interna medicina - skripta

Download Interna Medicina - Skripta

Post on 12-Nov-2015

92 views

Category:

Documents

16 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

skripta

TRANSCRIPT

INTERNISTINA PROPEDEVTIKA

STROKOVNI IZRAZ ANAMNEZA zbirka podatkov o bolniku; SIMPTOM navedba bolnika o doloeni bolezenski teavi; ZNAK ugotovitev zdravnika pri fizikalni preiskavi bolnika; DIAGNOZA doloitev bolezni po ovrednotenju vseh podatkov; DIFERCENCIALNA DIAGNOZA obravnava ve monih diagnoz s podobno klinino sliko; ETIOLOGIJA nauk o vzroku bolezni; PATOGENEZA veda o razvoju bolezni; KOMPLIKACIJA zaplet; PROGNOZA predvidanje o nadaljnem poteku bolezni; TERAPIJA zdravljenje.

PRIDOBIVANJE ANAMNESTINIH PODATKOV Ime, starost poklic; Sedanja bolezen; Prejnje bolezni; Druinska anamneza; Socialna anamneza; Zdravila; Alergije.

TELESNA PREISKAVA INSPEKCIJA ogladovanje; PALPACIJA otipavanje; PERKUSIJA potrkavanje; AVSKULTACIJA prislukovanje.

SPLONO STANJE Ali je prizadet?; Stanje zavesti; Izraz obraza; Prehranjenost; Telesna temperatura, Spremembe koe; Bezgavke; Edemi.

TIP DEBELOSTI GLEDE NA RAZPOREDITEV MAEVJA Androidni ali centeralni tip; Ginoidni ali periferni tip Obseg pasu pove, ali bolnik ima poveano koliino maobe v trebuhu in s tem poveano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srno ilnih zapleti; Mono poveana ogroenost: OBESG PASU PRI MOKI >102cm, ENESKE >88cm.

SPLONO STANJE Satanje hidracije: DEHIDRACIJA (turgor koe, suh jezik, mehka zrkla, polnjenost vratnih ven), HIPERDEHIDRACIJA; Bezgavke normalno bezgavke niso tipne; TEMPERATURA HIPOTERMIJA (37,2 C) PULZ frekvenca, ritem, polnjenost; DIHANJE frekvenca, teko dihanje (dispneja), Biotovo dihanje, Kussmalovo dihanje, Apnevstino dihanje. KOA bledica, rdea barva obraza, CIANOZA (centralna zmanjana ansienost arterijske krvi z kisikom, periferna nezadostna periferna cirkulacija), IKTERUS (zlatenica), PORAENOST

OSNOVNE PREISKAVE LABORATORIJSKE PREISKAVE; ELEKTOGARDIOGRAM; ENDOSKOPSKE PREISKAVE; ULTRAZVOK; FUNKCIONALNE PREISKAVE; RENTGENSKE PREISKAVE; RADIOIZOTOPSKE PREISKAVE; MAGNETNA REZONANCA.

DISPNEJA OB NAPORU teko dihanje samo med telesnim naporom; ORTOPNEJA teko dihanje samo, ko se bolnik ulee; PAROKSIZMALNA NONA DISPNEJA napad tekega dihanja bolnika prebudi iz spanja.

KARDIOLOGIJA

Bolezni srca in oilja so najpogosteji vzrok smrti v razvitih deelah.

KLININI PREGLED ANAMNEZA bolezni v druini, v otrotvu, kronine bolezni, zdravila, razvade; SIMPTOMI dispneja, boleina v prsih, palpitacije, izguba zavesti, omotica, otekanje

DISPNEJA Je simptom; Bolnikov subjektivni obutek tekega dihanja; Obutek teke sape ali pomanjkanja zraka; Obutek neuspenega in neprijatnega poveanega napora pri dihanju.

VZROKI DISPNEJE Bolezni dihal; Bolezni srca in oilja; Bolezni dihalnih miic; Slabokrvnost; Psihogena dispneja.

OCENA FIZINE ZMOGLJIVOSTI IN DISPNEJE PSI SRNIH BOLNIKIH PO NYHA NYHA I le pri intezivni telesni dejavnosti; NYHA II pri normalni telesni dejavnosti; NYHA III pri minimalni telesni dejavnosti; NYHA IV v mirovanju.

PRSNA BOLEINA Kje boli; Kam se boleina iri; Kakna je boleina; Kako huda je; Kdaj in kako je nastala; Koliko asa je trajala; Ali se je kaj spreminjala in pod kaknimi vplivi; Sprejemljajoi simptomi.

BOLEINA PRI SIHEMIJI SRNE MIICE ANGINA PEKTORIS STENOKARDIJA Nastane za prsnico in se iri v razline smeri (v eljust, trebuh, desno ramo) Stiskajoa, pekoa, tisoa; Izzove ali poslaba jo telesna ali duevna obremenitev, izpostavitev mrazu; Je neodvisna od dihanja in odpoloaja telesa; Popusti v mirovanju ali po nitratnih zdravilih.

BOLEINA PRI PERIKARDITISU Ostra, zbadajoa; Odvisna od dihanja, kaljanja; Odvisna od poloaja telesa.

BOLEINA PRI DISEKCIJI AORTE Nastane nenadanoma; Huda, parajoa in trgajoa; S iri v hrbet med lopatici in kasneje navzdol v poteku aorte.

PALPITACIJE Neprijetno zavedanje utripanje srca; Razbjanje, preskakovanje, pauze, hiter utrip, prepoasen utrip; Bolnik je prestraen, zaskrbljen.

OMOTICA IN SINKOPA SINKOPA nenadna kratkotrajna izguba zavesti; ZANIMA NAS: Okoliine ob nastanku; Opozorilni znaki; as trajanja; Heteroanamneza oividca; Kaken je bil bolnik takoj po dogodku.

SINKOPA IN VZROKI EPILEPSIJA; TRANZITORNA ISHEMINA ATAKA; VAZOVAGALNA SINKOPA; HIPOVOLEMIJA; MASIVNA PLJUNA EMBOLIJA; MOTNJE SRNEGA RITMA; AKUTNI MIOKARDNI INFARKT.

SINDROM GRAS SINDROM ZARADI MOTNJE SRNEGA RITMA TAHIKARDNE ali BRADIKARDNE motnje ritma, ki prekinejo uinkovit pretok krvi skozi mogane vsaj 5 do 10 sekunda; Izguba zavesti je prehodna;

TELESNI PREGLED INSPEKCIJA; PREGLED ARTERIJSKEGA IN VENSKEGA OILJA; PALPACIJA; PERKUSIJA; AVSKULTACIJA SRCA.

INSPEKCIJA Prizadet; Dihanje; Konstitucija; Facies mitralis; Ksantelazmi na verkah; Cianoza, Hidracija; Edemi; Deformacije prsnega koa

OCENJEVANJE PERIFERNEGA ARTERIJSKEGA PULZA Frekvenca, ritem, polnjenost in oblika pulznega vala; BRADIKARDIJA fr. 100/min; PULZNI PRIMANKLJAJ

MERJENJE ARTERIJSKEGA KRVNEGA TLAKA NORMALEN KRVNI TLAK 100/60 < 140/90 mmHg; ARTERIJSKA HIPOTENZIJA KT 140/90 mmHg.

POLNJENOST VRATNIH VEN Polnjenost vratih ven je odvisna od srne akcije, poloaja telesa, atmosferskegain intratorakalnega tlaka v razlinih obobjih dihanja.

MERJENJE OSREDNJEGA VENSKEGA TLAKA Je tlak krvi v osrednjih venah prsnega koa in je enak tlaku v desnem preddvoru; Normalen tlak: 5-10cm vodnega stolpca; Zvian CVP - preobremenitev s tekoino, oslabelost desnega srca, tamponada srca; Znian CVP Hhipovolemija.

AVSKULTACIJA SRCA TONI; UMI; RITEM.

ELEKTROKARDIOGRAM Je grafini zapis elektrine aktivnosti srne miice; Elektrini impulz srca lahko zeznamo z elektrodami na povrini telesa; Bipolarni standardni odvodi: I, II, III Unipolarni ekstremitetni odvodi: aVR. aVL. aVF. Unipolarni prekordialni odvodi: V1 do V6

OBREMENITVENO TESTIRANJE Ocena telesne zmogljivosti na kolesu ali tekoem traku; Spremljamo EKG spremembe, srno frekvenco, krvni tlak in klinine znake.

DRUGE PREISKAVE SRCA NUKLEARNOMEDICINSKE; MSCT; MAGNETNA RESONANCA; STRESNA EHOKARDIOGRAFIJA; ELEKTROFIZIOLOKA TUDIJA.

MOTNJE SRNEGA RITMA

ANATOMIJA PREVODNEGA SISTEMA Sinusni vozel; Atrioventrikularni vozel; Hisv snop; Levi in desni krak Hisove snopa; Purkynjevi niti.

TAHIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO >100/min; FIZIOLOKA ( sinusna tahikardija); NADPREKATNA (supraventrikularna tahikardija); PREKATNA (ventrikularna tahikardija).

BRADIKARDIJA SRNI RITEM S FREKVENCO 350/min; Preddvori migetajo; Ni uinkovitega krenja preddvorov; Odgovor prekatov je nereden (bradikaden, normokaden ali tahikarden); Poveano tveganje za nastanek trombov v preddvorih in posledinih trombebolizov; Pogosta motnja ritma. Naraa s starostjo;pogosta pri hipertirozi in pri vseh boleznih z obremenitvijo preddvorov, ali pa tudi brez bolezni srca; Paroksizmalna (obasna); Kronina (trajna); SIMPTOMI IN ZNAKI Asimptomatska - lahko je odkrijemo sluano; Simptomatska palpacije, obutek tesnobe v prsih, slaba fizina zmogljivost; ZDRAVLJENJE PAROKSIZMALNA FIBRILACIJA ATRIJEV Nenaden in razlino polnjen arterijski pulz; Nenaden in razlino glasen prvi srni ton. Ugotavljanje vzroka; Kardioverzija; Prepreevanje ponovnih paroksizmov; Prepreevanje trombembolizmov

ZDRAVLJENJE TRAJNA ATRIJSKA FIBRILACIJA Upoasnitev prekatnega odgovora: digitalis, beta blokator, kalcijev antagonist; Prepreevanje trombebolizov: antikoagulantno zdravljenje; Kirurko zdravljenje: kateterska ablacija.

UNDULACIJA ATRIJEV Frekvenca preddvorov 250-300/minuto Reden odgovor prekatov; Prevajanje v prekate obiajno v razmerju 2:1 ali 3:1

BOLEZEN SINUSNEGA VOZLA Etiologia Degenerativni proces zajema sinusni vozel; Vnetje (miokarditis); Ishemija. Oblike Sinusna bradikardija frekvenca 55 let, enske > 65 let) Kajenje Dislipidemija: cel. hol > 5,0 mmol/l, LDL > 2,5 mmol/l, HDL < 1(M), < 1,2 () mmol/l Obremenjujoa druinska anamneza (prezgodnje KV bolezni v druini: pri M < 55 let in pri < 65 let) Obseg pasu: M > 102 cm, > 88 cm

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA PROGNOZO: pridruene bolezni Cerebrovaskularne bolezni: CVI, TIA, moganska krvavitev Bolezni srca: AP, AMI, PTCA, CABG, srno popuanje Bolezni ledvic: diabetina nefropatija, ledvina insuf. (kreat. M > 133, > 124 mmol/l, proteinurija (> 300 mg/dan) Periferna arterijska okluzivna bolezen Napredovala retinopatija: eksudati, krvavitve, edem papile

NEFARMAKOLOKI UKREPI Omejitev soli v hrani Zmanjanje telesne tee pri predebelih Opustitev kajenja Omejitev uivanja alkohola Redna aerobna fizina aktivnost Obvladovanje stresa

ZDRAVILA Diuretiki Beta blokatorji Zaviralci angiotenzinske konvertaze (ACE) Zaviralci receptorjev angiotenzina II Kalcijevi antagonisti Alfa blokatorji

VLOGA MEDICINSKE SETRE Meritev krvnega tlaka Izobraevanje glede samomeritev in ukrepanja ob odstopanjih krvnega tlaka od normalnih vrednosti Navodila o nefarmakolokih ukrepih in obvladovanju vseh dejavnikov tveganja Stranski uinki zdravil (kaelj, impotenca, otekanje nog,..)

DEBELOST IN METABOLINI SINDROM kronina bolezen ezmerno kopienje maevja v telesu slaba kakovost ivljenja, poveana obolevnost za tevilnimi boleznimi, kraja ivljenjska doba pandemine razsenosti v svetu velik zdravstveni in drubeno ekonomski problem sodobne civilizacije

INDEKS TELESNE MASE debelost oziroma stanje hranjenosti opredelimo z indeksom telesne mase (kriteriji SZO) (ITM = telesna tea v kg/(telesna viina)2 v metrih)

ZDRAVSTVENI ZAPLETI DEBELOSTIPljune bolezni - obstructive sleep apnea hipoventilacijski sindrom; Nealkoholna jetrna steatoza ciroza; Obolenja olnika; Ginekoloka obolenja, neredne menstruacije, neplodnost, Sy policistinega ovarija; Osteoartroza; Koa; Giht; Moganska Kap; Katarakta; Koronarna srna bolezen; Sladkorna bolezen; Dislipidemija; Arterijska hipertenzija; Vnetje trebune slinavke; Rakasta obolenja: Dojka, maternica, cerviks, debelo revo, poiralnik, trebuna slinavka, le