Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj popisan/a Antonina Plavčak, študent/-ka univerzitetnega študija Logistika

sistemov, z vpisno številko 20031927, sem avtor/-ica zaključnega dela: Izboljšave

transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d.o.o. (SPE

Tehnične tkanine) .

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;

sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru;

sem poskrbel/-a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili

Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobil/-a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v

zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi

v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje

misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih

in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko

Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo

delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Špela Krivec.

V Celju, dne ________________ Podpis avtorja/-ice:___________________

Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji

podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine)

Podjetje Swatycomet (SPE Tehnične tkanine) se ukvarja s proizvodnjo tehničnih tkanin,

z impregnacijo le-teh ter z izsekom diskov iz impregnirane tehnične tkanine. Surova

tkanina nastaja v proizvodnem obratu tkalnice, kjer se za glavni material v proizvodnji

potrebujejo navitki rovinga oziroma prečne niti v tkanini. Za razvoz rovinga se v

proizvodnji uporablja električni viličar, s pomočjo katerega se transportira paleta z

rovingom po transportni poti. Sočasno se roving ročno nalaga na posebne vozičke, ki

pripadajo posameznim strojem.

Skozi diplomsko nalogo smo prikazali celoten proces oskrbe z rovingom ter problem

transportnih poti, ki smo ga poskušali rešiti z uvedbo nove transportne poti in novim

sistemom transportiranja rovinga. Prikazali smo prihranek časa, ki bi ga pridobili z

uvedbo nove poti, na tedenski, mesečni in letni ravni. Novo možno transportno pot smo

glede na standardne mere primerjali z že obstoječo.

Ključne besede: notranji transport, transportna pot, oskrba z materialom, pretok

materiala, roving

Improvements in transport routes and material flow in the

production process in the company Swatycomet Ltd. (SPE

Tehnične tkanine

Company Swatycomet (The technical fabrics) is engaged in manufacture of technical

fabrics, impregnation of technical fabrics and section of nets for the grinding industry.

Raw fabric is produced in a weaving mill, where the main material for manufacturing is

roving or transverse threads in the fabric. In the weaving mill, workers use electric fork

– lift for delivery of rovings. Fork – lift helps workers to transport palette full of rovings

onto the transport path. At the same time, two workers have to load rovings manually

onto the special carts that belong to a single machine.

Throughout the graduate thesis we introduced the whole process of the supply of rovings

and the problem of transport path. We try to solve the problem of transport path by the

introduction of new transport path and the new system of delivery rovings. We compare

new possible transport path with the existing path. Then we present time savings on a

weekly, monthly and annual level.

Keywords: internal transport, transport path, supply of material, material flow, roving

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program

Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine) VI

Kazalo vsebine

SEZNAM OKRAJŠAV ................................................................................................. IX

UVOD ....................................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ................................................................................................................ 1

CILJI, NAMEN IN TEZE .......................................................................................................... 1

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ................................................................................................ 2

METODE RAZISKOVANJA ...................................................................................................... 2

PREDSTAVITEV PODJETJA SWATYCOMET D. O. O. ...................................................................... 2

Predstavitev SPE Tehnične tkanine ........................................................................... 4

Roving ....................................................................................................................... 4

1 OBSTOJEČE STANJE ........................................................................................... 6

1.1 NOTRANJI TRANSPORT ................................................................................................ 6

1.2 PROIZVODNI PROCES ..................................................................................................... 7

1.2.1. Osnovne faze proizvodnega procesa na enem tkalskem stroju ................... 8

1.3 PRETOK MATERIALA .................................................................................................... 11

1.4 PROCESNI DIAGRAM S PRIKAZOM OSKRBE Z MATERIALOM ................................................ 13

1.5 PROCESNA KARTA ....................................................................................................... 15

1.5.1. Povzetek procesne karte ............................................................................... 17

1.5.2 Potek transporta v procesu oskrbe z materialom.......................................... 19

1.6 KRITIČNA ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ........................................................................ 21

2 PREDLOGI IZBOLJŠAV ........................................................................................... 22

2.1 OPIS PREDLOGOV IZBOLJŠAV ......................................................................................... 22

2.1.1 Transportne poti v notranjem transportu ..................................................... 24

2.1.2 Nova transportna pot .................................................................................... 25

2.2 PROCESNA KARTA IZBOLJŠANEGA STANJA ........................................................................ 30

2.2.1 Povzetek procesne karte izboljšanega stanja ................................................ 32

2.2.2 Potek transporta v procesu oskrbe z materialom.......................................... 33

2.3 PRIHRANEK ČASA NA DNEVNI, TEDENSKI, MESEČNI IN LETNI RAVNI ........................................ 35

2.4 PRETVORBA PRIHRANKA ČASA V DENAR ........................................................................... 36


Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine) VII

2.5 STROŠKI OB UVEDBI NOVE TRANSPORTNE POTI ................................................................. 38

ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 39

PRIMERJAVA OBSTOJEČEGA IN IZBOLJŠANEGA STANJA .............................................................. 39

SEZNAM LITERATURE IN VIROV .............................................................................. 43

PRILOGE ................................................................................................................. 44

PRILOGA 1: TLORIS TKALNICE S PRIKAZOM OSKRBE Z ROVINGOM V TREH DELIH (OBSTOJEČE STANJE) . 44

PRILOGA 2: TLORIS TKALNICE S PRIKAZOM OSKRBE Z ROVINGOM V TREH DELIH (IZBOLJŠANO STANJE) 48

PRILOGA 3: LEGENDA TLORISA OBSTOJEČEGA IN IZBOLJŠANEGA STANJA ....................................... 52

PRILOGA 4: PROCESNI DIAGRAM ......................................................................................... 53

PRILOGA 5: PROCESNA KARTA OBSTOJEČEGA STANJA .............................................................. 57

PRILOGA 6: PROCESNA KARTA IZBOLJŠANEGA STANJA .............................................................. 63

PRILOGA 7: LEGENDA PROCESNIH KART ................................................................................ 67

Kazalo slik

SLIKA 1: NAVITEK ROVINGA ..................................................................................................... 5

SLIKA 2: VILIČAR LINDE L 12 .................................................................................................... 7

SLIKA 3: TKALNICA IN TKALSKI STROJI ......................................................................................... 8

SLIKA 4: PROIZVODNJA TKANINE ............................................................................................... 9

SLIKA 5: OSNOVA STEKLENIH NITI ............................................................................................ 10

SLIKA 6: BALA TKANINE IZ STEKLENIH NITI ................................................................................. 10

SLIKA 7: VOZIČEK Z ROVINGOM .............................................................................................. 11

SLIKA 8: PROCESNI DIAGRAM (POSPLOŠENO) ............................................................................. 15

SLIKA 9: ZAPAKIRANA PALETA ROVINGA OWENS CORNING LEVO, ROVINGA JOHNS MANVILLE DESNO ... 18

SLIKA 10: TLORIS TKALNICE Z VRISANO NOVO TRANSPORTNO POTJO ............................................... 22

SLIKA 11: NOVA MOŽNA TRANSPORTNA POT ............................................................................. 23

SLIKA 12: PRIPOROČILA ZA UREJANJE TRANSPORTNIH POTI (DIN 18225) ....................................... 26

SLIKA 13: DELNI TLORIS TKALNICE (NOVA TRANSPORTNA POT) ...................................................... 28

SLIKA 14: NOVA TRANSPORTNA POT (POTREBNE PRESTAVITVE STROJEV) ......................................... 29

SLIKA 15: KARTONI ZA PRAZNO EMBALAŽO IN ODPADNE STEKLENE NITI ........................................... 30


Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine) VIII

Kazalo tabel

TABELA 1: VRSTE ROVINGA .................................................................................................... 13

TABELA 2: SEŠTEVEK OPERACIJ OS .......................................................................................... 16

TABELA 3: SEŠTEVEK ČASOV OS .............................................................................................. 16

TABELA 4: GRAF PORABLJENEGA ČASA V PROCENTIH ................................................................... 17

TABELA 5: CELOTEN TRANSPORT V METRIH ............................................................................... 19

TABELA 6: PRIPOROČILA PO STANDARDU DIN 18225................................................................. 26

TABELA 7: SEŠTEVEK OPERACIJ IS ............................................................................................ 32

TABELA 8: SEŠTEVEK ČASOV IS ............................................................................................... 32

TABELA 9: GRAF PORABLJENEGA ČASA V PROCENTIH (IS) ............................................................. 32

TABELA 10: CELOTEN TRANSPORT V METRIH ZA IZBOLJŠANO STANJE ............................................... 33

TABELA 11: PRIHRANEK ČASA NA MESEČNI IN LETNI RAVNI ........................................................... 36

TABELA 12: PRETVORBA PRIHRANKA ČASA V DENAR .................................................................... 37

TABELA 13: PRIMERJALNI GRAF ČASOV V PROCENTIH .................................................................. 39

TABELA 14: PRIMERJALNI GRAF ČASOV V MINUTAH .................................................................... 40


Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine) IX

Seznam okrajšav

OS obstoječe stanje

IS izboljšano stanje


Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d. o. o. (SPE Tehnične tkanine) 1

Uvod

Smo v času nenehnega hitenja, ko imajo ljudje vedno premalo časa, zato želimo čas, ki

je namenjen določenemu opravilu, kar se da dobro izkoristiti, brez nepotrebnih vmesnih

opravil. Tako tudi podjetja stremijo k čim boljši izkoriščenosti delovnega časa, saj je

neizkoriščenost delavcev in nepotrebno izgubljanje časa največji strošek podjetij.

V podjetju Swatycomet (SPE Tehnične tkanine) smo želeli prikazati, da tudi pri opravilu,

ki zavzema le dobrih 6 % delovnega časa ene izmene, lahko prihranimo čas z uvedbo neke

novosti. Čeprav je prihranek časa majhen, se ta bistveno poveča na mesečni in letni

ravni. Podjetje pa lahko s prihrankom časa pridobi na produktivnosti in boljši

izkoriščenosti delovne sile, posledično pa tudi na dobičku.

Opis problema

Problem, ki ga bomo v diplomski nalogi predstavili in poskušali rešiti, je transportna pot

skozi proizvodnjo podjetja Swatycomet, natančneje SPE Tehnične tkanine, proizvodni

obrat tkalnica. V proizvodnji za dostavo materiala k vsakemu stroju uporabljajo električni

viličar, ki pa se lahko premika le po transportni poti, ta pa deluje po povratni transportni

strategiji. To pomeni, da se je potrebno vedno vračati po isti poti, s tem se ustvari veliko

izgubljenega časa in nepotrebnih stroškov. Čas se izgublja tudi ob čakanju na dvig dvižnih

vrat pri transportu od regala z materialom do same proizvodnje.

Cilji, namen in teze

Cilji:

Zmanjšati čas oskrbe z materialom.

Namen:

Zmanjšanje transporta skozi proizvodnjo.



Teza:

Z uvedbo nove transportne poti skozi proizvodnjo, se bo čas oskrbe z materialom

zmanjšal.

Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da je nova transportna pot skozi proizvodnjo možna in bolj primerna.

Omejitev je le ožja transportna pot, katero bi se dalo razširiti s prestavitvijo podpornega

stebra, prestavitvijo dveh tkalskih strojev in prestavitvijo prazne embalaže.

Metode raziskovanja

Glavna metoda raziskovanja bo eksperimentalna metoda, saj bomo v raziskovalno

okoliščino vstavili neko novost oziroma spremenljivko, v našem primeru novo

transportno pot, ter analizirali rezultate. Podatke za obdelavo bomo zbrali z

opazovanjem dela v proizvodnji in merjenjem različnih časov in razdalj. Pri razdaljah si

bomo pomagali tudi z načrtom razmestitve strojev in razdaljami med njimi. Tako bomo

lahko najprej definirali in nato analizirali procesni diagram in procesno karto, ki ju bomo

ustvarili iz pridobljenih podatkov. Kasneje bomo podali predloge rešitev in na podlagi

izračunov ustvarili procesno karto izboljšanega stanja. Sledile bodo še ugotovitve

primerjave obstoječega in izboljšanega stanja.

Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.

Swatycomet je mednarodno podjetje, eno izmed največjih v svetu, po kakovosti pa med

vodilnimi v Evropi, ki proizvaja brusne in rezalne plošče ter fleksibilne bruse za vse vrste

obdelave. Celoten naziv podjetja je Swatycomet, umetni brusi in nekovine, d. o. o.

Swatycomet združuje več poslovnih enot in sicer SPE Flex SC v Zrečah, SPE Industrijska

brusna orodja v Mariboru in SPE Tehnične tkanine v Ločah. (»Delujemo globalno«

[Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.], b.d.)



Podjetje Swatycomet je nastalo z združitvijo dveh podjetij, in sicer podjetja Swaty s

sedežem v Mariboru in podjetja Comet s sedežem v Zrečah. Oba podjetja sta imela pred

združitvijo kar nekaj pomembnih dosežkov, ki jih bomo na kratko opisali v nadaljevanju.

Podjetje Swaty je leta 1879 na Dunaju ustanovil kemik Franz Swaty, leta 1886 pa se je

proizvodnja preselila v Maribor. Podjetje se je ukvarjalo s proizvodnjo umetnih brusov,

ki je ob začetku temeljila na izdelavi brusov v mineralnem vezivu. Skozi leta so se

proizvodnja in produkti razvijali in nadgrajevali, in sicer začetek proizvodnje brusov v

smolni vezi leta 1946, proizvodnja diamantnih izdelkov v kovinski vezi leta 1978,

proizvodnja diamantnih brusov v kovinski in keramični vezi leta 1990. Nato se je podjetje

leta 1992 preoblikovalo v delniško družbo Swaty d. d., leta 2007 pa Swaty postane član

Skupine Avtotehna. (»Tradicija« [Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.], b. d.)

Podjetje Comet so ustanovili leta 1958 s proizvodnjo prvih umetnih brusov na

magnezitni osnovi za potrebe kovaške industrije. Kasneje leta 1984 se je pričela

proizvodnja tkanja in impregnacije steklenih tkanin za potrebe brusne industrije. Skozi

leta so se proizvodnja in produkti, prav tako kot v podjetju Swaty, nadgrajevali in

razvijali, kot je na primer predelava marmorja, kalcita in dolomita, prvi izvoz magnezitnih

brusov, začetek proizvodnje ognjeodpornih mas, razvoj diamantnih brusov v galvanski

in smolni vezi, razvoj izdelkov iz brusnega platna in papirja. Leta 1995 se je podjetje

preoblikovalo v delniško družbo. Kasneje leta 2007 pa je prav tako kot podjetje Swaty

postal Comet član Skupine Avtotehna. (»Tradicija« [Predstavitev podjetja Swatycomet

d. o. o.], b. d.)

Z združitvijo obeh podjetij je leta 2010 nastalo skupno podjetje Swatycomet d. o. o., s

sedežem v Mariboru. Zaradi slabega poslovanja Skupine Avtotehna je podjetje

Swatycomet prešlo v prodajo in konec leta 2015 je podjetje dobilo ameriškega lastnika

Weiler Corporation s sedežem v Pensilvaniji v ZDA. Weiler Corporation so svetovni

ponudnik žičnatih ščetk, abrazivov in izdelkov za vzdrževanje, namenjenih za obdelavo

površin. Po združitvi s podjetjem Swatycomet zaenkrat še ni vidnih sprememb, ne v

imenu in ne pri poslovanju. Bodo pa vidne v prihodnje. (»Swatycomet dobil novega

lastnika«, 2015)



Predstavitev SPE Tehnične tkanine

Poslovna enota Tehnične tkanine je med največjimi proizvajalci tehničnih tkanin za

brusno industrijo. Izdelujejo mrežice za brusno industrijo, ki so izdelane iz steklenih niti,

v različno velikih izsekanih dimenzijah in v različnih težah na m2. Te mrežice so

impregnirane s fenolformaldehidno smolo, kar jim omogoča ustrezno vezanje z brusno

zmesjo v nadaljnjem postopku izdelave brusa. Izdelujejo tudi roving tkanine, ki so

izdelane iz ploščatih steklenih niti v platno vezavi. Tkanine se med seboj razlikujejo po

teži in zgradbi. Uporabljajo pa se za armiranje pri izdelavi jaškov, silosov, kmetijskih kadi,

jaht, čolnov in drugje. Pred leti pa so proizvajali tudi fasadno mrežo, katere proizvodnjo

so opustili. (»Izdelki« [Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.], b. d.)

Proizvodnja v SPE Tehnične tkanine se prične v procesu snovanja, kjer iz surovine

steklenih niti nastane osnova za tkanje. Ta osnova se naprej v procesu uporabi kot

vzdolžna nit, ki je prepletena s prečno nitjo, imenovano roving. Iz prepletenih vzdolžnih

in prečnih niti nastane mrežasta surova tkanina, ki se nato impregnira s smolo, da

nastane pletivo. (Naglič & Mezgec, 2016)

Impregniranje je proces, ki nastaja v proizvodnem obratu impregnacije, kjer surovo

tkanino oplaščimo s smolo. Ker obstajajo različni tipi tkanine, je potrebno spreminjati

mnogo parametrov glede na različen tip tkanine. Prav tako je pri impregnaciji potrebno

dodajati različne materiale, kot so folija, papir ali flis. Kasneje se iz impregnirane tkanine

oziroma pletiva na proizvodnem obratu izsek izsekuje različne dimenzije diskov. Prav

tako gre pri izseku za različne tipe ter izvedbe izseka. Primer tega je, da impregnirani

tkanini, ki smo jo dobili iz impregnacije, vmes dodamo še oljni papir. (Jager & Mezgec,

2016)

Roving

Roving je navitek niti, ki se uporablja za tkanje tehničnih tkanin. Lahko je iz različnih

materialov. V podjetju Swatycomet uporabljajo roving iz steklenih vlaken, prikazan na



Sliki 1. Roving je glavni material, ki se uporablja v proizvodnji in le-tega je potrebno na

začetku vsake izmene razvoziti po proizvodnji in z njim oskrbeti vsak stroj.

Slika 1: Navitek rovinga

Vir: »Direct roving 086« [Predstavitev podjetja Johns Manville], februar 2007

Ta roving je izdelan z navijanjem neprekinjene steklene niti v valjasto obliko, ki je obdana

s folijo. Namenjen je predvsem za uporabo kot vložek v tkalskem procesu. Obstaja več

različnih tipov rovinga (tex-ov), ki se razlikujejo v debelini steklene niti, gostoti navijanja

in dolžini steklene niti, ki je navita v navitku. (»Direct roving 086« [Predstavitev podjetja

Johns Manville], 2007)

Del rovinga, ki ga imenujemo votek, pa predstavlja nit, ki se vtke prečno med podolžne

niti tkanine. To je v bistvu dolžina rovinga, ki predstavlja širino tkanine in je potrebna, da

tkanina sploh nastane. (Votek, b. d.)



1 Obstoječe stanje

1.1 Notranji transport

Notranji transport je nujno potreben del logističnega procesa. Sestavljata ga prevoz

surovin in materiala na delovno mesto oziroma v proizvodni proces in prevoz končnih

produktov v skladišče gotovih izdelkov. Notranji transport tako zajema transport po

proizvodnji, v skladišču, med proizvodnjo in skladiščem, prav tako transport med

proizvodnimi obrati in transport med skladišči. Pri notranjem transportu je zelo

pomembna razmestitev proizvodnega obrata in skladišča, pomembna so tudi

transportna sredstva, ki se bodo uporabljala za prevoz, oziroma natančneje za notranji

transport. V naši nalogi se bomo osredotočili le na prevoz surovin v proizvodni proces

enega obrata podjetja, in sicer tkalnica. (Štor, Mušinovič & Urbancl, 2011)

Pri izbiri transportnega sredstva je potrebno upoštevati več dejavnikov in sicer tehnične,

ekonomske in nevarnostne značilnosti. (Požar, 1985)

Tehnične značilnosti. Pri tem je potrebno upoštevati, ali je v notranjem transportu

potrebno nepretrgano ali pretrgano gibanje transportnega sredstva. Potrebno je

upoštevati nosilnost transportnega sredstva, prav tako je potrebno upoštevati

hitrosti premikanja, dviganja in spuščanja tovornih enot. Zelo pomembna je tudi

oblika transportnega sredstva in njegova mobilnost v določenem prostoru, kjer se

bo transportno sredstvo premikalo. Upoštevati je potrebno tudi vrsto potrebne

energije, saj če se bo transportno sredstvo premikalo le po notranjih prostorih,

potem nafta ni najbolj primerna vrsta energije.

Ekonomske značilnosti. Sem spadajo nabavna cena transportnega sredstva, urni

stroški obratovanja, število let uporabnosti, število ur obratovanja v enem letu, letni

stroški obratovanja in obratovalni stroški v eni uri.

Nevarnostne značilnosti. Različna transportna sredstva so različno nevarna za

poškodovanje ljudi in tovora med obratovanjem oziroma transportiranjem.



Viličar se najbolj učinkovito izkorišča, če je razmerje med dviganjem in vožnjo 60 % proti

40 % in če razdalja, na kateri transportiramo blago ne presega 80 metrov. Stroški viličarja

pa so po navadi 2-3-krat večji od plače transportnega delavca. Poti, po katerih se

transportira blago po proizvodnem obratu, morajo biti najkrajše. Izogniti se moramo

križanju poti ali povratnih poti, saj tako lahko pripomoremo k znižanju stroškov. (Požar,

1985)

Glede na vse dejavnike pri izbiri transportnega sredstva so v podjetju Swatycomet izbrali

električni viličar Linde L 12 (Slika 2), saj je za notranji transport po proizvodnji

najprimernejši. Viličar ima za notranji transport v skladu z zakonodajo prilagojeno

najvišjo hitrost vožnje, ki je 5 km/ h.

Slika 2: Viličar Linde L 12

Vir: Osebni vir

1.2 Proizvodni proces

V proizvodnem obratu tkalnica se izdeluje surova tkanina iz steklenih vlaken. Proizvodnja

poteka v treh izmenah na 34 strojih (razvidno iz tlorisa tkalnice – Priloga 1 in Priloga 2),

na katerih po navadi delajo 4 delavke – tkalke in eden ali dva vzdrževalca. Stroji nenehno

obratujejo, ustavijo se le, ko se pretrga roving, oziroma prečna nit, katera od vzdolžnih

oziroma osnovnih niti, ki so navite v osnovi, ali pa ob napaki, ki jo mora odpraviti



vzdrževalec (strojelom, elektro okvara, itd.). Na Sliki 3 je prikazana tkalnica s tkalskimi

stroji.

Slika 3: Tkalnica in tkalski stroji

Vir: Naglič & Mezgec, 2016, str. 16

1.2.1. Osnovne faze proizvodnega procesa na enem tkalskem stroju

Osnovne faze:

priprava stroja za napeljavo;

vstavitev osnove;

napeljava niti po osnovnem nitnem križu v lučalnice;

natik lamel (služijo za ustavitev stroja ob pretrgu osnovne niti);

napeljava grebena (za pravilno razporeditev parov osnovnih niti, glede na tip

tkanine);

naložitev rovinga na stroj in napeljava le-tega skozi zavorice do začetka grebena;

priprava števca (glede na delovni nalog);

poskusno tkanje v počasnem postopku;

zagon stroja – tkanje;

tkanje 2-3 metre in sprotna napeljava tkanine skozi vlečne valje;

napeljava tkanine skozi vlečne valje navijala;

vstavitev blagovnega valja in lepljenje tkanine na valj;

preverjanje gostote prečnih niti (roving) glede na tip tkanine;



tkanje do določene dolžine (predpisana na delovnem nalogu);

rezanje in ovijanje bale s folijo ter opremljanje z zaključenim delovnim nalogom;

odstranitev bale na paleto (bala tkanine – Slika 6);

vstavitev novega blagovnega valja, lepljenje tkanine in ponovno tkanje do določene

dolžine.

Slika 4: Proizvodnja tkanine

Vir: Osebni vir

Postopek dela se na vsakem stroju ponovi, dokler se osnova iz osnovnih niti (Slika 5) ne

izteče, po navadi je to 2 do 3-krat, razen na strojih z dvema osnovama. Ko se osnova

izteče običajno ni potrebna ponovna napeljava lučalnic, natik lamel in napeljava

grebena, ampak se na niti prejšnje osnove le vežejo niti nove osnove. Če pa je predpisana

sprememba vrste tkanine na stroju, kot je na primer večje število niti, pa je potrebna

napeljava niti skozi lamele, lučalnice in greben. Prav tako je lahko sprememba z manjšim

številom niti, pri čemer pa se le odvečne niti odstranijo iz grebena, lučalnic in lamel. Na

Sliki 4 je prikazana proizvodnja tkanine.



Slika 5: Osnova steklenih niti

Vir: Osebni vir

Slika 6: Bala tkanine iz steklenih niti

Vir: Osebni vir



1.3 Pretok materiala

Material oziroma roving, s katerim je potrebno oskrbeti vsak stroj posebej, se

transportira z električnim viličarjem, ki ga upravlja tkalka. Vsak stroj ima svoj voziček, na

katerega se ročno nalaga roving, razen stroji 25, 27, 29, 30, 31, 32, 33 in 34, kjer je roving

v drugačni obliki – navit na plastične cevke, te pa se ročno prenesejo z regala do

posameznega stroja (brez vmesnega transporta), večinoma sproti, oziroma po potrebi.

Prav tako se direktno iz regala naloži roving na voziček 28. stroja, ker je najbližje regalu

z rovingom. Ker ni mogoče z viličarjem dostopati do vsakega stroja posebej, se je

potrebno z vozičkom posameznega stroja približati transportni poti, da se roving lahko

naloži. Roving ročno nalagata dve delavki, v vsaki izmeni posebej, to pomeni 3-krat

dnevno (v jutranji, popoldanski in nočni izmeni). Voziček na katerega se nalaga roving,

je prikazan na Sliki 7.

Slika 7: Voziček z rovingom

Vir: Osebni vir

Za proizvodnjo se potrebuje več vrst rovinga. Na večini strojev se uporablja roving 410

tex, potrebujejo pa se tudi roving 200 tex, 300 tex, 600 tex, 900 tex, 1200 tex in 2400

tex. Tako je potrebno do določenega stroja dostaviti paleto rovinga, ki ga stroj potrebuje

za obratovanje. Ker se tex-i rovingov na določenih strojih spreminjajo, smo vzeli podatke



v času našega opazovanja obratovanja proizvodnje. In sicer so tex-i rovingov na

določenih strojih prikazani v Tabeli 1.

Vrsta tex-a predstavlja različno debelino niti, ki je navita v roving. Tabela 1 prav tako

prikazuje koliko rovingov je potrebno naložiti na posamezni voziček določenega stroja.

Število rovingov se razlikuje glede na hitrost stroja, kar pomeni koliko rovingov bo

potrebnih za nemoteno delovanje stroja v eni izmeni. Število rovingov je odvisno tudi od

tega ali se mora na stroju najprej opraviti vezava za nadaljnje nemoteno delovanje. Saj

če je stroj namenjen vezavi nove osnove vzdolžnih niti, potem ne bo deloval vseh osem

ur, kot je predvidena ena izmena dela. Tako je v tabeli prikazano število rovingov na

voziček, ko je predvideno delovanje stroja vseh 8 ur in predhodno na vozičku ni

nobenega rovinga.

V Prilogi 1 in 2 smo v tlorisu tkalnice stroje označili z barvami, to pomeni, da so stroji, ki

za obratovanje potrebujejo roving tipa 410 tex, označeni z modro barvo. Stroji, ki

potrebujejo roving tipa 900 tex, so označeni z rumeno barvo, stroji s 600 tex-om so

označeni s sivo barvo in stroj, ki potrebuje 1200 tex ima vijolično barvo. S temi barvami

so prav tako označene številke strojev in pripadajoči tipi oziroma tex-i rovingov v Tabeli

1.



Tabela 1: Vrste rovinga

Številka

stroja

Vrsta tex-a Št. rovingov

na voziček

Številka

stroja

Vrsta tex-a Št. rovingov

na voziček

1. 1200 tex 10 14. 600 tex 6

2. 900 tex 8 15. 410 tex 5

3. 900 tex 8 16. 410 tex 5

4. 900 tex 8 17. 410 tex 5

5. 900 tex 8 18. 410 tex 5

6. 410 tex 5 19. 410 tex 5

7. 600 tex 6 20. 410 tex 5

8. 410 tex 5 21. 410 tex 6

9. 410 tex 5 22. 410 tex 6

10. 410 tex 5 23. 410 tex 6

11. 410 tex 5 24. 410 tex 6

12. 900 tex 8 26. 410 tex 6

13. 900 tex 8 28. 410 tex 6

Vir: Osebni vir

1.4 Procesni diagram s prikazom oskrbe z materialom

Proces oskrbe z rovingom poteka tako, da se iz skladiščnega regala z rovingi, ki je

neposredno v proizvodnji, naloži paleta z rovingom in se transportira skozi vmesno

skladišče surove tkanine do začetka proizvodnega obrata. Ker paleta po navadi ni polna

in zapakirana, se zna zgoditi, da je na paleti le za en voziček rovinga, oziroma za potrebe

enega tkalskega stroja. To pomeni, da ko se paleta izprazni bodisi pri prvem bodisi pri

predzadnjem stroju, je potrebno pripeljati novo paleto. Ker pa je na že odprti paleti

vedno različno število rovingov, nikoli ne moremo točno določiti, kje se bo paleta

izpraznila. V Prilogi 2, v procesnem diagramu, je prikazan celoten proces natančno z

vsemi vmesnimi zankami in opravili, ki se izvajajo pri točno določenem stroju.



Procesni diagram (Priloga 4) prikazuje oskrbo z materialom, v našem primeru z

rovingom, od začetka oskrbe to je prevoz praznega viličarja do regala, do zaključka

oskrbe tj. prevoz praznega viličarja od regala do začetnega mesta, kjer je polnilna postaja

(pri 11. stroju). Vmesna opravila pa so prikazana tako, kot se je izvajalo v opazovanem

času, saj proces vedno poteka malo drugače, ker je odvisen od tipa tkanine na

posameznem stroju, pripadajočega tipa rovinga in števila rovingov, ki jih imamo na

razpakirani paleti. Ta procesni diagram je prikazan zelo natančno in z vsemi točno

določenimi ustavitvami viličarja ter s točnim prikazom, na kateri voziček se nalaga kateri

tip rovinga.

V procesnem diagramu pod Sliko 8 pa smo diagram zelo posplošili in velja enako za vsak

tip rovinga, le da v njem ni natančno določeno, pri katerem stroju se viličar ustavi in na

voziček katerega stroja se roving nalaga. Kot je razvidno s Slike 8 se zanke procesnega

diagrama prepletajo, saj se je potrebno skozi proces večkrat vprašati enako vprašanje.

Ali je paleta zapakirana, ali je paleta prazna, ali je konec razvoza določenega tipa rovinga

ter kdaj je konec celotne oskrbe so vprašanja, ki si jih je potrebno zastavljati med

razvozom.



Slika 8: Procesni diagram (posplošeno)

Vir: Osebni vir

1.5 Procesna karta

V podjetju smo spremljali razvoz in oskrbo rovingov po proizvodnji in hkrati merili čase

posameznih opravil. Opravila in čase določenih opravil smo prikazali v Prilogi 5, ki

prikazuje procesno karto oskrbe z rovingom. Za razumevanje procesne karte pa je pod

Prilogo 7 tudi legenda procesne karte. V procesni karti smo vsakem opravilu določili,

kakšna vrsta operacije je posamezno opravilo. Izbirali smo med delovno, transportno,

kontrolno, skladiščno operacijo in zastojem. Prav tako smo določili, ali je čas



posameznega opravila koristen, potreben ali nekoristen. Pri transportnih operacijah smo

dodali tudi dolžino prevožene poti v metrih. V procesno karto smo dodali nekaj opomb,

saj so lahko časi opravil zelo različni glede na različne situacije.

V Tabeli 2 in 3 smo prikazali zaključek procesne karte. Tabela 2 prikazuje seštevek

operacij, ki so potrebne skozi procesno karto, za oskrbo z materialom. Tabela 3 pa

prikazuje seštevek posameznih časov in prav tako celoten skupni čas vseh operacij, ki

smo jih uporabili v procesni karti.

Tabela 2: Seštevek operacij OS

Operacija Seštevek

delovna 13

transportna 60

kontrolna 2

skladiščna 12

zastoj 28

Skupaj 115

Vir: Osebni vir

Tabela 3: Seštevek časov OS

Čas Seštevek

koristen 421 s = 7,02 min

potreben 1250 s = 20,8 min

nekoristen 232 s = 3,87 min

Skupaj 1903 s = 31,7 min

Vir: Osebni vir

Skupna prevožena pot viličarja: 1189,11 metrov



1.5.1. Povzetek procesne karte

Skozi procesno karto smo ugotovili, da je skupno koristnega časa le 7,02 minute.

Potrebnega časa je skupaj 20,8 minut in nekoristnega časa je 3,87 minute. Odstotkovno

je kar 12,2 % nekoristnega časa, ki nastaja z obračanjem viličarja, nepotrebnim

transportom po isti poti in čakanjem na dvig dvižnih vrat. Vse čase v procentih prikazuje

graf porabljenega časa v procentih (Tabela 4).

Tabela 4: Graf porabljenega časa v procentih

Vir: Osebni vir

Ob začetku oskrbe z rovingom po proizvodnji v regalu z rovingi po navadi niso polne

palete, ampak se morajo najprej izprazniti tiste, ki so že razpakirane. Glede na to, da se

pri rovingu 410 tex vedno izprazni ena paleta v celoti, smo predpostavili, da se je paleta

izpraznila pri 15. stroju. Zato se je bilo po izpraznitvi potrebno vrniti nazaj do regala z

rovingi in dostaviti novo paleto z rovingom 410 tex. Prav tako je ob nalaganju nove palete

potrebno najprej uporabiti roving, na katerem je najstarejši datum dobave. To pomeni,

da se starejši roving porabi najprej. Pri tem je zato potrebna kontrolna operacija.

Čas, ki je namenjen nalaganju nove palete, je odvisen od višine oziroma etaže regalnega

okna, kjer se nahaja paleta, ki jo je potrebno naložiti. Mi smo predpostavili, da je bila

paleta, ki smo jo morali naložiti iz druge etaže paletnega regala z rovingi. Paleta z

65,7

22,1

12,2

Čas v procentih

Potreben čas Koristen čas Nekoristen čas



rovingom, ki pa je že razpakirana, je vedno v regalu spodaj oziroma na tleh, v prvi etaži

regala.

Čas je lahko različen tudi pri razpakiranju nove palete rovinga, saj ima vsak dobavitelj

različno pakiranje. Tako ima na primer roving dobavitelja Johns Manville (Skloplast)

dokaj enostavno pakiranje. Pri tem pakiranju se odstrani le folija okoli palete z rovingom

in karton, ki je na vrhu. Pri razpakiranju rovinga dobavitelja Owens Corning, pa je

potrebnega več časa, saj je paleta zapakirana s kartonom okoli palete, prav tako je

karton na vrhu, znotraj vsebuje tudi vogalnike, okoli kartona, zunaj palete pa so plastični

trakovi, vse skupaj pa je ovito še s folijo. Prav tako je potrebno ločiti vse odpadke, ki

nastanejo pri razpakiranju (folija, karton, plastični trakovi). Tako je čas za razpakiranje

take palete rovinga bistveno daljši, za razpakiranje te palete pa sta potrebni dve osebi.

Primer zapakirane palete obeh dobaviteljev je prikazan na Sliki 9.

Slika 9: Zapakirana paleta rovinga Owens Corning levo, rovinga Johns Manville desno

Vir: Osebni vir



1.5.2 Potek transporta v procesu oskrbe z materialom

Celoten transport od regala do postaje, ki predstavlja ustavitve viličarja med oskrbo z

materialom, je prikazan v Tabeli 5. In sicer smo prikazali vse poti v metrih glede na

postaje, na katerih se viličar ustavi. Prav tako smo dodali v opombe, ali se pelje prazen

ali s paleto.

Tabela 5: Celoten transport v metrih

Opis poti Skupno število

prevoženih

metrov

Opombe

1 Transport od začetne postaje do regala z

rovingi (410 tex)

88,7 m Transport brez palete

2 Transport od regala do 1. postaje viličarja

(pri 20. stroju)

37,51 m Transport s paleto

3 Transport od 1. do 2. postaje (pri 19. stroju) 11,1 m Transport s paleto



6 Transport nazaj do regala po novo paleto

rovinga 410 tex

66,7 m Do 1. postaje viličarja s

prazno paleto, naprej

prevoz praznega

viličarja

7 Transport do 5. postaje (pri 13. stroju) 83,3 m Transport s paleto


9 Transport nazaj do regala (roving 410 tex

pospravimo)


10 Transport naprej ob regalu do rovinga 900

tex


11 Transport do 7. postaje (900 tex) 66,6 m Transport s paleto

12 Transport naprej do 8. postaje (900 tex) 9,4 m Transport s paleto

13 Transport nazaj do regala po novo paleto

rovinga 900 tex

76 m Do 1. postaje viličarja s

prazno paleto, naprej



prevoz praznega

viličarja

14 Transport do 9. postaje viličarja (900 tex) 92,6 m Transport s paleto


pospravimo)



tex




pospravimo)



tex




pospravimo)


22 Transport na začetno mesto viličarja 117,5 m Transport brez palete

Skupna prevožena pot 1189,11 m

Vir: Osebni vir

Vse transportne poti in postaje, ki so omenjene v Tabeli 5, so označene na tlorisu tkalnice

v Prilogi 1. Priloga 1 je sestavljena iz treh delov zaradi boljše preglednosti. In sicer prvi

del predstavlja razvoz rovinga 410 tex, drugi del predstavlja nadaljevanje – razvoz

rovinga 900 tex, prav tako predstavlja tretji del nadaljevanje, ki prikazuje razvoz rovinga

600 tex in 1200 tex. Oskrba se prične pri črnem zaobljenem pravokotniku pri 11. stroju,

ki predstavlja začetno mesto viličarja, prav tako se na tem mestu oskrba zaključi.

Pod Prilogo 3, ki predstavlja legendo, smo vse znake in puščice s tlorisa (Priloga 1 in

Priloga 2) opisali. Za razumevanje poteka vseh puščic in celotnega procesa je potrebno

spremljati procesno karto – Priloga 5 in Tabelo 6.



1.6 Kritična analiza obstoječega stanja

Ob oskrbi z materialom po proizvodnji smo ugotovili, da je veliko nekoristnega časa

ravno pri transportu rovinga. Nekoristen čas nastaja, ko je potrebno čakati na dvig

dvižnih vrat. Čeprav je čas dviga enih dvižnih vrat zelo majhen, in sicer 4 sekunde, se ta

podvoji, saj je na poti do regala ali obratno dvoje dvižnih vrat. Glede na to, da je potrebno

za vsako paleto rovinga skozi dvižna vrata, se čas bistveno poveča. In čas nepotrebnega

čakanja je v našem opazovanem primeru skupaj 112 sekund, oziroma malo manj kot 2

minuti. Kar pa se še poveča, v primeru, da je na strojih več različnih tipov oziroma texov

rovinga, saj je potem potrebno vsako paleto rovinga določenega texa dostaviti skozi

dvižna vrata, pri čemer se transport in s tem tudi nekoristen čas še poveča.

Nekoristen čas nastaja tudi takrat, ko se je potrebno sredi proizvodne hale obrniti in

peljati po isti poti nazaj do regala. Prav tako nastaja nepotreben čas pri prevozu praznega

viličarja že na samem začetku procesa oskrbe z materialom in prav tako na koncu, ko je

potrebno viličarja postaviti na začetno mesto, kjer se viličar polni. Če bi bilo mesto

viličarja bližje regalu z rovingi, se ne bi bilo potrebno peljati skozi celotno proizvodnjo do

regala, prav tako se ne bi bilo potrebno peljati po končanem procesu oskrbe, saj bi lahko

viličar imel mesto za polnjenje bližje regalu.



2 Predlogi izboljšav

2.1 Opis predlogov izboljšav

Kot glavna izboljšava bi lahko bila uvedena krožna strategija transporta skozi proizvodnjo

ali pa strategija središčne točke. Oskrbo z materialom v proizvodnji lahko primerjamo s

komisioniranjem v skladišču, zato smo predlog izboljšave tudi podali kot strategijo,

značilno za komisioniranje. Ker s krožno strategijo ne bi dosegli največjega prihranka

časa, bi morali to strategijo kombinirati s strategijo središčne točke. To bi morale v

posameznem primeru delavke same oceniti, katera pot bi bila najboljša in najkrajša. Mi

smo za opazovani primer napisali predlog procesne karte, ki pa je lahko različen, glede

na potrebe proizvodnje.

Novo možno pot smo v tlorisu, pod Sliko 10, označili z rdečo puščico. Problem širine nove

transportne poti je med 9. in 10. strojem.

Slika 10: Tloris tkalnice z vrisano novo transportno potjo

Vir: Prirejeno po Swatycomet d. o. o. (2016)



Prav tako bi lahko skrajšali pot in čas prevoza praznega viličarja s tem, da bi začetno in

končno mesto viličarja (oziroma polnilno postajo) prestavili bližje regalu z rovingi. S tem

bi se čas še dodatno zmanjšal za več kot pol minute. Ker pa je drugi problem električna

napeljava in prostor za viličarja pri regalu, tega nismo upoštevali pri procesni karti

izboljšanega stanja.

Na Sliki 11 vidimo 9. in 10. stroj ter možen prehod oziroma novo transportno pot do

regala z rovingom, ki je viden v ozadju ob steni. Ta pot je v tlorisu (Slika 10) označena z

rdečo puščico. Razdalja med strojema na Sliki 11 pa je 1,6 metra.

Slika 11: Nova možna transportna pot

Vir: Osebni vir



2.1.1 Transportne poti v notranjem transportu

Transportne poti so zelo pomembne pri varnosti v notranjem transportu. Zato moramo

ločiti poti za transport blaga od poti, kjer se gibljejo delavci, prav tako je potrebno

dolžine transportnih poti zmanjšati na minimum, če je le mogoče se je potrebno izogibati

povratnemu gibanju vozil. Ravno zato želimo v našem primeru izboljšati transportne

poti, da bi se izognili povratnemu gibanju. Za urejen notranji transport moramo čim bolj

mehanizirati tudi ročni transport, prav tako pa moramo zagotoviti primerno označitev

transportnih poti (talna in vertikalna signalizacija). (Rak, 2011)

Pri transportnih poteh je potrebno upoštevati tudi predpisano zakonodajo, ki določa

širine transportnih poti, širine prehodov, talne oznake in ostale predpise. Vse to mora

delodajalec upoštevati pri načrtovanju transportnih poti v notranjem in prav tako

zunanjem transportu.

Pri načrtovanju notranjih transportnih poti je potrebno upoštevati zakonodajo in

predpise. Eni izmed temeljnih so (Rak, 2011):

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 83/2004) z vsemi spremembami;

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

(Ur. l. RS, št. 89/1999);

Pravilnik o varnostnih znakih (Ur. l. RS, št. 89/1999).

Pri načrtovanju in urejanju notranjega transporta je potrebno upoštevati pravilnik o

zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih. Pomembne

zahteve, ki jih je potrebno upoštevati, so (Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti

in zdravja delavcev na delovnih mestih (Ur. l. RS, št. 89/1999)):

Delodajalec mora poskrbeti, da so delovna mesta urejena tako, da ne ogrožajo

varnosti in zdravja delavcev pri delu.

Delodajalec mora poskrbeti, da so poti, ki so namenjene za gibanje delavcev,

drugih oseb ter prometne poti, dovolj široke, da se lahko pešci in vozila varno

gibljejo. Poti morajo biti označene skladno s predpisi in jasno prepoznavne.



Če pot, po kateri vozijo vozila, uporabljajo tudi pešci, mora biti pot za pešce

minimalno 0,5 metra širine, na vsaki strani transportne poti.

Delodajalec mora poskrbeti, da so transportne poti vzdrževane in da služijo

svojemu namenu.

Prometne poti morajo biti ustrezno široke in sicer najmanj 1,8 metra, oziroma

morajo biti 0,8 metra širše od transportnih sredstev.

Prometne poti morajo biti prav tako označene z rumenimi ali belimi črtami, ki so

široke najmanj 50 milimetrov.

2.1.2 Nova transportna pot

Nova transportna pot bi lahko potekala med 9. in 10. strojem. Ker pa je ozko grlo ravno

med tema dvema strojema smo širino poti izmerili in primerjali z zahtevanimi

standardnimi merami za širino transportnih poti.

Pri merah glede širine transportnih poti smo si pomagali s standardizacijo. Uporabili smo

nemški standard DIN 18225, ki ureja področje načrtovanja notranjih transportnih poti,

pri čemer pa upošteva zakonska določila. S standardom si lahko pomagamo pri

določanju enosmernih in dvosmernih poti. Priporočila za urejanje transportnih poti so

prikazana na Sliki 12. (Rak, 2011)



Slika 12: Priporočila za urejanje transportnih poti (DIN 18225)

Vir: Rak, 2011

Po standardu DIN 18225 določimo širino transportnih poti za (Rak, 2011):

dvosmerne transportne poti po enačbi: Š = AL1 + AL2 + 2 ∙ Z1 + Z2;

enosmerne transportne poti po enačbi: Š = AL1 + 2 ∙ Z1

Tabela 6: Priporočila po standardu DIN 18225

AL – širina vozila AL1 – 0 m (enosmerni promet)

AL2 = AL1 (dvosmerni promet)

Z1 – dodatek za širino Z1 – 0,5 m za industrijska vozila

Z1 – 0,75 m za promet, kjer hodijo tudi pešci

Z2 – dodatek za vozne pasove Z2 – 0 m (enosmerni promet)

Z2 – 0,4 m (dvosmerni promet)

Vir: Rak, 2011



Glede na standard smo izračunali, koliko bi morala biti široka nova transportna pot, ki jo

želimo uvesti v proizvodnji. Ker bi bila transportna pot namenjena le električnemu

viličarju z namenom oskrbe z materialom, smo po standardu uporabili enačbo za

enosmerno transportno pot, saj je v proizvodnji le en električni viličar za namen razvoza

materiala. To pomeni, da se viličar na tej poti ne bi mogel srečati z drugim viličarjem.

Širino viličarja smo izmerili in dobili 0,8 metra. Prav tako smo po standardu iz Tabele 6

uporabili priporočilo dodatka za širino 0,5 metra, saj pešci oziroma delavci lahko hodijo

med stroji in ne nujno ob transportni poti, kot je predvideno v standardu.

Š = AL1 + 2 ∙ Z1

Š = 0,8 m + 2 ∙ 0,5 m

Š = 1,8 m

Na Sliki 13 je prikazan delni približan tloris tkalnice, natančneje del tkalnice, kjer bi naj

potekala nova transportna pot. Prehod med 9. in 10. strojem smo izmerili in ugotovili,

da je razdalja med strojema 1,6 metra, kar pomeni 0,2 metra premalo za transportno

pot.



Slika 13: Delni tloris tkalnice (nova transportna pot)

Vir: Prirejeno po Swatycomet d. o. o. (2016)

Ker smo določili, da bo ta transportna poti namenjena le za električni viličar in za namen

oskrbe z materialom, smo upoštevali le zahtevano širino za transportno pot, ne pa tudi

za peš pot. Na Sliki 14 smo s puščicami označili premik 9. in 10. stroja, ter premik

podpornega stebra. Upoštevali smo, da mora biti dejanska transportna pot široka 1,8

metra in označena s pet centimetrov široko rumeno črto. Kar pomeni, da bi morali 9. in

10. stroj razmakniti za 0,3 metra oziroma 30 centimetrov (torej vsak stroj za 15

centimetrov).



Slika 14: Nova transportna pot (potrebne prestavitve strojev)

Vir: Osebni vir

Obstaja pa tudi druga možnost postavitve oziroma prestavitve strojev. Namesto

prestavitve obeh strojev in podpornega stebra, bi lahko prestavili le enega. Ena možnost

bi bila, da prestavimo 9. stroj za 30 centimetrov in podporni steber le za 10 centimetrov.

Druga možnost pa je, da prestavimo 10. stroj za 30 centimetrov ter podporni steber za

40 centimetrov. Vendar pa glede na to, da je za 10. strojem stena, ob njej pa regal, ne bi

bilo smiselno prestavljati stroja proti regalu, saj bi se s tem otežilo delo za strojem, kot

je na primer vstavljanje osnove.

Ne bi pa rabili premikati 26. stroja, saj je trenutna širina med pisarno, ki se nahaja na

Sliki 15 desno za kartoni, in strojem več kot 2 metra, mi pa bi potrebovali za transportno

pot le 1,9 metra. Premakniti bi morali še kartone, ki so namenjeni prazni embalaži

(prazne cevke, medvloge) in odpadnim steklenim nitim (Slika 15). Prostor za te kartone

bi lahko bil v prvi etaži regala oziroma na tleh zraven rovinga, saj regal nima nikoli

zapolnjenih vseh regalnih oken.

min 0,15 m min 0,15 m

min 0,25 m

9 10



Izmerili smo tudi razmik 32. in 33. stroja in ugotovili, da je razdalja med njima več kot

dva metra. Kar pomeni, da tudi teh dveh strojev ne bi rabili premikati.

Slika 15: Kartoni za prazno embalažo in odpadne steklene niti

Vir: Osebni vir

Če pa bi potrebovali ob transportni poti tudi pot za pešce, bi potrebovali odmik strojev

od transportne poti še za 0,5 metra, kar pomeni, da bi morala biti razdalja med 9. in 10.

strojem 2,8 metra. Prav tako bi ob naši predlagani transportni poti bilo potrebno

prestaviti tudi stroj 26 in sicer za 0,8 metra, saj je trenutna širina prehoda med strojem

26 in pisarno 2 metra, po naših izračunih pa potrebujemo 2,8 metra, za transportno pot

in dodatek za pešce (odmik 0,5 metra od pisarne in odmik 0,5 metra od 26. stroja). Za

tako velik razmik pa bi bilo potrebno premakniti več strojev, da bi lahko pridobili dovolj

široko transportno pot, kar pa bi bilo zahtevno, izguba časa in s tem zastoji na strojih bi

bili preveliki in stroški prestavitve bi se zelo povečali.

2.2 Procesna karta izboljšanega stanja

V procesni karti pod Prilogo 6 smo prikazali izboljšano stanje oskrbe z materialom po

proizvodnji. Pri čemer smo upoštevali druge poti viličarja pri razvažanju rovinga. Ker

krožni transport ne bi bil najboljši, smo le-tega kombinirali s strategijo središčne točke



in lastno presojo. Upoštevali smo vse zastoje, ki smo jih ugotovili pri obstoječem stanju.

To je na primer zastoj ob čakanju na dvig dvižnih vrat, zastoj ob nepotrebnem obračanju

viličarja in transport po enaki poti, čeprav bi bilo hitreje in bližje po drugi poti, brez

obračanja viličarja. Ob upoštevanju le-tega smo presodili katera pot bi bila krajša, z manj

zastoji, v glavnem optimalna.

Glede na izboljšave smo izračunali povprečne čase, ki bi bili potrebni za transport po novi

poti. To smo storili s pomočjo izpeljave časa iz enačbe za hitrost, ki je t = s/v. Po tej enačbi

smo izračunali čase vseh poti viličarja, ob upoštevanju podatkov za pot iz tlorisa tkalnice

(Priloga 2) in ob upoštevanju hitrosti 5 km/h, ki je zakonsko določena v notranjih

prostorih. Ostale podatke oziroma čase ostalih opravil smo upoštevali enake kot v

procesni karti obstoječega stanja (Priloga 5).

V Tabeli 7 smo prikazali seštevke posameznih operacij iz procesne karte izboljšanega

stanja. Ugotovili smo, da je največ transportnih operacij, ki pa smo jih zmanjšali iz 60 na

35, saj ni bilo toliko vmesnih zastojev, kot je čakanje na dvig vrat. Prav tako so se

zmanjšali zastoji iz 28-krat na 10-krat.

V Tabeli 8 pa so prikazani skupni časi posameznih opravil. Tako je bilo v izboljšanem

stanju za 7,02 minute koristnih opravil in s tem koristnega časa. Potrebnega časa je bilo

16,65 minut, nekoristni čas pa smo zmanjšali na le 1,42 minute.



Skupna prevožena pot viličarja: 843,2 metra

2.2.1 Povzetek procesne karte izboljšanega stanja

Po izpisu procesne karte smo posamezne seštevke časov pretvorili še v procente in

ugotovili, da je skupno največ potrebnega časa 66,4 %, najmanj pa nekoristnega časa,

5,7 %. Skupno koristnega časa pa je 27,9 % od celotnega porabljenega časa za razvoz

rovinga, ki pa je 1505 sekund ali 25,1 minute. Deleže posameznih časov imamo prikazane

v grafu porabljenega časa v procentih (Tabela 9).

Tabela 9: Graf porabljenega časa v procentih (IS)

Vir: Osebni vir

66,4

27,9

5,7

Čas v procentih


Tabela 7: Seštevek operacij IS

Operacija Seštevek

delovna 13

transportna 35

kontrolna 2

skladiščna 12

zastoj 10

Skupaj 72

Vir: Osebni vir

Tabela 8: Seštevek časov IS

Čas Seštevek

koristen 421 s = 7,02 min

potreben 999 s = 16,65 min

nekoristen 85 s = 1,42 min

Skupaj 1505 s = 25,1 min

Vir: Osebni vir



Med potreben čas smo umestili tri operacije. Glavna je transportna, ki predstavlja vse

premike viličarja, skladiščna, ki predstavlja nalaganja in odlaganja palet, ter kontrolna

operacija, ki pa predstavlja iskanje palete v regalu, saj se morajo palete z rovingi, ki imajo

najstarejši datum dobave, uporabiti najprej. Med nekoristen čas smo umestili vse

zastoje, ki so nastali s čakanjem na dvig vrat ter obračanje viličarja, za povratno pot.

Koristen čas pa smo v procesni karti prikazali kot delovno operacijo, ki pa je dejansko

nalaganje rovinga na vozičke.

2.2.2 Potek transporta v procesu oskrbe z materialom

V Tabeli 10 smo prikazali celoten transport od postaje do postaje in do regala glede na

uvedbo nove transportne poti, ki smo jo predlagali. Za lažje razumevanje tabele je

potrebno spremljati puščice v tlorisu pod Prilogo 2, kjer je v treh delih prikazana celotna

oskrba z materialom po novi transportni poti. Prvi del Priloge 2 je prikaz razvoza rovinga

410 tex, drugi del je prikaz razvoza 900 tex, tretji del pa razvoz rovinga 600 tex in 1200

tex.

V Tabeli 10 smo dodali tudi opombe, med katere smo navedli, ali se viličar transportira

prazen, brez palete ali s paleto. Dodali smo tudi podatek, ali se pelje po novi transportni

poti, kjer pa ni omenjene transportne poti, je uporabljena stara pot.

Tabela 10: Celoten transport v metrih za izboljšano stanje

Opis poti Skupno število

prevoženih

metrov

Opombe

1 Transport od začetne postaje do regala z

rovingi (410 tex)

50,3 m Transport brez palete,

po novi transportni

poti

2 Transport od regala do 1. postaje viličarja

(pri 20. stroju)







6 Transport do regala po novo paleto rovinga

410 tex


po novi transportni

poti

7 Transport naprej do 5. postaje (pri 13. stroju) 83,3 m Transport s paleto


9 Transport do regala (roving 410 tex

pospravimo)

50,3 m Transport s paleto, po

novi transportni poti


tex



12 Transport naprej do 8. postaje (900 tex) 9,4 m Transport s paleto

13 Transport do regala po novo paleto rovinga

900 tex


po novi transportni

poti

14 Transport do 9. postaje viličarja (900 tex) 92,6 m Transport s paleto


pospravimo)




tex


17 Transport nazaj do 10. postaje (600 tex) 40,6 m Transport s paleto, po



pospravimo)




tex




pospravimo)



22 Transport na začetno mesto viličarja 31,2 m Transport brez palete,

po novi transportni

poti

Skupna prevožena pot 843,2 m

Vir: Osebni vir



2.3 Prihranek časa na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni

Skozi procesno karto izboljšanega stanja smo ugotovili, da se skupen čas oskrbe z

materialom zmanjša za 398 sekund oziroma 6,6 minute. Glede na to, da se oskrba z

rovingom izvaja na začetku vsake izmene, je to 3-krat v enem delovnem dnevu in 15-krat

v enem delovnem tednu. Mesečno je povprečno 21 delovnih dni, kar pomeni 63-kratno

oskrbo z rovingom.

Na eno izmeno oziroma na 8 delovnih ur predstavlja oskrba z rovingom 1,4 % delovnega

časa, kar je zelo malo, vendar pa se na mesečni ravni to še poveča in predstavlja dejanski

prihranek za podjetje. Tega lahko pretvorimo v denarne prihranke, oziroma v našem

primeru gre za stroške pretvorjene v večji dobiček podjetja. To lahko prikažemo s

primerom, in sicer delavka, ki razvaža roving, bi v izboljšanem stanju transportnih poti

prihranila 6,6 minute svojega delovnega časa. Ker pa mora podjetje delavko plačati za

celotnih 8 delovnih ur, to ne bi pomenilo takojšnjega denarnega prihranka za podjetje.

Delavka bi med tem časom opravljala drugo, koristnejše delo, ki bi podjetju doprineslo

večjo produktivnost in na koncu tudi dobiček. V tem primeru bi lahko delavka upravljala

s stroji in s tem doprinesla k večji količini proizvedene tkanine, ki se proizvaja v tem

proizvodnem obratu.

V Tabeli 11 smo prikazali prihranek časa vsake oskrbe z rovingom na letni ravni, in sicer

smo vzeli dejansko leto 2016 in pripadajoče delovne dni za to leto. Preračunali smo

prihranek časa za vsak mesec in na koncu skupno za celo leto.



Tabela 11: Prihranek časa na mesečni in letni ravni

Mesec Število

delovnih

dni

Število

izmen na

mesec

Prihranek časa mesečno

Januar 20 60 398 min = 6,63 h

Februar 20 60 398 min = 6,63 h

Marec 22 66 437,8 min = 7,4 h

April 20 60 398 min = 6,63 h

Maj 21 63 417,9 min = 6,96 h

Junij 22 66 437,8 min = 7,4 h

Julij 21 63 417,9 min = 6,96 h

Avgust 22 66 437,8 min = 7,4 h

September 22 66 437,8 min = 7,4 h

Oktober 20 60 398 min = 6,63 h

November 21 63 417,9 min = 6,96 h

December 21 63 417,9 min = 6,96 h

SKUPAJ 252 756 5014,8 min = 83,58 h

Vir: Osebni vir

Ugotovili smo, da bi z novo transportno potjo na mesec prihranili povprečno skoraj 7 ur.

Teh 7 ur mesečno bi delavke lahko porabile za drugo koristnejše delo. Čeprav je na eno

izmeno prihranek časa zelo majhen, je ta na dnevni ravni že skoraj 20 minut. Letno pa se

število prihranjenih ur poveča na 83,58 ur, kar predstavlja 3,5 delovnih dni po tri izmene.

2.4 Pretvorba prihranka časa v denar

Če bi podjetje lahko ta prihranek časa privarčevalo v denarni obliki, smo v Tabeli 12

prikazali prihranek denarja na mesečni in letni ravni, glede na strošek podjetja za eno

delavko. Pri izračunih smo upoštevali bruto strošek podjetja za enega delavca, ki je

približno 6,3 €/h, ter izračune prihrankov časa iz Tabele 11. Bruto strošek smo uporabili

kot približni znesek, saj se ta razlikuje glede na različne dodatke, kot so preseganje



norme, dodatek na popoldansko in nočno delo, različni vplivi okolja ter različen plačilni

razred.

Tabela 12: Pretvorba prihranka časa v denar

Mesec Prihranek časa mesečno Prihranek v evrih

Januar 398 min = 6,63 h 41,77 €

Februar 398 min = 6,63 h 41,77 €

Marec 437,8 min = 7,4 h 46,62 €

April 398 min = 6,63 h 41,77 €

Maj 417,9 min = 6,96 h 43,85 €

Junij 437,8 min = 7,4 h 46,62 €

Julij 417,9 min = 6,96 h 43,85 €

Avgust 437,8 min = 7,4 h 46,62 €

September 437,8 min = 7,4 h 46,62 €

Oktober 398 min = 6,63 h 41,77 €

November 417,9 min = 6,96 h 43,85 €

December 417,9 min = 6,96 h 43,85 €

SKUPAJ 5014,8 min = 83,58 h 526,55 €

Vir: Osebni vir

Po izračunih iz Tabele 12 smo ugotovili, da bi na leto podjetje prihranilo približno

526,55€. Mesečno pa povprečno 43,88 €. Ti izračuni so prikazani, če bi podjetje lahko

delavke plačalo manj, za prihranek časa, ki smo ga izračunali v prejšnji tabeli. Ker pa to

ni mogoče, saj mora podjetje delavcem plačati polnih 8 delovnih ur, smo tabelo naredili

le za informativni prikaz. Za tako veliko podjetje kot je Swatycomet teh 526,55 € ne bi

pomenilo tako velike izgube, bi se pa povečala produktivnost v obliki več kvadratnih

metrov tkanine na leto, delovna sila pa bi bila bolje izkoriščena.



2.5 Stroški ob uvedbi nove transportne poti

Stroški, ki bi nastali z uvedbo nove transportne poti bi bili stroški prestavitve dveh

strojev, stroški prestavitve podpornega stebra ter stroški risanja črt na transportni poti.

Za prestavitev dveh tkalskih strojev so potrebni trije vzdrževalci in osem delovnih ur. To

pomeni, da smo stroške preračunali po delovnih urah že zaposlenih delavcev, pri čemer

smo vzeli podatek 6,3 €/h, kot strošek podjetja za enega delavca na eno uro.

Strošek prestavitve dveh strojev = 6,3 €/h ∙ 8 h ∙ 3 delavci = 151,2 €

Za risanje transportnih črt smo dobili podatek za tekoči meter risanja talnih označb 1,65

€. Tako smo vzeli strošek ter ga pomnožili z metri, ki smo jih preračunali s pomočjo

tlorisa. V proizvodnji bi bilo potrebno označiti novo transportno pot, katere dolžina ene

črte mora biti 18 metrov in dolžina druge mora biti 20 metrov, saj je potrebno upoštevati

priključitev v dvosmerno transportno pot pri 32. stroju. To je skupno 38 metrov.

Strošek risanja črt = 38 m ∙ 1,65 € = 62,7 €

Za strošek prestavitve podpornega stebra, so nam v podjetju ocenili približno vsoto

denarja, in sicer 2000 €. Skupno bi tako stroški znašali 2213,9 €. Kar bi se lahko povrnilo

v dobrih štirih letih, z upoštevanjem letnega denarnega prihranka, ki je 526,55 €.



Zaključek

Primerjava obstoječega in izboljšanega stanja

Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da se uvedba nove transportne poti izplača, saj se

koristno porabljen čas poveča za več kot 5 %. Nekoristen čas pa se zmanjša za 6,5 %.

Grafični prikaz primerjave časov v procentih je prikazan v Tabeli 13, kjer lahko vidimo

graf vseh časov v procentih obstoječega stanja in graf vseh časov v procentih

izboljšanega stanja.

Tabela 13: Primerjalni graf časov v procentih

Vir: Osebni vir

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

Časi obstoječega stanja Časi izboljšanega stanja

Potreben čas 65,70% 66,40%

Koristen čas 22,10% 27,90%

Nekoristen čas 12,20% 5,70%

Primerjalni graf časov v procentih




V Tabeli 14 smo prikazali primerjalni graf za potreben, koristen in nekoristen čas v

minutah, za obstoječe in izboljšano stanje. Pri tem smo ugotovili, da se nekoristen čas v

izboljšanem stanju zmanjša za 2,45 minute, prav tako se potreben čas zmanjša za 4,15

minute. To je skupno 6,6 minute za celoten proces. Koristen čas pa se v procesu ne

spremeni, saj predstavlja dejansko nalaganje rovinga na vozičke, ki pa je v obeh primerih

enak.

Tabela 14: Primerjalni graf časov v minutah

Vir: Osebni vir

Med procesom oskrbe z materialom v obstoječem stanju smo v procesni karti in

diagramu uporabili podatek, da se prazna paleta vedno odloži pri 20. stroju, oziroma na

začetku proizvodnega obrata. Kje se odlagajo prazne palete ni predpisano, temveč se je

pričelo tega posluževati zaradi povratne transportne poti in s tem odložitev palete

mimogrede na enakem mestu. Ker prazne palete kasneje po oskrbi z materialom

pospravi vzdrževalec, na mesto, ki je namenjeno tem paletam zunaj proizvodnje, smo

mi v izboljšanem stanju uporabili drugačno možnost. V našem primeru se je paleta

izpraznila pri 6. stroju, zato smo jo odložili kar tam, ob transportno pot. Ker se 6. stroj

nahaja ravno na sredini proizvodne hale, bi lahko tudi prazne palete odlagali kar tam. Če

bi hoteli prazno paleto vedno odpeljati na začetek proizvodne hale, bi s tem pridobili

0

5

10

15

20

25

Časi OS Časi IS

Potreben čas 20,8 16,65

Koristen čas 7,02 7,02

Nekoristen čas 3,87 1,42

Primerjalni graf časov v minutah




ogromno nepotrebnega časa. Ker nam je bil cilj diplomske naloge zmanjšanje časa

oskrbe, smo upoštevali tudi te podrobnosti.

Glavni cilj diplomske naloge je bil zmanjšanje časa oskrbe z materialom, kar smo tudi

dosegli. Dokazali smo, da se čas po novi transportni poti zmanjša iz 31,7 minut na 25,1

minut. To pomeni, da je čas krajši za 6,6 minute, s čimer je naš cilj dosežen.

Z zmanjšanjem časa smo prav tako tudi zmanjšali transport skozi proizvodnjo. Kar pa

lahko vidimo pri celotni prevoženi poti, ki jo med oskrbo z materialom prevozi viličar.

Skupna dolžina poti v obstoječem stanju je 1189,1 metra, z novo transportno potjo pa

smo dolžino skrajšali na 843,2 metra. To pomeni, da se je pot skrajšala za 345,9 metra in

s tem smo naš namen tudi izpolnili, ker se je transport dejansko zmanjšal. Z zmanjšanjem

transporta bi tudi viličarja manj obremenjevali, pri čemer bi se znižali stroški obratovanja

in obrabe viličarja.

Teza, ki smo si jo zadali, je bila, da se bo z uvedbo nove transportne poti skozi

proizvodnjo čas oskrbe z materialom zmanjšal. To tezo smo izpolnili, saj se je čas

dejansko zmanjšal za 6,6 minute. S tem smo ugotovili, da se uvedba nove transportne

poti izplača.

Po dokazovanju boljše in primernejše transportne poti, smo širino obstoječe poti

premerili. Nato smo po nemškem standardu DIN 18225 in s pomočjo enačbe tega

standarda izračunali potrebno širino transportne poti. S tem smo ugotovili, ali je

obstoječa širina zadostna, in sicer v našem primeru je pot preozka, vendar le za nekaj

centimetrov. Predpostavljamo, da bi se podjetju vseeno bolj izplačalo prestaviti dva

stroja in nekaj embalaže ter s tem prihraniti čas, kot pa zaradi nekaj centimetrov

izgubljati čas po drugi povratni transportni poti.

Med predloge izboljšav smo umestili predlog prestavitve 9. in 10. stroja, kar pa ni nujno.

Namesto razmika teh dveh strojev, bi lahko prestavili le na primer 9. stroj in sicer za 30

centimetrov dlje od 10. stroja. Tako bi privarčevali čas prestavljanja strojev in posledično



tudi stroške le-tega. Vendar bi s takšno potezo zmanjšali razdaljo med 8. in 9. strojem,

kar bi pomenilo težje in utesnjeno delo med tema dvema strojema.

Ugotovili smo, da se procesni diagram, ki smo ga posplošili, pod Sliko 8, pri izboljšanem

stanju ne bi nič spremenil, saj je že pri obstoječem stanju tako posplošen, da velja tudi

za izboljšano stanje enako. Prav tako se pri procesnem diagramu ne bi veliko

spreminjalo, saj bi zanke ostale enake, prav tako bi ostalo enako nalaganje rovinga na

vozičke določenih strojev, spremenila bi se le pot pred in po naložitvi palete z rovingom.



Seznam literature in virov

Delujemo globalno. [Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.]. Najdeno 4. avgusta 2016

na spletnem naslovu:

http://www.swatycomet.si/fileadmin/documents/COMPANY_SC.8.2016.pdf

Direct roving 086 [Predstavitev podjetja Johns Manville]. (2007, februar). Najdeno 9.

avgusta 2016 na spletnem naslovu: http://www.gms.si/StarRov086.pdf

Izdelki [Predstavitev podjetja Swatycomet d.o.o.]. Najdeno 1. avgusta 2016 na spletnem

naslovu: http://www.swatycomet.si/si/izdelki/tehnicne-tkanine/index.html

Jager D. & Mezgec R. (2016). Impregnacija in izsek. Moj Swatycomet, 25, str. 14.

Naglič M. & Mezgec R. (2016). Snovanje in tkanje tehničnih tkanin. Moj Swatycomet, 24,

str. 16, 17.

Požar, D. (1985). Teorija in praksa (transporta in) logistike. Maribor: Založba Obzorja.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.

Uradni list RS, št. 89/1999

Rak, G. (2011). Logistika notranjega transporta in skladiščenja. Ljubljana: Višja prometna

šola.

Swatycomet d. o. o. (2016). Interno gradivo. Loče: Swatycomet d. o. o.

Swatycomet dobil novega lastnika. (2015). Najdeno 4. avgusta 2016 na spletnem

naslovu: http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/swatycomet-dobil-novega-

lastnika.html

Štor, M., Mušinovič F. & Urbancl B. (2011). Sodobni transport in poslovna logistika. Celje:

Fakulteta za komercialne in poslovne vede.

Tradicija [Predstavitev podjetja Swatycomet d. o. o.]. Najdeno 4. avgusta 2016 na

spletnem naslovu: http://www.swatycomet.si/si/podjetje/tradicija/index.html

Votek. (b. d.). Slovar slovenskega knjižnega jezika. Najdeno 9. avgusta 2016 na spletnem

naslovu: http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=votek&hs=1



Priloge

Priloga 1: Tloris tkalnice s prikazom oskrbe z rovingom v treh delih

(obstoječe stanje)

Vir : Prirejeno po Swatycomet d. o. o. (2016)


Antonina Plavčak: Izboljšave transportnih poti in pretoka materiala v proizvodnji podjetja Swatycomet d.o.o. (SPE Tehnične tkanine) 45

1

2

6

5 4

3



7

9 8



11

10



Priloga 2: Tloris tkalnice s prikazom oskrbe z rovingom v treh delih

(izboljšano stanje)

Vir : Prirejeno po Swatycomet d. o. o. (2016)



1

2

6

5 4

3



7

9 8



11

10



Priloga 3: Legenda tlorisa obstoječega in izboljšanega stanja

Vir: Osebni vir

Znak v tlorisu Opis znaka

Začetno in končno mesto viličarja

Voziček za roving

Postaja, kjer se viličar ustavi

Pot, po kateri se pripelje voziček do transportne poti

Povratna pot (do regala) brez ali z razpakirano paleto po oskrbi z

določenim tipom rovinga

Polkrožno obračanje viličarja

Pot viličarja s paleto

Pot viličarja brez palete

1



Priloga 4: Procesni diagram

Vir: Osebni vir



Priloga 5: Procesna karta obstoječega stanja

Vir: Osebni vir

Opravilo KČ (s) PČ (s) NČ (s) S (m) Opombe

1. Transport do prvih dvižnih vrat

43 59,1

2. Čakanje na dvig vrat 4

3. Transport do drugih dvižnih vrat

20 27,6


5. Transport do regala z rovingom

2 2

6. Nalaganje palete (410 tex)

24 Iz tal


2 2



20 27,6


11. Transport do 20. stroja

4 7,91

12. Nalaganje rovinga na voziček 20.

stroja

8 4 rovingi, 2 tkalki


8 11,1

14. Nalaganje rovinga na voziček 19.

stroja



7 9,4

16. Nalaganje rovinga na voziček 16., 17.

in 21. stroja

50 Skupaj 13

rovingov, 2 tkalki


7 9,2



18. Nalaganje rovinga na voziček 6., 15.,

22., 23. in 24. stroja

100 Skupaj 23

rovingov, 2 tkalki

19. Obračanje viličarja 15

20. Transport do začetka

proizvodnega obrata

15 20,5

21. Odlaganje prazne palete

8


6 7,9



20 27,6


26. Transport do regala 8 10,7

27. Iskanje palete z najstarejšim

datumom dobave

30

28. Nalaganje nove palete (410 tex)

40 2 etaža v regalu


8 10,7



20 27,6



proizvodnega obrata

8 5,7

34. Razpakiranje palete 30


28 39,3

36. Nalaganje rovinga na voziček 8., 9. in

26. stroja

40 Skupaj 14

rovingov, 2 tkalki


7 8,9



38. Nalaganje rovinga na voziček 10. in 11.

stroja

25 Skupaj 8 rovingov



35 48,3



20 27,6


44. Transport do regala 8 10,7

45. Odlaganje palete v regal

15 Na tla

46. Transport do regala z rovingom 900 tex

7 9,2

47. Nalaganje palete z rovingom 900 tex

20 Iz tal


14 20



20 27,6



14 19


stroja

50 Skupaj 10

rovingov, 2 tkalki


7 9,4


stroja

50 Skupaj 10

rovingov, 2 tkalki



proizvodnega obrata

15 20,5



58. Odlaganje prazne palete

8


6 7,9



20 27,6


63. Transport do regala 14 20


datumom dobave

30


45 2. etaža v regal

u


14 20



20 27,6



proizvodnega obrata

8 5,7

71. Razpakiranje palete 90 Dobavitelj: Owens


28 39,3

73. Nalaganje rovinga na voziček 12. in

13. stroja

40 Skupaj 10

rovingov



34 47,2



20 27,6


79. Transport do regala 14 20




8 Na tla

81. Transport do regala z rovingi 600 tex

5 6,5

82. Nalaganje palete 20 Iz tal


19 26,5



20 27,6



23 32


stroja

30 Skupaj 12

rovingov, 2 tkalki



23 32



20 27,6



19 26,5


8


3 4,3

97. Nalaganje palete 30


22 30,8



20 27,6



7 10,9



103. Nalaganje rovinga na voziček 1. stroja

20 8 rovingov, 2 tkalki



7 10,9



20 27,6


109. Transport do regala z rovingom 1200

tex

22 30,8

110. Odlaganje palete 8


22 30,8



20 27,6


115. Transport do 11. stroja (začetno mesto viličarja)

43 59,1

Skupaj 421 s 1250 s

232 s 1189,1 m



Priloga 6: Procesna karta izboljšanega stanja

Vir: Osebni vir

Opravilo KČ (s) PČ (s) NČ (s) S (m) Opombe

1. Transport do regala z rovingom

36 50,3

2. Nalaganje palete (410 tex)

24 Iz tal


2 2



20 27,6



4 7,91




8 11,1




7 9,4

12. Nalaganje rovinga na voziček 16., 17. in 21.

stroja

50 Skupaj 13

rovingov, 2 tkalki


7 9,2

14. Nalaganje rovinga na voziček 6., 15., 22.,

23. in 24. stroja

100 Skupaj 23

rovingov, 2 tkalki

15. Odlaganje prazne palete (pri 6. stroju)

8

16. Transport naprej do regala

42 58,6




datumom dobave

30


40 2 etaža v regalu


8 10,7



20 27,6


23. Transport do začetka proizvodnega obrata

8 5,7

24. Razpakiranje palete 30


28 39,3

26. Nalaganje rovinga na voziček 8., 9. in 26.

stroja

40 Skupaj 14

rovingov, 2 tkalki


7 8,9


stroja

25 Skupaj 8 rovingov


36 50,3


15 Na tla

31. Transport do regala z rovingom 900 tex

7 9,2

32. Nalaganje palete z rovingom 900 tex

20 Iz tal


14 20



20 27,6


37. Transport do 2. stroja 14 19



38. Nalaganje rovinga na voziček 2. in 3. stroja

50 Skupaj 10

rovingov, 2 tkalki

39. Transport do 4. stroja 7 9,4

40. Nalaganje rovinga na voziček 4. in 5. stroja

50 Skupaj 10

rovingov, 2 tkalki

41. Odlaganje prazne palete (pri 6. stroju)

8


36 49,4


datumom dobave

30


45 2. etaža v regal

u


14 20



20 27,6


49. Transport do začetka proizvodnega obrata

8 5,7

50. Razpakiranje palete 90 Dobavitelj: Owens


28 39,3


stroja

40 Skupaj 10

rovingov


29 39,7


8 Na tla


5 6,5

56. Nalaganje palete 20 Iz tal



57. Transport nazaj do 14. stroja

29 40,6


stroja

30 Skupaj 12

rovingov, 2 tkalki



29 40,6


8


3 4,3

63. Nalaganje palete 30


22 30,8



20 27,6


68. Transport do 1. stroja 7 10,9


20 8 rovingov, 2 tkalki

70. Transport naprej do regala z rovingom

1200 tex

47 65,2

71. Odlaganje palete 8

72. Transport do 11. stroja (začetno mesto

viličarja)

23 31,2

Skupaj 421 s 999 s 85 s 843,2 m



Priloga 7: Legenda procesnih kart

Vir: Osebni vir

ZNAK POMEN

delovna operacija

transportna operacija

kontrolna operacija

skladiščna operacija

zastoj

KČ (s) koristen čas v sekundah

PČ (s) potreben čas v sekundah

NČ (s) nekoristen čas v sekundah

S (m) opravljena pot v metrih

izboljŠave transportnih poti in pretoka materiala v … · 2018-08-24 · fakulteta za logistiko...

Documents