Interna Medicina - Skripta

Download Interna Medicina - Skripta

Post on 12-Nov-2015

70 views

Category:

Documents

15 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

skripta

TRANSCRIPT

<p>INTERNISTINA PROPEDEVTIKA</p> <p>STROKOVNI IZRAZ ANAMNEZA zbirka podatkov o bolniku; SIMPTOM navedba bolnika o doloeni bolezenski teavi; ZNAK ugotovitev zdravnika pri fizikalni preiskavi bolnika; DIAGNOZA doloitev bolezni po ovrednotenju vseh podatkov; DIFERCENCIALNA DIAGNOZA obravnava ve monih diagnoz s podobno klinino sliko; ETIOLOGIJA nauk o vzroku bolezni; PATOGENEZA veda o razvoju bolezni; KOMPLIKACIJA zaplet; PROGNOZA predvidanje o nadaljnem poteku bolezni; TERAPIJA zdravljenje.</p> <p>PRIDOBIVANJE ANAMNESTINIH PODATKOV Ime, starost poklic; Sedanja bolezen; Prejnje bolezni; Druinska anamneza; Socialna anamneza; Zdravila; Alergije.</p> <p>TELESNA PREISKAVA INSPEKCIJA ogladovanje; PALPACIJA otipavanje; PERKUSIJA potrkavanje; AVSKULTACIJA prislukovanje.</p> <p>SPLONO STANJE Ali je prizadet?; Stanje zavesti; Izraz obraza; Prehranjenost; Telesna temperatura, Spremembe koe; Bezgavke; Edemi.</p> <p>TIP DEBELOSTI GLEDE NA RAZPOREDITEV MAEVJA Androidni ali centeralni tip; Ginoidni ali periferni tip Obseg pasu pove, ali bolnik ima poveano koliino maobe v trebuhu in s tem poveano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srno ilnih zapleti; Mono poveana ogroenost: OBESG PASU PRI MOKI &gt;102cm, ENESKE &gt;88cm.</p> <p>SPLONO STANJE Satanje hidracije: DEHIDRACIJA (turgor koe, suh jezik, mehka zrkla, polnjenost vratnih ven), HIPERDEHIDRACIJA; Bezgavke normalno bezgavke niso tipne; TEMPERATURA HIPOTERMIJA (37,2 C) PULZ frekvenca, ritem, polnjenost; DIHANJE frekvenca, teko dihanje (dispneja), Biotovo dihanje, Kussmalovo dihanje, Apnevstino dihanje. KOA bledica, rdea barva obraza, CIANOZA (centralna zmanjana ansienost arterijske krvi z kisikom, periferna nezadostna periferna cirkulacija), IKTERUS (zlatenica), PORAENOST</p> <p>OSNOVNE PREISKAVE LABORATORIJSKE PREISKAVE; ELEKTOGARDIOGRAM; ENDOSKOPSKE PREISKAVE; ULTRAZVOK; FUNKCIONALNE PREISKAVE; RENTGENSKE PREISKAVE; RADIOIZOTOPSKE PREISKAVE; MAGNETNA REZONANCA.</p> <p> DISPNEJA OB NAPORU teko dihanje samo med telesnim naporom; ORTOPNEJA teko dihanje samo, ko se bolnik ulee; PAROKSIZMALNA NONA DISPNEJA napad tekega dihanja bolnika prebudi iz spanja.</p> <p>KARDIOLOGIJA</p> <p> Bolezni srca in oilja so najpogosteji vzrok smrti v razvitih deelah.</p> <p>KLININI PREGLED ANAMNEZA bolezni v druini, v otrotvu, kronine bolezni, zdravila, razvade; SIMPTOMI dispneja, boleina v prsih, palpitacije, izguba zavesti, omotica, otekanje</p> <p>DISPNEJA Je simptom; Bolnikov subjektivni obutek tekega dihanja; Obutek teke sape ali pomanjkanja zraka; Obutek neuspenega in neprijatnega poveanega napora pri dihanju.</p> <p>VZROKI DISPNEJE Bolezni dihal; Bolezni srca in oilja; Bolezni dihalnih miic; Slabokrvnost; Psihogena dispneja.</p> <p>OCENA FIZINE ZMOGLJIVOSTI IN DISPNEJE PSI SRNIH BOLNIKIH PO NYHA NYHA I le pri intezivni telesni dejavnosti; NYHA II pri normalni telesni dejavnosti; NYHA III pri minimalni telesni dejavnosti; NYHA IV v mirovanju.</p> <p>PRSNA BOLEINA Kje boli; Kam se boleina iri; Kakna je boleina; Kako huda je; Kdaj in kako je nastala; Koliko asa je trajala; Ali se je kaj spreminjala in pod kaknimi vplivi; Sprejemljajoi simptomi.</p> <p>BOLEINA PRI SIHEMIJI SRNE MIICE ANGINA PEKTORIS STENOKARDIJA Nastane za prsnico in se iri v razline smeri (v eljust, trebuh, desno ramo) Stiskajoa, pekoa, tisoa; Izzove ali poslaba jo telesna ali duevna obremenitev, izpostavitev mrazu; Je neodvisna od dihanja in odpoloaja telesa; Popusti v mirovanju ali po nitratnih zdravilih.</p> <p>BOLEINA PRI PERIKARDITISU Ostra, zbadajoa; Odvisna od dihanja, kaljanja; Odvisna od poloaja telesa.</p> <p>BOLEINA PRI DISEKCIJI AORTE Nastane nenadanoma; Huda, parajoa in trgajoa; S iri v hrbet med lopatici in kasneje navzdol v poteku aorte.</p> <p>PALPITACIJE Neprijetno zavedanje utripanje srca; Razbjanje, preskakovanje, pauze, hiter utrip, prepoasen utrip; Bolnik je prestraen, zaskrbljen.</p> <p>OMOTICA IN SINKOPA SINKOPA nenadna kratkotrajna izguba zavesti; ZANIMA NAS: Okoliine ob nastanku; Opozorilni znaki; as trajanja; Heteroanamneza oividca; Kaken je bil bolnik takoj po dogodku.</p> <p>SINKOPA IN VZROKI EPILEPSIJA; TRANZITORNA ISHEMINA ATAKA; VAZOVAGALNA SINKOPA; HIPOVOLEMIJA; MASIVNA PLJUNA EMBOLIJA; MOTNJE SRNEGA RITMA; AKUTNI MIOKARDNI INFARKT.</p> <p>SINDROM GRAS SINDROM ZARADI MOTNJE SRNEGA RITMA TAHIKARDNE ali BRADIKARDNE motnje ritma, ki prekinejo uinkovit pretok krvi skozi mogane vsaj 5 do 10 sekunda; Izguba zavesti je prehodna;</p> <p>TELESNI PREGLED INSPEKCIJA; PREGLED ARTERIJSKEGA IN VENSKEGA OILJA; PALPACIJA; PERKUSIJA; AVSKULTACIJA SRCA.</p> <p>INSPEKCIJA Prizadet; Dihanje; Konstitucija; Facies mitralis; Ksantelazmi na verkah; Cianoza, Hidracija; Edemi; Deformacije prsnega koa</p> <p>OCENJEVANJE PERIFERNEGA ARTERIJSKEGA PULZA Frekvenca, ritem, polnjenost in oblika pulznega vala; BRADIKARDIJA fr. 100/min; PULZNI PRIMANKLJAJ</p> <p>MERJENJE ARTERIJSKEGA KRVNEGA TLAKA NORMALEN KRVNI TLAK 100/60 &lt; 140/90 mmHg; ARTERIJSKA HIPOTENZIJA KT 140/90 mmHg.</p> <p>POLNJENOST VRATNIH VEN Polnjenost vratih ven je odvisna od srne akcije, poloaja telesa, atmosferskegain intratorakalnega tlaka v razlinih obobjih dihanja.</p> <p>MERJENJE OSREDNJEGA VENSKEGA TLAKA Je tlak krvi v osrednjih venah prsnega koa in je enak tlaku v desnem preddvoru; Normalen tlak: 5-10cm vodnega stolpca; Zvian CVP - preobremenitev s tekoino, oslabelost desnega srca, tamponada srca; Znian CVP Hhipovolemija.</p> <p>AVSKULTACIJA SRCA TONI; UMI; RITEM.</p> <p>ELEKTROKARDIOGRAM Je grafini zapis elektrine aktivnosti srne miice; Elektrini impulz srca lahko zeznamo z elektrodami na povrini telesa; Bipolarni standardni odvodi: I, II, III Unipolarni ekstremitetni odvodi: aVR. aVL. aVF. Unipolarni prekordialni odvodi: V1 do V6</p> <p>OBREMENITVENO TESTIRANJE Ocena telesne zmogljivosti na kolesu ali tekoem traku; Spremljamo EKG spremembe, srno frekvenco, krvni tlak in klinine znake.</p> <p>DRUGE PREISKAVE SRCA NUKLEARNOMEDICINSKE; MSCT; MAGNETNA RESONANCA; STRESNA EHOKARDIOGRAFIJA; ELEKTROFIZIOLOKA TUDIJA.</p> <p>MOTNJE SRNEGA RITMA</p> <p>ANATOMIJA PREVODNEGA SISTEMA Sinusni vozel; Atrioventrikularni vozel; Hisv snop; Levi in desni krak Hisove snopa; Purkynjevi niti.</p> <p>TAHIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO &gt;100/min; FIZIOLOKA ( sinusna tahikardija); NADPREKATNA (supraventrikularna tahikardija); PREKATNA (ventrikularna tahikardija).</p> <p>BRADIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO 350/min; Preddvori migetajo; Ni uinkovitega krenja preddvorov; Odgovor prekatov je nereden (bradikaden, normokaden ali tahikarden); Poveano tveganje za nastanek trombov v preddvorih in posledinih trombebolizov; Pogosta motnja ritma. Naraa s starostjo;pogosta pri hipertirozi in pri vseh boleznih z obremenitvijo preddvorov, ali pa tudi brez bolezni srca; Paroksizmalna (obasna); Kronina (trajna); SIMPTOMI IN ZNAKI Asimptomatska - lahko je odkrijemo sluano; Simptomatska palpacije, obutek tesnobe v prsih, slaba fizina zmogljivost; ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNA FIBRILACIJA ATRIJEV Nenaden in razlino polnjen arterijski pulz; Nenaden in razlino glasen prvi srni ton. Ugotavljanje vzroka; Kardioverzija; Prepreevanje ponovnih paroksizmov; Prepreevanje trombembolizmov</p> <p> ZDRAVLJENJE TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA Upoasnitev prekatnega odgovora: digitalis, beta blokator, kalcijev antagonist; Prepreevanje trombebolizov: antikoagulantno zdravljenje; Kirurko zdravljenje: kateterska ablacija.</p> <p>UNDULACIJA ATRIJEV Frekvenca preddvorov 250-300/minuto Reden odgovor prekatov; Prevajanje v prekate obiajno v razmerju 2:1 ali 3:1</p> <p>BOLEZEN SINUSNEGA VOZLA Etiologia Degenerativni proces zajema sinusni vozel; Vnetje (miokarditis); Ishemija. Oblike Sinusna bradikardija frekvenca 55 let, enske &gt; 65 let) Kajenje Dislipidemija: cel. hol &gt; 5,0 mmol/l, LDL &gt; 2,5 mmol/l, HDL &lt; 1(M), &lt; 1,2 () mmol/l Obremenjujoa druinska anamneza (prezgodnje KV bolezni v druini: pri M &lt; 55 let in pri &lt; 65 let) Obseg pasu: M &gt; 102 cm, &gt; 88 cm</p> <p>DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROGNOZO: pridruene bolezni Cerebrovaskularne bolezni: CVI, TIA, moganska krvavitev Bolezni srca: AP, AMI, PTCA, CABG, srno popuanje Bolezni ledvic: diabetina nefropatija, ledvina insuf. (kreat. M &gt; 133, &gt; 124 mmol/l, proteinurija (&gt; 300 mg/dan) Periferna arterijska okluzivna bolezen Napredovala retinopatija: eksudati, krvavitve, edem papile</p> <p>NEFARMAKOLOKI UKREPI Omejitev soli v hrani Zmanjanje telesne tee pri predebelih Opustitev kajenja Omejitev uivanja alkohola Redna aerobna fizina aktivnost Obvladovanje stresa</p> <p>ZDRAVILA Diuretiki Beta blokatorji Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) Zaviralci receptorjev angiotenzina II Kalcijevi antagonisti Alfa blokatorji</p> <p>VLOGA MEDICINSKE SETRE Meritev krvnega tlaka Izobraevanje glede samomeritev in ukrepanja ob odstopanjih krvnega tlaka od normalnih vrednosti Navodila o nefarmakolokih ukrepih in obvladovanju vseh dejavnikov tveganja Stranski uinki zdravil (kaelj, impotenca, otekanje nog,..)</p> <p>DEBELOST IN METABOLINI SINDROM kronina bolezen ezmerno kopienje maevja v telesu slaba kakovost ivljenja, poveana obolevnost za tevilnimi boleznimi, kraja ivljenjska doba pandemine razsenosti v svetu velik zdravstveni in drubeno ekonomski problem sodobne civilizacije</p> <p>INDEKS TELESNE MASE debelost oziroma stanje hranjenosti opredelimo z indeksom telesne mase (kriteriji SZO) (ITM = telesna tea v kg/(telesna viina)2 v metrih)</p> <p>ZDRAVSTVENI ZAPLETI DEBELOSTIPljune bolezni - obstructive sleep apnea hipoventilacijski sindrom; Nealkoholna jetrna steatoza ciroza; Obolenja olnika; Ginekoloka obolenja, neredne menstruacije, neplodnost, Sy policistinega ovarija; Osteoartroza; Koa; Giht; Moganska Kap; Katarakta; Koronarna srna bolezen; Sladkorna bolezen; Dislipidemija; Arterijska hipertenzija; Vnetje trebune slinavke; Rakasta obolenja: Dojka, maternica, cerviks, debelo revo, poiralnik, trebuna slinavka, ledvica, prostata; Vnetje ven, Venska staza</p> <p>RAZPOREDITEV MAOBNEGA TKIVA periferni (enski) tip debelosti - maoba se kopii pod koo, najve na stegnih in zadnjici; centralni (moki) tip debelosti - maoba se kopii okrog notranjih organov v trebuhu in v zgornjem predelu trupa, objektivni kazalec je obseg pasu. centralna debelost - sladkorna bolezen tipa 2, arterijska hipertenzija, srno-ilne bolezni; periferna debelost - artroza, varice, edemi, celulitis, olni kamni.</p> <p>ZDRAVLJENJE DEBELOSTI dolgorono zdravljenje, ki zaenkrat nima vidnih uspehov osveanje motivacija, bolnikova odloitev za hujanje nartovanje in zastavljanje dosegljivih ciljev -&gt; npr. izguba 5 do 10 % izhodne tee izboljanje zdravja in presnovne urejenosti, zmanjanje srno-ilne ogroenosti, bolja kakovost ivljenja celostni pristop svetovanje o dieti redna telesna dejavnost sprememba ivljenjskega sloga</p> <p>ZDRAVILA dodatek k dieti, telesni dejavnosti in spremembi ivljenjskega sloga orlistat - zavira prebavo maob v revesju sibutramin - zmanjuje obutek lakote, poveuje obutek sitosti in vea porabo energije rimonabant - podobno delovanje kot sibutramin, zmanjuje koliino trebune maobe in njene kodljive vplive</p> <p>INTERMITENTNA KLAVDIKACIJA Boleina v okoninah, ki se pojavi zaradi hipoksije miic ob pomanjkanju kisika Posledica zoenja perifernih arterij Nastane ob hoji in popusti v mirovanju Loiti jo moramo od akutne zapore arterije</p> <p>RAYNAUDOV FENOMEN Moten arterijski pretok zaradi spazma arteriol Obiajno na rokah Po izpostavitvi mrazu prsti najprej pobledijo, nato pomodrijo Bolnik uti mono boleino</p> <p>AVSKULTACIJA SRCA Aortna stenoza Aortna insuficienca Mitralna stenoza Mitralna insuficienca Trikuspidalna insuficienca Pulmonalna stenoza Ventrikularni septum defekt</p> <p>UPORABA EKG Standardni 12-kanalni EKG EKG ritem (1 kanalni odvod) 24-urni EKG (Holter) EKG monitoriranje Telemetrija Obremenitveno testiranje</p> <p>ATEROSKLEROZA</p> <p> athero = kaa; sclerosis = otrdelost sistemska vnetna bolezen prizadene velike in srednje velike arterije srca, moganov, ledvic, okonin in drugih pomembnih organov zapleti v poznem ivljenjskem obdobju</p> <p>ATEROSKLEROZA kljuno bolezensko dogajanje je pokodba endotelija oz. vnetje kot odgovor na pokodbo ateromatozne lehe -&gt; asimetrine arine zadebelitve notranjega ilnega sloja intime</p> <p>MONI VZROKI ENDOTELIJSKE POKODBE kajenje sladkorna bolezen hiperholesterolemija arterijska hipertenzija razlini genetski dejavniki homocistein okube</p> <p>ENDOTELIJSKA DISFUNKCIJA poveana prepustnost endotelija za lipoproteine prehajanje levkocitov v ilno steno</p> <p>MAOBNA LEHA nastajanje penastih celic - z maobo napolnjeni monociti in makrofagi aktivacija limfocitov T migracija gladkih miinih celic mladi ljudje ne povzroajo simptomov lahko napredujejo do ateromatoznih leh ali pa izginejo</p> <p>STABILNA ATEROSKLEROTINA LEHA plak sprva raste navzven -&gt; pozitivno preoblikovanje arterije (ni simptomov) rast plaka navznoter -&gt; oenje ilne svetline 60 % zoitev svetline ile -&gt; angina pektoris, klavdikacije rast ateromatoznih leh ni enakomerna problem -&gt; do akutnega zapleta pride obiajno na lehi z &lt; 50 % stenozo</p> <p>AKUTNI TROMBOTINI ZAPLET najpogosteje na mestih hemodinamsko nepomembnih zoitev ranljiva leha obilna lipidna sredica tanek vezivni pokrov izraena infiltracija z vnetnimi celicami</p> <p>SISTEMSKI VNETNI ODGOVOR vnetni proces v ilni steni poviane vrednosti vnetnih posrednikov in reaktantov akutne faze v krvi C-reaktivni protein, IL-6, fibrinogen napovedniki tejega poteka bolezni oz. srno-ilnih zapletov vnetno dogajanje drugod v telesu lahko poslaba vnetje v ilni steni</p> <p>ATEROSKLEROTINI DEJAVNIKI TVEGANJA NE MOREMO VPLIVATI starost spol druinska nagnjenost preteklost</p> <p> LAHKO VPLIVAMO maobe sladkorna bolezen arterijska hipertenzija debelost telesna neaktivnost kajenje stres</p> <p>CILJI PRI PREPREEVANJU SRNO-ILNIH ZAPLETOV IVLJENSKI SLOG nekajenje zdrava prehrana redna telesna dejavnost DEJAVNIKI TVEGANJA normalna telesna tea (ITM &lt; 25 kg/m2) krvni tlak &lt; 140/90 mmHg (&lt; 130/80 mmHg) celokupni holesterol &lt; 5,0 mmol/L (&lt; 4,5 mmol/L) LDL holesterol &lt; 3,0 mmol/L (&lt; 2,5 mmol/L) HDL &gt; 1,0 mmol/L moki; &gt; 1,2 mmol/L enske TG &lt; 1,7 mmol/L urejen sladkor v krvi pri sladkornih bolnikih opustitev kajenja redna telesna dejavnost telesna nedejavnosti telesna zmogljivost</p> <p>ANEVRIZMA AORTE</p> <p> raziritev aorte (prizadetost vseh treh plasti ile) vretenaste, vreaste ultrazvok CT-preiskava operacija, e je anevrizma ira od 6 cm ali e se hitro iri zdravljenje zvianega krvnega tlaka</p> <p>PERIFERNA ARTERIJSKA OKLUZIVNA BOLEZEN kronine motnje arterijske prekrvavitve udov, ki jih v veliki veini primerov povzroa ateroskleroza gleenjski indeks merjenje sistolinih tlakov v glenjih in na nadlakteh pri leeem bolniku gleenjski indeks -&gt; 0,9 -&gt; PAB asimptomatska PAB -&gt; 15-20 % prebivalcev razvitih drav, starejih od 55 let intermitentna klavdikacija -&gt; 5 % prebivalcev nad 55 let kritina ishemija -&gt; 0,1 % prebivalcev nad 55 let sladkorna bolezen -&gt; 5-krat -&gt; pojavnost PAB konna ledvina odpoved -&gt; 10-krat -&gt; pojavnost PAB</p> <p>KLININA SLIKA intermitentna klavdikacija krevita boleina v miicah, ki jih prehranjuje prizadeta arterija pojavi se med hojo, ko je potreba po kisiku veja in ob poitku v manj kot 5 minutah izzveni ponovi se po enaki prehojeni razdalji ishemina boleina v...</p>