Inventarizacija sadnih vrst in sort v Volčjem Potoku in Rudniku

Strokovna naloga

Vsebina

1. Stanje sadovnjakov v Volčjem Potok in Rudniku ............................................................................. 2

2. Zastopanost vrst in sort ................................................................................................................... 2

2.1 Pregled sort jabolk ................................................................................................................... 4

2.2 Sorte drugih sadnih vrst .......................................................................................................... 7

3. Usmeritve za prihodnost ................................................................................................................. 8

4. Pregled stanja sadovnjakov po domačijah ...................................................................................... 9

4.1 Pr' Zobavnik ............................................................................................................................. 9

4.2 Pr Bohin ................................................................................................................................. 10

4.3 Pr Podlipcu ............................................................................................................................. 11

4.4 Pr Kosirnik .............................................................................................................................. 12

4.5 Pr' Gorjanc' ............................................................................................................................ 13

4.6 Pr Kuštru ................................................................................................................................ 14

4.7 Pr' Ropet ................................................................................................................................ 16

4.8 Pr Orešnik .............................................................................................................................. 18

4.9 Pr Orešnik .............................................................................................................................. 19

4.10 Pr Grčarju ............................................................................................................................... 20

V okviru projekt Sadje z Volčjega Potoka in Rudnika sem si ogledal sadovnjake na domačijah,

ki so se prostovoljno vključile v projekt in sprejele povabilo, da sadovnjak obišče sadjarski

strokovnjak. Območje, na katerem je bila izvedena strokovna naloga, je bila Krajevna

skupnost Volčji Potok-Rudnik z naseljema Volčji Potok in Rudnik.

1. Stanje sadovnjakov v Volčjem Potok in Rudniku

Sadovnjaki v Volčjem Potoku in Rudniku so namenjeni pridelavi sadja za pretežno domačo

porabo in za predelavo. Tržne viške kmetje brez težav prodajo na domačem dvorišču.

Kmetije so pretežno usmerjene v živinorejo, zato je sadjarstvo stranska dejavnost. Večinoma

so sadovnjaki visokodebelni in travniški, v katerih se površine kosijo in drevje z nizkimi

krošnjami ne ovira mehanizacije. Po pogovorih z gospodarji ni zaznati namer, da bi se

preusmerjali v intenzivne sadovnjake.

Sadovnjaki obsegajo različno število sadnih dreves, najpogosteje 20-30 visokodebelnih

dreves. Eno gospodarstvo ima več kot 80 visokodebelnih dreves. Sadilna razdalja med

drevesi je bila ob osnovanju sadovnjakov okoli 10 m.

Vitalnost starih dreves dokazuje, da so rastne razmere v kraju zelo primerne za sadjarstvo.

Listje je kljub vremensko neugodnemu poletju zelo zdravo in to kljub temu, da sadjarji

skoraj ne škropijo oziroma opravijo samo zimsko škropljenje. Plodovi so zato praktično bio -

brez ostankov škropiv.

Večina sadnih dreves je starih okoli 80 let. To pomeni, da jih je mogoče s pomladitveno rezjo

spodbuditi še k 20 letom dobre rodnosti. V tem času morajo gospodarji poskrbeti za obnovo

sadovnjakov, sicer bo s sadnim drevjem izginilo tudi znanje o pridelavi in predelavi sadja. Že

omenjeno povpraševanje po domačem sadju in izdelkih iz sadja bo verjetno dodatna

spodbuda za obnovo sadovnjakov.

2. Zastopanost vrst in sort

V sadovnjakih so navzoče naslednje sadne vrste:

Malus domestica - jablana

Pyrus communis – hruška

Prunus cerasifera – mirabolana

Prunus domestica – slive in češplje

Juglans regia - oreh

Prunus armeniaca - marelica

Prunus persica – breskev

Vitis vinifera – trta

Mespilus gremanica - nešplja

Cornus mas – rumeni dren

Prevladujejo jablane, po pogostnosti sledijo hruške, mirabolane in slive. Precej je orehov.

Marelice, breskve ter samorodna vinska trta dobro uspevajo ob hišah, ker so zaradi nasutij

tla prepustna in toplejša. Na istih legah bi lahko uspeval tudi kaki (Diospyros kaki) in kivi

(Actinidia arguta).

Rumeni dren (na sliki spodaj) in nešplja sta zastopana samo s posamičnimi primerki. Nekaj je

tudi grmov jagodičja (ribez, netrnate robide) in lesk za lešnike .

2.1 Pregled sort jabolk

Med ogledom sadovnjakov in pogovori z lastniki smo zabeležili naslednje sorte jabolk.

Odstotek navzočnost v sadovnjakih pove, v koliko odstotkih sadovnjakov je bila sorta

zabeležena.

Sorta fotografija Odstotek navzočnosti v sadovnjakih

Carjevič

40 %

Krivopecelj

30 %

Londonski peping

30 %

Dolenjska voščenka

30 %

Gorenjska (besniška) voščenka

20%

Bobovec

20%

Boskopski kosmač

20%

Gloster

20%

Idared

20%

Jonagold

20%

Jonatan

20%

Kanadka 20%

Liberman

20%

Lonjon 20%

Topaz

20%

Zlata pramena (rožmarinček)

20%

Železnik 20%

Beličnik 10 %

Citronka

10 %

Delorina 10 %

Mutsu

10 %

Onatario 10 %

Pogačar 10 %10 %

Produkta 10 %

Rdeči jonatan

10 %

Reneta

10 %

Tafeljček 10 %

Topaz 10 %

Vipavka (goriška sevka) 10 %

Beli zimski kalvil

10 %

Zlati delišes 10 %

Plodovi so letos počrnjeni od glivic sajavosti. Pojav je bolj izrazit kot prejšnja leta zaradi

stalnih padavin. Drugače je hiba nadležna le v sadovnjakih ob gozdu, kje je višja zračna vlaga.

Sajavost je po drugi strani dokaz, da jablane v času dozorevanja niso bilo škropljene s

fungicidi.

2.2 Sorte drugih sadnih vrst

Stare hruške so v Volčjem Potoku in Rudniku najvišja in najbolj impozantna sadna drevesa.

Večina teh dreves je starih okoli 90 let in lahko ob dobri oskrbi ohranijo rodnost do

stodvajsetega leta.

Vsa visoka drevesa so cepljena na drobnico (sejanec divje hruške). Med sortami so najbolj

pogoste rjavka, moštnica in dišečka. Plodove različnih sort so imeli in imajo za svežo

uporabo, za sušenje in žganje ter skupaj z jabolki za sadno vino.

Od koščičačjev je največ nasajenih mirabel in sliv ( pretežno sorte 'stanley', 'bilska rana' in

'domača češplja'). Češenj je malo. Ob hišah zelo dobro uspevajo marelice in tudi breskve ter

samorodna vinska trta sort kraljevina, kvinton in izabela. V vasi se kot sadno drevo pojavlja

rumeni dren in nešplja, oboje nesortno.

Sajeni orehi v kraju zelo dobro uspevajo, posebno tam, kjer so orehova drevesa nekoliko

odmaknjena od preostalega nasada. Poleg običajnih orehov imajo ljudje posajene tudi

sodobne sorte, ki pozno odganjajo in tako uidejo kasnim pozebam, in takšne z večjimi

plodovi ter tanko lupino.

3. Usmeritve za prihodnost

Sadovnjaki nujno potrebujejo prenovo. Število sadnih dreves se zaradi postaranosti naglo

zmanjšuje (prevračanje dreves ob viharjih, lom zaradi žledu), s tem v zvezi se zmanjšuje tudi

količinski pridelek sadja. Z novosadnjami imajo sadjarji težave, ker se vraste in preživi zelo

malo posajenih sadik.

Pri večini starih jablan in hrušk je mogoče z odstranitvijo ali prikrajšanjem dveh ali treh

glavnih vej drevesa pomladiti. Z ukrepom znižamo krošnjo, tako da lahko jabolka spet

obiramo z lestve. Hkrati notranjost krošnje osvetlimo. Svetloba spodbudi preostale veje k

boljšemu cvetenju in boljši kakovostni plodov. Plodovi, ki zorijo na soncu, so lepše obarvani,

trajnejši in imajo izrazitejši okus.

Pomladitvena rez, opravljena na delavnici 6. aprila 2013 v okviru projekta »Sadje Volčjega

Potok in Rudnika« je dokazala, da so drevesa še zelo vitalna in odzivna. Zato je tak ukrep

smiseln. Z njim podaljšamo rodnost ostarelih jablan in hrušk za dvajset let.

Ob pričakovani ekstenzivni oskrbi v bodoče priporočam saditi sorte jabolk in hrušk, cepljenih

na sejanec. Šibko rastoče podlage ne pridejo v poštev, ker ne zdržijo pritiska voluharja. Saditi

je treba na 10 m medsebojne razdalje.

Sadike je treba saditi v mreže proti voluharjem. Prva tri leta je sadike nujno okopavati v širini

najmanj sadilne jame oziroma kasneje vertikalne projekcije krošnje. Mlada drevesa

potrebujejo gnojenje. Sadike, ki enkrat zastane v rasti, si praviloma več ne opomore.

Priporočam gnojenje z mineralnimi gnojili in ne s hlevskim gnojem, ker ta privlači voluharja.

Sadjarji morajo glavno pozornost posvetiti preganjanju voluharja in ne obupati ob

neuspehih. Podlaga sejanec ima to prednost pred vegetativnimi podlagami, da razvije močan

koreninski sistem, ki ga voluhar ponavadi samo delno poškoduje.

Sortni izbor je treba v skladu z ekstenzivno oskrbo sadovnjakov zožiti na odporne sodobne

sorte in uporabiti tudi odpornejše stare sorte. Stare sorte je treba izbirati po izkušnjah v

starih sadovnjakih in sicer med tistimi sortami, ki so se odkazale kot kraju in podnebju

primerne. Ker so stara drevesa vitalna, so še uporaben vir cepičev za domače cepljenje.

4. Pregled stanja sadovnjakov po domačijah

4.1 Pr' Zobavnik

Lokacija sadovnjaka v kraju:

V sadovnjaku so vitalna stara drevesa. Vsa drevesa so visoko cepljena in z dvignjeno krošnjo,

da so spodaj kosili seno in normalno delali, prej s konji zdaj s kosilnico in traktorjem. V

sadovnjaku prevladujejo jablane. Poleg jablan so hruške, oreh, češnje (hrustavke), slive,

marelica in breskve.

Sorte jablan: jonatan, rdeči jonatan, voščenka, bobovec, liberman, carjevič, boskovski

kosmač, krivopecelj, londonski peping, delorina idr.

Ocena sadovnjaka: za namen domače uporabe sadja je sadovnjak dobro vzdrževan. Lastnik

skuša sadovnjak obnavljati, vendar brez pravega uspeha. Sadike na vegetativnih podlagah

slej ko prej uniči voluhar.

Pri obnovi sadovnjaka saditi samo sadike, cepljene na sejanec. Ohraniti sorte, ki so se v

sadovnjaku dokazale kot dobre. Lastnik želi saditi kaki – posadi naj ga ob hišo, kjer je

peščena zemlja.

4.2 Pr Bohin

Lokacija sadovnjaka v kraju:

Pri hiši sta stari in mladi sadovnjak. Drevje je dobro oskrbovano, lastnik tudi bolj redno od

drugih v kraju škropi proti boleznim. V mladem sadovnjaku lastnik sistematično dosaja,

zamenjuje in preceplja drevesa.

Drevje v starem sadovnjaku (posajeno po 1. svetovni vojni) kaže, da je tu za sadjarstvo zelo

dobra lega.

Sadne vrste: jablane, orehi, češnje, slive (bilska rana), domače češplje

Sorte jablan: carjevič, kanadka, topaz, produkta, idared, jonagold, mutsu, voščenka,

rožmarinček (zlata pramena), lonjon, krivopecelj, jonagold, gloster

Ocena sadovnjaka: urejen in za ekstenzivno pridelavo primerno vzdrževan sadovnjak s

sortami, ki so primerne za kraj. Rast je dobra. Zdravstveno stanje dreves in plodov je dobro.

Pridelek za domačo porabo, sok in žganje.

4.3 Pr Podlipcu

Lega v kraju:

Pri domačiji sta dva sadovnjaka, visokodebeln ob gozdu in mlad ob hiši. V starem so drevesa

stara 50-100 let. S sedemdesetimi drevesi je stari sadovnjak največji v kraju.

Zastopanost sadnih vrst: jablane, hruške, ringlo, češnja, marelica.

Sorte jablan: idared, londonski peping, mutsu, beličnik, carjevič, topaz, lonjon (londonski

peping×jonatan), vipavka (goriška sevka) idr.

Sorte hrušk: rjavka (mehka, sočna), tepka (moštarica)

Mah na starih drevesih lastnik zatira z lesnim pepelom.

Ocena sadovnjaka: stara drevesa so v dobri kondiciji in jih je smiselno pomladiti. Mlado

drevje lahko uspešno gojimo le, če obvladamo voluharja. Da sadike ne zastanejo v rasti, je

potrebno mlado drevje okopavati.

4.4 Pr Kosirnik

Lega v kraju:

Ekstenziven sadovnjak, posajen po letu 1918. Stara drevesa so še v dobri kondiciji in dajejo

pridelek za domačo uporabo in predelavo. Lega je vetrovna, ker pomeni manj glivičnih

bolezni. Lepa rast dreves pove, da je lega pod ježo primerna za sadovnjak.

Izbor vrst: jablane, hruške, češnje, slive, mirabele, marelice. Med starimi jablanami je tudi

lesnika.

Napotki: drevesa so potrebna pomladitve, ki se jo izvede v 2-3 korakih. Obnova sadovnjaka:

saditi le sorte, cepljene na sejanec. Sadike vsaj tri leta okopavati. Za osnovanje novega

sadovnjaka je primerna tudi lega na travniku pri hiši in cerkvi.

4.5 Pr' Gorjanc'

Ostanki starega sadovnjaka. Drevje hitro propada, v zadnjih letih sta drevesa ruvala žled in

veter. Za delo s sadnim drevjem pri hiši ni časa. Mlada drevesa se niso prijela, kar

gospodarju jemlje dobro voljo do sadjarjenja. Vseeno želijo imeli pri hiši sadje za domačo

porabo.

Od sadnih vrst so ostale jablane in hruške.

Napotki za obnovo sadovnjaka: za ekstenziven sadovnjak, ki potrebuje malo dela,

priporočam saditi samo odporne sorte, cepljene na sejanec; sadike je treba tri leta okopavati

in opustiti gnojenje dreves s hlevskim gnojem.

4.6 Pr Kuštru

Lega v kraju:

Pri hiši je precej sadnih dreves in drevje sistematično dosajajo. Rast kaže na to, da tla in lega

za sadje nista najboljši. Posebej na pobočju, ki se spušča proti zahodu, sadno drevje slabo

uspeva. Gospodarji posvečajo veliko truda obnavljanju, ki ni zelo uspešno. Kmetija je

orientirana v živinorejo, zato gospodarji potrebujejo sadovnjak, v katerem bo malo dela in ki

bo zanesljivo dajal obstojno sadje.

Pri gospodarskem poslopju je še funkcionalna sušilnica za sadje. V njej ne sušijo več sadja,

sušijo pa orehe.

Stara drevesa so v preteklosti vsa cepili sami na lesnike iz gozda. Obnova sadovnjaka ni

uspešna, ker voluhar uničuje drevesa. Poskušali so tudi z mrežami, ki sežejo 20 cm nad

zemljo, a tudi brez uspeha. Spomladi vrane lomijo vejice za gnezda. Zadnje bio-sadike so

kupili pri Ocepku v Moravčah.

Sadne vrste: jablane, hruške, orehi, češnje, trta

Sorte jablan: idared (odlično rodi), landsberška reneta, blenheimska reneta, pogačarji, zlati

delišes (ne dozori, ostane zelen), ontario (pobrani zeleno-rdeči do velike noči dozorijo v

rumeno rdeče), boskopski kosmač, rožmarinček.

Hruške: mlajša drevesa so bolje rodila; stara mati je povedala, da je včasih nabrala po 12

zabojčkov hrušk v enem popoldnevu.

Oreh: sorta elite, ki olista mesec dni kasneje od drugih orehov in ima tanko lupino.

Češnja: težav imajo s češnjevo muho in monilijo. Obseg škode je odvisen od vremena: v

letošnjem hladnem letu muha ni bila problematična.

Trta: kvinton in kraljevina, 100 let stara izabela je propadla.

Napotki: kot v drugih sadovnjakih. Lega na pobočju med kmetijo in cesto za sadje ni

optimalna, če je mogoče, naj lastniki poskusijo mlado drevje saditi drugje.

4.7 Pr' Ropet

Lega v kraju:

Star sadovnjak, osnovan po letu 1918, je že močno preredčen. V sadovnjaku so jablane,

hruške, mirabele in domače češplje. Več je orehov. Lastnik je pred dvema letoma prvič

poskusil s pomladitveno rezjo stare jablane in dosegel lep uspeh. Drevo se je živahno odzvalo

in obraslo.

Jablane: dolenjska voščenka, boskopski kosmač,

Hruške: moštarica ne rodi več, rast je zastala

Mirabele: rumene in rdeče (za sok),

Na novem delu vrta je zametek novega sadovnjaka. Posajene so sadike na šibkih podlagah,

bile so okopane in dobro uspevajo. Drevesa so podsajena s česnom, ki odvrača voluharje.

Nakup sadik: Podobnik v Horjulu, a dvoletne sadike z vejicami slabo napredujejo.

Jagodičje (maline, jagodičje, ameriške borovnice).

Priporočila: nižanje krošnje in spodbuditev rodnosti je mogoče izvesti še na več jablanah. V

glavnem je za presvetlitev krošnje dovolj odstranitev 2 ali 3 veje. Upogibanje vej je možno

tudi poleti, ko so obložene s plodovi. Priporočam preverjene starejše sorte, kot sta carjevič in

lonjon, in novejše odporne sorte, npr. topaz.

Treba je kupovati enoletne sadike in ne dvoletnih, kot so bile kupljene za sajenje v novem

sadovnjaku.

Za sadnjo novih orehov priporočam sorte Frenet ,Fenor, Franquette. Saditi na medsebojno

razdaljo 10 m.

Lastnik sprašuje za kivi. Lega zanj je primerna pred hišo, a ga je treba ob suši zalivati.

4.8 Pr Orešnik

Lega v kraju:

Velik, vzdrževan in sproti obnavljan sadovnjak. Jablane so cepljene na sejance (starejše je

cepil arboretski vrtnar Lado Pregovnik). Pridelek za domačo uporabo.

Sadne vrste: jablane, hruške, orehi, češnja, slive, marelica, rdeči dren (močan primerek), trta.

Posebne sorte jabolk: trta (bela jurka in izabela), golobar (gambovec, tip mošanclja), rdeči

jonatan.

Hruške: rjavke, moštnice, dišečke (za svežo uporabo, za sušenje in žganje).

Češnja: oblino cveti in ne rodi.

Priporočila: Pri mladih drevesih je treba vzgajati le en vrh na drevo. Dovolj so 4 ogrodne veje.

Češnja bogato cveti in komaj kaj rodi: verjetno je vzrok slaba oploditev, ker v bližini ni

primerne opraševalne sorte. Lahko bi poskusili cepiti eno vejo s sorto 'van', ki je univerzalna

opraševalna sorta.

4.9 Pr Orešnik

Lega v kraju:

Ostanki zelo velikega sadovnjaka, sajenega leta 1935. Prodaja sadja, kisa in sadnega vina je

bila včasih glavna dejavnost na domačiji.

Sadne vrste: jablane, hruške, breskve, mirabele, orehi, kostanj, trta, jagodičje.

Jablane so vse cepljene na sejanec, sorte so jonatan, zlata pramena, londonski peping,

železnik, tafeljček, bobovec, krivopecelj.

Breskve: žlahtne redcover in vinogradniške. Glavni bolezni sta monilija in listna luknjičavost

koščičarjev, ki sta letos zelo prizadeli vse breskve.

Kostanj: bouche de betizac

Jagodičje: rdeči in črni ribez.

Priporočila: kot pri drugih sadjarjih v kraju.

4.10 Pr Grčarju

Lega v kraju:

Stari sadovnjak lastnik načrtno zamenjuje z novim. Imajo novejšo zasaditev jablan in hrušk na

šibki podlagi in na sejancu. Novo sajena drevesa na sejancu lepo rastejo. Glavni problem je

voluhar.

Sadne vrste: jablane, hruške, rdeči dren, jagodičje.

Starejše jablane: dolenjska voščenka

Hruška ob hiši (60-80 let) – odrezati vrh, ker se suši, drugače je še vitalna

Jagodičje: rdeči ribez

Priporočila: prednost naj imajo sadike cepljene na sejancu. Ostalo kot pri drugih sadjarjih v

kraju.